i	Edini ilorcnsk! dneva&	i
jll v Zedinjtnih državah	jll
ITI	Velja za vse leto . . $3.00	ITI
I	Za pol leta......$1.50	g
GLAS NARODA

List slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian Dally «: In the United States. k*. -
Issued mry day except Sodiys —: and Legal Holidayi, s— 50.000 Readers, s
TELEFON PI8ARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Gla« Matter, September 21, 1003, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congresi of March 3, 1879.
TELEFON pisa&NE: 4687 CO&TLANDT.
NO. 117. — fcTEV 117.
NEW YORK, THURSDAY, MAY 18, 1916. — ČETRTEK, 18. MAJA. 1916.
VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
Wilson in papež Benedikt XV. Mnenje diplomatov o Belgiji.
predsednik wilson je danes odgovoril NA poslanico papeža benedikta. — wilson in papež sta prepričana, da je zdaj napo gil ugoden čas za mirovna pogajanja. — mtrovno gibanje na angleškem. — mnenje italjanskega časopisja. — belgija bo ba
je Cisto nevtralna. — greyeva izjava. —
nemška poročila.
Washington. D. <*.. 17. maja. — Včeraj jo odgovoril »uedsednik \Vil>on na papeževo spomenico, katero mu je l il poslal pred nekaj dnevi. V svojem odgovoru je rekel. •1 rt je kontroverza med Nemčijo in Združenimi državami končana in da zdaj niti misliti ni. da hi prišlo do kakih so-vjižr.osTi. Nemčija je preooj popustila, veliko so pa populil«' Midi Združene države.
Predsednik Wilson je prepričan, da je prišel zdaj ugo-n t'v-nutek. da so stavi mirovne predloge in da se začne / mirovnimi pogajanji.
Vlada Združenih držav ho storila vse, kar je v njeni moči, samo da ho prejkomogoče končana ta strašna vojna.
Papež pa je v svoji spomeniei prosil, da naj reši mirnim p. »i oni vprašanje glede nemških podmorskih čolnov.
f*redsednikov odgovor ne ho objavljen, ker je ha je • isto privatnega pomena.
Pa po ž so ie obrnil tudi na zastopnike drugih nevtralnih vlad; v prvi vrsti na Svieo, Nizozemsko in Špansko.
Rotterdam, Nizozemsko, 17. maja. — Skoraj po celi se je začela vsestranska agitacija za mir. Prehival-m\o ie začelo siliti vlado, da naj stori vso potrebno, da ho projkomogoče sklonjen mir.
Rim. Italija. 17. maja. — V T urinu izhaja katoliški čn.^ .pis * * 11 Momonto''. V njeni jo priobčil markiz Oris-iv.lt i članek, v katerem pravi, da hi bilo blazno nadaljevati -»edajno vojno. Vse bojujoče se države so izprevidole, Ha no morejo ni«Vsar več doseči in da je vsa kri. ki se zdaj preliva, takorekoč zastonj prelita.
* 'Innek so končuje z besedami:
Čimprej so zavzamemo za mir, remproj ga bomo
noeli*
Berlin, Nemčija, 17. maja. — Tukajšnje časopisje so ha vi na dolgo in široko z izjavo angleškega zunanjega ministra Sir Edward Oroya glede vzrokov in oiljev sedanj" vojne.
V-e časopisje so strinja v točki. da so je O rev ravno v ist» m smislu izrazil kot so jo izrazil nemški . državni !-:nn*elar meseca avgusta lanskega leta.
Mod drugim jo O rev tudi rekel, da ni imela Anglija napram Nemčiji nobenih sovražnih namenov. To nikakor ni resnica. Anglija si jo vodno prizadevala, da bi Nemčijo nopolnoma izolirala ter jo uničila na morju. Nemčija ni iz/vala sedanje vojne, pač so jo pa izzvali zavezniki.
Belgijski poslanik v Parizu jo rekel ]H. januarja 1914 sledeče:
Poinoare. Delcase in Millerand so povzročitelji vo-jnško šovinistične francoske politike, ki zdaj tako ogroža evropski mir.
r/neotkom leta 1914 je pisal belgijski poslanik v Bor-hnu svoji vladi:
—.laz som prepričan, da jo nemški oesar odločno proti vojni. To je jasno dokaza! v svojem osemnajstlet-i:em vladanju.
Nemško časopisje pravi, da mora biti Belgija nevtralna. B' lgija ne smo biti več orožje Francije in Anglije.
Angleži in Francozi sicer pravijo, da bo morala biti Belgija nevtralna, toda za temi njihovimi izjavami tiči vse kuj drugega. Naša odkrita želja je. da bi bila ta dežela ros nevtralna in da bi nikdo ne smel kratiti njenih pra-vie. — Belgija naj hi bila kot nekak mejnik med nami tor Francijo in Anglijo.
Berlin* Nemčija, 17. maja. — "Lokal Anzoigor piše sledečo: H HBP ^
— Iz Cireyevih besed ni mogoče presoditi, kakšno stališče je zavzela angleška vlada glede mirovnih predlogov in pagajanj. Grey je o tem le malo povedal, pa še to io tako nejasno, da si nikdo ne- more ustvariti prave sodbe.
Razveseljivo j ele dejstvo, da Grev ne govori več o popolnem uničenju Nemčije. Sovražnik je torej slednjič vendarle izprevidel, da je bil njegov eilj nedosegljiv.
Znvezniki se bodo morali zadovoljiti z veliko manjšimi koncesijami kot so mislili, da jih bodo dobili.
Francoski diplomati molče. Z gotovostjo lahko trdimo, da se njihovo mnenje popolnoma strinja z mnenjem angleških diplomatov.
Nemčija svari nevtralce.
Državni tajnik Lansing je dal v javnost, da je uemžka vlada poslala vm»bi nevtralnim državam svarilo, da ozirajo na mednarodne
Avstrijska ofenziva.
Avstrijske zmage na tirolski fronti. — Nad 6000 Italijanov ujetih.
Italijani pripoznajo.
London, Anglija. 17. maj.-i. — Polo/aj na avstrijsko-italijanski I fronti ?%e jo nenadno spremenil, ko so Avstrijci prieelj k spiosno ofenzivo oh rirniski in <oški fronti.
Italijani pripoznajo. da so se morali umakniti in da ^ imeli velika i/.guhe.
Zadnje avstrijsko uradno pomnilo naznanja, da so Avstrijci zopet nekoliko napredovali in ujeli vee .sovražnih vojakov in zaplenili veliko množino municije in orožja. Baje so zadnja <iv;i dni iij»*li več kot «000 Italijanov.
Berlin, Nemčija. 17. maja. Avstrijsko uradno poročilo se glasi:
Naše čete *>o pri zadnjem na pari M imol«- precejšen uspeh. Napredovali *mo pri Armentari in na Folgarino planoti smo zavzeli dve vrsti sovražnih strelskih jarkov. Sovražnika snin prepodili tudi i/. njegovih postojank pri Soglioda-•spiju. Cosini. < 'ostadagri in Maro-niji. Italijani so morali bežati tudi iz pozicij v okraju Terragnola in Mosch^rc. Ponoči nas je sovražna artilerija obsipala s hudim o-gnjem. toda tli imela nikakega uspeha.
V zadnjih dveh dneh smo ujeli 141 častnikov in f»20rt navadnih vojakov.
Na soški fronti smo imeli tudi nekaj uspehov.
Rim, Italija, 17. maja. — Na tirolski fronti so Avstrijei pričeli zadnja dva dni z resno ofenzivo, rprizorili so hude napade in naši vojaki so bili, vsled avstrijske premoči, primorani zapustiti nekate-tf nevažne pozicije.
Na soški fronti so Avstrijei našo postojanke z vso hesnostjo napadli, toda niso imeli uspeha, ker naše pozicije so skoro nedostopne V teh bojih smo ujeli okoli .'i00 avstrijskih vojakov.
Naši zrakoplov o i so včeraj vrgli več bomb na Kostanjevico, Opči-no in Kftnal. V Kostanjevici jo naša bomba povzročila požar.
Ta polet so nam vrnili Avstrijci s tem, da so vrgli par bomb na < astel Tesino, Ospedaleppo, Mon-to Boluna in na postaji Delia Oar-nia in Oemona. &kode niso povzročili skoro nikake.
Delavske novice. ! Situacija v Mehiki.
Nova kapitalistična nakana.
Narodna zvoza industrijcov in drugih kapitalistov je imela včeraj v Now Vorku v Waldorf-Astoria sejo, pri kateri so pozivali tudi druge kapitalistično Zveze, da se združijo v ono samo veliko unijo, da bodo tako lažjo kljubovali delavstvu in njihovim zahtevam.
Obsojali so postopanje delavcev, češ. da niso še nikdar imeli tolikih plač. pa vendar ni bilo še nikoli poprej toliko delavskih nemirov kot ravno lotos. (Seveda pozabili so omeniti, da kapitalisti še niso imeli nikoli poprej takih naročil in dobičkov t.
Militarizem v državi New York.
Cb)vomer Whitman je v ponde-Ijek podpisal pot militarist ičnih predlog, katere so s tem postale državne postave.
Stivers predloga je postala postava, da se mora do prvega avgusta tega leta upisati v državno milico vsak možki v vojaški starosti sicer se bo postopala z njim kot z dozerterjom. V mirnih časih no bodo imeli možje nikakih dolžnosti, pač pa v slučaju vojne ali kakih domačih (namreč, delavskih ^ nemirov.
Neka druga izmed teh petih novih postav pa zahteva, da se upe-Ije v vseh šolah vojaško vožba-nje.
Zaplenjevanje pošte. Washington, D. C.. 17. maja. — Angleški poslanik v Washingtonu Sir Cecil Spring-Riee je v današnjem pogovoru z Lansingom gle-d" protesta, ki ga mislijo Združene države poslati Angliji radi za-plenjevanja pošte, omenil, da Anglija ne bo na noben način prenehala s pregledovanjem pošte, ker se sovražniki poslužujejo pošte za dostavljanje zelo važnih informacij.
Povišane plače.
Omaha, Nebr.. 17. maja. - Burlington Railroad Co. danes naznanja, da ho vsem svojim linijskim in nounijskim delavcem pribolj-šala plačo za pot odstotkov. Zdaj bodo imeli plače povpre.'no $124 rne*.er-no.
Newyorske delavske razmere.
Mizarji so pri včerajšnji seji sklenili, da so no pokorijo zahtevi linijskega predsednika Uutchinso-na, da hi se vrnili na delo. temveč hr.do s stavko neozirajo so na pred sodnika nadaljevali.
Pieskarii še vedno .stavkajo. — Delodajalci so jim sicer pripravljeni deloma vstreči, toda delavci zahtevajo, da jim čisto ugodijo. Dozdaj so imeli plače $4.2fi na dan. gospodarji jim ponujajo 2f> centov pribolj.ška. toda pleskarji zahtevajo .*•""» dnevne plačo.
Stavkajoči delavci železno stroke se l»o«to danes sešli v Boeihovon Mall in so posvetovali glede nadaljnjega stavkanja. — Voditelji stavkarjev so prepričani, da bodo družbe primorane ugoditi, ker imajo zdaj zelo veliko naročil.
Vozniki v New Vorku. Brook-lyiiu in okolici zahtevajo, da se jim priboljša tedensko plačo od .$18 n.i $20. Ako se jim do prihodnjega tedna ne bo ugodilo, bodo za-stavkali.
Philadelphia, Pa., 17. maja. — I službonci cestne železnice v tem mestu zahtevajo, da so jim priboljša plačo na .'16 centov na uro. Ako jim no ho družba priboljšala, bo prihodnji teden zastavkalo 4000 motormanov in sprevodnikov.
Razmere v Armeniji.
Ameriški odbor za pomoč Ar-ineneem, ki ima glavni urad v New Vorku. je dobii včeraj iz Carigrada neko zakasnjeno kabol-brzo javko, v kateri nek tamo.šnji Ame-rikaneo opisuje grozne razmere, ki vladajo v Armeniji. Ljudstvo je primorano uživati travo, ker nima drugega.
"Turki počenjajo nad prebivalstvom novrjetne grozovitosti'\ — pravi brzojavka, "ker nočejo pristopiti k mohamedanski veri. Kristjanom ni dovoljeno odpreti trgovine; in eene jedil so tako. da ljuds tvo. dobesedno strada in u-mira gladu.
Združene države bodo poslale An S*liji noto radi blokade.
Washington, D. C.. 17. maja. — Združeno države bodo v toku tega ali prihodnjega tedna poslale Angliji zelo "odločno in ostro" noto radi nopostavnoga oviranja trgovine Združenih držav in drugih nevtralnih držav z njeno blokado.
To je danes sklenil kabinet prod sodnika Wilsona, ko so se nemške in mehiške kontraverze ugodno končale.
"Proti angleški blokadi bo naša vlada kar najodloenejše uastopi-laso jo izrazil nek višji uradnik.
Dijak obdolžen, da je umoril deklico.
Milwakee, Wis., 17. maja — Tu se že par dni vrši obravnava proti Williamu II. Orpetu, dijaku Wisconsin univerze, ki je ob^lžen. da je umoril svojo nekdanjo lju-bieo-sošolko Miss Marian Lambert.
Nekateri domnevajo, da je ob-dolžitev kriva in da se je deklica najhrže zastrupila z nekim strupom. o katerem je nedavno profesor v šoli razlagal. Samomor je storila najbrže zato. ker jo je Or-pet zapustil.
Zavarovalnina za ladje.
London, Anglija, 17. maja. —-Londonske zavarovalnice za parni ke so znižale zavarovalne premije za pol odstotka. To-vsled tega. ker je Nemčija v zadnji noti Zdr. državam obljubila prenehati z ne-postavnim potapljanjem parni-kov.
Poročilo o Marchandovi smrti ni reanično.
London, Anglija, 17. maja, — Danes je došlo naznanilo, da včerajšnje poročilo, da je padel general Marehand, ne odgovarja resr aiei.
Ameriški vojaki v boju z banditi. Šest mrtvih, dva ranjena. — Obre-gon poslal 17,000 vojakov.
San Antonio, Tex.. 17. maja. Majoi t.Ieorgo T. l.ang-horne se nahaja > svojimi četami že 120 milj južno od Kio lira ude in jo bandit oni. ki so naj)adli Olon Springs. lio<|uilas. čisto za petami. Bli/u Ki Pina so bile njegove »*ote zai»letene \ hoj / banditi, v kato-r°iii jo hilo^ibitih šest Mehikancev in dva ranjena. Izmed Amerikan-ce\ ni bil nihče ranjen.
\* Ki Pino sit Langhornove čete r«'šile dva Amerikanca. ki sta hila v jotništvu banditov. ki so jih peljali s seboj, ko s,, napadli anieri ška in«.'sta.
Torreon, Mehika. 17. maja. ^Mehiški vojni minister <>hregon je izdal popelje, da se odpošlje nn mejo in na različna mosta nad 17
tisoč vojakov, ki bodo imeli naloge varovati ameriška obmejna mosta pr*d napadi banditov in skrbeti. da ameriškim državljanom ne bo pretila kaka nevarnost od strani mehiškejra prebivalstva.
El Paso, Tex.. 17. maja. — Danes jo prišlo sem šest ameriških državljanov, ki so bili dozdaj v Chihnahui, Mehika. Povedali so, da so iz omenjenega mesta skoro vsi Amerikanci bežali preko meje v Združene države, ker se jim ne zdi varno lam dalje ostati, ker so sc bali, da jih ne bi mestno prebivalstvo napadlo.
Amerikance je preko meje spremil konzul Letcher, ki je obenem tudi obiskal svojo tukajšnje sorodnike. Konzul se bo te dni vrnil na svoje mesto.
Ameriški begunci so omenili, dn mislijo tudi angleški državljani zapustiti Mehiko in priti v Združene državo iz istnffa vzroka.
Emanuelova družina v nevarnosti.
Rim, Italija. 17. maja. - Poroča se. da j«* nek avstrijski zrako-plovec poskušal motati bombe na vlak. v katerem so je peljala italijanska kraljica s svojimi otroci. Napad se je ponesrečil: avstrijski zrakoplove«- je moral bežati pred hudim ognjeni italijanski- baterije.
Pozor pošiljatelji denarja!
Tekom vojne smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na KRANJSKO*
Štajersko, istrijo, koroško, hrvatsko, in druge krajo ▼ avstro-ogrski blizo 7 m i-lijonov kron. Vsa te pošilja-tve so dospele v roke prejemnikov ne tako hitro kakor prej v mirnem Času, toda zanesljivo. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošilja* ti, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom, ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter priložite Vaš natančen naslov in na-slob oseba, kateri ie ima izplačati.
Cena:
K.	$ | K.	f
6.... ,U0 I 120____ 17.49
10________1.00	| 130________13S»
15________2.35	I Uo________20 "{0
20....	3.05	| 150________2175
25________3.SO	j	1«)....	23.-0
80________4.50	I 170________24.UC
85....	5.25	j 180________ItJlO
40________6.05	I 1U0________37.50
45________«70	| 200--------23.00
50________7.40	j 250________Sfl'J5
55________SIR	I 800 ________43.50
80________8.85	j ________00.75
es____ 0.80 j «00____ 58 00
70________10.30	j 4 AO____ «5."_5
75________11.05	| 500 ____ 72.50
80....	11.78	|	800.... 87.O0
85--------12.S0	j	7O0....	101.50
00________13.20	| 800____1 tli. 00
100....	14.60	| 000____130.60
UO--------15.03	| looo____142. I/O
Ker se zdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, s&io primorani računati po najnovejših cenah ln bomo tudi nakazovali po njih. — Včasih sa bo sgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. List doepe na aapad pasa. radi par dal kasneje in med tem, ko doM naslovnik ljst v roka, te pri nas cane morda ie večkrat spre*
TVBDKA FRATC m OMUk flft. mm AH. m
' ; "	- 1 V 7
. s ■. f--	- .	•■' , 'i
Povzročitelj irske vstaje Casement pred sodiščem.
NJEGOV SOOBTOŽENEC GA JE IZDAL. — PRI GLA vm OBRAVNAVI BO NASTOPIL KOT GLAVNA PRIČA PROTI CASEMENTU. — NAČRTI REVOLU CIONARJEV. — BAILEY SE JE ZBAL HUDE KAZNI. - ZASLIŠEVANJE PRIČ JE KONČANO. — IZ JAVA RUSKEGA POLKOVNIKA BELAJEVA. — MI NISTRSKI PREDSEDNIK ASQUITH. — ZEMLJEVI DI NEMŠKEGA GENERALNEGA ŠTABA.
« ' 1 L J I
London. Anglija. 17. maja. — Zaslišanje prič. ki bo-Ho nastopilo v obravnavi proti irskemu patriotu Sir Ro ^oru ' 'asemontu, jo končano. Sodišče ga je pridigalo v /a pori i in ho dvignilo proti njemu obtožbo zaradi veleiz-d.t.je.
Ko «jra je sodnik vprašal, če ima kaj proti temu, da ga !>odo izročili porotnemu sodišču, je odvrnil samo z besedico: _ \V!
Dri včorajšnjom zaslišanju je še jokal in bil zelo ner-vozui!. danes se je pa zelo samozavestno obnašal. Niti naj-'uan jšepa znaka nervoznosti ni bilo opaziti na njem. Ne-pr ^tano se je smehljal in odgovarjal na vsa vprašanja z odločnim glasom.
O lavna obravnava proti njemu so bo najbrže začela sredi prihodnjega tedna.
S Casement oni je sedel na zatožni klopi tudi vojak Daniel Julian Bailey. Proti njemu se ne bo vršila obravnava. ker jo izjavil, da jo pripravljen nastopiti kot državna priča in je potemtakem postal izdajalec svoje irske domovine. Danes ste ga zaslišala dva častnika. Povedal jima je večinoma vso. kar je vedel. Častnika sta izjavila. <*:i vlada ne bi mogla dobiti boljše pričo kot jo ta človek.
Pred no je izpovedal, je rekel:
Nikar me ne zaprite! Jaz vam bom marsikaj povedal. o čemur so vam niti ne sanja. Dolgo časa sem bil v Ameriki. Kdo sem pravzaprav, ne sme nihče izvedeti.
Kmalo zatem je pripoznnl. povedal je svoje pravo ime in izjavil, da je bil indirektno udeležen pri revolueiji.
< astnik, ki ga je zasliševal, jo izpovedal:
—	Bailev, ki se piše pravzaprav Beverly, mi je rekel, (l-i so nameravali Irei vprizoriti splošno vstajo in naj-prej zavzeti dublinski grad. Sir Kogera Casementa jo pripeljal na irsko obal nek nemški podmorski čoln. Skoraj Mi je tudi pristal k obali nek nemški pa mik, ki jo in i"1 na sebi več tisoč pušk in veliko množino strel jiva.
Kot priča je nastopil tudi ruski polkovnik Belaje«-• cr si natančno ogledal-nekaj orožja, katerega so potop-Ijači prinesli iz ladje "Ami". Izjavil je, da so puško ruski fabrikat ter da so bilo napravljene leta 1915 v Poula tovarnah. Munioija, ki so jo našli v ladji, jo pa nemškega
i 7<1 o1 k
X»-k angleški polkovnik je izjavil, da je zemljevide, k: jih. jo imel Casement pri sebi, izdelal nemški generalni 'tab. Xa zomljevidih so bilo zaznamovane vse važnejšo postojanko irskih vstašev.
London, Anglija. 17. maja. — Angleški ministrski predsednik Asquith jo danes v Dublinu prisegel kot član Piivy CouiH'ila tor je s tem poslal član irske uprave.
London, Anglija. 17. maja. — K današnjem zaslišanju Sir Roger Casementa je prišel vojak Bailey gladko obrit in v novi obleki. Bil je vidno bolj vesel in zadovoljen k; t je bil včeraj in predvčerajšnjem.
Pozdaj se še ni določilo, kdaj se bo vršila glavna ob-nvna\'a.
Sodišče je imelo do danes premeroma le malo dokazov proti Casementu. Ko je Casement izpre videl, da bo nje -ov tovariš in pomočnik Bailey pričal proti njemu, se je žalostno nesmelinil.
Kot priča je nastopil tudi konštabler Carter. Ko ga jo vprašal sodnik, če je Bailey pri aretaciji res rekel, da ima povedati nekaj zelo važnega in da naj pošljejo po kakega višjega častnika. Carter je to pritrdil in pristavil: Bailey m\ je rekel:
—	Jaz vem marsikaj, o čemur so vam niti ne sanja.
Ko so mu v zaporu povedali, da bo najbrže zelo doJ
c?o časa zaprt, je ves preplašen vprašal, na kakšen način bi lahko prišel na prosto. Povedali so mu, da je zanj odi-iv izhod, če vse izpove, kar mu je znano..
Po dolgotrajnem premišljevanju se je slednjič vendarle vdal in izjavil:
—	Prostost je zame več vredna kot pa vse drugo. Polj ite me prod sodnika in vse mu bom povedal, kar sem videl, slišal in doživel.
s
Pomnoženje armade Združenih i držav.
Wuhinffton, D. C'.. 17. uiaja. — i V včerajšnjem zasedanj« so za-1 [stopniki in senat sprejeli novo-predlogo za pomnoženje ameriške armade; namreč na 211,000 mož v: mirnih in 261,500 v vojnih čarih. 1
| Švicarski import iz Amerike, i Bern, Šviea, 17. maja. — Urad-;no poročilo, ki jc bilo danes predloženo parlamentu, omenja, da so ■Švicarji odkar je vojna iz Združenih držav importirali za 450 milijonov frankov različnega blaga; 1 največ žita.
tepe čednosti In navade bodo začele izginjati. Navadni ljudje bodo postali zmedeni vsled dvojnega, fvan^elija. fcj Jšrn pridi-fmjejo.
V eerkvi slišijo; — Xe ubijaj!j Ubijanj«4 je smrten greh!
Izven eerkve slišijo; — Ubijaj ! <*irnvei" jih boš ubil, tem večjo bo tvoje zaslužen je!
Kateri evangelij je pravi? Komu naj verujejo? Kaj je gTeh in kaj je krepost ?
Večina njih bo zadovoljnih, če bodo imeli polno /.elodee. Nasititi se. jim bo najvišji cilj.
Visoki gospodje, v katerih rokah sta smrt in življenje narodov. bodo pa neumorno d«-lali. Računali bodo -bi ukrepali, irdaj bi bil najpripravnejši ras, da »e znova napove vojno. In krvava igra se bo zopet začela.
Dopisi.
Oglesby, 111. — I)an*s so v tukajšnjih kamnolomih Marquette Portland Cement M£g. <"o. za.stav-ltali vsi organizirani delavci. Med njimi je več Slovencev. Rojaki, ne hodit*- za delom ! — Naročnik.
Sporočite, kako bo stavka iztekla. Op. ured.)
Milwaukee, Wis. — Tukaj je umrl rojak Jožef Turk, doma iz Dol. Mokrega polja, fara St. .Jernej na Dolenjskem, liil je tri leta v Aniepki. Vsled težkega dela m je nakopa1 jetiko; nad eno leto je le/.al v držav nem sanatoriju, kjer je t\uli if'dihnH v najlepši fantov-Kk? dobi; star je bil namreč šolo 'JI lot. lili je splošno priljubljen vsled svojega, prijaznega in mirnega značaja; to mu priča, ker so ga rojaki večkrat obiskali, dasi se naliaja"bobiica zelo daleč iz mesta. Obiskal pa je tudi g. župnik iz \V est Al lisa in mu podelil sv. Ka-kramente. Naj v miru počiva! — Znano je. da tukaj stavkamo. Zmago bi ie davno imeli v žepu,
da ne bi bilo l«-h p....... skebov.
Žalibog. da so med njimi tudi Slovene i in Hrvat L — John Turk.
Društvene vesti.
Kot se nam poroča, bo priredilo tukajšnje "Samostojno društvo" v nedeljo 31. decembra t. L v proslavo petletnice svojega obstanka, veselico 7. baj • zolo zanimivim vsporedom. Ostala, tukajšnja dru-štva tempotom prosi, naj blagovolijo to upoštevati. O natančnem vsporedu bomo svoj ©časno še poročali.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Cleveland, O. F. — Članka ne moromo priobčiti, ker ni pripraven za sedanje razmere. — Iz isto-ea vzroka nismo priobčili tudi vaših prejšnjih dveh člankov.
Zadnji gospod Kamenski.
Zgodovinska povest. Spisal Peter Bohinjec.
(Nadaljevanje.)
Ko pa so minuli prvi prizori srčnih Čustev materinske in sinov-Kke ljubezni, reče župnik Kane i -jan:
"Dobre postrežbe potrebujete. Koga izvolite za to, gospod?"
Grajičak se nasmohne in odgovori proseče:
"Rotrjdco, kakor sem že davno želel. Težava je s samo tujimi ljudmi ukvarjati se, in kaj počnem sedaj broe Matijea,?"
Toroj jaz privolim, dokler ne okrevate. Naj ostane Rotijiea za postrežbo. Saj nekaj časa taka nune ne morejo začeti rednega potrka, dokler si svojca prebivališča. ne uravnajo.M
44I božica, kako bo prebolela to dvojno izgubo včerajšnjega dne: o<ota in brala! To je hudo. oL!" vzdihne Katarina.
' Ne bojte se, milostiva! Dekle ima veliko zaupanje v Boga. Prenašala bc zato junaško ta hudi 11-daree."
Pokličejo deklico. Prišla je sama. Neka mirnost se je zbirala na njenem mladem obličju. Dasi jo je prtrtresla huda novica do dna njene raid o čuteče duše, vzravnala se je kmalu in zadušila v sebi vse pojave obupanosti in zaipušeenosti. V nekaj 11 rab je postala "iz brezskrbne detkliee resna ženska. Pod njenimi črnimi očmi so se še poznale srago bridkih solz. dolge kite so ji opletale po hrbtu in robe-e okrog vratu je vi-
I	' •
vendar še utegne odikod priti kdaj j njen Ijrat Matijee. Saj upanje je vsako sladko.
VIII.
Stopi gori v svoje line
Do »ospoje Katarine.
Narodna.
Zor je. vzdramši se vzdijjajte.
Brlze konjee napajajte.
Jih sedlajte, obrzdajt^...
Narodna.
Kam enakemu gospodu se je zdravje boljšalo počasi, toda stanovitno. Poženski zdravnik ga je večkrat prišel ob vezava t, tudi Cu-eelj je prišel s svojimi zdravili in 7. rožami. Dasi ga je Jakob rad videl in sta se dostikrat pogovarjala zelo zaupno, vendar Rotiji ta mož ni bil povieči. še manj pa go-spej Katarini, ki je kmalu ozdravela od svoje bolezni.
Jakob je ležal v postelji in je utegnil dovolj u dajat i se svojim sanjarijam, v katerih, ga je znal Martin Cueel.i dobro potrjevati- A ta je vedel, da ara ionski ne marata, zato je najrajši dohajal skrivaj. Marsikaj sta ugibala in ukre pala. Res čudno je bilo. da se je dal mogočni grajščak tako voditi najbolj zaničevanenm človeku v okolici. Toda reldi smo že, da je bil Jakob udan prazno verstvu in astrologiji.
Cez dva meseea je bolnik prvikrat zapustil sobo. Vedel je. da razveseli svojo mated- in zato je sel s palico oprt v njeno sobo.
Gospa je sedela v naslonjaču pri mali orehovi mizi in vbadala drobne 11 it i raznih barv v belo platno.
"O, Jakob moj!" fopregovori iznenadena gospa.
"Hvala Bogu, da se mm ogel zapustiti sobo!" odgovori sin.
"Res hvala Bogu in Materi božji, kateri sem ti tolifcrat priporočala. Sedi! Vem, da si se utrudil."
"O. kako želim že zopet sesti na konja in se malo razvedriti! Tako sem otožen. Sam no vem. kaj mi jo."
"Ali to noga še boli?'"
"To ne. Ali duša moja i o tako nepokojna. Kar obstanka nimam in jezdil hi daleč, daleč, daleč, dokler.
"Ne govori mi tega., sin moj! Vem. da si že po svoji naravi nagnjen k oto/.nosti. Bodi srčen! Poglej Rotijieo! Šibko dekletce je in kako junaško prenaša vse bolesti/7
''Ros, da me je skovo sram, da sem tako mehak. Kaj si neki misli Rotijiea o meni?"
4"Zakaj vendar poslušaš vedno tega Cuclja! Veš, da ni prida človek in utegne te še začarati."
Jakob se je zamislil. Morda ga je Martin res očaral Še otožnejši je bil.
' 0. moj Friderik! Zakaj tebe ni več?"
Oba. sta molčala nekaj časa.
' RazVedri se, rnoj sin! Nikar ne kliči spominov, ki jih ne moreš oživiti! Ako te tezi srce, aiko imaš kaj na vesti, saj veš, da ti gospod Kancijan. pride tako ljubeznivo na pomoč. Ravno danes ga pričakujem, ker je že zadnjič, rekel, da pride zaradi Rotije. Boji se, da bi deklica ne zastala v iveenjn in —"
" fn da bi &e ne izneverila samostanu, kajneda, moja mamica?" nadaljeval je Jakob, nasmehu i vši se. "A zakaj se nam tako umika zadnje ease V'
"Slutim pač, da radi Cucljcvih obiskov. Tudi velečastni ne vidi rad, da toliko z njim občuješ."
Jakob i>oraolči. Čez nekaj časa vstane, poslovi se in molče odide.
trospoj Katarini pa so zableste-le solze v očeh in težko vzdihne:
"0, moj Bog, kako se mi smili! Kaj neki ima na srcu?"
Župnik Kancijan je res prišel še tisto popoldne a- g-rad in četi dva dmi je Rotija zapustila Kamen ter se vrnila doli v samostan k belim nunam. Pri slovesu pa je zašepetal gospej Katarini skriv-nostno<
4*Vaš sin je bolan na duhu. Ne dovolj it e Cueiju, da išče njegove družbe. Skrbite mu za razvedrilo in obiskujte sosede."
.Sčasoma se je pozabil spomin na Turke m ljudje, so zopet živeli zadovoljno po svojih hišah. Samostan so zopet pozidali močno in trdno in mu poskrbeli drugega o-skrbnika v Hribu; grajščak Jakob je dobil drugega oprodo in zopet je hodil na lov, sukal se okrog družine na polju in obiska val tudi sosedne viteze. Pozabil jo polagoma na minulost, gospodarstvo mu je šlo srečno izpod rok in sedaj je prc.v resno mislil, da si poišče družico za življenje.
A zgodilo se je drugače.
Nekoga jesenskega dne je sedel gospod Jakob na grajskem vrtu pod košato lk>o in «e igral z mla-
'JGLAS NARODA"
.(Sloracia Dally.) Ovm4 ud PobUM by tsi BLOVKNIO PtfBLESHmO OO. (a inrpontkM.) vrnamc sakser, PH^imI
LOUTS BBKKPIK. Ttmcf«.
fUca of Biulaa« of tb« eorparmtlac
kMmm of ibor« afftean: H Oortianrft Btrwt. Baroagb «t Ma>-tottii, Nwr Tik City. M. T.
p* »elo t«t« velja Llflt m »mmrltn ln
Canad«	— — —	f8 00
m pot trta______________1JS0
s Iti« M« oo aietto flow Tork.	4 00
a pol l#t« M mmto Now lorfc-.	2.00
■ Vrtvt« m m M*	4.50
m rn m pol I^ta------2J50
mm* fctrt lata.1.70
-tiLAS NARODA" Utmja TMk du lavw-mAl nedelj In prasnlkov.
"O LAS NARODA" ("Vuioo of Um People") I—bil motj flay Me®pt Bondajn amfl HolMiyt
_Pnbt-rtptloo ytarly >8.00._
A^Trrtl—eat — mgrtmatL |)taU! kiw port tri— In oaab»ueti at M
prioMoMa t 'mi at} m biaflofoll poUJad H ■
Money Ordor Pri »r iiwM kraja uraUkn pra lino, dM M nam rodi prajinj« M-MvaRM« nniit, da bltraJo aaj-_Otmo aaaloraUa._
IHhišvm ta poALIJatra« aarofllm ta udov! ULAI NARODA"
^ Cor»*andt Bt»_Now Torti City.
IVt^fon 4d87 Cortland t. ^
Kako bo?
!j.\ da i*.- bo>io mirovna po->'.ij ju i:rualt> začela irf da bo ie mir. Vojaki se 1k»-- » / i vračati jv. strelnih jar-' k . j..t,»ol blaani, uničeni dui^v-' ' tei -»»no. Skoraj v uledujem 1 u rti. NVkateri ImkIo ro-v lMilnišnie^ nekateri domov. \ in.ini-nieah in doma bo na--1 v do ]K>.-a«no umiranje, ki Ho \. ,0 1; ujšii* in stra^nejie od uagle s ..:i. Prt liivalatvo ne nili oddali-?.iii l»o moglo. Ojfromno delo alo. leta hi leta bodo mi-1 j ' dno bo opravljeno. N. !j bfnlo vprežt*ne ženske, t.. < i n otroci. Odsluženi vojaki
-	i- t 1 hoteli nekoliko rnljKičiti. i . .i-Vvali bodo. ee bodi> imeli
• .u -e tolkli na uvoja jana-:i : : - 1, e» š. mi kiuo zmapali, to-, 1 toliko smo jih izbili, toli-tb L -ka silno napravili dr/avi
\ njih l>o o>!al velik del one po-ii >11. -ci jih j«- itU'-la na fron-1 \ svoji oblasti.
Siinttrali se bodo za roko pra-" !'• •. ki j«- na iKyv<^!j« vladarjev j//; :	krvavo delo.
V iiia uit-d njimi isc- bo smatra-:.t / i nadljudi.. O porazih ne bodo i:"' > 11 ničesar .slišati, samo plasovi " ^ :\-nih 7»naprah jim bodo brm-li
: !it kat/re je privedla voj-, do roba propada, bodo začeli pati ^ |»r*T»ad. Škode, katero je napravila vojna, ne bo mo^oe« pogrniti. Mož in mlad^ničev Ke ne uor® nadomestiti z denarjem. ~ -le. i>osebno po naših krajih. > ve'nioma zaprte. Otroci ne 7 na jo ne pisati, ne čitati. Učiteljev ni. vtar.ši nimaio časa. da bi j3i
,	I
Med judstvom se grozno širijo bolezni. Vlade izdajajo predt»:s«», navodila, pa to vse «iai
]>aj nič ne pomaga.
Y< "krat so se dogodili slučaji, ko se je dekle prodalo vojaku za pore i jo menaže.	j
Ljudje bodo morali plačevati ogromne davke. Od on epa. kai* bodo [>ridelali, jim bo le malo o-Ma:o. I»r\ i čas bo šlo vse za vo-jaitvo.
Zdaj obljubujejo vlade vojakom vse mogoče stvari, na vse na-* ine jih navdušujejo, samo da bi; »>e bolj hrabro borili. Svojih ob-Ijnb ne bodo mopli izpolniti, ker *o prevelike.
Pohabljenci se bodo morali za dovoljiti z berglami in medaljami. Po medaljah, ki jih bodo nosili ti nesrečniki na prsih, se bo lahko presodilo, kako junaško so se ob-| nasal i in koliko so pripomogli, da je bilo prelite več krvi.
Med ljudmi bo nastala neka; čudna brezbrižnost. V vojnem ča- j tli so izpoznali. kako se zamore v par dneh ali tednih vse uničiti. ! kar
so gradili in pripravljali eelo , svoje življenje.
—	Zakaj bi se trudili ? — si bo-1 do mislili. — Dane« ali jutri lah- ■ ko ropot izbruhne vojna in ves ,
Kadar kupite Uneeda Biscuit, ste zadovoljni, ker veste, da ste prejeli j ono kaj ste zahtevali — soda krakerji so vedno ' sveži kot iz peči, krhki, čisti, okusni in redilni.
j
Uneeda Biscuit so vedno enaki v kakovosti in j aromi to so soda kraker-I ji na katere se lahko za-i neseš. — Zato, ker so Uneeda Biscuit ixvan-redni soda krakerji zaviti na izvanreden način.
Pet centov povsod v zavitku, v katerem ne morejo postati vlažni.
1 NOTIONAL I BISCUIT COMPANY
Isel j>rosto do pasu. Gosti emi lasje itiso kazali, da hi jih bil da-j nes sukal koščeni crlavnik in ro kavec leve roke je bil na pol /n-sukaTi. d«-sne roke pa jo ^ira! do prst av.
Mrak .i»- bil v sobi. Malo je svetila v kolu sveča voš<"en'ka. kat^ r«' /<irki so padali na obraze navzočih. I)ekliea je vstopila, to*la nihče si je ni upal precej nagovoriti. .Skoro so je ustrašili. 11 Kaj želite, mil ost i va?" "Stopi bliže, Rotijiea! Ali po na3 tega gospoda v postelji?" reče g-ospa.
"Kako ne bi poznala dobrotnika mojega, brata ? Bog vas ozdravi kmaju, blagorodni gospod!" "Ako bi mi ti hotela kaj poma-1 gati. Rotijiea. da hi poprej ozdravel?"
'".Jaz sirota bi pomagala? Ako pa le morein, storim rada." .
"Ostani pri nas toliko, časa. Rotijiea, da gospod ozdravi.
Žel
i. da
bi mu ti stregla", reče gospa Katarina.
i Dekliea upre oči v župnika. "Rotijiea, dovolil sem", odvrnf duhovni gospod na molčeče Roti jino vprašanje. "Pozabiš laže hu-. di ndaree.' *
"Ne skrbito, velečastiti! Da bi
■	1<* zopet, enkrat mogla urimo moliti v samostanski cevlo ici, pa bo-
►	dem lahko prenašala svoje bole-ijfili."
Vsi so se zavzeli nad dekličinimi besedami. Žiipnik pa jo potr-i ka po rami in reče:
i "Tako. tako, Rotija! Saj pravi >,Gospod: Pridite k meni \-si, ki ste 1 žalostni in potrti, jaz vas bodem
■	poživil."'
Nato se župnik poslovi. Hotel » je za rana vstati, da opravi zopet : j enkrat, doma službo božjo in. za-■ hvali Vsemogočnega za vse dobre in hudo minulih dnu s To je bilo namreč binkoštno nedeljo zvečer leta 1471.
Rotija je stregla gospodu Jakobu. stregla pa tudi gospej Katarini, katero so zadnji dogodki po-1 1 ožil i v posteljo. L j Očeta Rotijiei seveda niso po
►	kazali, kakor je visel obešen nž , lopi ecrkviee sv. Radepunde, pac t pa so ga ji pokazali, ko je leža: 1 v krsta. O Matijeu pa ni bilo n(
■	j duha ne sluha, in ker ga niso na i šli med mrtvimi trupli, mislili st
dim psom. ki je vlekel 7. zobmi ko-uee plaši*u svojega gospodarja. K.-ir zaČ-uje pes človeške stopinje. Ilitro pobegle in začne lajati proti tujemu človeku, ki je st-opil na vrt, ves spehan in poten. Grajščak takoj spciaia, da ne bo nič dobrega. Prišlee je stopil pred g!-ajš<-n-ka in govoril:
"Blagorodni gospod! Jaz sera sel, j)osJan i/. Šenčurja, in vam 7ia-znanjam, »la se je sinoči podila velika turška jata nanagloma čez polje proti Kokri. Tisti, ki so jo zasledovali, so povedali, da se Turki nič ne ustavljajo in da. hite kar najbrže skozi ko krško dolijio na Koroško. Sodili sr> jih na trideset tisoč. Četudi jih morda ni toliko, a mnogo jih je gotovo."
Jakob je poslušal nestrpno to poročilo.
"Pojdi, da se okrepčaš v kuhinji!"
In odšla sta v grad, kjer se je hipno raznesla govorica o Turkih. Jakob hitro posije lilapee naokrog, da se zbere nekaj mož in mlasdeničev; čuvaju pa ukaže na griču za gradom zakuriti velik o-genj v znamenje, da je Turek blizu.
P redno je grajski zvon zapel Zdravo Marijo, bilo je že polno dvorišče hrabrili hlapcev v bojni opravi. Pridružilo pa se jim je še več mož in mladeničev, oboroženih po svoje z debelimi gorjačami in velikimi sekirami.
Bridko je bilo slovo, a kratko. Gospod Jakob je povedal, da ni nevarnosti, ker so se Turki to pot obrnili na Koroško. Vendar pa je treba poskrbeti, da zaigra d o kokr--iko dolino, ako bi vendarle Turki utegnili vrniti se po tej poti. Ob tej priliki pa jih lahko za jeze in težko bi jim kateri sovražnik ušel.
Gospa Katarina je branila Jakobu. češ, da ni sDa: Kaj bi se tinti il za Korošce? Tudi hlapec Urban, ki se je vojskoval še pod Friderikom in bil izkušen vojnik, odsvetoval je gospodu iti v boj. Vrhu tega se sosedni gospodje niso nič glasili, da bi skupno udarili za Turkom. Veseli so bili, da jim je za sedaj prizanesel.
Toda Jakob se ni dal pregovoriti. Vzbudila se je v njem želja po vojni. Kar gnala ga je neka notranja nroč, da naj gre. Ni premišljal, samo vojskovati se je hotel, kakor bi hotel zatreti sjtem vse nasprotne misli. Toda za dobrega vojskovodjo je brio že tisti-krat potrebno, da je znal bolj misliti kakor sekati. Že si je slikal v duhu, kako pride domov kot zmagovit, vitez, obdan s turškim plenom. Njegova sanjarska glava jo čepela tisti dan ponosno pod blisčečo čelado, in pijače so dobili njegovi bojevniki, da je vsak kazal srčnost, kakoršne je-treba v 1>itvi.
Naposled so si z rokami namignili in odhiteli z dvorišča. Jakob je še enkrat pritisnil svoje ustnice na materino čelo. objel z desnico njen vrat, z levieo svojega belca in h ajdi v boj za dom!
Jakob je hotel celo Tur čine prehiteti. Zato jo je udaril čez gore. Po gorah se jim je pridružilo še jvokaj juuakov, in ko pridejo ob zori do Železne Kaplje, bili so Turki šele v dnu Jezerskega vrha. Jakob hitro pošlje nekega kmeta po ovinku v Velikovec povedat, da se Turki bližajo. V tem mestu je bil ravno velik semenj tisti dan in mnogo ljudstva je bilo ondi zbranega. Zato so se hitro pripravili za obrambo in zaprli mestno zidovje in vrata. Turki res niso mogli kaj opraviti pri močnem zi-dovju in odšli so naprej proti Celovcu. Toda Jakob je tudi tja že naznanil, da so se Celovčani hrtro oborožili in za gradili. Zato so Turki tudi odtod odšli naprej. Iz Celovca pa so poslali nekaj sto mož za njimi. Med temi je bil Jakob s svoiimi nmalki.
preganjalce, obrnili -vo se in začeli 1 boj. 1'elovčani so kmalu uvideli, da nič ne opravijo, k>-r je bilo j Turkov toliko število. Zato odmaknejo. Le Kamenski se ni u-! maknil. .Malo je hilo slovenskih junakov, ki bi bili pobili toliko i Turčinov. kolikor jih-je posekala ; sablja Jakoba Ramenskega. Ze je 1 dobi! prasko na lice, toda kaj mara vrl vojak za tako malenkost! i Ž«' ,].- prst krvavel na njegovi levici. toda kaj. da je desnica zdrava. Ramor jo stopil njegov belec, tam je bil prostor. Toda o-magala mu je desnica. — ni čuda. ,s;«j jo je vrtel tri ure neprenehoma. Belca potejmo skokoma nazaj n zakliče: I "Fantje, zavarujte me, da mi roka odpočjno!''
I Toda hrabrega viteza niso sli-, šali njegovi fantje. Po tleh so le-j /ali v krvi in turških konj kopita so cepetala po njih. I V tistem trenutku sede belec na zadnja kolena in Turčin potegne Jakoba za pleča, š.- je maluiila ujegova desnica — tudi zadnjikrat ne zastonj! Poiem pa je ne-.zavesten obležal. I iui-eim pa so zagnali divji krik ^ in se spustili v dir.
1
_/T^Vs /v \
■jyl^nv i	i VHI
i I
fcs^ I i i MStrah pred..
■	operacijo
je marsi':o?a ?.e napotil nabili zasloveltli zdravi!. «!a j i ti je poskusil iircd-t.o je >ol ua opcracijo. In kakor čudežno je zsivlilo, da si je z našimi ztlm-vili prihranil nevarno opcraeijo. bolečine tu velike stroške, imamo zahvalna pisma, ki pričajo o tem .jasno kot beli dan, notarsko zaprisežena. Ker -mo prepričani o čudežno zdravilni moči naših zdravil, jih našim rojakom i-kre-'.o prii>«iročarao. Posebno vsem tistim, ki trpe na kroničnih boleznih. Roiii^i revmatizmu. splošnih boleznih, oslabelosti. Želodčnih, mehurnih idi ledičnih boleznih itd.
Naslovite vsa pisma na:
J. F. DOLENC,
I'. O. Box 319. __Milwaukee, Wis.
^^ggm^m dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in po-Etavnih praznikov. "GLAS NABODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, '^l HU	da dobite tedensko 36 strani berila, v
mesecu 15C strani, ali 624 strani v štirih ^^B	mesecih. "GLAS NARODA*' donaša "^J
dnevno poročila z bojišča in razne sli- "^tS H5HHHHH9I ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 3,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. fie osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije.
1
K1u11en.sk i g-o^pod Jakob p« so
I prehudi drugi dau v turškem Ho j toni. Odgnali	v sužttjost.
i Gospa Katarina, ko je zvedela
0	tem dogodku, opustila je naposled upanje, da l»i kdaj videla svojega sina. Zbolela je in ko jo spet okrevala, bilo ji je najljubše zahajati doli v samostan.
Nekega due pa se je poslovila »►d kamenskega grada za. vselej. Vstopila je v red domiuikank in
1	leto jK»tein je bila preoblečena v nuno. (irad Kamen pa je volila sa-mostanu velesaKkemu, ak<» bi sina ne bilo nazaj.
Devica Rotija je poslala njena 'najljubša prijateljica in tudi ona s«' je odločila ostati v samostanu k«it bela nuna.
(Pride še).
Rad bi izvedel za naslov svojega , brata FRANKA HAlUANlTČ.
Kakor sem eul. so nahaja nekje J na farmi v državi Wisconsin.
Prosim, ee kdo ve za. njegov na-j slov. naj ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu: Louis Habjančič. 1100 Kgan Ave., Pueblo, folo.
V DELO VZAMEMO™
takoj slovenske delavce za delati poulično železnico. D«do je stalno za dve leti. Stanovanje in tudi na zahtevo hrano mi preskrbimo. Plaeamo od >1.7"» do $1.90. Pridite i -tli pa pišite na naslov: •fohnstown-Soineyset Railway Co., !r.]-l Railroad St.. .Toluntown. Pa.
j_ '.-1.11.18,25—5)
POŠTA ZA AVSTRIJOT"
! Pa rit i k i, ki vzamejo avstrijsko po-I	^to, odplujejo:
"Frederick VIU. 31. maja. 1 "Helli^ Olav" 8. junija.
"United States'' 22. junija. -{ 'H>scar II." 29. junija, j Tzrežite ta seznam, da se bodete • vedeli ravnati.
Rojaki!
, I Columbia gramofone In aloremke pla^e je dobiti vedno pri: IVAN PAJK, 456 Chestnat St., Coaenuogk, Pa
_Plžltc po eenlk.
( Za vsebino oglasov ni odgovor-iqo na upravništvo ne uredništvo.
MODERNO UREJENA
TISKARNA ELAS »AROM
BBB VSAKOVRSTNE TISKOVINE 5 ==j IZVESUJE PO NIZKIH j	CENAH,
: : DELO OKUSNO. : :
IZVRiUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
UNIJSKO ORGANIZIRANA
* »1 trn. H
posebnost so:
DRUŠTVENA PRAVILA. OKROŽNICE — PAMFLETE. CENIKI I. T. D.
vsa naroČila roSum nai
SLOVENIC PUBLISHING C8.
82 Cortlandt St., New York, N. T.
pol tri milj. frankov. Voznina iz Amerik«' pa se jf1 podražila od 2.2"» t*r. na 13.75 fr. Kurzna razlika j»a /.«■ znaša H fr. pri kvinta-lu. Radi tejra bo treba, da vlada veejo skrb posveti za napredek kmetijst va.
Franeoska drž. banka izkazuje koncem marca zalogo zlata v vrednosti 5 milijard frankov, srebra pa nad .'»'20 milijonov.
—	V Londonu izkazuje kurz angleškega vojnega posojila J>6. francoskega pa le >5. Olja pa v tem svetovnem mestu od dne do dne vedno bolj primanjkuje.
—	Odkar so kupeijski sklepi za premog z Francosko sklenjeni, ne pusti Anglija nobenega premoga ve«"- izvažati.
—	\'a Dunaju vpeljejo za vojaštvo posebne krušne karte, ki jih bo izdajalo vojaško poveljstvo po želez, postajah. Glasile se bo« 1 o na 70 gramov dnevno. — .Ječmenovi moki so nastavili nadrobno eeno 48 vin. za kilogram. Zadnji eas tudi Ounajeanom primanjkuje govedine, ki se je podražila .'10—40 vin. pri k;r. Dasi sta špeh in mast z aprilom cenejša postala, je pa svinsko meso dražje od ~>0—(iO ein. kg.
Avstriji je v brzojavnem prometu dovjo entduail irg z prometu dovoljena tudi bol^ar-šeina.
Danska je prepovedala izvažati živo in zaklano perutnino ler meso severnih jelenov.
Novice.
Uničeni bankovci.
Mexico City, Mehika. 16. maja. — Veeraj so v fjržavni pala-•i sežgali za približno .^b.OOO. 000 bankoveev mehiške vrednosti. To je bil denar, ki ga mehiška vlada izdala pred enim letom. V zadnjih tednih so uničili za nekako sto milijonov pesod denarja.
V Mehiki imajo malone vsako ieto drug denar.
Naslednik dr. Delbruecka.
Berlin, 16. maja. — Dr. Clemens Delbrneek je kot nemški minister za notranje zadeve resi-•rniral. Njegov naslednik bo nai-bi 'že dr. Kari Helfferirh. sedajni finančni minister: tako se je izrazil nemški kaneelar.
Dr. Ilelfferieh je skozinskozi zelo podjeten, ima veliko trgovsko naobrazbo in je izvrsten diplomat. dasi je najmlajši član nemškega kabineta. V nemško a-meriški krizi je on odloeno vstra-ial na stališču, da se Združenim državam v vsakem oziru ngodi in tako prepreči prek in jen je diploma t ičnih zvez. On bo moral zdaj rešiti najtežje nemško vprašanje namreč kako priti do zadostnih zalog hrane.	_
Velika nesreča.
Akron, O.. 16. maja. — Vsled neke dinamitne eksplozije se je v tem mestu porušilo poslopje "Beacon Journal'*, pri čemer je bilo ubitih najmanj devet oseb. Devet so jih našli, par jih pa še pogrešajo; in mislijo, dp so najbrže mrtvi. Nesreča se je prigodi !a ravno opoldne, ko so bili ljudje pri kosilu. Eksplozija je nastala pri nekem podcestnem deln.
Obravnava proti Iglu preložena.
Zvezno aodcsce je obravnavo proti Iglu. bivšemu tajniku nemškega vojaikega atašeja Papna, preložilo aa ihwimiiii caa.
Reški častni meščani.
Mestno zastopstvo na Reki je imenovalo za častne meščane nadvojvodo Jožefa, generala Iioroe-viča in admirala Hausa.
NAZNANILO.
Rojakom naznanjam, da več ne zastopam C. O. I. & Co.. pač pa imam lastno delo. Lil sicer: belcnje (Hemloek bark1", plačam -*sl.rn> za klaftro (eortl t. Po belenju se bo izdeloval •"redar", torej stalno delo poleti in pozimi. Pridite ali na pišite na naslov:
John K nans, Charcoal Iron Co. of America. Camp 7.	Newberry. Mich.
( I n —5 Hx v 2 d
Takoj naj se
mu pošlje.
-o-
Naš rojak L j ude vit Malnar noče biti niti en dan brez njega.
-o--
"Polep vseh dobrot našega zdravila, lioigarskega Krvnega C'aja, priča še ta fakt. da ga imajo radi vsi oni, ki so ga enkrat pričeli vživati in ga za sta ln o drže v svoji hiši'', pravi IL II. von fsehlick. tovarnar Bolgarskega Krvnega Čaja. ki danzadnem dobiva na kupe zahvalnih pisem od onih. ki jim je Bolgarski Krvni t'a j vrnil zopet zdravje in komur je naš rojak Ljudevit Malnar pisal sledeče:
"Vaš Bolgarski Krvni Ca j se pri meni izkazal jako uspešnim, zato vas prosim, pošljite mi še dve škatlji. ker nočem biti brez njega".
Eno veliko skalni jo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja za pet mesecev pošljemo za en dolar kamorkoli :
i
Marvel Products Company
9 Marvel Bldg. P411 s b u r g h, Pa.
NAftl ZASTOPNIKI.
kateri ao pooblaščeni pobirati naroA nlno sa "Glas Naroda" m knjige, kakor tudi sa vsa druge v naSo stroko spadajoče posle.
jew lini, Ark. ta abaUea: Mihael Clrsr.
Su Franeiaee, CaL: Jakob LotBo. Denver. Colo.: Frank Skrabec. Lcadville, Cela.: Jerry Jamnlk. FrnUa. Celo.: Peter Cullg, J. II Bojts, Frank Janeab In John Gena.
Salida, Cela. in elceUca: Lonts Ca stello (The Bank Saloon).
Watoenberg. Cole.: Ant. Saftich. CUnteo, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapelia. Ind.: A lota Rudman. Wiidwwi la. In ekattca: Lokar rodoresar. Anrera, HL: Jernej B. VerbUL CMtaf. HL: Frank Jnrjovee. Dspae, HL: Dan. Badovinac. JaUet. HL: Frank Leurlcb. John Za letal la Frank Bambleb La Salle. 1IL: Mat Kaap. Odnfer, IB.: Matt. Hrlberalk-Wsafcagaa, HL In akattca: Fr. Pet-koffiik la Math. Ogrin. * ■kWWk n.: Frank Owna.
Sneg v Nebraski. Ellsworth, Xebr.. 16. maja. — Y severo zahodnem delu Xebraske je za pal visok sneg. Istotako so dobili tudi sneg v nekaterih delih Wvominga in So. Caroline.
Linčanje. Waco, Tex.. 1C. maja. — Včeraj je neka razdražena druhal vzela iz ječe črnca J. Washing-tona. ki je umoril Mrs. Lucv Fryar. in ga na javnem trgu v-pričo skoro 10.000 ljudi linčala.
To se je zgodilo, ko je bil v sodni dvorani spoznan krivim. Lin«" a rji so potem t»lo obesili na nek telegrafski krog, kjer je viselo par ur.
Za rusko trgovino.
R. Martens, podpredsednik in glavni ravnatelj P. Martens Co.. neke večje ameriške tvrdke, se je včeraj odpeljal na parniku *'California" v Petrograd. da bo proučeval iiiske gospodarske in trgovske razmere. V kratkem bo šlo za njim več drugih ameriških podjetnikov, ki bodo prepotovali Rusijo in tako razvideli kaj so ruske potrebe.
Zrakoplovska tekma.
Dne "J. septembra t. I. se bo vršila prva prekokontinentska zrakoplovska tekma, katere se bodo udeležili malone vsi ameriški zrakoplovei. Za onega, ki bo najboljše poletel, je razpisana nagrada $20.000. Leteli bodo iz Pliiladelphije v San Francisco.
Naročilo za 3,000,000 pušk.
Angleška vlada je pri West in-ghouse Eletrif and Manufacturing Co. naročila 8.000,000 pušk, katere mora družba dostaviti v treh letih, pričenši s prihodnjim letom. Ta družba ima tudi naročilo za 1,800.000 pušk za rusko armado. Vsaka puška bo stala okoli $27. ali skupno 000,000. ko hodo vse puške dostavljene.
Pomoč Armencem.
Ameriški odbor za pomoč Ar-ineneem je na zadnji seji. pod predsedstvom bivšega poslanika za Turčijo. Mr. Morgenthau-a. sklenil dati za izboljšanje razmer v Armeniji .$25,000.
"Lady Nicotine".
Mrs. C. Washington Lopp. ki je med francoskimi, belgijskimi in angleškimi vojaki znana kot "".Lady Xicotinc"', je preskrbela tem vojakom nad 12,000.000 cigaret. 250,000 funtov tobaka in 50. 000 pip.
"Hrane, hrane!" Bern, Švica. 16. maja. — Zadnji teden je bilo na berlinskih ulicah zopet več izgredov, da so morali vojaki vmes poseči. — Ženske in soeijalisti so upili: "Tirane, hra-;ie! — Mi potrebujemo kruha ne la Verdnna!"
IŠČE SE PEVOVODJO.
Katerega veseli in je zmožen, naj se oglasi glede pojasnil na naslov:
Tony Zal ar, Rox_55,_South View, Pa.
Rad bi izvedel za nasloy svojega bratranca MARKA ŽAGAR. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za n jogo v naslov,* da ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi.— Michael Žagar, 1303 E. 53. St.. Cleveland. 0.	(18-20—5)
BO JAKI NAROČAJTE SE VA 'GLAS NABODA". NAJVEČJI
t Cherokee. Kana.: Frank Režlanlk. x | Colombo«, Kana.: Joe ELnafelc. Franklin. Kans.: Fraok .LeBkovee. Frootenac, Kana. In okolica: Frank * Kerno ln Rok Firm.
Kansas City, Kana.: Peter Schnallar. Mineral« Kana.: John Stale. Mulberry, Kana. ln okolica: Martin e Koa.
xl Rlnge, Kana.: Mike PencfL I Kit/miller. .Mti. in okolira: Frank I Voriopivec. ;lj Calumet. Mich, fn ekollea: Para! o , Shaltz in M. F. Kobe. ,->' Manistiqur, Mich, la ekellca: Fraak Kotstan.
So. Ranee. Mich, la akoUca: M. D.
Llkovich.
Ctaisholm, Minn.: K. Zgooc In Jakob
Petrlch.
Duluth, Minn.: Joseph Sharaboa. Sly. Minn, in ekolira: 7 van Ooule. M. L. Kartah, Jos. J. Peabel In LouU M. PeroSek.
Eveleth, Minn.: JorlJ Kotre. Gilbert. Minn. In okolica: L. VeteL Bibbing, Minn.: Iran PouSe. Nashwank. Minn.: Geo. llanrln. New Duluth, Minn.: John Jertna. Virginia, Minn.: Frank Urovatlch. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Klein. Mont.: Oregor Zonec. Great Falls, Mont.: Matb. Urleh. Red Lodge. Mont.: Joseph JeraJ. Roundup, Mont.: Tomaž Pa u lin. Gowanda, N. ¥.: Karl Steraifia. Little Falls, N. Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakaer. J. Marlnčlč, Cbaa. Karl lager. Jakob Rea-
nik, John I'rustor in Frank Meli.
Barberton. O. In okeUea: Matb Kramar.
Bridgeport, O.: Frank HoCevar. Colinwood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, O. In okolica: J. Kuntio la
Ix)uls Balant.
Niles, Obio: Frank Kogovšck. i'oongatown, O.: Ant KlkeU. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridge, Pa.: Frank Jakle. Bessemer, Pa.: Lonls Brlbar. Braddoek. Pa.: Iran Germ. Brideevilla, Pa.: Kudolt pieteriek. Burdine. Pa. in okolica: John Dom-?ar.
Canonaburg. Pa.: John Koklleh. Cecil. Pa. in okolica: Mike Ko»'e?ar Conemaugb, Pa.: Ivan Pmjk ln Joub ZupanČIC. Clarldge, Pa.: Anton Jerlna. Boughton, Pa. in okollea: A. Deas-Sar.
Oarragh, Pa.: Oragutln Slavic Dunlo, Pa. in okolica: Joseph Snhor. Export. Pa.: Frank Trebeta. Forest City. Pa.: ML Zalar In Fraal Lclien in Math. Kamln. Farell. Pa.: Anton Valentin«!. Fits Henry. Pa.: F. Gotllcher. Greensburg, Pa. In okollea: Joeepk Novak.
Irvin. Pa. ln okolica: Fr. Demlar. Johnstown. Pa.: Frank Gabrenja in John Polanc.
Luzerne, Pa. ln okolica: Anton Osolnik.
Meadow Lands, Pa.: Georg Schnlta Monessen, Pa.: Math. KlkelJ. Moon Rnn. Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in ekoUca: Z. Jakahe, L Podvasnik, I. Magister in U. tt. Ja-koblch.
South Bethlehem. Pa.: Jerne) Ko-prlvSek. Steel ton. Pa.: Anton Hren. Unity Sta.. Pa.: Joseph škerlj. West Newton. Pa.: Joslp Jovan. Willock. Pa.: Fr. fieme ln J. Peter-neL
Tooele. Utah: Anton Palčič. Wlnterquarters. Utah: U Blafleh. Black Diamond. Wash.: Q. J. Po-renta.
Davis, W. Va. la okeUea: J. BroalrH. Thorns. W. Va. la ekoUea: Fraak Kod Jan ln A. Korenehan. Graf loo. Win.: John Stampftl. Kaooaha. Wis.: Aleksander Peadtr. Milwaukee. Wis.: Jodp Tratnik la Aug. Collander. Shcheygaa, Wis.: Heronhn Svetll» Weal AJHa. Wis.: Fraak Skat.
stxzts&Lzr**"
Kratka zgodovina naše nove domovine.
splošna nezadovoljnost.!
Ko je Anglija pridobila Kanado in Mississippi dolino, bilo neobhodno potrebno, da nekaj vkrene 7a obrambo in vlado teh novih de-iA, da ji bodo nesle temveč do bička in tla Imj ta dobiček irajen. To je pridela trm. da j** ustanovila tri nove provinc.
V Kauatli j«* označila provinco Quebec z mejo, ki un-ji ilane« na m*vem držav N*. Y., Vt„ N. H. in Me.
Nn jo»rn j.k pil iz ozemlja .ki jra dobila od Španske, naredila dve provinci: Zahodno in V/.ho<lno Klo-r»«!o. Zahodno Florido j.' mejila na severu vHporedna /-rta. potf-pnjena akozi roki Yazoo in Mississippi. — Severna meja Vzhodne Floride je liila pj ista kot je danes. Ozemlje med rekama Altamaha in St. Ma-rv jo pa priklopila »ieorgriji.
Ha v no takrat, ko je Anglija določila meje torn provincam, je po-tetrnila '"-rio preko vseh izvirov rok. ki s.- i/t.kajo v Atlantik, in kolonistom prep«>vedala naseljo-vati' st- preko te t'-rtc. Vso ozemlje zahodno od t«\«"rto je bilo indijansko.
Ko <.<> bile enkrat vm- to meje doh«*ono in imenovani kraljevski "•»voriiorji. jo bilo troba omisliti obrambo, kajti Auplo.*.i niso niti n.-. juta ti j dvomili, da mislijo Fran-« ozi in Spanci na napad. Sklenili ho sj omisliti 10.1100 inož redne vojsko m jo razpostaviti po ooli de-želi. Stroški to armade so prišli mi-inoma na ramo kolonistov, deloma pa tudi na angleško vlado.
Kolonistom to br.-mo naprtili na tri na« i m-:
1. S t« tn. da no bili v trgovskem oziru popolnoma odvisni od An-»tlijo.
'J. S tem. da so dali davek na xladkor in sirup, ki so ga koloni-sT« dobili iz špansko Indije.
:{ s tom. tla so upeljali na raz Iku»- stvari k«»loko, aii z dr ti po b«*-vt^ift. davek.
K-lor jo t« m doloeham zoper-stavil. n tem. da je hotol sladkor idi ^intp utihotapitL jo bil kratko-utfilo ob-oojon na smrt. To obsodbo so izvršili br»*z poroto.
Kolek« oziroma davki niso bili takrat š»-lo vprvi*- itpeljani. I^-ta ITJW j«* parlament z«-lo visoko ob-d: v«* j I sirup in sladkor, ki so ga u-v a/.al i u drugih k rajo v kot iz an-gl"ško /aho«Iiio Indijo. S t«-m so luli kolonisti primorani to blago ktt|H>vati b* v angleški Indiji. Ko jo tu postava enkrat prišla ob ntot. so kolonisti lota 17<t3 prosili, da se |t» no obnovi. l*artam«iit je v to sircr privolil, toda s«- jo odškodo-\ al s t«'«, da so morali takrat naprej blago kotokirati. kar j«-bilo skoro isto kot -davek.
ttišnih. dohodninskih ali osebnih • lav ko\ takrat ni bilo. Angleška vlad« jo dobila notri dovolj z davki iiH import m pa s pomočjo po slav, ki jih jo upeljala v koloni
trh ko|«*kwV in tlakov in^ Mi'portir.oio blago, sn bili kolonist, /.'lo \ /nemir jen i in so lota liG;. poslali v London svojo zastopnike, da so protestirali, toda niso imeli nikakoga uspeha.
Angb-ži so prioeli nakladati ved nc vo.'je davke in d«-lali nato, da sr kolonije niso mogle razvijati \ hotnih interesih.
Naselbine, /lasti Virgina. so pri •'•♦•le pr«»tostirati. toda niso imeli nrti najmanjšega uspeha, kajti au gloški parlament v tistih oasih ni o'lst.jal iz zastopnikov ljudstva. Pmv*4 S4i bili notri le lordi in du hov&'-iua. kaP rim pa ni bilo nr sr» u drugega kot lastni dohioki in tlačen je ljudstva.
Kolonisti so večkrat naredili res *ir? izgrode, tinla niso nič opravili proti angleški sili.
Medeaano so pa trgovci i»o cel; deželi izdajali pismeno pozive, da n i j ljudje no kupujejo blaga od angleških trgovocv. ampak naj jih odloeno bojkotirajo. Kolonisti so to tudi storili.
Vsled toga jo angleški parlament dal na blago, ki so ga importirali iz tujih dežel, še večje, neprene >ljivo tarifo«- davke. Kolonisti so se pričeli zopet zoperstavljati. — Ljudski zastopniki v Massaohus set t mi so postali na v*e druge kolonije pozive, da s»- združijo in branijo svojo pravice. Pennsylvania poslala na svojo roko oster pro test kralju iu parlamentu. Zopet ao se vsi zakleli, da ne bodo več kit po vali od angleških trgovcev.
Poziv massaehussettskih ljud skth zastopnikov jo angleikega kralja pre»*ej v »t raid in je svojim governerjem ukazal.	vsako
zdmijtev preprečijo. Toda ta ukaz je jju^^fprepotno. Angleži ao
** Badaynai
zborovanja in sestanke kolonijskih zastopnikov prepovedali.	I
Anjrlcži so se pričeli bati radi te-J g-* postopanja, nemirov; in so skle-( nili nastaviti v vsa mesta večje oddelke.
Četo so pričele prihajati: in v New Yorku so izjavili, da čet ne bodo preskrbovali s potrebščinami. Neu Yorku so sledilo tudi dru-kolonije: Mass., X. C., in S. C. Nj.jvečji odpor so pokazali napram četam v Bostonu. Vojake so obsipali z najgršimi imeni in jih tudi dejansko napadli, vsled česar so bili vojaki primorani streljati: pet kolonistov je bilo ubitih, več pa ranjenih.
Ta krvav dogodek so kolonisti imenovali "bostonsko masakrira-nje" ali "angleško grozodejstvo v Bostonu". Ko so o tem zvedele drugo kolonijo, so vse enoglasno zahtevale, da vlada čete takoj odpokliče. Vladi ni drugega kazalo in je vse vojaštvo iz. kolonij potegnila na neki otok v bližini kontinenta.
Ta nepremišljeni korak anglo-^kt vlade jo največ pripomogel do revolucije, ki je prišla kmalu nato.
Nekoč so prišle v bostonsko pristanišče angleško ladjo s čajem. Ktr so pa kolonisti sklenili vse angleško trgovce bojkotirati, so zahtevali. da ladje takoj zapustijo luko in odplujejo nazaj v Anglijo. Ponoči so pa vdrli na ladje razjarjeni Bostončani iu stresli vos čaj j v morje.
Ko jo parlament čtil o tem brez-'obzirnom obnašanju kolonistov v ' Mass., je sklonil dati pot določb, katere so bilo take. da so jih kolonisti imenovali "neprenosljive". T«- določbe so bilo:
1. Pristanišče v Bostonu mora biti zaprto; niti von niti nolri ne smo uoh<na ladja. Za novo pristanišče določili Marblehead.
Vsakega zločinca so mora poslati v Anglijo, kjer so ga bo obsodilo.
3.	Nastavili so vojaškega gover-norja in ljudstvu je bilo prepovedano imeti javne seje. Sostali so so samo takrat lahko, kadar so volili mostne uradnike: toda tudi takrat so morali vprašati guvernerja za devol ienje.
4.	Vojaštvo so morali vzdrževati sami.
i. Provinco Quebec so razširili tako, da so ji priključili ozemlje m^-d jezeri, rokama Ohio in Mississippi tor Ponn«ylvanijo. Pro jo je to oženijo pripadalo provincam .Mass. fonn. in Va.
Ko so kolonijski zastopniki v Virginiji slišali leh uiassachtisott-škili odredbah, so sestavili toza-devui protest, v-ded česar je kra-Ijov governt-r zborovaujo takoj raz .►ustil. Toda zastopniki so izvolili nllKir. ki je imel nalogo dopisovali / zastopniki drugih kolonij in }ih itozivati. da se skliče skupen piiigre*. V se kolonijo so to imIo->rilo in New York in Massachus-
• t s >ia prodlagali. da so določi •as- jn kraj kongresa. \"irginski « Jbor jo predlagal, da bi m- vršilo . septembra 1774 \ Philadolphiji. ;ar so druge naselbine tudi sprejo! o.
Pričetkom septembra se je so-talo v Philadolphiji petinpetdeset lologatov. zastopajočih vso kolonije, raz ven Goorgijo. in zborova-■o tlo 2«). »»ktobra. Sklonili so iz-lati:
1. Poziv kolonistom.
Poziv Kanadčanom.
Poziv angleški vladi.
4. Poziv kralju.
-*>. Proglasitev pravic.
V "proglasitvi pravic" so dole-ratje izjavili .da so opravičeni <lo -ledečih pravic:
]. Do življenja, svobotle in po-<e?5ti.
Sami sobe obdavčiti, kolikor ie potrebno.
3. Do prejšnjo kolonijske vlade.
To prariee so jjm jo prikrajše- 1 .alo s tem:
1.	Da so obdavčili kolonije brez ijihovega dovoljenja.
2.	Ker so razpuščali zborovanja ! judskih zastopnikov.
3.	Ker so nastavljali vojaštvo v nirnih časih.	1
4.	K or so obsojevali može brez »orotnikov.
5.	Ker so upeljali "pet neprene- 1 Jjivih določb".
Pretlno so se delegatje razšli, so ^klonili 10. maja 1775 se zo}»et se- 1 ;tati, da botlo videli kak uspeh brr ] lo imeli.	1
•	I
Takrat se je formalno pričel v < angleških kolonijah boj za neod 1 visnost.	i
Kolonisti so bili do tega boja primarani, ker postopanje Anglije i je bilv, kot smo videli, v resnici(<
^ prihodniiž) 1;
Vojna in gospodarstvo.
—	Kako je v Turčiji? Kar so dobili živil, dobili so jih preko Bolgarije in tudi druge potrebščino dobivajo preko omenjene deželo lo v majhnih množinah, ker vojaški transporti omejujejo tozadevni prevoz. Meseea januarja so dobili vagonov moke. 36 sladkorja. 43fižola. L~> petroleja. 17. vag. papirja. kisa in 35 drugega blaga.
Trgovci željno pričakujejo bolj šega železniškega prometa,' kajti J le na ta način bi mogli izvažati1 za izvoz dovoljene prod meto in potem tudi dobiti iz zunanjih dr-, žav blago za dom.
Iz Adane poročajo, da jo koncem lanskega leta vladala tamkaj precejšnja suša. Polja so 40 od-1 stotkov manj obdelali kot lansko leto. V mnogih krajih razsaja živinska kugJi in ker živine sploh izvažati ne morejo, ji je cena pati- j la za 40 odstotkov. Letina za olje1 pa je bila za 30—50 odstotkov ^ boljša kot v pretočenem letu. So-čivn in krompirja >o pa pridelali f približno kot prej.
—	Nizozemska vlada je odredila. da so smejo slauiki izvažati' le s posebnim dovoljenjem ribiških orgariizaeij. Kkspedieija pa jo izročena oksporterjem, ki jih ! je vlada v to določila.
—	Švica jt* vsak izvoz tudi v poštnih pakteih po 1 kg kave prepovedala. Kdor jo h oče poslati mora tudi za najmanjše množine dobiti izvozno dovoljenje.
Monopolizirala jo tudi ves uvoz surovega in rafiniranega slad korja. Nakup iu uvoz ter razdeljevanje sladkorja oskrbuje višji vojni kotnisarijat. Raditega so morali vsi trgovci istemu naznaniti. kje in kolike množine sladkorja imajo zunaj že na kupljenega in tudi domače sladkorne zalogo je vlada popisala in zaplenila ter določila za sladkor maksimalne cene.
—	Iz Rusije so poroča, da vlada tudi tam veliko pomanjkanje moko in mesa. Državni post ob sredah in petkih so zapovedali vsej armadi. Za moko pa so vpeljali karte i izkaznico i. Na mesec je dobi posameznik 30 funtov. — Posamezna oddaja se na njej zabil ježuje — so torej karte brez od rezko v.
—	Ko na Ogrskem v svrho re-kviriranja zaloge preiskavali. so našli skrito velike množine žita in krmil. tako. tla upa vlada več mesecev s tem prikritim blagom zalagati konsumente.
—	V Budimpešti namerava mestna uprava prevzeti vse železnice. Sicer pa ima v rokah že itak večino delnic. Temelj prevzemnega obračuna bode povprečna di-videnda zadnjih 7 let. Dve najslabši so izločili!
—	V Duesseldorfu so se zbrali pred kratkim zastopniki nemških cementnih tovarn. Namenili so se, da si ustanove uplošno enotno zvezo za oelo Nemčijo, pa so nastalo velike težkoče in niso se mogli zediniti.
—	V francoski zbornici je nek poslanec vladi očital, da zanemarja poljedelsko vprašanje. Poljedelstvo v Franciji zadnji čas propada. Dasi je dežela silno ro- ' dovitna, vendar ni zmožna dati ' toliko pridelkov, da bi preživila ; narod, ki po številu pada. Uvoziti so morali žita I. 1915. do 56 milijonov kvintalov. Koliko škode ima pri tem narodno gospo- ] darstvo, se vidi- is tega, da se je i moralo sanj plačati ▼ zlatu nad j
Slovens ko katoliiko
B	11
podp. društvo	svete Barbare
a	a
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
lafctipiiln— Jm 21. juvujt 1902 v dri« t i Pnu;lruk
GLAVNI (JBAONOUl
ftataadalk : JOŽar PBTBBNBL. Box M. Willock, Pa. L podpredsednik: KAHOL ZA LAB. Box M7. rorect City. Fa. IL podpredsednik: LOUIS TACCHAK, Box S36, Boek Sprlaaa. Wr* Tajnik:: JOHN TKLBAN. Box 707, Foreac City, Pa. EL tajnik: JOHN OSOL1N, Box 4W, Foreet City. Pa. Blagajnik: MABTIN MDHIČ. Box 637. roret City. Pa. PMilimiu: JOSIP Z A I, A K. 1004 North Chicago BU Jellat, ELL
TBHOVNI XDEATNIKI
Dai MASTMI IV BO, 900 Cfetea«o BU Jollet. HL
NADZORNI ODBOBf
rrsissdalk: ION AO PODVASNIK. 47S4 Hatfield St.. Pimbarsk. Pa. L nadsornik: JOHN TOBNIČ, Box 621', Forest City, Pa. IL awlaornik: If K AN K PAVLOVČ1Č. Box 700. Conemaoaa. Pa. EEL aadaoralk: ANDBBi 8LAK. 7711 Iaaler At«.. Cletalaad. Okie.
rOROTNl ODBOBi
rsMsaflalk? MABTIN OBBB2AN, Box T2. Bait Mineral, lili L porotnik: MABTIN 6TBFANČIČ, Box 78. FranUU. Kaaa KL porotnik: MIHABL KLOPČlC. S28 l>av»on At«., m. P. D. L «res Maid, Detroit. Ml«fe.
UPRAVNI ODBORI
ViadaadalK: ANTON HOČBVAB. B. P. D. No 2, Box 11%. Bridgeport.
L a^rarnik: ANTON DBMSAB. Box 130. Broosbton. Pa« IL Bpramik: 1A VBL OBBBOAB. Box 402, Witt. I1L
Deplal aa) j* potUJaie L tajnlkn Ivan Telfcan. P. O. Baa TiT. Pert DnltTMc tUallel "flfi'AI BAB ODA."
AMERIŠKE ČETE STRAŽI JO MEDNARODNI MOST V EL PASO._
GLAS KAR OD A, Ig. M .A-T A 1010 ^
GIAS

N'ABODA,
13. MAJA 1316
[Hp
Jigislovanski
B	:

Katil. Jedneta
■ "" a
Inltorpori rana dne 24, januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA,
GLAVNI OBADMXD.'
Predsednik: J. A. GERM, 607 Cherry Way or Sox 67. Brad
dock, Pa,
Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 106, Pearl Are., Lorain, Ohio.
Glavni tajnik: GEO. Ij. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik - LOUIS COSTELLO. Box 583, Salida, Cola.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
De MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St, Joliet, III
NADZORNIKI:
MIKE ZTXICII, 421 — 7th St.. Calumet, Mich. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kani. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O.
JOHN KRŽIŠNIK. Route 2, Bur ley, Idaho.
POROTNIKI:
PRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Spring!, Wyo. O. J. POBENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH IfEBTEL, od društva sv. Cirila In Metoda, Iter. 1, Ely, Minn.
LOITIS CHAMPA, od druStva iv. Srca tfezuaa, itev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, »t., od druitva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn.
Vei dopiai, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednole, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode osoralo.
Društveno glasilo: "G L A 8 NARODA"f


sli so še trepetali nad posteljo in je ob njih. na vejah se zibljejo po so iztekali Uho, tise, vedno tiše. leti in po zimi — sieer zime itak Izpred hiše pa se je zibal v sobo ni tam zunaj — rumene pomarati-
Spis.il Ksaver Meško.
Dvignil se jo nekoliko pokon-j ' ii in je prijel gosli z drhtečo roko. Trepetajoči prsti so mu prebirali srnine kakor v sanjah, nežno se jih je dotikal in ljubeče, kakor hi jih božal. Mt-hki glasovi so se odtrgovali od njih. kratki in boječi; kakor poltihi vzdihi so se zibali nad posteljo mojstrovo.
— Lok. Leksej! Roka mu jo trepetala, ko ga je so	in so gajl"^0'- orl slabosti in razburjeno-
kmalu okreva in jim!sti m» & trepetala. Poskusil je,-
(Nadaljevanje).
Stric .Jakob je ležal bolan. — Domači so pra tolažili, da kmalu preide bolezen.
—	Saj ni kaj; malo ste se pre-hiaclili. Kaj pa hoče to...
Prihajali so tolažili, da zagod»* spet nove pesmi.
—	Vesele nam zaigraš, da se zasučemo. Se ti zaplešeš kdaj, Jakob zagodi ti L*-ks«\j!
A stari muzik j<> vedel, da ne vstane več...
—	A nič za to. živel sem dolgo dovolj. -— smehljal se je pri tem, kakor bi se bil domislil nekaj lepega. — Nekdaj sem menil, da umrein težko, ker ne bo nikogar, ki bi mu zapustil svojo umetnost. A zdaj — le posluh n it e Leksej a. prekaša me...	I
ln starec so jo smehljal, da se je zdel njegov suhi. vdrti obraz za hip nežen in lep. A navzlic temu smehu, polnemu vdanosti in polnemu odpovodi, sf j** storilo včasih staremu mnziku ležko po dvojem: po glasbi in po Leksoju. Ta je ljubil najbolj, o teh je vedel, da sta mu vdana in zvesta.
Leksej je prihajal k učitelju vsak dan. Domači Lesjakovi so šli vsi na polje — bilo je v juniju in dela črez glavo — in doma sta ostajala le bolnik in fant.
Včasih sta moloala dolgo: sta-ren jo bilo govorjenje naporno in ga je utrujalo. Leksej ni vedel, kaj naj govori.
Pred hišo so cvetele akacije;
mehki vonj cvetja se je zibal pri odprtih oknih v sobo, kakor bi prihajal k bolniku v vas, kakor bi pošiljala drevesa pozdrave — dragemu znancu. V vasi je bilo tiho. vso je bilo na polju. Tiho je bilo tudi v izbi, da so je slišalo razločno brenčanje muh, ki so poleta vale oh oknih.
Hipoma pa je zavzdihnilo, tiho je zatrepetalo po sobi, komaj slišno, slišno le tenkemu sluhu muzikov.
Pa sta s<» zdrznila, zmotilo ju je v tajnih mislih. Pri vzd igla sta glave, ozrla sta se na steno mod okni. Gosli so visile na njej. in nekaj nevidnega se je doteknilo »trun. da so zavzdihnile s pridušenim. drhtečim vzdihom — kakor bi zavzdihnile v snn. se je — si išalo.
—	Znajo, da jih ne igram nikoli več! —
Stari muzik je vzdihnil bolestno, in v očeh mu je zalcsketalo mokro. — Vzemi jih dol, Leksej, in daj mi jih sem na posetljo.
Ijeksej je je vzel s stene in jih podal stricu. Ta je pogledal mimogrede fantu v ojy: videl je, da mu trepeta vlažno v njih.
—	Tudi malemu je težko... .
V srcu se mu je storilo mahko
in otožno.
1	-'Tri
poeasi in na lahko je potegnil lok po strunah, da so jo oglasilo, kakor bi završalo poftiho zunaj v vrh o vili akacij. Potognil jo drugič. tretjič, mehko, božajoče potegnil je hitreje ... hitreje lok jo švigal črez strune kakor plaha misel, a dotikal sc jih je vedno le mehko in nežno — čudovita pesein je zaplala po izbi.
Leksej je povesil glavo, poslušal in strmel.
Dostikrat je slišal gosli starega j led olja. a tako še ni godel nikoli. tako mehko in tako nežno, ki >i se dotikalo srca kakor daljni <en. čudežen in neumljiv, in tako >tožno, da bi polnilo vso dušo z >no jrloboko in nejasno žalostjo. U plaka sama zase v globočini duše, m ne privre nikoli na dan. " je no vidi nihče, in nihče ne ve iič o njoj. in jo šo ne sluti ne Mihce.
Posluša! je in je povešal glavo globoko na prsi; I o včasih jo jo Ivignil za hip in se je ozrl zav-v stniva — glej, oei mu sevalo. upadla lica so mu vsa zarde-a, in vse potno mu je čelo...
Hipoma je prenehalo s kratkim. ostrim glasom.
-	Ne morem več, Leksej. Deli jih v stran.
In onemogel s.- jo zgrudil na nostoljo. —
Strio jo hujša! od dno do dne, la so že ni mogel več sam dvig-iiti v postelji. Nekega popoldne •e jo zagledal v steno, v gosli, in jih j«- motril dolgo in zamišlje-io.
—	Zagodi. Leksej!
Leksej je vzel gosli in zaigral, iodel je nežno in mehko, kakor je slišal gosti strica zadnje dni. 1'ntil jo, «ta bi glasno in burne melodijo vznemirjale bolnika. — 1 »ode! je dolgo, ob tihih glasovih >e je zatopil kar nehote v misel, la stari učitelj umre morda k-ualu in da ga pusti samega. O-fožno so mu je storilo in žalostno >b ti misli, zato so zveneli zvoki, ki jih je izvabljal strunam, tako mehko in tiho plakajoče...
Godel je dolgo. Čakal je. da inu strie poreče ,naj neha. A stric je ležal mirno v postelji in ni re kol ničesar, da se je zazdelo ma lomu muziku navsezadnje že čudno. Pogledal ga je z vprašajo-čim pogledom, a stric se ni ganil in ni rekel ničesar. Suhe roke je držal sklenjene na prsih, oči je | vpiral nemo v strop, i — Stric, ali je dovolj t 1 Tiho po vsi sobi. Le zvoki go-
prijetni vonj akacij.
—	Strie!
Spet tilio%
—	Ali me nimate nič radi, da ne odgovorite?
Doteknil se jo a*ok stričevih, bile so hladne. Pogledal mu je v oči: čudno so zrle vanj. da mu je postalo tesno in grozno.
—	Ali mrtvi? — je kriknil ves prestrašen in je zaihtel na glas in je hitel iz sobe. da pokliče ljudi...
Tisti večer je godel Leksej doma — gosli mu je sporočil stari muzik že pri življenju, in po njegovi smrti so mu jih izročili Les jakovi takoj.
Sedel je za hišo ob robu gozdovom in je igral dolgo v noe. Čudovite melodije so zvenele v nočno tišino in so plakale nad vasjo. Vaščani so poslušali, in pri sreih jim je postajalo nežno in mehko, in oči so se jim orosile, da niso vedeli sami kdaj.
Tako še ni godel Leksej nikoli. Kako je ljubil rajnega!
C.loboko v srce je bilo zapihano Leksoju vse. kar mu je storil dobroga strie ".Jakob. Živelo ran jo dalje globoko v sreu. in ni čisla, če se je izlivala dolgo časa v vse njegove melodije srčna bol po rajnem učeniku. da je plaka-lo .lolgo časa po umrlem dobrotniku v vseh njegovih pesmih.
A polagoma so je umirjal in je pozabljal. Novi vtiski sn mu šli mimo duše in so mu zvabili misli na novo poti.
Dopolnil je trinajsto loto. Till ni velik, a zdrav in lep. Tedaj je I zaprosil sosed Zabukovee Mino. naj mu ga da. da mu pase ovce. Doma nima posebnega dela, oni kožici, ki sta ji imela, oskrbi na sama, ali pa jiji žene fant z ovcami v gore. Mina je privolila in Leksej je postal pastir pri Za-
bukovcu.
Xa paši je bil večinoma ves dan sam. A to ga ni dolgočasilo; vzel jo gosli s seboj in je imel druščine dovolj.
Posedal je visoko gori nad vas-ja in si je godel vse melodije, ki jih je že znal in izmišljal si je še vedno nove. ln sanjaril je.
Sanjaril je o velikem svetu tam zunaj za gorami- Sedej jo kje visoko na skali, pod seboj dolino in vas. nad seboj nebo. ob sebi skalovje. Oko mu je zrlo s hrepenenjem na nasprotno gorovje in mu je plulo črez visoke goro. nad katerim se je zniževalo ažurno nebo. kakor bi bilo tam konec sveta. A Leksej je vedel, da se pričenja tam šele svet...
Pred dušo mu je oživelo pripovedovanje rajnega strica o — onem svetu, ki je neizmerno velik in neskončno lep. Tukaj ob njem je le košček sveta, majhna, neznatna krpiea, in čuti. da mu je preozek ta košček, pretesen. Tukaj ni drugega kakor bregovi in gozdovi in spodaj v ozki dolini par ponižnih koč, nad — vsem pa nebo. In še to nebo ni tako kakor tam zunaj: ko strmi včasih dolgo v višave, da ga začno skeleti oči. se mu zazdi, da se niža to nebo. da pada na gore. na gozdove, da se poveža v dolino, kakor bi se sesuvala velikanska streha — in lega mu na prsi in ga duši. da komaj diha.
A tam zunaj — tam ni gor, ki bi te oklepavale in te držale med seboj, in ozkih dolin ni tam. ki bi ti bile pretesne in preozke — vos svet onkraj gor je neizmerna, prekrasna planjava. Človek stoji in gleda in glej, nikjer ni gor. ki bi ti branile pogled v neskončne daljave, ki ti hrepeni po njih duša. nikjer nikakih mej. ki bi ti zastavljale pot in bi ti za-branjevale prost korak. In nebo jo tam visoko, vse više kakor tukaj in sc ne niža nikoli in nikoli, ne pada na nepregledno veselo plan. nikoli ne lega človeku na prsi in ga ne duši.
Vse ozko je tukaj, vse tesnoj komaj se okreneš in se zadeneš že ob goro. A tam v svetu — vse neskončno, vse neizmerno. In —-tvoja pesem ima tukaj komaj, prostora dovolj, da razpne malce peruti in se dvigne majčkeno nad vas; a tam zunaj — kakor prosta ptica nad goro ti plava tam črez plan, kakor misel se širi prosto in se razliva na vse kraje — nič je ne zadržuje, nikjer ne zadene ob oviro, nikjer ji ni meje...
In kake ceste so tam zunaj! — Vse lepe, vse bele, potrošene s sladkorjem, in mleko izvora ob njih in med in najslajše vino, ki se ga pije lahko venomer in se ne vpijani nikoli in ga nima nikoli dovolj. In vedno zeleni drey-
če, še mnogo lepše kakor one, ki jih prodaja trgovce pri fari po groš eno. Stegneš roko iu utrgaš jih. kolikor ti jih poželi srce, ?li če si len in utrujen, ležeš v senco. in padajo ti same v naročje. To so ceste tam zunaj, vse drugačne kakor dolgočasna rja. v a ee sta v Dolgem dolu. in to je živ Ijenje na njih!
In vasi tam zunaj — hišo kakor iz sladkorja z rdečimi čepieami. kakor jo ima gozdni škratelj; in solnčni žarki se poigravajo po teh stenah, kakor bi trosila nevidna roka e.ekine nanje. In sami bo gati ljudje prebivajo v teh hišah. ki nmejo vsi godbo in jo ljubijo in bi jo poslušali brez konca in odmora in ki te sprejmejo pod streho kakor rodnega sina. če jim zaigraš posem po njihovem srcu...
In kaka mesta so tam zunaj! Hiše vse iz belega srebra, pozlačene po vrhu. Prideš po dolgem popotovanju v mesto — pojdeš med velikimi srebrnimi hišami kar na sredo mesta, postojiš iu zaigraš in glej. gospoda, oblečena dosti lepše kakor župnik in u-čitelj pri fari. postajajo ob tebi in ti pokimavajo in so smehljajo vsi oveseljoni in vzradoščeni od tvoje pesmi. Pokimavajo ti, in ko nehaš, ti deži denarja v klobuk. goldinarji loto vanj. ksi.j — goldinarji, svetli, rumeni cekini, kakršne je prinesel zadnjič s sojina oče Zabukovee.
Tak svet jo tam zunaj, tako življenjo! In prost si tam zunaj, romaš, kamorkoli so ti poljubi, kamorkoli ti zahrepeni srce: ne zadržuje te nihče, nihče te ne o-govori s trdo iu osorno besedo in to ne vpraša zlovoljno. kje si so mudil tako dolgo in kam da hočeš spet: nihče te ne ošteje. ee bi poirkal na okno in na vrata o polnoči — sami dobri ljudje so tam zunaj, voden praznik je tam. nedelja brez večera in brez po-nodoljka.
Tak je svet tam zunaj! 1 >ozdeva se mu včasih, da ' je videl že nekdaj, da je živel že nekdaj v njem, da j<- hodil že po onih belih cestah — v onih krasnih vaseh, v vseh tistih čudežnih mestih. ..
Da. hodil je žo tam zunaj, ker je njegov dom tam. Čuti jasno in določno: ni rojen tukaj: ta ozka dolina ni njegov dom, ne mati njegova, to ni svet zanj. Tam zunaj nekje jo njegov dom, vos širni, veliki svet božji onkraj go rovja je njegov dom.
Nekdo ga je vrgel s hudobno in sovražno roko iz onoga sveta v ta tesni dol, iztrgal ga je domovini, ukral ji ga je in ga je ponesel sem. v tujino, v suženstvo.
A dom tam zunaj ga vabi — kliče ga glasno in razločno. In srce mu drhti naproti pravemu domu. vpije po njem, kriči po njem iz najskrivnejših globočin. In dom ga kliče od daleč.
—	Pridi. Leksej, vrni se k me ni!...
—	Pridem!
Da, ve. mora iti. Le zdaj še ne more, danes še ne. Mater ima tukaj, Mino. Ve pae že. da mu ni rodna mati. A vzgojila ga je z ljubeznijo, zredila z trudom — no more jo pustiti same iu iti. A boleha. Morda jo poneso kmalu dol k fari, kakor so ponesli stri ca Jakoba. Težka pot bo to — ir njegova zadnja pot bo po dolini. Zagode ji še zadnjo pesem, pesem posmrtnieo. najnežnejšo. kar jih ve in more zagosti, ker ljubi starko z najnežnejšo ljubeznijo.
Zagode — in gre v veliki svet A danes, ne. danes ne more še.
Ne more še danes tudi. ker mora priti v svet, v svoj rodni dom velik umetuik, vse večji kakor je danes. Zato se je treba še uri ti, da more dati vsaki misli jas no in jako življenje. Šele tedaj bodo trepetala ob pesmih njegovih stotera in tisočera srea... ločiti se je treba še. vaditi se brez nehanja, Leksej...
In vadil se je. Samota mu je govorila s čudovitimi glasovi, in posnemal je na goslih slednji zvok, ki ga je slišal. Marsikaj se mil ni posrečilo brž. Mnogi tajni glasovi prirodni so mu ostali dol go časa knjiga, zapečatena s sedmimi pečati; dolgo jih ni mogel posneti, ne jih oživiti z lokom.
A polagoma so se pokorile strune in se mu odzvale — - šumenje šum mu je šumelo iz njih, dasi izpočetka še nejasno in zabrisani. Klice ptic, ki so hitele nad gorami in nad vasjo v veliki svet onstran gorovja in so se oglašale s kratkimi kličite vjel in jih je poskušal vliti v gosli.
CPrid* <«.)
N.
Nihče nece
$1000.00 nagrade.
Torej druga ponudba!
VSAK POSAMEZEN DOBI PROSTO VONŽJO IN VSE STROŠKE POVRNJENE ZA OGLEDATI NAŠE KRAJE, ČE NE DOBI RAZMER NATANKO KAKOR JE ZDOLEJ 06LAŠEN0.
1.	Vsakdo, ki ve za lepšo deželo, boljo zemljo in večje splošne pridelke in da se kupi zemljo za isti denar aH ceneje, kot tukaj.
2.	Vsakdo, ki mi pokaže čisto zemljo v ravnini, da se dobi aker v najem ceneje kot $4.00. V kolikor je meni znano se niti za ta denar ne dobi.
3.	Vsakdo, ki mi pokaže sigurno podjetje ali banko v Ameriki, ki plača več vlagateljem, kakor pa naša čista zemlja v ravnini.
4.	Vsakdo, ki mi pokaže v Ameriki kraj, kjer raste vinska trta bolje kot pa tukaj.
5.	Vsakemu kupcu zemlje z gozdom v ravnini, ki se obveže isto izčistiti, plačam vožnje stroške, ne glede kje in od koga kupi zemljo.
NAŠ NAMEN JE: GOZDOVE IN MLAKE IZTREBITI IN NAREDITI TRATNIKE IN POUA. PO SVOJI SLABI MOČI BOM PRIPOMOGEL, DA SE NAPRAVI DEŽELA MEDU IN MLEKA.
Rojaki, ki imate denar, k vam se obrnem, naložite ga v naši ravnini. Zemlja vam bode izvrstno poplačala vaš kapital. S tem ne menim kupiti gozd in ga držati, to ne koristi deželi niti kupcu. Zemlja se mora takoj čistiti. Tukaj sc polja, ki so plačala toliko najemnine za aker, za kolikor ti jaz prodam aker v gozdu.
MARSIKDO SE BO ČUDIL, DA SE RAVNO SLOVENCEM PONUDI TAKA PRILOŽNOST.
NATO IZJAVLJAM, DA SE NUDI VSEM LJUDEM, KER V SPLOŠNEM PRIMANJKUJE KAPITALA ZA UREDITI DEŽELO IN JO POSTAVITI V PRVO VRSTO KAMOR SPADA.
Tu je na milijone akrov gozda, ki čaka čiščenja, da se napravi polje, ki ga ni boljšega na svetu. O tem se lahko sam prepričaš pri čisti zemlji. Slovencem jaz ne bom razlagal, kaj raste tukaj, pridi in oglej si zemljo in se boš sam rasel. Jaz ne ponujam nekaj zastonj, t can več dežela sama te vabi, da naložiš denar tukaj. Zato boš bogato poplačan. Garantiram pač vsakemu, da bo naša zemlja v ravnini za poljedeljstvo najdražja, ko bo enkrat vsa čista. Kajti pridela se vsega tolik ona aker, kakor kjerkoli drugje. Podnebje je dobro in milo, voda izvrstna in dežela bo bolj zdrava kot kjerkoli, ko bo vsa čista.
Imam nekaj kosov v gozdu, ki jih čistim, in garantiram večje letne obresti, kakor v vsaki banki. Obenem bo p asvet za polovico do dvakrat toliko vreden.
KOMUR ENAKA PODJETJA NE UGAJAJO, ONEMU NI MOGOČE VEG SVETOVATI. PRIDI V MISSOURI, OGEJ SI ZEMLJO IN NIHČE TE NE BO SILIL, AKO NE BOŠ GOTOV, DA BO TVOJ DENAR NAJBOLJE ULO-ŽEN.
Ne hodi k meni, niti kakemu drugemu agentu zemlje. Idi torej naravnost k kmetom in prepričal se boš, kakšna je nasa dežela«
Vsak posamezen dolar se krvavo rabi za razvitje in čiščenje. Naloži ga in najbolje se bo obrestoval.
FRANK GRAM, Naylor Mo.
)
Konec.
Ker tii HHo zapeljivega Živka ve.' poleg.	se držal žalost no
m modro. in oče je menda bral krotko *pokorjetio>t z mojega obraza.
"Prosim, da pozdravi« mamo prav lepo!" sem za&epetal — in 'iolzc sto mi lile z lica na predpasnik. Rad bi bil poljubil papanu rf»ko. pa in i jo je odtegnil.
"Nisi vreden!" so je hudoval: in ne da bi me pogledal, je odšel na voz in »e odpeljal.
"Tak velik fant. pa so še jok-<-a!" me je dražil Živko. "Hočeš, da ti kupim konjička, ki z repom piska ?"
Zdsij s«» je obrnil gospodar
k meni.
"Tam na polku*'. j«« dejal, "tam so bonboni. ALmiko, tukaj j»a tige in rožiči. .levti smeš, kolikor hočeš. Pa tudi glej. kako prodajamo. Pozjieje ži* dobiš dovolj deln.''
' Dober trk!" je šepnil Živko. Skod-oieljno se mi je nasmejal in zlobno so se mu zasvetile okrogle
oči.
PoT-etkoma sem se nekoliko že-Jiiral pozneje pa sem se vendar lotil onih dovoljenih darov in sera hrnstal in žvečil mcmaikal vse dn-]>olffcne. da že ni bilo več lepo. Ob tem opravilu se mi je zbudila na-da, da se bom kmalu in »zlahka prilagodit noviru, uvažujoč. da uživa tudi trgovski stan različne slndkosti.. Kad bi bil začel tudi >am prodajati, pa sem smel samo uledati, kaj iti kako delajo drugi. Živko je lUiskakoval kupovalee kakor orel svoj plen; »zdaj je bil tu, zdaj tam, uren in zabaven kakor merkovea.
Bridko pa so maščevali zedi-n jen i boni »on i, fige in ro/.iči že pri Kosilu. T;ikoj po juhi se me je prijela morska bolezen. Preklicano mi je bilo s.labo. Sladkarije so se mi tako zamerile, da se mi je gnusi lo. če sem j ill pogledal le od-dabv.
"Nr.^a ljubljanska srajca ima pa kolero!" je oznanil Zivko. Sedeli smo skupaj v sobi za kuhinjo on, Miha in jaz. Pomoenik je ko-.ni! z gos|>odom v prvem uad-stropju.	t
Strnšno so me zbodle Zivko ve I sede.
"Ce .sem jaz ljubljanska -srajca, -i pa ti l ivko!" sem mu jo za-solil.
Miha Muha s,« jo začel smejati tako na glas, da jo prišla Lucija ■vprašat, kaj nam je.
"Dobro si zadel. Marko!" me je pohvalila. *" Pok veka daje dru-tr hn •prrvm k e in zavija k i^šč a ask a imena, zdaj pa jo je sam izkupil.
Civko je molčal in kuhal grenko o-sveto.
Po oliedu je sel gospodi Kolarič pol urice spat. Zaljubljeni komi je škilil proti '"Žejni ž.abi" in raz-clabljal, kaj dela Fani. Živko me jo učil delati zavitke, pa ne dolgo.
"Kdo je t'Lvko, a ?" je vzrastel nenadoma in me ugrabil za lase.
"Tii Kdo neki drug?? Izpusti moje lase!"
"Pa ti se predrzne š zafrkavati raeue. ti. ki še pol kile soii nisi prodal Vse svoje žive dni? Samo tše enkrat mi reci tako!"
"Civko si in < ivko ost-aiiož od danes do sodnjega dn«* in še tri kvalre pot-»*m!"
To j»' bilo Zivku pr>*več. Raz-kače.n je dejal:
"Tako; dobro. Le čakaj, ljuba duša!"
"Nič voč!" »'tu ga zavrnil in ga vlekel za uš«*sa. dokler me ni izpust iU
Trenutek sva si <taln nema nasi »roti.
"Koliko l-e pa je ?" se je zaletel nanovo vame. "Zabavljaš!"
"Tebi še zmeraj. Crvko! Civko! Pa ki- enkrat Čivko!"
Tako Kva si napovt-dala vojno. Nato sva se pa zgrabila in izku-Mila zagnati drug drogtfi. P« morski bolezni oslabeloga ine je Z K'ko kmalu uzugal in sreAno zavalil na hrbet.
Prav tačas pa je prišel komi. Živko s«' je poslovil od mene in skočil čez mizo. Pomočnik pa, od hude ljubo/ni truden, je le počasi zlezel čez oviro. Otresel se je svoje zaspanosti in srdito tekmoval z Zivkom. Ta je dirjal po proda-jalnici kakor divja kuza. Obte m j« imel »U* dooti sape, da je dražil nm-raižnika:
"Vi ste Herodtfž. ki preganjate nedolžne otročičo! Vi mte pa tudi t i«ti Jurij s pušo, ki ima železno dalo! Ala, kako se greva lepo nuiaee! glejte, da je ne nesete ^B(!fManea, nuMm, n*glo tan-
Wliiffi ■ -	-U ■ '"T ? v
Ko je privihral Živko okoli egla mimo metie. sem mu p odstavi l nogo. Padel je, vendar potegnil tudi mene za sabo in me zasukal podse. Komi je imel v svoji konkurenci vee sekund zamude, se- naju dveh ni nadejal in je te-lebnil na Živka. Tako je ležal ves trgovski nara&eaj Kolaričeve firme na dnu štacune na kupčku.
Od vseh najbolj obremenjen sem čutil vso težo konkurenčnega boja na svojih slabotnih ramenih in sem tiiio pojemal pod pezo trpljenja. Živko je ležal na meni oči vklno tako zadovoljen, da je bil bržkone pripravljen, prebivati še nekaj časa na mojih kosteh. Kaj je delal komi gori na vrhu. tega nisem mogel videti, dasi je to vprašanje takrat v stiski najbolj zanimalo mojo dušo.
Nana zabava je povzročila koli-kortoliko šundra in privabila gospoda Kolariča. S pogledom izkušenega vojskovodje je pregledal Ln preštel porušene stebre .svoje kupčije. In 'brezobzirno je prevzel komi nalogo javnega tožnika.
"Zivko jih pa uganja danes, da že dolga ne tako!" se je glasila obtožba. "Z malim sta se ritvala. da v ni ju komaj pomiril."
Obenem smo bili že na nogah, si otepli* obleko in se vsi zdravi zbrali pred Šefom. Razžaljeni pomočnik je naštel še druge pregrehe Zivkove; ta je izdal mojega "Čivka", jaz pa njegovo "ljubljansko srajco", (iospod nas je samo gbdal in ni izrekel naposled nič drugega ne«go sr.mo: "Aha!"
Po tem ravsu so me začeli uvajati v tajnosti trgovskega življenja. Naj.pi vo so me spodili drva sekat. Proti večeru sem moral kuhar i e i mleti kavo. Sploh popoldne ni bilo nobenega skupnega razve^ seljevatija več. Živko se je držal grdo. Za velikim zabojem cepeč, se je čutil varnega in užival s strastnimi požirki roman v starem !etnrku ' * Ljubljanskega Zvona'
Po večerji je pozval posrpod Kolarič Živka in mene predse. Naštel n;ima je vse najine zločine in naju posvaril in izpodbujal. naj opustiva enake komedije. Poklical je pa tirdi Miho in zaukazal:
• • Vsakemu pet!' *
V moji duši so se takoj pojavile neprijetne slutnje. Pravzaprav mi je bilo res žal, da sva počenjala z Zivkom take. Vendar vsaj nekoliko je tolažila mojo vest prijazna misel, da j-e bil naš gospodar za-mlada najbrže še hujši razposaje-nee mimo naju dveh.
"Nikar se še ne sleel!" mi je svetoval Živko, ko sva bila gori v najini sobici. "Obišče naju še velik gospod!"
"Kdo pa '! *' sem vprašal. Zakaj že sem pozabil obljubljenih pet dobrot.
"Ro-š /.e še videl! Pa pomeniva se kaj drugega! Ali mi verjameš, da si danes ne sezujem čevljev sam ? O — toliko som pa še no-bcl!"
Ali že je došel napovedani obiskovalec Miha.. Palice ali šibe ni imel mož nobene s sabo. Zato sem so mu vljudno nasmehnil in snu ponudil stol. Osupnilo me je pa to, da se je Živko hitro zatajil pod posteljo.
Miha ni bil prijatelj dolgim u-vodom. Ne da bi se kaj obotavljal, je prijel na j prvo mesne in me po kratkem, pa meni j ako mučnem boju spravil med svojimi junaškimi kol -ni v veliko stisko in napet položaj. In začel me je brez orožja ali drugih priprav z roko obdelovati z navdušenjem, ki je bilo vredno vse kaj lepšega. Prejel sem jlb resnično petindvajset, no pa pet: vsak prst njegove neari-sU.kratske desnice je igral svojo ia.sino ulogo j: znamenitim uspehom.
Zinil ni v»s čas prav nič. Miha je bil mož dejanja. Ko je opravil z mano, je «el nad Živka. Od tega se je videla le noga izpod posteljo. Hlapec jo zagrabil za čevelj. Živko pa se je vedel sukati tako, da je Mihi ostala samo obutal v roki.
"Ven!" je zarohnel sluga.
"Kaj? Provoeirati se pa ne dam!" se je odrezal Živko. "Prosim. pridite čez tri leta. pa z drugo uicJiiro!"
"Ven tam spodaj iz teme, pravim!'7
•' Naka. Saj nisem neumen ! V temici se kopuni rede."
"Precej, ali —!"
"Potrpite, ljubi, ljubi gospod Miha!" Oprostite, da se moje misli in želje ne strinjajo z vašimi! Bilo bi tudi strahovito>iolgočasno na svatu, če bi bili vsi ljudje ene misli in krvi. Vsaka buča drugam leti. Verjemite nii. da se meni prav nič ne mudi! In za razvoj slovenske veletrgovin o ni skoro ni** pomembno, če sem par minut prej tepen ali pozneje! Cas je, mi-sliifa. »goden, gospod Miha, da -*>"+ ■ i ' .
Camels morele dobiti povsod jO aa 10»-: ali ilesot zavojtkov tiSOO cigaret v papiriuitoni kartonu za $1.00.
vas 11<* lnulo grizlo v jezik in no šeojjotalo v jrrlu in ]»» njih no bost*1 imeli ni kakima ne-]n ijeuio^a okusa v iisiih. Pokadite jih kolikor vam je ljubo, ker jih ne ho>t<- nikdar na veličali!
Primerjajte eigarelo "('aim 1" s katerimikoli drugimi eitrateiami. Potem lxisi«^ sami izprevideli njihovo vrednost in kakovost ter ne boste prieakovali kakih daril ali kuponov.
Xov okus, ki smo ua ilose.^li z mešan jem ~ izbi;nie-»a turške.!*« in izbranega domaeeoa iobaka. vam bo gotovo ugajal, čeravno ste razvajen kadile.««, ('igarete Camel"* niso samo poživljajoče, temveč tudi mile in vas morajo ne-j »n-st a no zadovoljeval i.
R. J. REYNOLDS TOBACCO CO., Wintton-Salem, N. C
prične v a kakšen pameten razgovor iti da uganeva katero modro. Pa ivcite, da sem govoril narobe, če morete!"
Po teh naglih bosedah je ]>omo-lil Živko št- di*ugo nogo \z pribe-ž/ilLšča. ]juti hlapce jr popadel tudi to in imel v kratkem drugi čevelj v oblasti.
"Hvala lepa. da ste me sezuli!" je hitel Živko. "Sit so nerad sam pripogibam in napenjam po večerji, zlasti ne po mlečnih žganč-kih. ln zdaj me hočete še masirati po stari, pa veljavni šegi. Res ne vem, kako lii vam povrnil ta prizadevanja. ne da bi kaj žalil vašo rahločutnosti. O, lepo so mi godi! Pa naj kdo reče. da ne živim kakor mlad grof!"
Tu je bilo Mihi zadosti. Odmaknil je postelj in privlekel grešnika kakor kaplja na svetlo.
"Prosim, ljnboznivi gospod Miha", je nadaljeval neustrašeni Živko. pazite, da se ne prevzamete zaradi srečnega uspeha sv«j-jega trudapolnega raziskovanja, in da vas vaša gorečnost ne izvabi predaleč, ko boste orali ledino. Zakaj upira se mi verjeti, da bi mi odmerili manj, nego-mi je odmeril gospodar v zadnjem t e.stamen! u!"
Ali že ga je imel Miha v pesti j in se začel živahneje gibati. Ž viz-! gal je mrtvaško koračnico, da ne bi zašel iz takta, in nakladal greš-: niku dmgo za drugo z vajeno dla-j njo. Živko je stokal, kakor bi pu-; lil grmovje; obenem pa jo kritiziral vsak mah posebej:
".Vsa, to je šele prva. Vsak začetek je grenak! iluhu! Druga... j ta je pa že prekucnit na za moje
skromno pričakovanje! Tretja___1
no, polovico sva že izdelala. Četr-! ta... ta peče kakor živo apno.' Šviga, švaga :— zadnja! To je bilo zopet nekaj novega! Ali ste časti- ■ lakomni! — No. dobro ste mini-strirali. r.-s. prav dobro! Zahvaljujem se vam za točno in solidno postrežbo! Sicer ste samouk", vendar visoko nadkriljujete vsakega izpraša noga strokovnjaka i:i znate služiti celo dvema gospodoma ob-j enem! Toda. izdi se mi. da oprav-] Ijate svoj poklic prerokodeisko iu da preveč poudarjate vedno le • no mesto in zanemarjate druge oddelke. Ker sva že ravno skupaj,; mi jm daste lahko še pet; pa jih i od raču na va priho«lnj ič! Tol iko k-redka imam vendar še pri vas?"
Miha pa se ni zmenil za ta predlog. ampak je zaklenil vrata za sabo hi šel leč. Ko sva bila sama, je izvlekel Živko notes iz mizniee in vestno z.-beležil današnjih pet. predno sva legla spat.
"(e pojde tako", se jo baba i. "jih bo koenec drugega leta ravno sto! To je že lep kapital! Takrat, preljubi moj prijatelj, takrat bom slavil jubiiej in plačam nama dvema lualo pojedino, gospodu Mihi pa častno nagrado za utrjevanje mojega zdravja!"
"GLAS NARODA" JE EDI NI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. NAROČITE SE NANJ I .
t
| NAZNANILO IN ZAHVALA, i
j Sorodnikom, znaneem iu pt-ija-! tel jem naznanjam žalostno \v-t. j da je * 1 ne 2.". aprila za vedno zaspal moj ljubi oče
ANTON CILER. Truplo ranjkega smo pokopaii ]>i» katoliškem obredu dne aprila. Tukaj zapušča žitlujočf>, ženo. hče-r ilaiijo. oanoženo Mar-Kclla. zeta .'«<e .Marsella. sina Alojzija. pastoi-ka dolina (Jolol). si".'ri) Nežo. omožeuo -L : io. svaka Ignacija .b i i," :ji t s - i sestrične.
Iskrena hvala vsem. ki «,n hihj nam v pomeč. posebno njegovi <e-j stri iu svaku. *ostrič.ni Popi. -f*».■ Ogrincu in M. I. Finžgarju. Hva-j la tii'li vsem. ki so se udeležili pogreba.
Ostane naj vsem v dobrem spo-j minil in lahka mu bodi tujn j zemlja !
Mrs-. Mary Marsella, hči. Cleveland, Ohio.
' mmmmmm^Smm i
t
j NAZNANILO IN ZAHVALA, j
Tu/nitu sreein naznanjam so-1 jrodnikom, prijateljem in znaneem' j žalostno vest, da mi je dne 10. ma j ;ja odvzela neizprosna smrt. mojo ne.p07.a blj en o soprogo
^RANČIŠKO JAREC, rojeno Zupanec. Z. nieljske ostanke ranjke smo] ; izročili materi zemlji dne lo. maja po katoliškem obredu na pokopa-•llšču sv. Trojice v Hrooklvnu.
Kanjka zapušča dva brata in sestro tu v Ameriki, dva brata i:i ; dve sestri ter starš«- pa v starem kraju.
Tempotcm se iškr» no zahval ju-1 j«-m vsem onim. ki so nil bili v pomoč za časa žalosti ter ranjkt. si>remili k večnemu počitku.
Ostane naj vsem v dobrem spo-j minu. Tebi. ljubljena, pa naj bode • lahka tuja zemlja!
Simon Jarec. žalujoči soprog. Brooklyn N. V.
(i sju—r»)
! - i I ———----
S
j	Dr. Ricbterjev
aPAIN-EXPELLER
m. ihriliil in
Pristni prihaja
naslikan ' tukaj. Odklonite vse zavoj«, ki niso zapečateni t Anchor varstveno znun-
25 in SO centov ▼ lekarnah ali ne ravnost od
ftlCHTER
• j	B	U.
NAZNANILO.
J (.'lanom m sploh vsem, ki so kaj •lav.»vali za SLOVENSKO 1.1GO 1 v L .rain, Ohio, naznanjamo, da1 v vrši seja v soboto dne l!0. maja' <>i» 7 uri zvečer v dvorani rojaka' Franka -lustiii. Moramo namreč dobn'ili. k.iiii naj se denar izroči,'
•	katerega imamo v naši blagajni. Na dnevu ril redu imamo tudi več drugih v;::'.nih stvari. Odbor.
IŠČE SE
gozdarje za delati drva v Mellon, Wis. $L2(> za klaHro. Lep l.-s. Charooai Iron ("omj>any ol" Amcriea, —r.)	Melbn. Wis.
i EDINI BLO VENSKI BALO O*
▼ Duluth, Mina.
i
j Rojakom Slovencem nacnanjzta
•	da se nahaja moj SALOON pol I bloka od Union postaje na deani
■Irani W. Michigan St. itev. 411 Ea obilen poseat ae priporočan j_.in« schaRa^om
flf	fB^^SS^^^S^gm
POZOR ROJAKI!
N»ja«pr5t>Li« m*zllo z« icnaka !a»*. kakor todi I s« molke brke in brado. Od ton mazila zruuio t Stih t«dnih kraoni roati in dolari laaje kakor tudi [ moškim kraaai brki in brada in nabodo odpadali in J o»ive!i. l>vm«tizfin, konti bol ali trmnje v rukaii. nopiih in v križn. v ounib dneb popold ma ozdravim. ram, oprklinc. bule. tare. kraete in srinte. pome nog*, kuri« očesa, ozabline v par dneb oo-poliHiow oddtraniin. Kedor bi moje idravila brei uspeha rabil mu jamčim ca K.U0. Pitit* takoj po cenik, knjižico in žepsl Koledar incoeljtla 4 cant* v markah ma poitnico.
JACOB WAHČIČf 1092 E. 64. St.. Cleveland, O. V ZALOGI imamo ie nekaj
NAZNANILO IN P RIP 010 ČILO.
Cenjenim rojakom v Clevelan-du, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik
fe
I L v J
• -
MT. niinioH,
kateri je pooblmačea pobirati mm ročnino na mai liat, knjige is dru gm r našo stroko spadajoče po«l» ter izdajati pravoveljavaa potr dila, valed čeaar ga rojakom aaj topleje priporočamo.
**____i«i__m*__u____a_
lovensko samostojno bolniško podporno društv
za Greater New York in okolico. Ink,
Uprarnl odbor:
Predsednik: Anton Pleyel, 410 E. 5. St.. New Tork. Podjiredsednlk: Ignac Z;ije, 1497 De Kalb Ave.. Brooklyn. N. Y. Tajnik: Vinko /.ova i k. ir.» Gamma Ptai-e. Glemlale, X. T. Blagajnik: Iran Maček, 2801 Catalpa Ave.. Ridge wood, N Y. Zapisnikar: Ivan Gerjovk-h, 442 Union St., Brook)vn. N Y.
i
Nadsornl odbor ! Jo«!p Pogaelinik, 56 Ten Eyck St. Brooklyn. H. 1. Anton Cvetkovlcb, 440 Union St, Brooklyn. N. I. Viktor Volk. «8 Manjer St. Brooklyn, N. X.
DmStveni »dravnlf i
Dr. Henry U. Koblnaon, 6» 7th St, New TorS. T<
Bedne društvene seje se vrSe »sako ČETRTO SOBOIX) » meseca t rt rt renl dvorani "BEETHOVEN-HALL". 210 E. Btb St. bllra S Ave. t Nei -rkn*N' Inse prlčno točno ob 8. nrl t večer
SLOVENSKI HOTEL
UMJSKA BARA
Frank Cvetič, lastnik
">104 BUTLER ST., PITTSBURGH, PA.
Najboljše, vedno sveže oivo, fine unijske amodke. impor-tirano in domače žganje. Čiste postelje, dobra domača kuhinja. Vsakovrstni časopisi vedno na razpolago.
Naše geslo: "Dobra poštre/ba, nizke cene".
U^A^AA^ia ^ ea A A ^ ^ — — - ^ ^ a a
@Frank Petkovšek
718 720 M AR K E T STREET
PRODAJA fina vina, izvrntue smotke,
PRODAJA vožne listke vieb prekomor-
PH0NE 24C	KVih
■ ■	POSILI A denar v tiari kraj eanealjivo in
Zastopnik	pošteno.
"GLAS NARODA*' UPRAVLJA vae v notaraki poael gpad*-
B'2 Cortlandt Street,	dela-
New York, N Y. 6102-04 ST. CLAIK AVE., CLEVELAND, w	w vr	w	w v ^r ^ w w ^
KRACKERJEV' BRINJEVEt
je najstarejše in od MJ	zdravnikov pripoznano
t&M kot najboljše sredstvo
proti notranjim boleznim
Cena u "HKINJEVEC Je: a iitektenlc % 8.50
V ZALOGI LMAMO
tudi člifll -btniači TROPINJEVEC ln SUVOV-KA kuhana r nasi lastni distilerlJL Naše fene so sledeče:
Troplnjevec sal. 'J5.	JJ 75 ln »3.00
Tropinjovec zahtij .................... f ti.Od
Sllvovllz zaboj ...................... $1300
4W live Whiskey 5 let itar, laboj .... $11.00
Kudeč-a Ohio vina r>er pal.....5.V.. fM»c., »U5e.
Catawba In Delaware i»er ca 1.......75c.—»X*.
Za 5 ln 10 Rai. potioilo raruuanio	u
----*	25 gal. $-.00. za večja nar.Kha Je no»l zastonj.
Naročilu dhJ so priloži denar ali Money Order ^	In natan'-nl naslov. Za pristnost pijane jamčimo.
Jr^J The Ohio Brandy Distilling Co.
W^ljygP 6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND), n
—M——I	_____________
^ Slovenska Društva ^
P^^	po vseh Zjedinjenih državah imajo za
ki	greslo, da kadar treba naročiti	^ ^
R	DOBRE IN
K	POCENI	rtk
vf ! društvene tiskovine, se vselej obrnejo 1^1 na slovensko unijsko tiskarno
PV ! "Clevelandska Amerika" SI
Mi iadelnjemo in društvene, trgovske in I ^^	privatne tiakovlne. NaAa tiskarna jc najbolj
^^ moderno opremljena izmed vaeh slovenskih	J^J f ^ tlakaren ▼ Ameriki. Piiite za cene vsake
tiskovine nam, predno ae obrnete kam drn~	2 J
^^ gam. Pri nas dobile lepše, cenejše in boljše	v^k
■ tiskovine.	I
K CLEVELANDSKA AMERIKA J2
l^k	\ PRVA SLOVENSKA UMJSKA
TISKARNA
rf	6119 ST. CLAIR AVE.	Vi
CLEVELAND, O.	VAI
|T Začetnik.
8 pisal Rado M umik.

EMILE ZOLA:
POPLAVA
(Priredil J- T.)
T	(Sidaljcrnnje).
Vo<\ strahovita noč, ho torej kmalo končana. — Suh prostorček ;>nd našimi nogami jo postajal vedno manjši, slednjič je znašal komaj en inet^r v nrem<*ni. Voda je grgrala in ploskala. — Val je sledil valu. — Zd«lo s*1 nam je, da se igrajo, da plešejo okoli nas in se nam poamehujejo.
Struj* jo bila zavzela drugo smer in podila predmete holj na drsno. — Vrtinei niso bili več tako hitri, pae pa počasni in mogočni, /delo se nam je. da je voda, ki je dosegla svojo največjo višino, postala nekako lena in da se je hotela od počit i.
Tedaj je (Jašpor sezul čevlje, si« kol siiknjo in jo vrgel vstran. Vidol spin ga, kako jo stiskal posti in ko sem ga vprašujoče pogle dal. jo odvrnil:
—	Očka. predolgo sem že čakal. — Ne morem biti več brez deli Nekaj moramo storit-. Kaj ne. da hoš dovolil očka* — Re-Ktl jo bom.
S tom jo mislil svojo ncvost.o Veroniko.
Kaj pa misliš? — Ali si znorel* — Kam hočeš ž njo?
—	Do eerkve.
—	Nikoli je ne prinese* do eerkve!
B<»m jo bova- «*oka. — Močan som. — V tej uri čutim v sobi Hrajaiu moč. — lloa vidol. da jo bom.
Zatftn je po pristavil, da je boljše vse poskušati kot pa mirno pi- dati, kako so hiša ruši in kako se vsi skupaj bližamo smrti.
Lo bn / skrbi bodi očka. ljubim jo in rešil jo bom.
»laz sem molčal in posadil Marijo v naročje.
je gotovo razume! ta moj opomin, ker je v nekaki zadregi začel jooljati:
Očka, prisegam ti, da bom prišel tudi po Marijo. — Dobil boni ladjo, čoln ali kako drugo pomoč. — Prišel bom pote in po Marijo, ne boj se očka!
Zatoni jo začel dajati Veroniki navodila.
Rek»-l ji je. da naj bo mirna, da naj se ga oklene in da naj se ničesar ne boji.
Dekliea je odgovorila na vsako vprašanje z. besedieo "da''. — Skoraj gotovo ni vedela, kaj jo je vprašal in kaj ji je pripovedoval.
Zatem jo je privezal z vrvjo okoli pasu. prekrižal se je — čeravno ni bil |»osebno pobožen — vzel jo je na hrbet in šel ž njo v vodo.
Ko je deklica začutila m*-zlino vode. je vzkliknila, zatem je pa l»adla v nezavest.	,
Toliko boljše! — je zaklieal finšper — zdaj pa prav dobro \»m. da jo bom rešil.
No morem popisati, s kakim strahom sem gledal za njim. — Krčevito srni se oprijemal opeke, na široko sem odprl oči in gledal iu samo gledal.
Vse uebo je |»ilo |>o»ejauo / zvezdami, ine*ee je svetil, tako da ■-»-m lahko opazil vsako najmanjšo Oašperjevo kretnjo.
Wroniko je imel na vrvi, katero si jo bil privezal okoli svojega a rntu. - ležala mu je holj na desni kot pa na levi rami.
Večkrat mu je bila teza prevelika, tako, da je za par trenutkov ./jhnil pod po\ršino, pa se je takoj zopet pojavil in plaval z nečloveško močjo.
Razdalja mod menoj in njim se jo neprestano večala.
Gotovo .ie napravil že več kat tretino poti in jaz nisem niti najmanj dvomil, da ne ho prišel do cerkve.
Tedaj se je pa ob nekaj zadel. — Najbrže so bili ostanki zidu, skritetra v v«»di. — Sunek ie moral hiti zelo močan, ker sta oba izginila.
Po pretoku par sekund -era ga /opet zagledal, toda bil je sam. — Vrv so je skorajgotovo pretrgala.
Dvakrat s. jo moral potopiti, prodno je dobil Veroniko. Za la-j.o jo je privlekel iz vode iu jo posadil zopet na hrbet. — Ker ni imel vrvi, da bi jo držal, bi bil kmalo omagal pod težkim bremenom. — Toda plaval je vseeno, plaval s silnimi napori.
Že se je približeval eerkvi.
Nekaj me jo streslo. — ('itn manj je imel do cilja, toliko bolj ».em se bal. Lzpraševal sem samega, upal sem, bal sem se.
Naenkrat seru opazil .da mu prihaja nasproti par velikih brun. Hotel sem za kričat i, toda krik nii je ostal v grlu. — Odprtih ust sem stal in nisem vedel, kaj bi počel.
Nov fcun<-k ju je ločil in voda *e je zgrnila nad njima.
Od tega trenutka naprej sem bi* kot podivjan. — V meni je bil samo nagoti živali, ki noče poginiti.
*'im bolj s<> jo približevala voda mojim, nogam, tembolj sem se «i umikal. In v toni stanju sem zaslišal vesel smeh, ne da bi si inoge} raztolmaejti odkod prihaja.
Napočil jo dan / jasno, skoraj bein jutranjo zarjo.
Bilo je uiirno in prijetno mrzlo, kakor zjutraj ob tolmunu, ko prične pihati jutranja sapiea.
Smeh pa ui pojenjal.
Ozrl s m se in opazil Marijo, ki ie stala vrh strehe in so smejala.
Ah, ta ubogi, dragi otrok je bil tako presenetljivo lep. ves oblit od jutranje svetlobe. — Sklonila se je, zajela s per išče m nekoliko vode in si umila obraz. — Zatem jo svoje krasne laso spletla v dve debeli kiti in si ju ovila okoli glave.
Brez dvoma je mislila, da je nedelja zjutraj iu da se nahaja v svoji mali sobici ter se pripravlja za mašo.
Brez prestanka se je smejala s svojim zvonkira glasom, oči so ji žarele v nekem neznanem veselju, z njenega obraza je od se vel a največja blaženost.
Marija je zblaznela.
Njena norost je tako uplivala name. da sera so tudi jaz začel smejati. — Neizrečeno vesel, sem pokleknil in se začel zahvaljevati Bogu, da ji je naklonil to veliko milost ter da je v svoji previdnosti odredil, da je znorela.
Zdelo se mi je. da jo je očaralo krasno jutro. Gledala je okoli sebe in se smejala brez prestanka. Med tem si je gladila lase in si popravljala obleko.
Jaz som z dopadajenjem gledal nanjo in se ji prijazno smehljal. Ko se jo dovolj pripravila, jo zapela s svojim srebrnozvonkim glasom neko pobožno pesem.
»laz sem jo ves zadovoljen poslušal.
Naenkrat je pa utihnila in se sklonila kot da bi nekaj poslušala. Razkrila je roke in rekla: — Prihajam! Že prihajam!
Počasi jo začela iti po strehi naravnost v vodo. — Voda se je zgrnila nad njo.
Jaz sera jrledal smeje za ubogim dekletom in sem se še potem smehljal, ko je bila že izginila.
Ves srečen sem gledal valovje, ki mi je. odvzelo moje najljubše, najdražje....
Kaj se je pa potgjn zgodilo, ne vem več. — Sam sem bil ostal' M strehi. Voda je naraščala, in zdi se mi, da sem se z vso silo Gptovo sem bil tedaj podoben divji, trpinčeni ži-Mbli tuareti. — ln potem nič, ničesar več, sama tema----
fttifcai.mtmanv Sa Mmi*t«	..', Iti.*
Povedali so mi. da so me našli ob šestih zjutraj ljudje iz Saitina, ki so prišli s čolni mimo. — Kljub temu. da sem bil nezavesten, sem se krčevito oprijemal dimnika.
Voda jo bila tako grozovita, da me je edinega pustila pri življenju, potem, ko mi je odvzela vse. kar sem imel, ua kar sem bil tako ponosen.
Zakaj, zakaj me ni vzela seboj, ko sem bil brez zavesti, ko nisem več čutil, kakšna nesreča me je zadela.
Nikogar ni več! Ni ne malih otrok, ne mladih deklet, ne srečnega zakonskega para. ne starejšega, nič manj srečnega para.
Samo jaz. starec, sem še ostal, samo jaz še živim !	m
Vso je vzela poplava: cvetja iu zelene veje. samo trhel štoe^še poganja svoje korenine v peščeno'zemljo in ne more umrti.
Zakaj nisem šel za Petrom? — Zakaj nimam toliko poguma, da bi stopil k Garoni in ponovil bratove besede: — Sit sem že! Lahko noč!
Zakaj nimam toliko poguma, da bi skočil v vodo. da bi šel po isti poti. kot so šli vsi moji dragi?
Nobenega otroka nimam več. Moja hiša je razdejana, moja po l.ia so opustošena in jaz še vedno živim.
Oh, kje so tisti krasni veseli večeri? — Vsi sran sedeli pri mizi: .iaz, najstarejši prvi. za menoj vsi zajiovrstjo do najmlajšega.
Kako me je pomladil njihov smeh, kako mi je vnlovilo sree!
O krasni dnevi žetve, ko smo bili vsi veseli in ponosni na svoje .bogastvo!	9
Ah, moji krasni otroci in moji cvetoči vinogradi, ah, moje lepe hčerke in moja blagoslovljena polja, ponos in veselje moje starosti, plačilo za mojo dolgo trudf^olno življenje, kje ste zdaj, kje ste zdaj?
Moj Bog, z-akaj hočeš, da še živim, ko jo vendar vse končano, vso mrtvo! — Zame ni na svetu nobene tolažbe, jaz nočem nikake pomoči. Svoja polja som daroval ljudem iz vasi. ki imajo še otroke. Mogoče bodo toliko pogumni, da bodo spravili s polj razvaline, katere je nanesla voda. mogoče bodo imeli toliko moči. da bodo polja nanovo obdelali. — Jaz ne potrebujem nobenega polja, meni zado *-tuje majhen prostorček na pokopališču.
Samo eno. edino željo sem imel. - Hotel sem dobiti trupla svojih in jih pokopati na našem pokopališču vse v eno jamo, kamor bom tudi jaz kmalo legel k počitku.
Slišel sem, da je naplavila- seka v Touluso silno veliko t.rupef.
Odpravil sem se torej na pot.
Kako strašna nesreča!
Več kot sedemsto hiš je podrlo, več. kot dva tisoč mrtvecev" so našteli. — Voda je bila razrila vse bregove, vso okolico opustošila m jo pokrila z blatom.
Dvajsettisoč nesrečnikov jo izgubilo vso svoje premoženje. — Bili so napol nagi in so prosili za košček kruha.
V mestu hi bile kmalo izbruhnile nalezljive bolezni, toliko mr-iičev je bilo. Vse mrtvašnice so bile prenapolnjene, po cestah so vozili samo mrtvaški vozovi.
Jaz sem hodil med razvalinami, med jokom in stokom, pa nisem ničesar videl in ničesar slišal.
Veliko trupel so dobili, veliko so jih pokopali v samotnem kotu pokopališča.
One, katerih niso spoznali, so pred pokopom fotografirali. — In med temi žalostnimi slikami sem dobil tudi sliko Veronike in Ga ^rja. — Zaročenca sta bila tesno sklenjena in sta se v smrti po ljubi jala.
Prsa so se tiščala prs, usta ust. krčevito sta bila objeta. — Vse ude bi jima morali polomiti, da bi ju ločili.
Pokopali so ju torej v skupen grob in zdaj skupaj počivata.
Meni pa ni ostalo ničesar drugega kot slika, ki predstavlja Gašperja iti Veroniko.
Kljub temu. da sta obraza od vode nakažena. se vseeno v njima jasno vidi izraz, nežne in nedolžne ljubezni.
In kadarkoli pogledam to sliko, bridko zajokam.
__KONEC.___
Ilmportirane Franz Lubasove harmonike |
bo razprodane. Imel bom zalogo ■B9Sgffflg&	O
zopet po končani vojni, ter se za fraSS^m^	M pozneje rojakom priporočam. MBBHj|HMh
Kupujem, prodajam in poprav-	! 1
Ijam stare rabljene harmonike po	j g
dogovoru; izdelujem nove KOV- m^^^^H^pKpS	! D
ČKE po $6.00 ter nove mehove S^^Hj^BmjKpf^	( J
od $6.00 do $10.00. Delo trpežno	^^^^	||
in zanesljivo.	V
Alois Skvilj,	I
323 Epsilon Place,	Brooklyn, N. Y. 5
Kaj pravijo *aa*ljl. —injekl te Marali! a fcajlet Ml * B
"Doli z orožjem!" 8
NMmH TaiataJ Ja plaal: KaJtea mm • vWMm	I
tam prabral la * ajaj aalal vallko korbtaaca. Ta MU«* atfa	H
rpUva aa Človeka ln ut>m» mM	----^	■
nitol pa. n lil Mirit Odkar Ja omrla madam* IUH ti	II
W aa avata tako alavaa plaateljlo* kot Ja SnttaarjaTa.	D
Prtf. ar. A. Daial: 'Doll a orolicaa' Ja pravo <«ladala aaOaaj«-	■
v lua Ko	pretita t« kujlco. mora aabota pomlalltl. ia	H
aa Wilajo BoraKta bolJM luL Kratkomalo: arte dobra kajl«a.	H
Dr. Ui JakafcavaU: To knJUo M «ot«k aajrajda paljafetl,	H
T «m area ma Je pwtw^kowajfl pwfcraL^^	^^	M
mili pri Grlaglack te aam bral knjigo a aaatevcm HUoU a «nb	D
|mar Prebiral earn Jo dva daeva aepraneaoma in aedaj labka	JE
nlM, da ata ta dva dnera ■■iraj pmlirp v mm J— BvIjMja,	B
Ko earn Je prebral, earn mlelel. da bi ee preetavtle knjiga v va«	H
baltarae Jezika, da M Jo Imela vaaka fcnj^ama. da bo Je Ml v	R
Plata Al! bi ae ae moda aataaovttl Araflba, kf bi ia*Uala «• H kaJteeT	D
^■h* Barti — Se Je aajbelj •brijtra UHau tat mm M B
•ali ljadja. ki m borfjo mm. avatovai mir____** * D
Mam Umi (aa aboda. katereca J« Imel leta UM v BertiM)! H
eedfl. Mas M tndl ta fcajfea salt evaja apoetalje, HUB baje B trtfcmiiež te atlll mbuwdi.„.	g
--1-----" ——- °~t f- ffT" - ITIIB i |l iiMil■! tajld H
eplaaaa aa laetreeljlv aaCte vojaa. KaJtea al Mulaal »oba ^ •	H
K etvebovajak. aebea dfflavalk, pa« pa prlpreata «HMba	■
»L tettearjava. Prida Taa peevatlta par or tam del«. iSK	B
ia ■» at be alkde vet aavgafcval aa T«teab le fca prebral ta tmMm*	B
Slovenic Pablishing Co., B aOwtbAdlStTMC, IcvToiKMr,!, «. B
"GLAS NARODA" il EDINI SLOVSMKKI DNEVNIK V ZZr ZDKOŽBKIH DEŽAYAg.^M AR O ČITK SE NANJ !
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
;(NotAry Pobli«); ▼ OESAT£&rK£W YORKU
ANTON BURGAR
tt COBTLAHDT STREET, NEW YORK, H. T.
JKDILUJl IN PKBSKBBUJ1 ^eakovratma pooblastila, rojaikc proinje ln daj« potreba« kaarete t vaeh vojaikih aadevah. Rojakom, ld lele dobit! ameriški driavljanaki papir, daje potrebne iafermaetje gleda datama iakreaaja ali imaaa panika.
Obfait« »• aaapae pa ajt«a, kjt| boiftl fobi bi BolUUie ffa
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih drža?«
Velikost ]e 21 pri 28 palcih L. jp Cena 15 centov, flf—i
Kade j je natanien popie koliko obae^a kak« drlavl, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij L t. d,
V »alofi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko atensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drogi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 1$ centov.
Pri aaa J« dobiti tndi velike aemljevid« posameaniK driav, kakor naprimer od Italija, Roaija, Nemiije, Vraa-«ij«, Biifij« in Balkanikih iriav. Val ao veaaai v plaka« I« tuk ataše M eentov.
UacoiUa te daaa( poIljH« MQ
SoTenic PuUktung Compaoy,
S* GORTLAKDT STRUT,	WWW TOREL T«
aifimra
Cenjenim naročnikom v Penil«, in v West Virginiji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal
zastopnik
4,- ' *--^^^^Hj^^^lBfiiic: 'Si
IP--- ■ • ^JT^j	m'
vfcfr-	jH	^mj
Mr. ZVONKO JAKSHJE,
ki je pooblaščen pobirati naro5 oino in izdajati tozadevna po trdila.
Upravnišlvo "Glaa Naroda"
Brezplačen nasvet in pout priseljencem.
'rTHE BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION' za državo New York varuje priseljence tor jim pomaga, ee so bili osleparjeni, oropani ali če so z njimi slabo ravnali.
Brezplačna navodila in pouk v naturalizacijskih zadevah — kake postati državljan Združenih dr-žav. kje se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi čakali novo-došle priseljence rm Ellis Island ali pri Barge Office.
Oglasite se ali pišite:
STATE DEPARTEMFNT OP LABOR,
BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Ncwyorski urad :
230. 5th Ave., Room 2012.
Odprto vsak dan od devetih do poldne do petih popoldne in ol sredah od osme do deveto ur< zvečer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Mol gan Building. Odprto vsak dai od devetih dopoldne do petih po poldne in ob sredah od sedme d< devete ure zvečer.
HARMONIKE
boli.si kakršnekoli vrste Izilelujem 1 (•opravljam po najnLZjiri 0011*1». a <1< lo trpežno iu zanesljivo. V poprav zanesljivo vsakdo posije, ker sem -7 na<l 18 let tukaj v tem postil In aeri« v svojem lastnem ilomn. V popravo vzamem kranj.ske kakor vse drug harmonike ter računam po dolu ki koršno kdo zahteva brez aadaljnl vprašanj.
JOHN WENZEI* 1«I7 Eaat 6tnd St^ ClcveUnd. Ohl«
NAZNANILO.
Rojakom v Lorain, Ohio in ok( lici naznanjamo, da jih bo obiski naš zastopnik
JDHN KUMŠE, l ki je pooblaščati pobirati naroi ' uino za list Glas Naroda.
S spoštovanjem
l	TTnr.ivnilitvA Hlau Varmli
[Veliki vojni atlas j
vojskajočih se evropskih držav in pa kolonij j skih posestev vseh yeksfl.	]
Obcega 11 raznih zemljevidov, aa Mtifc rtraa^k ta vaaka atram ja 19% p vi 1S% pala« Ttllk«. \
!	Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
!	obaafs dmt ranih MmU«vkk>-
| U I MHilI, vMh pt|u I pH II p«!«!!,
s	Cena umno 16 centovi
| Vsi zemljevidi ao narajeni v raanik barvak, da aa vaai } | lakko ■ po ana. Oanalen« aa vaa veija meata, I te >11 o p»a- {
I bi vale« v. drŽav In poaamemih meat. Kavno tako je povsod tudi osnaiea obaec povriine, katero aavaemajo poaameaat dviava.
Foiljlt« IS«, ali pa 15«. v znamkah im aataniea aaalov <B Mi vam takoj odpalljemo zalaljeni atlaa. Pri valjaM ' b odjema damo popaet.
I Slovenic Publishing Company, !
i IS CortUndl Street,	Hew York, IT. T. |
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino*
Do fobrer* um se prepriM, d« dospejo denarne poiUjatve tadi sedaj saneeljivo w roke naslovnikom; razlike je le ta. da potrti kujejo poUQatre ▼ sedanjem Cana 20 do 24 dni.'	^'^is
Torej ni nobenega dvoma za poSiljanje denarja sorodnikom ta znancem ▼ staro domovinoj
100 K velja sedaj $14^0 s poštnino vred. ^
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio:
■ . v	- i	' * "
« ■