183
Kopitar.
Gosp. Dr. M. J. Fesi je v Dunajskih Novicah 3. dan tega mesca naslednji za vse Slovijane zanimivi popis razglasil, kteriga nekoliko okrajšanima tukaj brav-cam naznanje dati hitimo.
,,Nekaj nar boljših prijatlov rajnciga c. k. dvorskima svetovavca in perviga varha c. k. dvorne bukvarnice gosp. Jerneja Kopitarja, je želelo mesto njegoviga pokopa s prostim spomenikam zaznamnati. Zatorej so že lani nektere njegovih bližnih in daljnih prijatlov in spošto-vavcov povabili, jim z radovoljnimi perneski k temu namenu pripomoči in v kratkim so spravili 350 gold. vkupej. Med temi sta dala Ljubljanski škof in knez gosp. Anton Alojz Wolf in Teržaški škof gosp. Mate vž Ravnikar, vsak po 50 gold. — knez Miloš 0'breno-vič in Mavrici grof Ditrihštajnski po 30 gold. — žlahtna gospodična T. H. pri kteri je Kopitar nekaj let prebival, 5 gold. i. t. d. Umeri je Kopitar pri svojim rojaki in  starim   prijatlu   c.  k. profesorju Jenko tu.
C. k. dvorni zidarski svetovavec gosp. Pavi Spren-ger je ukazal narediti temu denarju primerjen nadgrobni kamen iz izličeniga Dunajskiga granita in je preskerbil za njegovo izdelanje spodobni naris. V kamen je vrezan naslednji pozlačen napis v latinskim jeziku:
Bartholomceus Kopitar
Carantanus
natus in pago Repnje ad Aemonam
d. 23. m. Augusti 1780
in slavicis liter h augendis
magni 1) ohromi
ingeniosus cemulator
obiti  Vindobonce d. 11. m. Augusti 1844. *)
Korotanija je veliko pomenljiva beseda stare zgodovine Slovjanov, kteri je vse Kopitarjevo delo in celo njegovo življenje veljajo. In ker je stara Korotanija tiste dežele takraj Donave obsegla, v kterih tudi njegova domovina Krajn leži, se je sam rad Korotanca imenoval in si je v čast štel, de je v tim kraji njegova zi-
*) Poslovenjen In se ta napis takole glasil: Jernej Kopitar, Korotanec (Slovenec), rojen v Repnjah poleg ljubtjane 23. dan Velkiserpana 1780, v v%visevanji slovijanskih učenost velkiga Dobrovskiga bistroumni naslednik ; umeri na Dunaj i 11. dan Velkiserpana 1844. Ali bi ne bilo bolj prav bilo, ko bi bili na tem spomeniku na ravnost Kopitarjevo rojstno deželo zapisali in namest Carantanus (Korotanec) Carniolus (Krajne) postavili? Nekdanje Korotanije ni    vec j in je že davnej ni bilo , ko je bil Kopitar rojen. Beseda Carniolus (Krajec) bi vsak lahko razumel, pomeinbo besede Carantanus pa le tisti, ki je v stari slavijanski zgodovini zveden. Gosp. Dr. Fesi je resnico tega sam dobro občutil, zato jo je bravcam Dunajskih Novic v pričijočim popisu razložil. Kdo je bo pa bravcam na pokopališu razla-govat?? Napisi na nadgrobjih so pa zato narejeni, de jih ni treba vganovati, in de jih tudi tisti razumeti zamorejo , ki niso ravno visoko učeni v starostnanstvu.     Vredništvo.
184
bel tekla, ki je v slovijanski zgodovini tolikanj imeniten, (poglej Cloz. stran XXXIV). Zatorej se ta beseda tudi na njegovim spomeniku ne sme pogrešati; njegov pravi rojstni kraj je s pristavkain „poleg Ljubljane" (ad Aemonam) bolj natanjko zaznamnjan.
Z rajnkim J. D o b r o v s k i m, slavnim Cenam in nar imenitnišim vsili slovjanskih učenikov, sta si bila nar veči prijatla in obojih zasluge za povikšanje slovijanskih učenost so tako velike, de prihodnjič eden brez druziga ne umreta imenovana biti. Dobrovski je Kopitarja visoko spoštoval, Kopitar pa je tudi Dobrovskiga tako visoko cenil, de je še na smertni postelji njegove bukve prebiral.
Spomenik je bil 21. Kozoperska na Dunajskim pokopalisu sv. Mark s a postavljen; akoravno je le G čevljev visok, 3 čevlje in 1 palec širok, in 1 čevelj in 6 palcov in pol debel, vunder prav lično med drugimi stoji. Komur se zdi, de tako preprosto znamnjc ni dosti primerno notrajni veljavnosti in vunajni časti toliciga moža , naj pomisli, de je ta prosti dar dolžni poklon le nekterih oseb, ki so rajnkiga spoštovale in ljubile. Zatorej s tem tudi nobeden ni mislil, velike množice spošto-vaveov Slovijanstva prehiteti, ako bi morde v misli imeli, v kakim pripravnisim kraji, postavim v Ljubljani, kjer se zdej zaklad njegovih bukev znajde, spominšino postaviti, ktera bi se slavnimi!, od cele Evrope čisla-n i m u m o ž u spodobila.
Ker se je rajnki vsaciga, tudi nar manjsiga hlepenja časti ogibal, ni nikoli dovolil, de bi ga bili obličili, zatorej tudi njegoviga obličja ali podobe ni. — Profesor Forstner je pomočnikam in prijatlam podobe kamnate spommšine podaril, ki so bile v njegovi glasoviti kam-noUskamici natisnjene."  —                  Dr. m. J. Fesl.