V«rUc and Seh(tftl«ttUBc: Kl*##ofurt, BUmaickiloe IS, Poatttab U5 / BemufprW# (1ж1 voraus мШђвг) ввошШск RU 1 — im Ншм («11жШвв11оћ ВМ. 9М AMMeteQaBgiMi dw ZaKusf fttr dem nathfalgandm Mooat werdm тж edirtraMi and av M# SB. dct laWemdmm Konate тацшааатава
Nr. бв.
Kiwfabwg, Дви 1*. ЈиИ 19*4.
4. Jahrgang
RooeeTclt sTari USA zopet pred neopraTi^enim optimizmom
^Pred nafgrozoTitepo stopnjo rogne
Moč Ш smelost nemških nasprotnih alteij - News Chronicle: Razstrelni učinek letečih bomb večji kakor pri „normalnih"
99
^ teneva, 18. julija. Nm žatopiini konferenci Belt hiie je priiel v razgovor iploini stra-teglčni poloiaf Zedinjenih leYernoamerikanskih driav in zaveznikov. Kootevelt je lz|a vil, da 10 mu vojaiki ivetovalci priporočili, naj posvari prebivalstvo Zedlajenih sever, noamerikanskih držav bolj ostro, kakor kedaj koli, da se ne bi razpasel neopravičen optimizem. V resnici — tako je izvajal Roosevelt — so ga njegovi vojaški strokovnjaki opozoril na to, da niso le zmagali ne v Evropi ne v Aziji.- Nasprotno — je dodal — en je prepričan, naj bodo Zedinjene severnoameriške države in »zavezniški narodi« pripravljeni še ma izredne žrtve in trpljenja Da, lahko se reče, da je najgrozovttejša stopnja vojne šele pred nami. Eisenhowe^evo opozorilo pred prevelikim optimizmom je tudi - na britansko javnost učinkovalo kakor hladna prha. imelo je vsekakor z« posledico, da so bila hitro zmanjšana neka preveč optimistična pričakovanja.
Angleško- amerikanska poročila s fronte mostišča v Normandiji osvetljuje dejstvo, da j« sovražnik začel tukaj na vsej črti z največjimi napori in da v tem nadaljuje, da bi prodrl iz dosedanje omejitve in slednjič po več-tedenski zakasnitvi dobil prostora za dovoz močnih sil. Doslej pri tem ni imel uspeha.
Obroč okoli mostišča drii Nasprotnikova prikazovanja deloma javno priznajo ta neuspeh s tem, da nemške bojne sile neizprosno drže obroč okoli mostišča, deloma naj se ta neugoden vtis prikrije z objavo novih sunkov in opozoril na že začete nadaljnje velike operacije.
Vodno spat s* mora sovražnik pred vsem osirati B« moč in smelost nemških nasprotnih akcij. »Nemški nasprotni napadi so trdi in odločni. Nemški vojaki, večinoma selo mladi, se bojujejo z privajenim »■»•V'®®"' Nemški nasprotni sunki pridejo bliskovite...«, tako stoji napisane v london«en» po-ro6Un o poloieje m06fhorg9T HandeLi-seitung«. Kraji, za katere se vodi boj, mf Rjajo večkrat gospodarja.
Besen nemški odpor
V poročilu United Press iz mostišča se ugotavlja sledeče: »Angleško-amerikanski napadi oklopnjakov in pehote nalete trajno na besen nemški odpor^Jki prisili Montgomery jeve bojne sile, da se morajo odpočiti, da se ■pet oddahnejo«. Angleški napadi oklopnjakov in pehote so dovedli do ogorčenih bojev z nemškimi oklopnjaškimi bojnimi silami. Nemška obramba je bila tukaj podprta po modnih baterijah onstran Orne, ki streljajo čez prve črte. Neko drugo severnoameriško poročilo pove; »Med rekami Odon in Orne in sicer južno, so Nemci napravili trd nasprotni napad. Louvigny so morali Angleži in Kanadijci izprazniti.« Se cel6 Reuter je % omembe vredno poštenostjo priznal, da so bili Angleži pri svojem napredovanju uspešno zadržani. Južno od Colombelles niso nobene angleške čete.dospele do črte ob Orni, razven na malem odseku pri Caenu. Podatki, da se angleške čete bojujejo onstraA Orne, južno od Caena, se izrecno demanti-rajo.
V znaku »V 1«
Od angleške strani se uradno priznava, da je v teku četrtka priSlo »več nemških lete-
Hrvatje odklanjajo šubašlča
Zagreb, 18. julija. K sestavi nove »jugoslo-vaneke vlade« z dr. Subašičem na čelu, у kateri so tudi razbojniki dobili ministrska mesta, pripominjajo hrvatski časopisi; »Vsem pada v oči dejstvo, da ni v novi vladi zastopana nobena srbska, niti slovenska stranka Poznavalci srbske politike vedo, da so ved no poklicali na odgovorna mesta nesrbsk politike kadar je bilo treba izvesti neka kar bi metalo slabo luč na Srbe. Tako je bi tudi ob umoru Štefana Kudiča notranji min' ster Slovenec, dr. Korošec, ki je bil tudi m nistrski predsednik pred proklamacijo dtk tature. Na predvečer te vojne so vzeli Srb Hrvate v vlado, d« bi s tem odvalili od seb del odgovornosti.
Dejstvo, da je srbska dinastija poverila Hi valu sestavo begunske vlade, dokazuje, d nameravajo zopet storiti kaj slabega hrv<" skemu narodu.
Beograd In šubašičeva vlada
Beograd, 18. julija. Beograjski radio j v svoji oddaji »Srbski dnevni dogodki« zavz-stališče k lestavl nove jugoslovanske begur ske vlade, ki Ima dva zastopnika komunisti ' nega tolovajskega poveljstva. Govornik j тЛ ostalim Izjavil, da si je stavila- begun •ka vlada kot cilj, združiti vse tako Imenc vene odporne sile v Jugoslaviji pod povel stvom Josipa Broia-Tlta. Z drugimi besedr ml pomeni to, da na) služI Subašlčeva vlad . le razbitju narodnega bojišča v deželi In iz ročltvl njenih pristašev komunističnim po iltkomiea^em. Ravno tako kot je nekoč ekrila komunistična partija Francije za sestavo tako Imenovane ljudske konte, hoče
10 .tudi sed§| komunisti skleniti prehoden compromls z delom jugoslovanske emigracije.
čih bomb na Južno Angleško«. Tudi v Londonu je bil spet alarm.
V Spodnji zbornici je bil zastopnik mini-sirskega predsednika Attlee z različnih strani obsipan z vprašanji o stanju bojevanja proti »V 1«. Toda lakonsko je izjavil, da via. da v sedanjem času ne more dati nobenih novih informacij o naredbah obrambe.
Evakuacija angleškega glavnega niesta, kakor se to vidi iz londonskih poročil s ved skim listom, je zavzela vedno večje izmere. Tudi v torek je baje *1.000 žen in otrok s^et zapustilo mesto. Angleži se vidijo primorane, da naroča v množicah rokodelce in stavbene delavce Iz vseh krajev države v London, da W Izvedli najbolj potrebna popravila!
»News ChronicW« г««кгМ{ма vgotaTl)« ▼ uvodnem iUnku, d« j« itvar ж leteiimi bombami %*lo reina zadeva in nfihov razstrelni učinek mnogo večji, kakor pri »normalnih« bombah, tako da je sorazmerno s ilevilom letečih bomb, število uničenih poslopij izredno visoko in postoje tudi zelo male motnosti, da bi se rešile stvarne vrednosti
Popolna zmeda v varnostnih opozorilih
Angleško časopisje s poudarkom zahteva enoten sistem varnostnih opozoril, da bi se sedanja popolno zmeda pri robotovih alarmih že enkrat končala, in se pritožuje, da se zmeda javnosti še poveča s tem, da se večkrat pokaže rdeča zastava, na drugih krajih pa rabijo bele nogavice za znak alarma. Noben človek ne ve več, kateri znak pomeni »nevarnost se bliža« »11 »nevarnost je prešla«.
Iz Zedinjenih severnoamerikanskih držav se sliši glas »New York Times« o bombardiranjih Angleške z roboti, ki v oči vidno nezadovoljni kadenci ugotavlja, da so nemška bombardiranja z roboti, dala pojmu »strateške meje« popolnoma novo vsebino in da spreminjajo celokupno politično in vojaško lice evropskega zemljevida.
]\Iaše fronte sto?e!
Stabilnost označuje položaj sredi meseca - Napisal Hauptmann Werner Stephan
Berlin, 18. julija. Sovražnik je upal, da bo izsilil na Vzhodu in Jugu odločujoče uspehe, medtem ko so znatni deli nemške oborožene sile ob obali Rokavskega preliva v težkem boju z invazijskimi silami Anglo Amerikancev. Posebno boljševiki so mislili, da bodo z mnogoštevilnim nastopom pregazili nemško ironto na največje razdalje, ko so pred dobrimi tremi tedni med Dvino In Pripjetom nastopili k velikemu napadu in so si poiskali odsek nemškim obrambnih črt, ki je bil najbolj vzbočen proti Vzhodu.
radi prihranitve za boj sposobnih skupin, ki
Njihov* operacijt v prostoru pri Vltebeku, Bobru)sku in Mogilevu so šle najprej za tem, da spet pridobijo beloruski prostor, ali se preko tega bile usmerjene na kraje ob ustjih rek, ki izvirajo v tem območju. Ni skoraj verjetno, da so ravno hrepeneli po ozemlju med Minskom in Pinskom. Saj Je radi močvirij in pragozdov sredi širokega vzhodnega prostora nad vse najbolj nerodoviten prostor, ki ne more ne poljedelsko ne industrijski nuditi kaj posebnega. Ce je kljub temu prišel prvi veliki sunek tukaj in ne na ostalih treh važnih frontnih odsekih, baltiškem, gališkem ali romunskem, so morali biti za (o odločilni dalekosežni strateški nameni bolj-ševikov. V Moskvi so pač upali, da bodo našli nemške branilce tukaj, na »tihi«, daleč proti vzhodu naprej potisnjeni fronti, popolnoma nepripravljene. Resnično pa v teh treh tednih Sovjetom ni uspelo drugega, kakor da so potisnili široki, naprej vzbočeni lok fronte med Dvino in Pripjetom na premo črto, ki sedaj teč* vzhodno od Dvinska do zapadno od Pinska. Ta črta ima sedaj na jugu priključek na nemški položaj, ki se raz teza čez Kovel in Brode do Karpatov.
Na Severu pa je bilo nasprotno izvedeno neko Izravnanje fronte med Dvino In Pejpu J.!.-.. ( - - УПТП. kt se ie izvrMlo proitovoi^Tic'
pa so ga sprejeli Sovjeti še bolj pa Anglo-Amerikanci z ogromnim zmagoslavnim krikom Tam so se obnašali, kakor da je sedaj prišel konec za nemške položaje v Estoniji in Letoniji, ko se je med tem z nemške strani izvršilo to vojaško premikanje zato, da bi se pojačala in dodatno zavarovala o-bpamba baltiškega prostora.
Zavzetje starega lltavskega glavnega me-*ta Vilne po Sovjetih se je izvršilo ob srednji fronti že v znaku naraščajoče stabilizacije 'route. Nemška posadka, ki je pet dni to važno prometno središče držala protj nadaljnje-"nu prodiranju bolilevikov, je mogla po povelju predreti obkoljevalni obroč in sto-piti v stik z zapadno od tega mesta na-stopivšimi bojnimi skupinami. Ta vojni čin je vreden, da se ga uvrsti med junaške akcije predorov pri Ćerkasiju in Tarnopolu. Tudi 'uka) je bil namen in uspeh, da se pohod sovražnika tako dolgo zadrži, da so operativne rezerve napravile novo obrambno fronto in ila se potem sami vključijo v to fronto. To je tudi tukaj med gorniim tekom Niemena in Dvine v isti meri uspelo, kakor preje v drugih prostorih. Angleški komentatorji zato "lofjvifEjo, da le bil sovjetski pohod zadr-(Nadallevanle na 2
B11 k 11 \ N o nn a iHll j I Neniikl tr.vldiiljiki oddelek vraOa na lK*tno črto. Gn nadirji voJ»k« poUpi-U |Ki oklopuiftklh Izvidnikih, varujejo neniAko glavno liojno frto pred nenadnimi nnpedl Britancev. ^ ednu znov« preličejo budno prpf.efe ofi ravno predpMje.
(PK.-Aufnahme: -Krigaberichter Mielke, PBZ., M.)
Anglofilom т rairoišljanfe
v Ljubljanskem »Jutru« beremo-pod ger-Btiin naslovom sledeči zanimivi članek, ki g* t celoti priobčujemo:
Ni še dolgo tega, kar $»m po naključ)« poslušal kratek razgovor, aH bolje rečemo izliv srca enega izmed mnogih političnih z »Plečnikov, ki je približno takole besedičil svojemu znancu: »Sami naši časopisi »o pisali, da so se Angloameričani izkrcali im najtežji točki Evrope. To pomeni, da se eoi danes lahko izkrcajo, kjer koli hočejo. 1ш vsakemu mora biti jasno, da bo invazija doživela popoln uspeh. Toda zamislite ait pred dnevi poslušam poročila na ljubljanskem radiu in za njimi je govoril še< aktivne propagande gospod Cergol Izidor ter trdil povsem obratno. Take ljudi bi tepel, če ne zaradi drugega, že zaradi njihov* tako velike neumnosti.«
V tem sta se znanca ločila in razgovor je bil končan. Vendar nam že sam ta maM del pogovora popolnoma zadostuje, da dobimo sliko mišljenja tega zaplečnika, ki, mimogrede povedano, pripada fakultetn-e izobraženemu delu našega meščanstva. Ze samo iz teh par besedi, iz njegovega glasu, kretenj, sijaja oči in mimike obraza, mi je bilo seveda takoj jasno, kaj bi za že povedanim imel še reči in kako se bodo v bodoče po njegovem razvijali svetovni dogodki.
Bom pač sam skušal v kratkih obrisih, podati to, kar ta in ostali zakotni politiki občutijo, mislijo in govorijo. Seveda, naj mi o proste, kar drage volj* priznam, da nisem sposoben uporabljati njihovih izrazov, kot zaklati, umoriti, obesiti, krvave maščevati itd., itd., kar bo jemalo mojemu opisu njihovih misli sočnost sloga in odvzelo vsej stvari argumentacijo. V nekoliko besedah se bo politični in vojaški položaj po mišljenju naših modrijanov razvijal takole: »Na Zapadu gotovo zmagajo Angloameričani. To pomeni konec Nemčije in konec vojne. Vse je še samo vprašanje časa. Pri nas bomo likvidirali tolovaje, če pa to sami ne bomo mogli, pa t pomočjo An-gloameričanov, ki bodo prišli sem. Tako bomo zopet dobili svojo državno in politične samostojnost.« Da, stvar, pogledana tako površno in na hitro, je zelo preprosta in brez težav. Toda resnica pa je daleč od tega...
Poskušajmo odložiti vse osebne simpatija in antipatije vsaj za tako dolgo, da razčlenimo položaj. Za ta čas se oborožimo same z ljubeznijo in hrabrostjo, da resnico najdemo in jo takšno, kakršna je, tudi priznamo. Torej, na delo!
Prva trditev, ki jo postavljam, je: Angloameričani sploh ne morejo zmagati!
Da to dokažemo: danes sta najmočnejši kopni sili na svetu Nemčija in za njo Sovjetska zveza. Anglija ima vsega skupaj 5 milijonov mož, ki se pa nikakor ne morejo primerjati I sovjetskim, še mnogo manj pa t nemškim vojakom, tako po sami izvežbano-sti, kakor tudi po borbenosti duha.
Recimo, da bi prišlo do zloma nemškega odpora na Zapadu. V tem trenutku se, čiste naravno, zruši tudi vzhodna fronte. Dva dosedanja zaveznika si bosta stala f vsej goli stvarnosti kot sovražnika nasproti. Na eni strani nesložni Angleži in Američani, od katerih vsak išče popolnoma svoje koristi, — in na drugi strani sovjetska rdeča armada. Danes veže vse te samo borba proti Nemčiji, odnosno Evropi, ko pa ta pade, и začne boj med njimi samimi za oblast v svetu. Edino nemški vojak brani že 3 leta vdor boljševizma v Evropo in od tod v ves ostali svet, brani pred njim torej tudi samo Anglijo Vsakemu treznemu človeku mora biti j-isno, da v trenutku, ko bi nemški vojak ■^'snehal biti branilec proti boljševizmu, ni -'le, ki bi temu mogla preprečili pot v prav • '-.i predele Evrope, pa tudi ne preveč od-•J al j enih Albion in od tu v ves ostali svet. Ali ne vidite, da bi Anglija s tem, da zruši na zapadu Nemčijo, ugonobila tudi sebe samo!
Dalje: Ce računate na razdelitev intere«-nih področij med Sovjetsko zvezo in Anglijo, so vaši računi zopet zgrešeni. Zadnja Isto nam je najboljši dokaz, kako Anglija aa zahtevo boljševikov odstopa k6# za ke--om zemlje So^etski zvezi. Tako spada da-' nes že tudi Slovenija v izključno območja ooljševikov in ti gotovo ne bodo, to ml pač lahko verjamete, odstopili Angliji plena, za katerega so se tako dolgo borili! Poglejmo "nmo razvoj dogodkov v pokrajini, ki ni т •sedanji« interesni sferi kominterne. (Ta »ni« /elja seveda samo za tiste, ki nočejo .videti 'П vedeti, da je prava interesna sfera beljia-'Ikov vedno bila in bo vsa Evropa in v*« vet.) Kompromisi, ki jih delajo, so samo za-.asni in taktični. Tu mislim na Italijo, zasa-leno po angloamerlških četah, ne pa po tov-ietski vojski. Ce nam je do resnice in ča ho> iemo verjeti od tam doilim očividcem, bomo morali priznati, da v teh krajih nimajo odločilnega vpliva italijanski anglofili, ampak edino boljševiki, kar nam očitno dokazuje dosedanji razvoj, zlaati pa nedavni padec Badoglija in nova vlada Bonomija. S tem pa «r.e dali odgover te tudi м to,
tJfan ?. — fttev. M.
KARA W A.NRBN BOTE
Srpda. 19. fiiHja 1944.
d« prihod Angležev In Američanov ne bi zatrl tolovajstva in boljševizacije pri nas, mm P=i4 samo pomagal nje razmahu In dokonini zmagi.
Pa pojdimo še dalje, dragi moj zaplečnilt' Recimo, da bi se ti izpolnile še bolj nemogoče, v resnici fantastične osebne želje in sanje, a te so, da bi bili Angloameričani tako silni in močni, in da bi brez boljševi-kov mogli krojiti usodo nove Evrope. Ali vaš, da je res že stavljen načrt Angloameri-čanov o tej bodoči ureditvi? In ali veš, da ti Angleži ne mislijo dati Jugoslavije, kakor te ti pričakuješ? Takšna je, vidiš, gola resnica. Gotovo zelo grenka za tebe in tvoje že'je. dragi moj kibic. Toda bodi enkrat hraber in priznaj jo! Zrušili se bodo seveda s tem tvoji na zmagi Angloameričariov grajeni gradovi Priznam, da je to silen udarec. Toda bolje je videti resnico prej, dokler je še č^s, kskor pa doživeti še hujša, razočaranja, ko pomoči več ne bo. Bodi hraber in priznaj, bolifi bo to za tebe samega in tudi za ves tvoj rod.
Resnica, čeprav morda danes za večino ljudi nemogoča in neverjetna je, da Anglo američani na Zapadu in nikjer drugje v Evropi ne morejo uspeti. Potrebno pa je, da jih v še večjem številu pustimo priti na našo celino. Lepega dne, ko bodo morali, ne po svoji, temveč po volji branilca Evrope, iz nje bežc.ti, bodo morali enkrat za vselej spoznati i oni sami i vsi ostali resnico; to, kar Angloameričani delajo, ni niti korist evropskih narodov, niti njih samih, temveč samo korist boljševiške Sovjetske zveze in njenih gospodarjev. Ti so že dve leti pričakovali ta množestveni pokoij krščanskih narodov, da bi končno s svojo rdečo vojsko zavladali nad narodi Evrope, izkrvavelimi v medsebojnem poboju. Ljubezen in hrabrost,- dragi moj modrijan, in priznaj resnico! Kriči o njej tudi drugim, vsemu svojemu narodu! Da bi tudi on V2S našel resnico in šel po njeni poM. Drugačna pot, pot neresnice, ne bo škodila velikemu nemškemu ra'hu, ampak samo tebi, zl-rsti pa rodu slovenskemu!
Skitek Stojan
Trill' ohraiiibiii' hilhp na Vzlioilii (^rc Ail o "časa )
Veliki angleški napad jugovzhodno od Caena zavrnjen po nemških protisunkih
Naše fronte sloje!
(Nadaljevanje s I strani.)
žan, in dodajajo za vsak primer, »da radi tega nI potrebno, da bi bili razočarani«. Ne bi bilo presenetljivo, ako bi boljševiki. ki so tukaj v sredini zadeli ob močne nemške rezerve, sedaj začeli n^nidsti na druoih krajih fronte, kjer so nedvonno tudi lam že ob k i-----''-»"Vh bo'av vne - '-m "
7ni4 ustaljenih front, ki se v srednjem pr?d!lu Vzhoda ob koncu tecja tedna vedno močnejše pojavlja, je za Italijo značilen že pol meseca. Nemško vodstvo je tukaj s prostorom, ki ji je na razpolago za odstopna premikanja, varčno cospodarilo. V gorati zjmlji Apenlnov, ki ijDolnjuje ozemlje med Ligurskim In Jadranskim morjem, so se pokazale zapreke za Ahglo-Amerikance kot vedno težje premagljive. Zato je tudi sovražnik primoran, da mora oddati uspehom nemških čet posebno visoko priznanje. Tako pi-šo na pr. brl'anskl časop4 'Snectator«, da se mora premikanje n»m*ke armade v Itallii »na korekten način oceniti kot mojstrsko«. Upi, da bi od juga sem mogli vdreti v jedro Evrope, so se na nasprotni strani bolj In bolj zgubili.
Ne preostaja Angležem in severnoameriškim Amerlkancem drugega, kakor da med z.ilivom pri Saint-Malo in Orno z ogromnimi zgubami krvi in ljudi nadaljujejo z napad! Pri tem pa opazujejo sovražni vojni poročevalci premikanja v normanskem prostoru zelo melanholično. Približno tako, da nimajo zavezniki proti sebi samo spretnega nasprotnika, temveč da nemške čete branijo vsako ped zemlje To se mora ugotoviti	k^i*IČmr^^^ 1? 7.Vf v'en 7
Oberkomindo der Werhmacht jc dne je dne 17. julija objavilo;
Jugozapadno od Caena so.angleške divi-zije včeraj ponovno prešle v velik napad. Močno topniško obstreljevanje od kopnega in od morja sem je podpiralo sovražne napade. Nasprotniku se Je posrečilo, vdreti v nekatere tik za našimi linijami ležeče vasi. Takojšnji nasprotni sunki naših rezerv so oa vrgli nazaj. V enem vdomem mestu se vrše še boji. Odstrelin smo tam 58. oklopnjakov. V prostoru pri St. Lo in v odseku zapadno od Vira je nasprotnik zaradi visokih izgub prejšnjih dni izvajal le slrh»'*e nerade, ki so ostali brez uspeha. Pr«d niTozemsko obalo so predstražni čolni težko poškodovali nek britanski brzi čoln, ki se lahko šteje mfd potopljene. Pri nekem čistilnem podvzetju na južnofrancoskem prostoru smo v boju ugonobili 450 teroristov.
Hudo ob.streljevanje z orožjem »V 1« na prostoru Velikega Londona se še nadaljuje.
V	Italiji je bilo včeraj težifče bojev severovzhodno od Volterre, pri Arezzu in na obeh straneh Tibere. V tem ko smo igubo-nosno za sovražnika zavrnili vss i strnjenimi močmi izvajane napade smo oo srditem boju izgubili razvaline mesta Arezzo. Zaščitna vozila vojne mornarice so pred italijansko zapadno obalo z obstreljevanjem zažgale nek britanski brzi -čoln In prisilila druge, da so se vrnili.
V	južnem odseku vzhodne fronte se je stopn'9vala silovitost obrambne bitke vzhodno od gornjega ukrajinskega Buga. V hudih prem°n!iivih bojih smo orestregli sile sovjetskih okloonjakov, ki so napadale Iz prostorov pri Tarnopolu in Lucku. V obeh zadnjih dneh smo tukaj uničili 125 oklopniakov. Med Priojetom in Dvino še trajajo trdi boji na široki fronti. Ob Njemenu so naše divi-zMe Drenrečile hude prodorne poskuse bolj-š?v=,k-3v. Pri Grodnu so se naše čete po načrtni izoraznitvi mesta odmaknile na zsoadni breg Njcmena. Na morju južno od Dvine so se zrulili sovražnikovi napadi zgubonosno zanj. Med, Dvino in Pejouškim jezerom . o se tudi včeraj izjalovili številni napadi Sov-jetov, samo v vdornem prostoru južno od Opočke je sovražnik no premenljivih boiih pridobil nekaj sveta. Zračno orožje je ob te-ži^č'h oosecilo v obrambno bitko z močnimi odd?Ikl bojnih letalcev in zadalo bolj^evi-kom v nizkih napadih visoke izgube. Uničeni so bili številni sovražnikovi okloonjaki. topovi in nad 400 v07il. V zračnih bojih <mo sertrehli 88 sovražnih letal .in devet nadalj nt'h po protiletalskem topništvu.
Na ВчП:апи ymo po trdih bojih očistili neko v^č> sr»d":če tolp. Komunisti so zqu bili dileko oreko 1400 mrtvih in številne ujetnike, uničena ali up'--'' — "o
vilna lahka in težka orožja, 19 skladišč ter velike količine vsakovrstne munlcije in vojnega orožja.
Pred severnonorveško obalo so zaščitna vozila nekega nemškega konvoja in krovno protiletalsko topništvo trgovskih ladij sestrelila šest britanskih bombnikov.
Skupine severnoameriških bombnikov so napadle več krajev v Južni in Jugozapadni Nc-pčiji, med drurfirn Saarbriicken, Augsburg in z močnejšimi silami Munchen. Zlasti v MUnchnu, proti kateremu je sovražnik tekom petih dni ob za lastno obrambo neugodnih vremenskih prilikah izvršil štiri velike nmoade, so nastale deloma občutne ško-* de in i7gube. Vedenje prebivalstva je bilo zgledno. Neka nadaljnja skupina severnoameriških bombnikov, ki je priletela od juga. je napadla Wien. Tudi tukaj so nastale škode v obmestju in človeške izgube. Po silah zračne obrambe je bilo uničenih 43 sovražnih letal. Ponoči so posamezna britanska letala odvrgla bombe v rheinsko- westff 1-skem prostoru.
Švica ustavlja veietok emigrantov
Bern, 18. julija. Ko je število beguncev in emigrantov, ki jih je Švica vzela pod streho in internirala, naraslo na 80.000, so izdala sedaj pristojna švicarska ohlastva nova navodila za mejne oblasti, ki bodo otežkočile prehod na švicarsko ozemlje bolj kot doslej /te v zadnjih tednih je bilo, kakor le časopisje že večkrat poročalo, zavrnjenih veliko število predlogov za dovoljen'e prlpotova-n!« civilnih oseb. Stanovališča beguncev povzročajo, kakor izjavljajo sedaj od uradni strani, vedno večje težave. Iz vojaških razlogov je vodstvo armade zaprlo znatna ozemlja Švice za prebivanje beauncev in te ukrepe v zadnjem času še poostrilo. Razen vojaških oseb. otrok in bivših Svicark, ki so s poroko postale inozemke, bo v bodgče dobila samo še čisto določena skupina civilnih beguncev vstop. Za emigrante in begunce, ki se že nahajajo v Švici, bodo te dni," kakor javila ča.^opisje, Izdali nova dodatna n'>VOi^'"'»
Roosevelt ignorira Churchilla
B#r;5, ■ 'u'iia. Da Crulle jj v čc rtek zvečer loTst dospel v Alžir. Iz nekega članka lista »Times« se razvidi omembe vredeno dejstvo, da so se vršila pogajanja med Roo-leveltom in de Gaullom v Washingtonu. ne da bi bil vor^ian Ltndon. Britanska vlada je za dogovore, ki so bill sklenjeni med obema, zvedela Јз1в iz časopisja. To sooroči'o značilno osvtliu'? razmerje m?d Ana'eži in
nobfnim usoehom tadc ■>' icirt',
šestsm tednu inv«tl)e se t«lca| *Ика nI ntć spremenila. Amerikanci se bojujejo nm zapadnem odsrku še vedno severno od črte Lesley — St Lo in Britanci morajo, ko so s'edn|ič z najtetllml krvavimi zgubami prišli v posest ruševin Caena, še nekaj dni loviti sapo, pred«n bodo spet sposobni za k'VrjSria več'a podjetja.
Tako je s'abt'noit front znak položaja sre. dl meseca julija Tri velike sovražne ofenzive, čeprav so bile skrbno med seboi uglašene, so sicer zahtevale v najvišji meri nemške moči In ogromne napore, ali nemški vojak jih je vzel nase v zavesti, kaj je na pre-veslcl za narod in Reich, In domovina v svojih uspehih n« bo zaostala za oprodami nem niroH"
$e več črncev k zračnim gangsterjem
Ženeva, 13 јиЈГл. Клк ne vr:l» so zr/čn ganosterji, ki na povelje Roosevelta in Chur chllla »puščajo svo'e bombe na evropske stanovanjske četrti In kulturne ustanove, se vidi med drugim tudi iz poročila »Dally Te legrapha«, v katerem stoji; »Za novo popol nltev svojega zračnega orožja mora Angle šk4 vidno bolj In bolj posegati po domsčl nih svojih kolonij Tako je sedaj ргЦра! v Angleško kontingent iz zapadnoindijskih otokov, ki ga sedaj vežbajo. Bivši črni sužnji Iz Zapadne Indije smejo potem po nalogu plutokratsklh »ljudskih osrečevalcev« napadati z umorom In požloom evrooska
FUhrer je hrvatskemu Poijlavniku dr. Ante
Paveliću ob priliki njegovega rojstnega dne poslal brzojav, v katerem mu je v prisrčnih besedah izrazil svoja voščila.
Pod naslovom »Velika socialna nevarnost« piše »New Journal American«; Ce se ne bo zaustavil razvoj nemorale, ki se širi vedno bolj in bolj, kmalu ne bo v New Yorku zadosti ustanov, da bi sprejele v svoje varstvo dekleta In žene, ki so zakrivile zločin mladostnih.
Sovjetska Rusija bo prevzela celokupno ladjevje židovskega plovbenega druŠlvt »Atid«, kakor javljajo Iz Kaira. Ladje so določene za službo na Sredozemskem morju.
Čeprav je bilo po prvih napadih »V 1«, kakor se šele sedaj zve, uvedena za plenjenj* smrtna kazen, vedno bolj naraščajo plenitve in tatvine Plenitev se udeležujejo tudi mm*-rikanski vojaki.
Srbija po' llja, kakor navaja »Donauzeitung« okrog IVr od presežkov svoje kmetijske proizvodnje v Nemčijo, zato pa j* del** Nemčije pri vsem uvozu Srbije z 59 odstotki največji. Poleg raznih surovin dobiva Srbija Iz Nemčije tudi razne neobhodno potrebn* polizdelke za svojo industrijo. Plačilni premet je urejen 7 nemško-srbsklm kliringom po tečaju 1 ma'-ka — 20 dinarjev. Največ blaga iz Srbije v N>Tnčijo in obratno se prevaža po Donavi.
Bolgarija je za Turčijo največji producent opija v Evropi. Ta njena proizvodnja se j* močno Dovečala oo priključitvi makedonskih pokrajin, kjer so bili že pod bivšo Jugoslavijo veliki nasadi maka. Opij iz Turčije In Bolgarije se ucorebl'a samo za zdravila in ker je domača oo>'"o^nja v Bolgariji neznatna, se skoraj ve? prH»!ek izvaža.
Iz Dalmacije poročajo, da se je žitna žetev že pričela. Zaradi suše je žetev srednja. Zaradi oovečane površine obdelane zemlje pa ne bo letos žita manj ko lani. Zelo dobro pa kaže vinska trt^
Lov na ljudi v Rimu
Milan, 18 julija. Dokaz o že izvedenih mno-štvenih deportacijah italijannsklh družin, podaja v Moskvi oblavljeni, iz italijanskih listov prevzeti boljš-viški uvodni članek. V njem se poziva vodja Italliansklh komunistov, da na najhitrejši način organizira »Iz-bollšanl sistem« za d«nortacijo fašističnih Ualijanov v Sovjetsko zvezo. Potrebno je, da se vsi vpisani člani fašistične stranke stavijo na razDolaao boljševiški oborožitveni industriji. Naredbe o kaznovanju fašistov v Južni in Srednti Italiji so bile nato takoj poostrene. 150 Italijanskih urednikov je bilo aretiranih, črtanih iz poklicnega seznama In odpnljnr'h v koncentracilska taborišča, kjer čaVijo bodo ndoillanl v Sovistsko zvezo.
V zadnjih dneh je doživelo italijansko pMvno mf!sto eno izmed na|bol| žalostnih po-cil4Vl| Rvoie igoHivIne Potem ko |e vodla bol<«»vtkov za Izdalo nekega fi'ana faSlsfie-ne e»r(«i4e razr>lsal nagt-ado «000 lir, je mesto preplavljeno po židovskih birlčlh in izdajalcih, ki so se podili na pravi lov nS ljudi Več sto rimskih družin je prišlo v največjo nesrečo, bilo raztrganih In uničenih. Podnevi In ponoči so bili možje odvzeti od žen In izgnani Iz svojih stanovanj, natovor-jeni s silo n<i tovorne avtomobile In odvedeni na »nedoločen« kraj Tu ne gre samo za državne in komunalne uradnike, temveč tudi za veliko število trgovcev, odvetnikov, zdravnikov in drugih oseb.
iiM'l Druck NS <5niiverlaK und Druckerei KHpntoTi (:mhH. Klfvenfutt. - Verlutrfl^it^r: l)r Kniil	- VTHiii»r8chriftlpit»»r* Kriednch
......... 1 rVAlf »»-t \	\r 1 tfiiUif
i2.(i(ln^u ptehUaim
' DVORNEGA SVETNIKA FINDVOGLA
r»-
V tem trenutku |е Fritz Borleben dvignil pištolo. Dvignil je pa nI proti tvojemu čelu, ampak dvignil jo )e proti dvornemu »verniku Findvoglu, preden pa je mogel »prožiti, je počil strel. In nato je predlrljlvo zaplskala policijska piščalka. Ko to »tražniki priill, te dvorni svetnik samo rekel: »Mladi mož je izvršil samomor.« S težavo je, ne da bi se ozrl nazaj, stopal pb lestvi navzgor. Na ulici |« vzbudilo pozornost stražnikov, kako nenavadno težavno je dvorni svetnik korakal »NI čuda« so rekli ti in oni, »saj se j* ž* tudi postaral«. Tu jih je pa zdramil klic dvornega svetnika; »K sedežem!« In v tem glasu |a bila zopet stara, močna sila.
V samovaru se kuha ča). Gerlander se široko in srečno naslanja na mal bledermeier ski blazinjak, ki te mu niti ne potna, da je tako udoben. Lepo )e, sedeti tukaj in čutiti; živim. Flnerl mu sedi nasproti In te tamo tmehlja. Obličje dekleta se j* čudno #pr#-menilo. Mnogo ženske miline se razbere iz njega. S skoraj materinsko gesto da dru. pl. Tunstelnu skodelico čaja. Ta se »mehlla z bledimi ustnicami
In tu začne potem Gerlander pripovedo vati. Poroča, da pač svojega prvega članka ni tpital kar tjavdan, ampak d« mu je Pepl Hintringer, mož, ki mu je pod*eml)e videlo Ime »iepavec« in ki sedaj leži v mrtvašnici, poročal o tem, da po njegovem občutku neka tolpa izsiljevalcev vrn -mirja Wlen »Gotovo tr1:;o bila bai na'ol.--m	f"' -! .'п 41
ga napotila, da je prišel k moiil Bržkone q<) je gnal k meni temo strah, da ne bi bil zapleten v kakšno večjo, imrtnonevamo afero.
Tu je pač prL.j| k meni — jaz sem bil In leta njegov poveljnik pri neki udarni ttotniji. Dane: ti tko-raj očitam, da ga nitem takrat vrgel ven ali mu tamo rekel; ,Poliči si bolj-šega posla In pusti mene na mlrul' Vendar si k»| takega ne očitam. Kajti samo tako je bilo mogoče, obvarova'i morda en lucat ali is več ljudi, d* jih n« bi tak moloh kakor je Spitz s svojo malooridno metodo posojila proti zavarovanju ilvllenja v korist nelmeno vanega prlnaialca police v pravem pomenu besede pognal v. smrt Njega je pač zadelo Tako, kake? zadene koga v vojni, ki pade da drugI lahko živijo.«
GerUnder je nekoliko prenehal, kar je napotilo dra. Tunstelna, da je tudi on nekaj pri speval k poročilu. »Zdaj pač lahko mirno povem, gospod Gerlander«, )e začel. »Od začetka sem Imel vas na sumu. Ko sem takrat zvedel, da ste vi bili pri grofici Kummers-dorfovi In da ste se tako na pol Izdajali za detektiva, si ne bi bil dal Izbltl iz glave, da spadate vi na nek način k dotlčnl družbi. S tem bi bil skoraj zakrivil vašo smrt. Kajti ta krat, ko ste tako znenada odšli Iz lega sta novanja, sem govoril Fritzu Borlebnu o tem dm ste vi bili orl Kummenersdorfovl in sem vas na tak način podzavestno izdal lopovu.-
Gerlander ga je prekinil. »Vidite, za to sem Imel poseben vzrok. Morda te ti )e zde lo komično, Flnerl, da sem takrat tako hitro zbežal, ampak vesta, nekaj )e vzbudilo mo jo pozornost česar tudi vi, gotpod komisar nUte opazili. Borleben je vstopil s IretMm šo pom cvetic Zaradi tega lem se mora! smmn »melati, mmomk notem *e nliem več smi'm' kajti nato sem videl rokavice, ki jih je nosil v roki. In te rokavice so bile žlvorumene. Tu sem se naenkrat spomnil, da sem že videl te vsiljivo rumene rokavice pri možu. ki je « avtomobila dal šepavcu pisma V tem h'ou «em se	d« *^1	Ror!
V-n: -	-rs » **	t.-' r - * Vf"
dar nt..?m r, -, u--in" клИ1 prav za prav jr bil same orodje. Zato me je tudi teko prete-netilo, da me tam »poda) т kaaehi ml nago-
voril Borleben. ampak Spitz. In zato uj bil tako neumno nepreviden. Da ni delal Pepl Hintrlnger za mene In da niti ti. Flnerl. takoj tekla k svojemu očetu, bi jaz danes bržkone ležal tam. kjer leži ubogi Pepl «
Flnerl je malce Ihtela In si z robcem brisala oči Tunstein jo je pomilovalno gledal. Nato 'e Doksšllal in menil; »Prav za prav bi moral biti hud na vas, gospod Gerlander Vaš članek me stane mojo kariero. »To pa že ne«, je menila Flnerl pomirjevalno. »Tako dobesedno ne sm4ti vzeti papanovlh besed zares. Ce bom jaz govorila ž njim. si bo gotovo premislil in pozabil na to, kar je rekel danes popoldne.«
(Konec prihodnjie.)
Živalska govorica
Kdo še ni bral kakšne pravljice, v kateri go vore živali, kakor da bi bile človeške "J*"®' Da to ni res, ve vsak in vendar imajo živali svojo lastno govorico, s katero se tporazu mevajo. Tako se morejo'na pr čebele natanč no sporazumeti, če so našle kje bogato zalogo nektarja, kakšne vrste je ta, pri katerih cvetlicah se dobi in če je potrebno veliko število čebel, da se spravi nektar domov Tudi mravlje si vedo povedati, če se bliža tovražnik, aH če to našle bogat plen. Tudi one imajo tvojo govorico, ki jo razumejo tamo one, kakor razumejo čebele tamo tvojo Z njo te morejo sporazumeti in to je sml tel vsake govorice Ce najdemo pri tako nizkih živalih razvilo zmožnost sporazumevanja,
se ne smemo čuditi, da imajo tudi višje živali svoje značilno In za vsako vrsto posebno govorico.
Kdor hodi tam tvoj« pota, temu nI treba govoriti. Zato to te vrtte živali v ptičjem ivetu tri četrt leta mutaste, kakor je na primer kulixvira Simo v pomUdanskem času -n	n-fi гч1*пр oulcšmtl mo'ka
'•uk^vlca, dočlm samica le hiheta, kar po meni; tu je samec, tu samical Con po spora xumerwju med pticami te teved* ne uttavl
pri teh suhih opazkah, toda na vsak način ljudje pretlrnvamo ptičje petje v pomladnih jutrih Večina pojočih ptic hoče le reči; Tu je samec s stanovanjem.
Ko se bliža čas ljubezni, morajo priti tudi ptice v neko razooloženje. Samec skuša s ki-manjem glave aH s posebnirAi glasovi vznemiriti svojo siimico Toda ptica se tega ne zaveda, kajti profesor Heinroth pripoveduje, da je neka raca kljub temu, da je bila sama v prostoru, vabila neko drugo, ki je nI bilo, na skupen polet. Ce je prišel profesor k njej, je njeno vabilo veljalo njemu. Z gotovostjo te torej ne more trditi, da samec zavedno vznemirja samico. Prav tako tudi nočne čaplje nI« majo občutka, da jim je pomladi potrebna samica. Nezaupno sede na tvojih vejah. Od-ganiajo vse druge samce in če po naključju pride kdaj kaka samica v bližino, to ravno tako nevljudni z njo. Samica mora odleteli, dokler se ponovno ne vrne in šele tedaj sprevidijo samci, zakaj prav za prav gre.
Zanimiva je govorica med racami, gosmi In labodi. Ce se gosi ali labodi v ribniku srečajo, si predvsem sporoče, da ti nito to-vražni; kljune vtaknejo v vodo, kakor d» bi hoteli piti. In to pomeni; živeti hočemo v ittl vodi. Prav tako delajo labodi pred l)ubei> nljo. VčasI vtikalo vratove po detet In več minut v vodo, im«rom bili* In bliže, »led-njič prekrižajo med teboj vratove, nikoli pt te ne objemajo, kakor trdijo pesniki.
Profesor Heinroth navaja zanimiv primer o čudnem paru štorkelj. Samec fe bil črn, samica pa bela. Par te je tako privadil Življenja v itvaiikem vrtu, da ti )e pričel c#16 delati gnezdo. Ko p« I# 6»: IjubewU, tamec pričel »klepetati«. Samica, ki |e bila bela, te govorice ni poznala. Bele štorki}# namreč stokajo. Tako te nitta mogla tpora-zumeti in (fnetdo je ottalo prazno.
Skrbna opatovanja učenjakov nam rajo tudi to etru	duU.
Mlttwooh, 19. JtiU IBU.
K A R A W A N K E N B Q T S
Selt« 8. — №. 5в.
Storung durch ,V1' muB schweiwiegend sein
AuBerordentliche Bedeutung des GroB-Londoner und sud-englischen Raumes
Das Schlochifeld der Nomandie
Berlin, 18. Juli, Mit London und Siidengland trifft die deutsche Fernwafi'e „V 1" ein Gebiet, <)as neben seinem militarlschen Charakter ais Aufmarsch", Absprung- und Nachschubgebiet euch fiir die Weiirwirtschaft Englands von groBet Bedeutung iet. In diesem Raum befinden sich wichtige Industrlcorte, Hafen und Verisehrs-anlagen. London selbst ist mit einer Einwotiner-zahl ven einem Fiinftel der englischen Gesamt-bevdlkerung das mit weitem Abstand groBte wirtschaftliche Zentrum dee Landes. Storungen und Ausfall« wirtechaftlidier Objekte, besonders In der RUstungsindustrie sowie Verkelirswesen, namentlich auch #n Hafenanlagen im sudeng-lischen Raum, miissen sich im gegenwartigen Zeitpunkt besonders schwerwiegend auswirken, da unzweifelhaft ali« diese Aniagen fiir den Bedarf der Front dringend benotigt werden.
In London selbst sind groBe Teile der eng-lisdien Industrie, insbesondere der Riistungs-industrie, konzentriert. Etwa ein Viertel &r gesamten Heeres-Riistungsindustrie und rund ein Fiinftel der Luft-Riistungsindustrie befinden eid» im Raum von Grofi-London. Daneben ist aus der gpeziellen Riistungsindustri« noch die Pulver-tind Sprengstoffindustrie sowie die Kraftfahr-zeugindustr!« in London stark vertreten. SctilicB-lich ist London ein wichtiger Standort der Ma-echinenindustrie und der Hauptsitz der optisckn und feinmechanischen Industrie Englands. Unter den Riistungsfabriken befindet sidi auch die
bedeutendste Waffenfabrik Englands, In der y«r-brauchsgiiterindustrie vertritt London ein« her-vorragendc Rolls. Oberragend ist die Bedeutung Londons als Verkehrszcntrum. Es ist die mit weitem Abstand groBte Zentrale des englischen Kisenbahnverkehrs mit nicht weniger als 15 Fernbahnhofen. Der Londoner Hafen spielt eine beherrschende Rolle fiir die Wirtschaft ganz Englands, Ober 40 vH. der englischen Einfuhr kommen iiber London herein. Die sehr umfang-reichen Hafenanlagen mit ihren Docks, Kais und groBen spezialisierten Lade- und Loscheinrich-tungen waren sdion 1940/41 ein Schwerpunkt fur die deutschen Luftangriffe.
Die wirtschaftlich wichtigsten Stadte Siideng-lands sind Southampton und Portsmouth. In Southamptoh befinden sich namentlich Werke der Flugzeugindustrie und Schiffswerften, darunter auch solche fur den Bau von Landungsfahr-zeugen. Portsmouth ist ein wichtiger Standort der chemischen Industrie. CharakteristisA fiir Portsmouth sind ferner die Reismiihien mit um-fangreichen Speicheranlagen, Portsmouth ist aufierdem einer der wichtigsten Hafen fiir di« englische Getreideanfuhr.
Dir Wirkung der Fernwaffe „V1" auf das Wirtschaftsleben SMenglands wird au8er durch die fortlaufend angerichteten Zerstorungen auch durch das Gefiihl standiger Unsicherheit erzielt, das sich als erhebliche Behinderung fur die plan-mafiige Durchfiihrung von Arbeiten aller Art er-weist.
Neue „Beobachter" Moskaus bei Eisenhower
B«suche, Verbindungsoffiziere und offener Hohn der sowjetischen Presse
ij. Stockholm, iS. Juli (o. St.). Es hat wiedcr so-wjetisdien Offiziersbesuch In der Normandie ge-geben, diesmal drei hohe Generalstabler, die sich bcim Oberkommandicrenden der amerikanischtn Truppen, General Bradley, e'.ngestellt haiben, нт angeblidi die amerikanisdie Front zu besiditigen und „um sich einmal die Dinge an der Invasions-front naher «nzusehen".
Dieser sowjetisdie Offiziersbesudi ist aller-dings niAt 'der crste. Seit langem sdion steht General Eisenhower ein sowjctischer Vcrbindungs-offizier zur Seite und von neutraler Seite wird ge-nieldet, dafi praktisch jedes Armeekorps auf bri-tisch-amerikanischer Seite heutzutage einen sowjetischen Offizier zugeteilt erhelten hat, der angfb-lich „zur Bcobaditung" eingesetzt wurde.
Eines ist bei dem neuesan jowjetisAen Offi-ziersbesuch auffallend: Er erfolste zu emer e.t, da in der sowjetisdien Presse fast «m laurend«n B.\nd Artikel erschcinen, in denen der Einsatz der britisdi-amerikanistiien Armeen an der Invasions-front einer fiir die Verbiindeten des Westens nidit gerade sehr angenehmen Weise unter die Lupc Ecnommen wird. Man sdiildert mit einem unver-kennbarcn Hohn die Zahl der eingcKtzten Ver-bande zu Lend«, zu Wasser und in der Lutt, miidit hier und da Vergleidie mit anderen Fronten ein, beweist haargenau die materiellen und truppenmaRige Oberlegenheit der britisdien, siid-afrikanisdien und kanadischen Vcrbande, gar nicht zu »predien von der Luftwaffe, und wundert sich dann wiederum mit unschuldigster Miene iiber das „auffallend langwme Tempo des brki-ккеп Vormarsdies an der Invasionsfront".
Soldi« Artikel, dn: fiir das britisc^-anierikanisdie ielbstbewuRtsein ve^rletzender sein miissen als direkte und offene Angriffe sind, wic gesagt, nidit einmal, sondern mehrfach ersdiienea, ohnc dafi m den'Strategen i« London und Washington oder ihren Kollegen in den Reckktionen moglidi ge-wejen ist, darauf zu antworten. Hinzu komrrvt, ■wle von versdiiedenen neutralen Selwn bereits gemeldet wurde, dali Moskau eine Demarche un-
Ur. K. J LiikiiH
DenlBch ttirFortgeschrmane
21. STUNUE.
Dmr Oelrlice. >Ioh UngrlUckllcher!« klagte ein Gelzhals eelnem Nachbar. >Man hat mir den Schatz, den ich In melnem Garten vergraben hatte, dlRM Nacht entwendet und elnen verdammten Stein an de^en Stelle gelegt.c
>Du wUrdeiKt antwortete ihm der Nach-har, >delnen Schatz doch nicht genutzt haben. Bilde dir also ein, der Stein sel de in Schatz und du biet nichts tlimer.«
>Wilre ich auch »chon nichts fi,rnner«, er-•widerte der Oelzhal«, »Ist ein anderer nicht so viel reicher? Ein anderer um so viei reicher! Ich mochte rasend werden.«
G, E. Lesalng,
1, Schatz, der — zaklad t. vergraben (vergrub, Ich habe vergraben) — zakopati
3.	»ntwenden — ukrasti, Izmakniti
4.	an deseen Stell« — namesto tega
6. etwas nutzen (benUtzen) — okoristiti se 8 čim
6. sic^i einbilden — domišljati m
T. ich w#.re um nichts kttatr — ne bi bil
nič revnejši t. um so viel reicher — za toliko bogatejši 9. rasend werden — zbeeneti, zdivjati
Mtcht euch nicht brelt mit eurer Mensoh-
lichkeit,
Solanf Ihr mit dem Tier nicht menechllch seld!
welflt (Ju, wle's eIner meint mit der
Welt:
eieh ttur, wie er aelne Tiere hUt!
D. U. Rudolf.
1. slcb brelt mact)Ni — k Mlatiti se I. IfMMchHchkelt, die — človečnost #. a^BC — dokler
4.	menschlich sein — biti človeiki
5.	es meinen mit etwas — namen imeti ж čim
e. Tiere halten (hlelt ich habe gfehalten) — rediti živali
1. 2. 3.
6.


DEHNBN
DIBNST

wgajr
muiHf.
hsM
If.

h/^ć^

a»sf-	*
—Si&L—_ /fMtse^aL Јич, / ^tojrs.*.
_ЈШЦ!* \
Ре.
џ Лта^ Апу
falaise
'mrnrU

ViHeđteu
SfPmrt

^Cfu/eaynt/
sm££
ternommen hat, um endlich in Erfahrung zu bringen, wie tange sidi die Westmadite mit der einen Operation in der Normandie zufnedenge-ben wollen, denn urspriinglich hatte man siA offenbar in Moskau von der zweiten Front ein grofieres Unternehmen vorgestellt, oder zumin-dest mchrere Operationen en y©rsd)iedenen St«L Icn Westeuropas.
„Spradisdiwierigkeiten" in Bretton Woods
Lissabon, 18. Juli. Die alliierte Wahrunjekon-ferenx in Bretton Woods erweist aufs neue, da8 Moskau auch s einen Verbiindeten fejeniiber seine eigcne Politik betreibt und durchzusetzen bemiiht ist, seine „Freunde" aber an jedem Eiublick in so-wjetisciie Verhaltnisse hiudert. Bei der Diskussion iiber die Quote einer Goldzahlung fiir den eoje-nannten Wahrungs.stabilisierun^sl'onds kam es zu Dil'ferenzen zwischcn den Yankees und den Sowjet-vertretern beziiglich der Informationen iiber die Gold-produktion der Sowjetunion. Mit anderen Worten: die Bolsdiewi.sten verweigcrten jede Auskynft iiber Stand und Hohe ihrer Coldforderung. Versdiiedene Teiluehmer der Wtihrungskopferenz verlangten eine Herabsetxunj der Goldzah^unjsquote fiir durch den Krieg vcrwiistctc Lander. Anschcinend vermuteten die Sowjets ahnliche Wiinschc der Briten, womit sie nicht einver.standen waren. Die USA-Abordnung beetand auf einer Klarung der Frage, und iwar, wie der britischc Nachrichtendicnst zunach.st verbreitete, sogar in Form eines „Ultimatums". Das wurde jedodi bald Yon dem nordamerikanischcn Sprecher dementiert. Er sprach lediglich von eincm ,,MiBver.standnis", das auf Sprach.schwierigkciten beruhte. Wohl sei nach Moskau jekabelt wordcn, und man erwarte bis Don-nerstag abend die Antwort, Uns scheint, daR i* innerhalb der plutokratisch-bolschcwistischen Alliani noch ofter zu ahnlichcn Schwierigkeiten kommen wird.
•	Karte: Dehnen-Dien*t
Der Lindckopf der anglo-amerikanisdiea Diriiionen erstredit sidh toi der Seinemnnduns bis znr Cotentin-Halbinsel. Im mittUren Teil von Iwigny bis »ur Ornemiinduni fteht die britische Invasionsarmee unter General Моп1%отегу. Die sdionen Stadte Bay««*, St. Lo, Lisieux und Vire sind in erbitterf gefiihrfen Sdiladiten ziim Trummerfeld gewerden, die historiichen Kathedralen zerstort, die normannischen Dorfer Terwflitet. Audi Caen, nadi Le Havre imd Rouen die drill« Stadt der Normandie, ist in Flammcn atrf-gejanien — die ProTini bietat ein Bild Tollijer Zeratomng.
Um den „Festlanddegen" Frankreich
Fromme anglo-amerikanische Wiinsche zum franzosischen Nationalfeiertag
rd. Berlin, 18. Juli. Der britische AuBenmini.ster und der USA-Prasident habe« aidi vtranlaBt geeehen, Frankreidi zu seintm Nationalfelertajj am 14. Juli Botdchaften zu sendcn, die woW kaum im franzoai-schcn Volk d«s gewiin.schte Echo linden werden. Ebeneo kiihu wij den Tatsachen vollig widersprechcnd behauptete Mr. Eden in seiner Rundfunkansprache: „Ala wir auf dem Boden Frankreich« mit der Zivil-bevolkeruns in Beriihrung kamen, hflben wir entdeckt, daB das Volk fest entschlosfen ist. seinen Teil zur Nifdcrwerfting des jemeinsamcn Feindes beiziHragen." .
Solite d»s getreue Sprachrohr seines Herra und Mcister« Churchill nicht gcmerkt haben wen die Be-volkerung des von den Alliierten bisher beeetzten Kxistenetreifens in Wirklichkeit ale ihren Feind be-trachtet? Eg diirfte iJim nicht unbckannt sein. daR alliierte Bomben und Granaten ungeheures Leid iiber die Bewohner der Normapdie wie aiich dee iibrigen Frankreich gebradit haben. Nun fehlte es gerade noA. daB diejenigen. die Verwamite und Freunde, Hab und Gut verloren haben, den Mordern und Verwiistern ihrer Heimat, die ihnen ietzt nach der ..Befreiung" auch noch den Hunger beschertcn. dankbar die Hiinie kiiBten. Solches kann nur britificher Zyoismui ver-langan.
Mr. Roosevelt* Botsch^ft ist selbstverstandiich wieder genau so bombastisch ausgefallen wie alle seine iiblichen Kaminphtasen Er erklart: „Voller Zu-▼ereicht erwarte ich, daB daa friinedsiadie Volk »m
14, Juli 1945 seinen grofien Nationalfeicnaj anf fr«ni6.sisditm Boden begehen wird, und daB dann Frankreich von den Eindringlinjen wie von den Vidir-Marionetten befreit sein wird," Wo feiert denn das franzonische Volk heuer seinen Nationalfcicrtajr? Oder ist das Frankreich diesseits des alliierten Bruckenkopfee etwa kein ..franzosischer Boden"? Vielleichf konnte man diesen Bcgriff nicht mehr zu Recht verwenden wenn einmal die Briten und Nord-amerikaner das Land iiberschwemmt und fiir den Bolschewismus vorbereitet hatten. Bemerkensweft ist, dafi Roosevelt in seiner Botschaft peinlich verraeidet. den Namen de Gaulle zu verwenden. Ein Zeichen defiir. wie die bei dem kiirilichen Besuch des Dissi-dentengenerals in Washington proklamierte „Ober-einstimmung" in Wirklichkeit zu werten ist.
England braudij Hilfsvolker, die fiir seine Inter-essen bluten und opfera. Es hat sie in seiner Raub-geschiAte immer wieder in Frankreich, Belgien und den Niederlanden gefunden und mochte diesen Zu-stand wiederherstellen. dagegen allerdings heute die in bitterster Weise „aufgeklarten" Volker dieser Lander selbst vielerlei einzuwenden hatten- Aber selbst im Falle eines anglo-amerikaniscben Sieges — den heute auch das franzosische Volk nicht mehr wiinscht — diirften sich starke Widerstande gegen die Verwirklichuag solcher britischer Wunschtraume er-heben. und twar mu« den Reihen seiner eigeoea Verbiindeten heraus.
Roosevelts sinnlose Cassino-Zerstorung
Nordamerikanischer Oberst gibt eine spate, aber aufschluBreiche Erklarung
10 WBrt<^r, dU-. Ste lernen nollen:
raten — ugibati, uganiti svetovati Rate, die — obrok
ratsam — kar ee more svetovati, koristen, pameten
4.	Ratsei, das — uganka, zagonetka, za-glavica
5.	Ratte. die — podgana
6.	rauben — ropati, pleniti, ugrabiti
7.	Raubfisch, der — riba roparlca
8.	Raubtler, das — zver
9.	Rauch der —
10. Rauchfang, der — dimnik
und nun die Sat7^ dezu;
1.	Raten Sie, was Ich in der Hand habe. Uganite, kaj imam v roki.
2.	Er hat den Radioapparat in drei Raten bpzahit — Radioaparat je plačal v treh obrokih.
3.	Ich halte ea rilcht fUr rateam. jetzt noch fortzugehen. — Smatram za pametno, da zdaj Se ne odidete.
4.	Sle sprechen wli-klich In RKteeln. — VI govorite v ugankah.
5.	Die Ratte ist ein Nagetier. — Podgana je glodavec.
Die Bantliten haben diesem Menachen allp* geraubt. Bandltl (tolovaji) *0 temu človeku ugrabili vse.
7.	Der Hecht iet ein Raubfiach. — ščuka je riba roparlca.
8.	Der Fuche iat ein Raubtler. — Liaica je zver.
Si'lne Hoffnun^en gingen In Rauch aut. — Njegove nade eo ee razkadile. Der Rauch quoll belm Rauchfang heraua. Dim j« тг»1 is dimnika.
9.
IX)
f<l. Berlin, 18. Juli. Gab e« jemal: eine Unkl»r-neit iiber die Sdiuld an der Zerstorung des kunst-geistesgeschichtlicKen gleidi wertvollen Klo-•ters Monte Cassino? GewiC nidit. E» existierte stets nur die Tatsache der Zerstorung und dis *nglo-amerikanisdie Leugnen der erdriickenden Sdiuldbeweise. Eine so einwandfrei zu beurtei-jende Handlung, deren Motive ebenso absurd wie krankhaft unlogisdi waren, lafit sidi aut die Deuer nicht durdi Schweigegebote an die Betei-jigten oder Eingeweihten «us der oHentlichen Dii-kusMon entfernen. Einmal mu(5 lozusagen e»n«m "P't normaler Vernunft aujgestatteten Menidien Kragen platzen.
eine USA-Zeitung „St, Louis Po»t DW-patdi" — wahrsdieinlich anlaSlich jeinej Aut-^thaltes in St. Louis — an den Stabtoffizier Oberst Markoe, der zur Zeit der Bombardierung dem Hauptquartier der funtren amerikanischen Armee zugeteilt war, herantrat und ihn um Aut-klarung jenes audi in Amerika unverftandlidien Verbrediens bat, poltene der OHizier seine lange *ulgespcicherte Wut heraus; „Die Deutsdien", »o stellte der beteiligte Offizier noch einmal test, >,hatten vor der Bombardierung keinen Fufi in KlostergelanSe gei»tr,t. Erst die Ruinen leien ihnen bcsetzt worden Deshalb sei die Zerstorung der Abtei nidit nur militWrisdi sinnloi, »on-.x-" •'"'' Getamtverlauf der Kiimpte sogar scnadlidi gewesen. Dean erst nadi der Zerstorung das Gebaude wie »eine Umgebung *o einer Sperre geworden, die den anglo-amerikanischen Vormarsdi entsdieidend aufhaicen konnte. Gleich-zcitig aber hatten audi die Deutsdien rnit vol-Icni Redir d.is Verbrcdien propagandistisdi aus t'n konnen, indeni lie der ganzen Welt ver kundeten, we I die Barbaren die Amerikaner leieA.'
„Im Lager der Alliierten", to fuhr der Offizier (ort, »leien Geriidite verbreitet worden, denen zufolge General Clark di« Zer«t8fnng befohlen habe. Ausdriicklidi nellt demgegenUber Oberst Vlarkoe fest. der Brfehl « »on einer ..hoheren Stclle" nckommeii I Inzweilelhaft i't der USA President selbst gemeint. Die engliidi« Zeitichritt »T»blet", die diesti aufidilu&r#!*« und dokunMn-taritdi« latM-Mcw	kamwkt alam#, m
sei idiom immer klar gewesen, daB das Oberkom-mando der Alliierten die Zerstorung mehr aus psydiologisdien denn aus taktisdicn Griinden angeordnet habe. Die Zeitschrift verlangt zum Schlufi eine amtlidie Aufklarung jener Vorgange, worauf lie bestimmt umsonst warten wird. Denn Roosevelt ha.t wohl kein Interesse daran, zu der sowieao blamablen Blo&stellung audi noch dac Eingestiindnis seiner Sdiuld hinzuzutiigeo.
Jude Lehmann unerwunsdit
hw. Stockholm, i8. Juli (Eigenberidit). t>t UNNRA sudit gegenwirt.ig nadi eincm geeigneten Platz in Kanada, auf d«m sie ihre Nahost-Konfć-renz abhalten kann. Urspriinglith war bcschlosstn warden, den KongreS in Montebello (Provinz Quebec) tagen zu lassen, und zwar war der Scig-neurie-Klub ausgewahlt worden. Der Prasident der UNNRA, Herbert Lehmann, der, wie die mei-stcn Freunde Roosevelts, Vollblutjude ist, mufite dabei jedodi die unmgenehme Feststellung ma-dien, dafi nidit alle Kanadier von den Kindcrn Israels entziidst sind. Die Leitung des Klubs teilte ihm namlidi mit; dafi nadi den Statuten Judin kelnen Zutritt zu den Klubriiumen hatten und der Kongrefi dort nur hatte abgehalten werden кбппеп, wenn Lehmann nidit an ihm te.ilnehme. Da* ist der eigentlidie Grund fiir die erforderlidi gewordene Versdiiebung der UNNRA-Konferenz.
Churchilli von Roosevelt ignoriert
rd. Bern, 18. Juli (Eigenberidit). De Gaulle ist am Donnefstag albtnd wieder in Algier eingetrat-fen. Aus einem Artikel der „Times" erfiihrt man die bemerkenswerte Tatsadie, da8 die Verhand-lungen zwischen Roosevelt und de Gaulle in Washington ohne Konsuhation London« stattge-funden haben. Die britische Regierung habe die von den beiden getroffenen Abmediungen erst aus der Press« erfahren. Diese Mitteilung wirtt «uf das Verhiiltnif zwisdien de« Englandern uivd AnMftkMMMi «M kwiihmamj«# Icklaglteb«,
Stran 4. — štev. Ов.
E A R A W A N K C N BOTE
Sredk. M. јиЛЏ nu.
IVačela in taktika
Velika nevarnost dvoličnosti In politične zlaganosti za male narode
Pod nan'ovom »Načela in taktika« priob čuje ljubljansko »Jutro« članek, ki ga zaradi njegove zanimive, tudi za goreniske prilike povsem uporabne vsebine docela ponatisnemo.
Politika slovenskih komunistov, njeno delovanje in njena pota nam dajejo dovolj povoda, da govorimo o razmerju načel in taktike. Kaj je taktika? To je določen način premišljenega postopanja za uresničenje določenega smotra. Z ozirom na področje dela imamo politično, vojaško in drugačno taktiko; z ozirom na posebnosti same taktike razlikujemo n. pr. obrambno in napadalno, previdno In tvegano; z ozirom na moralo ločimo pošteno in nepošteno, načelno in brernačel-no taktiko. Pri razmerju načel in taktike nas predvsem zanima vprašanje morale. Mišljenja ▼ ravnanju v zasebnem in javnem življenju so zelo različna. Od tega, h kakšnemu pojmovanju in moralnemu pravilu se priznavajo, zavisi način delovanja posameznikov, skupin in na kraju celih narodov. Naj navedemo samo nekaj stavkov, ki vsebujejo taka različna mišljenja; »Namen posvečuje sredstva. — Edino orožje nesvobodnih je izdaja. — Bolje je trpeti krivico, kakor delati krivico. — Glej pravico, poslušaj pravice, uči pravico, delaj pravico brani pravico vsei do smrti. — Narodu povejte resnico in sam bo našel svojo pot.« Srbska narodna pesem pravi: »Nemoj sine izgubiti duše, bolje ti )e izgubiti glavu, nego svoju ogrlješiti dušu.«
Beseda sama pove, da načela ne morejo biti predmet taktike. Taktika je lahko načelna, ne morejo pa biti načela taktična. Načelo je samo načelo ali pa ni načelo. V načelih sploh ne more biti krompromisa. Prepričanje ne dovoljuje popuščanja. Kompromisi so dopustni le T relativnih rečeh, v načinu dela, nikoli pa v absolutnih rečeh, v načelih. Cilji politike se ne morejo menjati iz dneva т dan; menja se lahko le pot po kateri želimo doseči cilj, ne da bi pri tem zatajili cilja samega. № mogoče biti iz dneva v dan za, proti. za narod, domovino, kralja, vlado, demokracijo, diktaturo, prijatelja, sovražnika ... Kadar gre taktika tako daleč, da naridi načela sa svoj predmet, kadar načela po potrebi zatajuje, tedaj iH'ada ta beseda med narekovaje in imamo zanjo boljše nadomestne izfkze, kot laž, nepoštenost ali goljufija. Igra x načeli ni in ne more biti nič drugega kot prevara. — Od taktike z načeli moramo ločiti r##no spremembo prepričanja, ki je vedno 1« plod dolgotrajnega notranjega boja iskanja resnice in boijšega spoznanja.
Machiavelli ni štel načel med sredstva taktike, ker mu je bila taktika sredstvo za ures ničenje načel, ki jih ni nikoli zatajil; nikoli ni ponižal svojih remic med »redstva za zmago istih resnic. Machiavelli ni prikrival svojih moralnih ciljev, čeprav je za njih uresničenje dopuščal in celd svetoval uporabo nemoralnih sredstev. Domovina mu je bila ena takih vrednot, da je napisal: »Kjer se odloča o rešitvi domovine, tam se rte sme razpravljati, kaj je pravično in kaj je usmiljeno in kaj okrutno, kaj je častno in kaj sramotno, še več, zapostaviti je treba vsak obzir in udariti po poti, ki ji bo rešila življenje in jo ohranila svobodno«. Na drugem mestu se je izrazil: »Ljubim svojo domovino bolj kot dušo.« Machiavelli je v svoja načela tako vrroval, da jih ni nikoli zatajil, niti v taktiki, marveč je v njih Imenu delal In prav z njimi utemeljeval sredstva Neki življeniepisec ga je imenoval »heroja« iskrenosti« To. kar se dogaja pri nas, ni maehiavellizem Machiavelli ni varal z načeli, pri nas sn to de'a Ne vrmo, da bi MschieveHi r.'-t-.ii! c'c'!no гл
rešitev domovine, kakor komunisti zatajujejo revolucijo za uresničenje revolucije. Komunisti v absolutno moralnost in moč svojih načel očitno ne verujejo, zato jih v potrebi zataje in onravljajo svoje delo z izposojenimi in cel6 lastnim načelom nasprotnimi načeli.
Kadar taktika prekorači dopustne meje, ne more več koristiti svojemu smotru. Brezna-čelno postopanje-se ne upira samo osnovnemu čutu morale in dostojamstva človeka, marveč postane tudi nerazumljivo in zavede ljudi v splošno zmedo. Priče smo taki vrtoglavi taktiki, ki jo morda še razumejo njeni neposredni izvajalci, ne pa tudi navadni somišljeniki, ki ne morejo več slediti idejnim akrobacijam svojega vodstva in mu še naprej slepo zaupati: »Vodstvo že ve, kaj dela.« Samo čreda še lahko sledi takemu vodniku.
Za moralo malega naroda ni nič bolj nevarnega kot dvoličnost in zlaganost njegove politike Kdo bo še komu verjel ako postane vse ena sama laž, igra z načeli? V takem ozračju b*i bilo vsako iskreno sodelovanje izključeno, ker bi ne bilo več mogoče ločiti načel od taktike in laži od resnice. Take razmere kvarijo narod in razjedajo njegovo moralno zdravje. Nekaterim sta postali laž in prevara v politiki že k»r vsakdanji in sami
ob sebi umevni. To M moralna otopeloit. Od nepoštenosti v Javnem življenju do nepoštenosti v zasebnem In narobe je le en sam korak. Kdor v javnem ali zasebnem življenju laže, se izključuje iz dostojne družbe. To velja za posameznike in skupine. Poštena družba le težko reklasira in le za ceno močnih dejanskih dokazov poboljšanja.
Proti nazoru, da namen opravičuje laž, hi-navščino, zvijačnost, nasilje in vsakršno drugo nemoralno sredstvo, postavljamo načelo poštenosti in odkritosti v vsem zasebnem fen javnem življenju. Načelno ne priznavamo morale, ki dovoljuje uporabljanje nemoralnih sredstev za uresničevanje kakršnih koli smotrov, tudi moralnih. Za uresničenje moralnega namena naj se uporabljajo le moralna sredstva, za uresničenje nepoštenega smotra pa moralnega sredstva sploh biti ne more. Veliki stvari se z nečastnimi sredstvi ne d4 služiti. Iz blata se lepota ne rodi. Iz nepoštenosti ne poštenost in iz krivičnosti ne pravica. Naš pregovor pravi: »Ce pravica ne pomaga, krivica ne bo.« Morala je absoluten in ne relativen pojem. Osnovni pogoj poštene politike so javnost, jasnost in premočrt-nost. Močni posamezniki in močne skupine poznajo le jasno in ravno pot: le slabiči so zahrbtni, zvijačni in nizkotni. Svojstva vsakega velikega duha so čast, dostojanstvo in pogum. Treba nam je mnogo več hrabrosti in možatosti v politiki in taktiki. Pri tem poudarjamo, da poštena politika in poštena taktika ne pomenita pasivnosti nasproti zlu; nasprotno, zahtevata aktivno, dosledno in odločno upiranje zlu vedno in povsod, tudi i železom, kadar je treba.	—ej.
»Štrciil« iz Kolyme
Bivši pripadnik koiymskega taborišča pripoveduje o žalostni usodi kaznjencev
»Danes je za mene praznile: uspelo mi je, da sem se v varnem skrivališču za kurilnim kotlom elektrarne, v kateri je moj prijatelj zaposlen, pol dneva »pet enkrat pošteno na-spal. Sedaj stopam proti višini, kjer je zaposlena moja delovna »kupina pri različnih delih za oskrbo z lesom. 50 stopinji Mraz mi gre do kosti, prava kolymska zimal Obleka, ki mi jo je dala država, ni sposobna, da bi me varovala pred mrazom; pljuča dihajo le s težkočo, in od časa do časa me prime krčevit kašelj.
Iz višine mi pridejo nasproti sani, ki jih vleče trojka; težko so natovorjene z na novo posekanimi drevesnimi debli.
V taki trojki pa niso morda vpreženi konji, ker se ti zde boljševikom za tako mno-itveno uporabo mnogo predragoceni. Zakaj so pa pravzaprav tukaj ljudje iz kazenskih taborišč, ali pravilneje, tista bitja, ki so jih še pred kratkim prištevali k človeškemu rodu. To so novačenci zadnje Jeshove mobilizacije, ki so bili privedeni z zadnjimi dospelimi parniki med dobo ladijskega prometa leta 1937. Na njihovih umazanih telesih vise grde cunje, v katerih gnezdi nebroj uši; z ostanki nosov,' prstov in prstov na nogah, ki so jim odpadli radi ozebe, so na oči komaj še ljudje. Njihove vnete oči nepremično sre-po kakor brez življenja gledajo predse, njihova edina briga je taboriščna hrana. Ubogi .štrclji', kakor jih posmehljivo nazivajo, so v taboriščni skupnosti takoj ponižani na stopnjo parljev (najnižje, zaničevane kaste v Indiji, ki se je vsi izogibajo). Se cel6 zlostav-Ijanja, ki so jih deležni ti ljudje, se izvajajo z nekim občutkom gnusa. Ob vsaki poljubni dnevni uri se lahko opazuje, da katqrl izmed teh ,štrcljev' stika po kupih odpadkov, da bi našel kaj za pod zob. Z debelo skorje umazanije pokriti obraz ali do spačenosti otekle noge so nezmotljivi znak, da spada kaznjenec k najnižji kasti v taborišču
,Trojka' takih ,štrcljev' mi ravno sedaj spet pride nasproti. Trde potezne vrvi se jim globoko vrežejo v ramena in »konji« se morajo neverjetno napenjati, da zadrže sani na strmi poti. Včasih se zgodi, da pri posebno strmi poti sani udarijo na .trojko', jo prevrnejo, in se potem tisti, ki so padli na zemljo. skušajo z vso silo oprijeti dreves in grmov ob robu ceste, da bi sani. ki so počele drseti po bregu, zaustavili.
Baš sedaj je zdrknil s sani težek hlod in je pritisnil nogo .povodnika'. Zdi se, da je noga zlomljena. Počasi in previdno, zevale delovni tovariši zdrknel hlod spet na sani, polože gori ranjenca in po mnogih brezuspešnih poskusih, da bi spraVili sani v tek, slednjič drse spet v dolino.
Grem dalje. Spet srečam ,trojko'. Hipoma pode .vozni konj'. Sani se zaustavijo. Oba .povodnika' sedita z upognjenimi koleni pred tovarišem, ki je padel, in si z vnemo prizadevata, mnogo truda ž njim. Eden mu brezčutno, strogo stvarno sezuje klobučevl-naste škornje, drugi rije po gnusnih capah na prsih nesrečnega in potegne iz cap zavito skorjo hleba. Ustanovi se, da je padli že pretrpel; ali se je zgodilo radi onemoglosti ali srčne kapi. se ne da dognati, in njegova tovariša hitita, da si takoj popravita lastne izglede na nadaljnje življenje.
Po približno sto korakih pogledam nazaj: še ne ohlajeni mrlič je že privezan zgoraj na sani, in osirotela ,trojka' vleče sama dalje sani. Tam doli se bo že dobil drugi »konj«, ki bo zalegel za nekaj dni.
Zaplenjeno premoženje komunistov. Z odlokom Šefa pokrajinske uprave v LJubljani (Službeni list št 52. z dne 12. julija 1944.) je zaplenjena imovina komunistov: Mežnariča Draga, mornariškega častnika nazadnje sta-nujočega v Novem mestu; Grmeka Franca, mlinarja, nazadnje etanujočega v LJubljani, cesta St. 66.
Nočni bol oklopnlakov v Normandili
25 Shermanovih oklopnjakov po smeleM м padu zletelo v zrak — Cesti fe prosta
PK. »35 sovražnih oklopnjakov je po cesti v Caen sunilo naprej. Zveza za Caen prekinjena.«
To poročilo je pozvalo može pri oklopnja« kih za danes še enkrat v boj.
18 oklopnjakov vozi z največjo brzino. Vejevje in grmičevje, s katerim so oklopnjakl prikriti, vihra v vetru vožnje, kakor kosmata griva.
Po kratki vožnji je doseženo mesto vdora. Le težko se da v nastopajočem mraku toviti, kje se nahajajo so- :ni oklopnjakl.
V nekaj trenutkih odda vodilni oklopnjak prvi strel, onesposobi Shermana za boj in da bojni skupini znak a napad.
Nekaj sovražnih oklopniakov je še na sti, drugI nameravajo, da te odpeljejo do na desni od ceste lc*"člh У -^41. "3v*rui9|o višino.
Nemškega napada, kakor se zdi, sovražnik ni pričakoval. Po kratki zmešnjavi se Sher. manovi oklopnjakl zberejo v podobi ježa. Se preden so drug ob drugem, jih je že pet g*, relo z visokim plamenom. Ali še vedno ao ▼ večini. Streljajo kar le morejo.
Med stenami oklopnjakov je moreča ločina. Pot lije možem po obrazih. Aii nate aa> daj ne pazijo, sedaj ni časa, da 1И laa mislili. Važni so samo zadetki, hi vedno boli redčijo sovražne vrste.
Oklopnjak poleg četnega vodje fe onewp» sobljen za boj. Oddajalec brezžičnih ve#* zdrvi s sajastim obrazom po bojišču, ki postaja zaradi nastopajoče noči ve^o boli M* pregledno, do vodilnega oklopnjaka im *#» kriči svoje poročilo, gori do poiodprte ipra-nje.
Se vedno bevskajo odstreli oMopnjaMuMi topov, obupno se branijo Shermani. Mogete jih je še 15, ostali so onesposobljeni.
Skoraj neresnična je videti ta bitka njakov. Iz temnih, komaj vidnih Telikanonr odskakujejo ognjene žoge, pokanje te ra»> lega po zraku, treski in grmenje pretraaajo zemljo. Iz gorečih oklopnjakov te razliva pe polju rdeč ognjen odsev.
Hipoma oživi zbrana sovražna skupina: set Shermanov se odpelje.
Da bi jih v noči zasledovali ni umeetne. Vojni trušč se porazgubi, sliši le spet tamo globoto šumenje oklopnjakov. 25 Shermanovih oklopnjakov ostane na bojišču. Casta v Caen je spet prosta.
ff-KriegsberlAter Kari Wam*g.
Vatikan demantlra obisk Orlemanskila
Lizbona, 18. julija. »United Press« je poročala, da pričakujejo v Vatikanu oblak patra Orlemanskija. Znano j«, da )• btl Ог1мвап«к1 na Stalinovo povabilo v Moskvi tw da )a po svojem povratku v Ameriko izjavil, da podana možnost zbližanja med boljševizmom in Vatikanom. Cerkvene Plasti to ga zaradi tega pozvale na odgovor. Agencija je (tdila, da je Orlemanski poročal Vatikanu o trojih razgovorih v Moskvi, ki so se nanaš#h na zboljšanje odnosov med Sovjetsko zveoM te katoliško cerkvijo. Pristojni vatikanski krogi so to demantlrali po ameriški agenciji >Ajmo-dated Press«. Vatikanska poročevalska ah*#-ba je Izrecno naglasila, da nima nič skup#a g» T phisVom nr!em4nsViie v Moskvi.
Človek gospodar in suženj zemlje
Med pragozdom In večnim ledom - Naša odvisnost od podneb]a In rastlinstva
Kdo izmed na«, ki živimo v hladnejših pokrajinah, viaj vdasi ne zahrepeni po ion-£n»m jugu? Po tropekem paradižu, kjer iz-liljuj« moi sončnih žarkov večno poletje in nepremtano zelenje in kjer človeka ne mučijo Arbl za vsakdanje življenje, ker mu tam razkoina narava prostovoljno nudi ivoje darove?
Toda lepa pravljica o tropskem paradižu je le redkokje uresničena. Na nekaterih otokih Južnega morja, n. pr. na otoku Sa тза, domačini res ne poznajo boja za ob-s'Tnek. Mo*kl morajo sicer loviti ribe, sekati drevesa za svoje kolibe In delati na polju, ženske pa pleto dragocen« prostirače, toda vse to delo opravljajo brez naglice. Delajo bolj iz veselja in za kratek čas. Ce hoče belec napraviti plantaže^ more prlpe-l<4ti s seboj kitajske kulije. Samoanec ne ooravi zanj nobenega dela, kajti narava skrbi v preobilni meri za rastlinsko in živalsko hrano To udobno življenje pa se more r-T.vljett pod učinki zdravega morskega podnebja in le na obrežju, kjer se krfti pra-g'-7.d ki »r>okriva« notranjost otoka.
Čuden pojav je namreč, da nudi najraz-koiriMSa »'•rfeiBclja — zimzeleni pragozd crn» — z vso svojo obilico najrai-l'.^:n»liih drevesnih vrst zelo malo živUenj-skih motnosti primitivnemu človeku. V pr* gordovlh Sumatre domule pleme Kubu v živlienjtkih ri<rmereh, ki presegajo pojem re^Pčins nr4?,inn se plazijo po brezootnih gonč.ivah s! Ilče'o živeia K»r !e na sadežih, gomollib in koreninah le koMčkaj užitnega použijejc na mestu ali pa spravijo v svole ličnate torbe za prihodnje ure Ne *« naslednji dan To pleme n« Izbira nikakih zalog ker nima doma Ko se znoči, ti zgra-de iz vel siromašno streho in ležejo k počitku. Drugo jutro gredo naprej brez cilja ter to veseli, č* те^е^е la ергежмвДм ka-
ko kuičarico, žabo ah gosenico. Kubu ne poznajo lova in ribarjenja, ker nimajo ne orodja in ne orožja Kadar kdo umre, ga puste tam nepokopanega, ostali pa te plazijo naprej. Tako je živel pračlovek.
Drugače žive čmcl v Zapadnl Afriki. Imajo Maine domove in obdelujejo polje. Kjer se pragozd razredči, tja »postavijo« svoje vasi in farme. N* poznajo še pluga In delavnih olajšav, t pomočjo velikih domačih živali 2en«ke In tužnjl morajo opraviti poljska dela s sekiro In rovnico. Vendar je njih jedilni litt precej bogat: za zajtrk nekaj praženlh banan, omočenlh v olju. Za kosilo spet banane, kokošja juha t tolčeno kašo Iz gomoljev, podobnih krompirju. Črnci v bistvu nI to leni. Radodarna narava jim dovoljuje tri ali štiri ure deia na dan, zato Imajo zmerom dovolj česa za lov aH kramljanje v moški hiši.
V tropski coni so povsod tam, kjer nI dež ja, namesto pragozdov travne ttepe, na katerih je poljedelttvo Izključeno. Tu mora človek razviti drugo gospodarsko obliko, s katero mora kljubovati neprimernosti suhe ga podnebji:	mora živinorejec, potu
joči pastir, ki te mora teliti s tvojimi čredami. Življenje nomadskih ljudstev ne za hteva hiš ali domov. Njih prebivališče so na vmdne, orostome koče Trnov orm mora po noči varovati ljudi in živino pred roparsikl m! zvermi T!'jivn"! brsnn *e - i--j- ЈЦв ne moroio rrtd"lmtl NoTn«d"tvo se je ohrm nilo tudi v Severnozapadni Sibiriji. Tudi tu je pomanjkanje lese obi* uMiv Namesto trdne hiše ali koče lma''> nreno-'"-.'e šoto re. z I" kurivo pa jim	gnoj.
Izoblikovanje prave kulture z mesti, vedami, pisavo in višjim »r-ilvoi. ' > munda naj s;»relše v Egiptu in Mezonolamiji Znsčilno je, da se človek kvJturno nI povidianil v po kraiinah i bogato vegetacijo, kjer iru ni
v krajih, ki so ga silili k ostremu boju za obstanek. Zdi se, da se h kulturnemu razvoju pripomogla večinoma potrebna dela, ki so uravnavala vodno stanje velikih rek (Nila, Evfrata, Tigrlsa) za potrebe poljedestva. V Egiptu so morali skrbeti za gradnjo jezov, za obilno namakanj' in za kopičenje blata ali glena, ki so ga rabili za pognojitev njiv. V Mezopotamiji pa so se morali poleg tega še varovali pred poplavami Takšnih del posameznik seveda ni mogel opraviti. Naravo je moglo premagati le dobro organizirano mno-ženstveno delo. Ta sila je razbila tudi vse druge kulturne panoge. Organizacija delovnega prebivalstva je vodila k monarhistlčni državni ustavi, ki je rabila svoje uradnike, urejeno davkarstvo in stalno vojsko Vlada se je naselila v mestu. Opazovanje sprem-njajočega se vodnega stanja, snovanje stav^ nih načrtov, merjenje poljske	,
pripomogli k razvoju zvezdoznanstva maie mstike, pa tudi pisave.
Stara kultura dežel ob Sredozemskem morju je zrastla iz popolnoma drugačnih podnebnih in vegetacijskih razmer. Njenega širjenja niso ovirale puščave in stepe kakor oaze kulture ob Nilu In v Babiloniji To velja predvsem za Grčijo In Italijo. Ob severnih obalah Sredozemskega morja dežuje vsaj pozimi, deloma tudi spomladi In v jeseni dovolj, da je poljedelstvo tudi na naravnem temelju možno. Tako je strogo despotlčno osredotočenje prebivalstva odveč, zato je razumljiva marsikatera demokratična poteza v zgodovini teh narodov. Zemeljska površina je za človeka vzgojevalnlca, kakor je re kel neki veliki geograf
Zato Ima evropska kultura v srednjem veku in potem svoje posebne poteze. Premikala se je na severnejše oporišče ob zapad nem robu zmernejše cone starega sveta, kjer so padavine razdeljene na vse letne čase kjer vladajo zime in kjer so bili prvotno veliki gozdovi Človek se more skoraj povsod vseliti In obdelovati svoja polja brez umet nega namakanja. Zima prekine delo na po-
lju in sploh na prostem. Treba |e posilcrbetl za večje potrebe glede hrane in oblek*. PH zidanju bivališč j« tr*ba paziti в* trdnost. Tre-bu ]e sploh več delati za preeliP-Ijanje od letine do letine.
Toda človeške spoeobnoetl in njegovi najditeljski darovi »e manliejo in C*16 odp«. vedo, če se povečajo nevšečnosti podne)>ja. Nizka temperatura viijih širin n* dovoljuje ugodnega poljedelstva in pašništva. Tako ljudje v mrzli coni nimajo temeljev kuHur* nega razvoja. Životarijo v sibirskih tundreh, na grenlandskih obaiah,*na obrežjih arktičite Amerike ter se za silo preživljajo z lovom ie ribart^enjem Večna skrb za ob«tanek du«l vse duševne gibe, ki. so se mogli v amer-nejši coni tako visoko razviti. Skronui* ▼*• getacija im? tu enak* škodljive učinke a* kulturne uspehe človeštva, kakor jih ima razkošnost v tropskih deželah.
4li že veste .. .T
. •. da je rod vodne <.abe v sami Nemčiji zastopan po petih vrstah?
... da je bila beseda »Yankee«, ki demee označuje edlnole ' Severnoamerikanea, pr* votno namenjena za psovko priseljenim Angležem?
... da so v Zedinjenih državah trgovska podjetja, ki v »globoko žalujočih zaostalih« proti dobremu plačilu vzbude iluzijo, da i nekim umrlim dopisujejo ali celč telefoni-ra)o?
da je japonski prehranjevalni teoretik profesor dr. Saiki prei«k*J ▼ etekleni kletki ne manj kakor 3000 ljudi, da bi preekaiil novo merilo za kalorije?
...da so v pokrajini »Bayerischei Ober> land« sm,itrail, da bi ee bilo dobro oiealtl (radi dote) samo s takimi kmečkimi dekleti, ki so imele na sebi vsaj devet spodnjih kril* ... da Je slavni bakterlolog Paeteiir obvaroval pred popolnim uničenjem francoako rejo sviloprejk, ki J« je (рожотМо mapadle neka epidemija?
Sreda. 19. julij* 1944;
KABAWAMHEM BOTE
stran 5. — štev. 5,8.
Sfojci OF argev pred sodisčem
LastnoporotiloKarawankenBote
vH. BadmaoMdorf, 18. julija. Dne 7. julija t 1. «e Je moralo zagovarjati pred Sondčrge-richtom (izjemnim eođidćem) 18 svojcev OF-arjev; med njimi je bilo nekaj prav hudih zločincev.
Tako je deloval 28 letni delavec Johann S a-j o w i t z iz Mitterdorfa kot of-arski vohun v organizaciji gorenjske samopomoči, ki se bojuje proti banditom. Aprila t. 1. se je prikradel v to organizacijo in odtle je banditom redno poročal o stanju samopomoči, njenega števila, njene oborožitve in straže. Kradel je sa-mopOTnoči tudi mimicijo in pcHiesel k banditom. Svoja poročila je izročil banditu »Miškut, ■rečeval se je pa tudi z drugimi banditl. — 26 letna Rosa Krischner iz Krainburga — Warta je oskrbovala bandite z živili dobljenimi na živilske karte in znamke, ki so bile ukradene pri prehranjevalnem uradu Landra-ta r Krainburga. Na podlagi kart in znamk je kupila M vila, ki jih je deloma prodajala banditom za višje cene, deloma je pa ž njimi ve-ritUa. Mfcd drugim je prodala 150 kg sladkorja T Ljubljano, seveda brez izvoznega dovo-Ijeaga. Is izkupička prodanega blaga je daroval* banditom 500 RM in 3 kg marmelade. Tako je podpirala, bandite, ne da bi pri tem {nieUta Tcemar tudi svoje lastne interese, in na tak način ni samo pokazala svojega trdovratnega državi sovražnega stališča, ampak M j» pregrešila tudi proti naredbam ki varujejo pravilno go*podai«tvo z živili. Johanna Sajowitza in Ro#o Kriscbnerjevo j* sodišče ot#odilo na smrt.
%% letna Marta Babnig iz Kommende je bila občinaka uelužbenka widotne občine in hkrati aktivna članica pri OF. Pri banditih je delovala kot občinska tajnica za OF in je imela nalogo, organizatorično popisati 7 krajev te občine in pridobiti ustrezne ljudi ter jih Uporabiti za prigaojaće, tudi je imela nalogo »abirati denar za bandite. Nadalje je dala OF raaoa poročila. Dokazalo ee je tej obtoženki, da je postavila najmanj 3 celične tajnice in poslala banditom 25 RM kot donos neke zbirke. Pred sodiščem je Babnigova trdila, da ni rada izvrševala nalogov OF, češ da banditom ni dala pravilnih poročil, ampak napačna., da tudi ni pridobivala ljudi, da jih ne bi spravila v nevarnost, baje tudi ni nabirala denarja za bandite, ampak jim je darovala 25 RM iz lastnega žepa in jim le rekla, da je denar nabrala. Te same na sebi neverjetne navedbe niso potrjene po nobenih dejstvih, dokazujejo marveč neodkritosrčnost in globoko ukoreninjeni hudobni namen obtoženke. Kot trdovratna pomočnica banditom je bila Maria Babnig obsojena na 30 let ječe.
29 letna zobna tehničarka Anna B r i 11 i iz Krainburga je bila tudi vnet pristaš OP. Delovala je kot celična tajnica, razširjala letake OF in drug propagandni material, nabirala denarne zneske za bandite, jim darovala zdravila. material za obveze in pisanje in si. Brilli je zelo inteligentna žena in je torej prav dobro vedela, da se je udejstvovala kot sovraž-■"fca države- Za^a je ђОа, obsojena aa IS let j<Ce.
Na isto kaeen je bila obsojena 26 letna Marianne S k o f i t z iz Sucha pri Laufen, ki je bila tudi zelo aktivna članica OF in pomočnica banditov. Obveščala jih je o premikanjih policije In orožniStva, naznanila banditom dve hiši belogardistov, ki sta bile po njenih navedbah brez prebivalcev; te hiše so potem banditi popolnoma izropali. Razen tega je banditom dobavljala živila.
21 letna Cficilia S u p a n iz Veldesa je, bila nameAčenka nekega nemškega službenega me-OF. Kot taka je bila v stikih i banditi in sestavljala zapisnike o zborovanjih pripadnikov OF. Svoj službeni položaj pri nekem službenem mestu je izkoristila v to, da je dajala banditom pojasnila o notranji organizaciji in delovanju tega službenega mesta. S tem je hudo zlorabila zaupanje, ki jra je imelo nemško službeno mesto do nje. Sodišče jo je obsodilo na 8 let ječe.
25 letni kmečki delavec Michael Kogler iz Jauerburga je bil odbornik OF v neki hiai. Nabiral je živila za bandite in plačal članarino. Kogler je bil obsojen na 8 let ječe. 40 letni tovarniški delavec Johann N o l .s c h iz AR-linga je dobil zaradi stičnega banditom prijiz-nega delovanja — dobavljal je b-jnditom kavo in pisalni papir ter plačeval i^lpn»rinn nb

Was ist eine Postleitzahl?
Di# Ziffer, die in einet kteisformigen Unvohdung oder bei Sthreihmoifhinrn-ichrift in Klomrnein link^ net f'cr Г»-jiitnrmmgjorf our r - ii wi n ,|, Die Postleitiohl isi пч wiL.i . i 1. i-mittel lur iclinelloii unt) siclior-.T P ' -derung d#r Postsenđungen.
Bei der AnKhrift und in den Abienoet-ongoben it*ti die Potlleitzahl in einer kreijformigeii I In; rim. ■i.; Ir	-»n
H«m Podrrt v-:.
Die Postleitzohl tur i\iay#„iu, i>i
uvaževanju posebnih olajšllnih okolnoetl 4 leta ječe.
34 letni tovarniški delavec Cyril Kribetz iz ABlinga je stanoval v Bimbaumu 79/80, kjer je obstojala večja celica OF, in bil njen tajnik. Izvršil je razne ukaze banditov, med njimi to, da jim je nekoč zanesel vrečo krompirja v gozd. Obsojen je bil na 10 let ječe.
Od drugih prebivalcev iste hi^ sta bile 24 letna Cacilia R a f o 1 d in 33 letna Julianne Kribetz aktivni članici OF in sta-imeli banditski imeni. Prva je bila članica of-arske ženske organizacije, druga odbomica. Obe sta plačevali OF redno članarino in imele sestanke z banditi. Rafold je darovala banditom tudi en par čevljev. C&cilie Radolf in Julianne Kribetz sta bile obsojeni vsaka na 8 let ječe. Tudi 51 letna Marietta Pinter in 47 letna Johanna B e r g e n t sta bile članice OF, dajale redno članarino in darovale banditom za prvi maj blago za zastavo. Pinter je razen tega dajala banditom kruh in vžigalice. Obsojeni sta bile: Pintar na 6 let in Bergent na 5 let ječe.
V isti hiši stanujoči delavci: 46 letni Frana Kramseher, 43 letni Alois K r a w a n j a, 40 letni Andreas Podlogar in 29 letni Stanislaus Rafold so plačevali članarino za OF, vendar se v tej zločinski organizaciji niso zločinsko udejstvovali. Obsojeni so bili: Kramseher, Krawanja in Podlogar vsak na 4 leta in Rafold na 2 leti ječe. Tudi 39 letna Franziska N o t s C h, iz ASlinga je bila obsojena na 4 leta ječe, ker je g članarino podpirala OF.
Vesti iz Ljubljane in okolice
Ljubljana Šteje danee okrog 96.500 preblvai-oev. 31. julija 1941. je bilo v Ljubljani ljudsko štetje. Našteli so 91 62i2 prisotnih prebivalcev, živilskih nakaznic je bilo izdanih približno 1500 več. Resnično število prebivalstva avgusta 1941 je cenjeno na okrog 93.500. V naslednjih mesecih je število izdanih navadnih živilskih nakaznic še naraščalo, ker je bil še vedno precej močen pritok prebivalcev. Septembra so izdali 96.555 navadnih nakaznic, oktobra 97.481" In novembra 99.768. To je najvišje število izdanih nakaznic v posameznih mesecih
med vojno doslej v Ljubljani. Poelej je število izdanih nakaznic začelo zopet nazadovati. Najmanj nakaznic glede na poeamezne mesece med vojno je bilo izdanih novembra 1M2, in sicer 87.539. Od januarja do aprila lani ni bilo posebnih sprememb. Maja in junija so se že vračali interniranci, tako da je prirastek prebivalstva znašal okrog 3000. Število izdanih nakaznic (skupno zavodskim družinam), se je dvignilo na 91.600. Vse leto je bilo izdanih 1,083.333 navadnih živilskih nakaznic. Letos januarja do marca se je gibalo število izdanih navadnih živilskih nakaznic v posameznih mesecih na okrog 96.500. Po raznih spremembah v gibanju števila prebivalstva je Ljubljana štela v letošnji prvi četrtini leta okrog 95.000 prebivalcev.
Ravnatelj Josip Chrtetof umrl. V torek, 11. julija t. 1., je umrl v 81. letu starosti ravnatelj g. Josip Christof. Lansko leto je še čil in zdrav praznoval svoj pomembni trojni jubilej: 80 letnico rojetva, 60 letnico mature in 40 letnico obstoja svojega zavoda. Bogato življenje ima za seboj. V javni službi je služboval le šest let, nato pa se je odločil ustanoviti v Ljubljani zasebni trgovski učni zavod, kakor so obstojali že drugod. Ustanovil je 1. 1903. Christofov učni zavod«. To je bil prvi zasebni trgovski učni zavod 8 slovenskim učnim jezikom v Ljubljani. 2e prej je neumorno delal na organlzatoričriem polju za pravice odvetniškega in notarskega uredništva. Ustanovil je 1. 1902. društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani ter ga kot predsednik vodil uspešno dolgo vrsto let. Za zasliige ga je društvo 1. 1915. imenovalo za častnega člana. V prostem času je pa prakticiral tudi v hranilnici, pri sodišču v trgovini, prevzel je glavno zastopstvo zavarovalnice >CMicordia« za Kranjsko. Ustanovil je tudi svojo informacijsko pisarno. Od 1. 1915. dalje pa se je posvetil izključno le vodstvu in napredku svojega zavoda.
Plačevanje prekočaenega dela. Pokrajinska zveza delodajalcev Ljubljanske pokrajine sporoča: Od šefa pokrajinske uprave — inšpekcije dela, je zveza prejela dopis I. D. št. 37/6 z dne 30. junija 1944, v katerem med drugim sporoča, da je Vrhovni komisar izdal odločbo z dne 5. VI. 1944-VIII-30 Schn./It., da se plača za nadure ob delavnikih 23%ni pribitek, za nadure ob nedeljah in praznikih pa 50% ni pribitek na osnovne ume mezde.
OF-arski bandili $o laiiekli kaloliSkega dnhovnlka
Laetno poročilo >Karawanken Bote*
vH. KraJnbiirg, 18. julija. Iz Ljubljane poročajo, da je junija meseca t. 1. neka tolpa OF prišla v Sv. Križ pri Kostanjevici in napadla župnišje. župniku Andreju Zupancu so banditi najprej ugrabili ves denar, perilo, obuvalo in pisalno orodje, nato so mu ukazali, da mora ž njimi v gore. Banditi so odšli z ujetim župnikom v smeri proti hrvatski meji. Kmalu potem so banditi OF razširjali med domačim prebivalstvom >razgln-;« v katerem eo izjavili, de 80 zavlekli župnika Andreja Zu-panca zaradi njeg-oveg^a OF sovražnega mišljenja. Zlasti 86 v »razglasu« navaja kot pre, greSek župnika Zupanca, da je spovedancem, če 80 ga \'prašali, ali smejo komunisti pomagati komunistom in OF, odgovoril, da ee ne ujema a peto zapovedjo sodelovanj« z organizacijo, ki je oznanjala kot načelo svojega delovanja Postavite vsepovsod na svetu vislice; naš Bog ]e rop požig, umor.<
Torej ti brezbožni banditi gredo v svoji nezaslišani nesramnosti že tako dPleč, da zahtevajo cel6 kontrolo nad pogovori med spovedniki in epovedanci In zahtevajo od katoliške-
ga duhovna, naj z nogami tepta vsa načela in zapovedi krščanskega nauka in naj se udej-stvuje kot priganjač komunistične - OF. Služabnike Boga, ki nočejo služiti satanu, iztrebijo. Takšnale in nič drugačna je zatrjevana verske strpnost OF v resnici. In zato vara sebe samega in vara Boga vsak, kdor skuša svoje krščanske dolžnosti na kakršen koli način spraviti v sk.ad s tem, da podpira komunistično OF. ali s svojo brezbrižnostjo nasproti tej brezbožni in proti Bogu bojujoči se organizaciji. V moralnem ožini ni nobenih nevaž-nih dejanj: ali so dobra ali pa slaba In, kakor pravi sveto pismo, človek ne more služiti dve-ma gospooatjema. Tako je tudi že najskrajnejši čas za vsakega Gorenjca, da si Je v s vesti" in se končnoveljavBO odloči, s kom hoče Iti: z 2 njegovo cerkvijo In njegovim krščanskim ljudstvom ali s satanom in z brezbožnimi komunističnimi banditi Osvobodilne Isbegajanje pred to odločitvijo je tudi Л '^®°'^Pi^stljiv greh, kakor je težek greh, če kdo spoznavši zlo, stoji temu zlu brezbrižno Ш brezdelno nasproti.
Kreis Erainburg
Krainburg. (Klnska predstava..) Dee
21. julija predvaja kino v Krainburgu film UFE-e »Gerinanin« kotprvo uprizoritev. V tem pomembnem filmu je opisana zgodba nekega čina v kolonijah in požrtvovalnost raziskovalcev za blagor trpečega človeštva.
Krainburg. (Iz prosvetnega življenja.) Z veseljem in ponosom lahko gledajo Krainburžani na lepe in užitka polne večere, ki jim jih nudi K4F-Gemeinschaft »Kraft durch Fre'Ude« (Veselje krepi) Kreiswaltung Krainburg v Kreisu Krainburg. Dne 15. julija spet gostuje z dvema predstavama v Krainburgu neka skupina KdF, ki nam pod geslom »Dve uri artietike« nudi primerno zbran razpored dobro priučenih plesov, petja, glasbe in akrobatičnih komadov. Z velikim pričakovanjem in veseljem pričakujejo prijatelji KdF v Krainburgu gostovanje dne 18. t. m., pri katerem bodo sodelovale moči Burgtheatra in Staatsopere. Prav tako napeto pričakujejo Krainburžani nastop »Salzburger Schram-meln«, ki bodo nastopili 23. julija. Plesalke, risarji karikatur, umetnostni piskači in žong-lerji nam bodo nudili »Allerlei Kurzweil< (raznovrstno zabavo 1 ob koncu meseca.
Gorenje! so obiskali svoje tovariše dela v Lungauu
Pred kratkim je priredil župan Neumarktla, Pg. pl. Kurz, za svoje nameščence obratni izlet v Lungau, da bi se poglobilo medsebojno razumevanje vojakov in delavskih .tovarišev tu In onstran Kanawank.
Bil bi naj to obenem obisk tam zaposlenih Gorenjcev. Izleta se je udeležil tudi pevski krožek mesta Neumarktl, da bi s pesmijo razvnel srca prebivalcev Lungaua in jih zbližal z gorenjskim prebivalstvom. Kakor je bila krasna vožnja sama na sebi in imela ugodno in najlepše vreme, tako sta tudi sprejem in bivanje zadovoljila vse in popelnoma te in one. Pevski krožek je izvrstno rešil svojo nalogo. Lungauci so pač pričakovali pesmi v tujem jeziku, ki ga ne razumejo in glej: zadoneli ao pranemški zbori, vzorno zapeti, za katere bi lahko resnično zavidalo Neumarktlerje marsikatero nemško društvo. Pod taktirko Pg. Fran-za Eggerja sp pa tudi pokazali najboljše znanje. Vložki s pesmijo, godbo, deloma v domačih nošah, so izpolnjevali na prijeten način odmore, častni gostje, Kreisleiter Pg. dr. Hochsteiner iz Radmannsdorfa, Kreisleiter dr. Menz iz Tamswega In župan, Schulrat Dengg, so dali izraza navdušenju številnih poslušalcev. Saj se nam je zdelo kot pobratimstvo rojakov skupne domovine, ki hočejo delati in živeti in imajo isti cilj. V tem prepričanju je izvenelo tudi slovo obenem z željo, da se bo sklenjena vez z medsebojnimi obiski še zožila. da bi se lepa sloga še nedelje Izpolnjevala. Skupna vožnja z avtomobili na prelaz Radstatter Tauern je pokazala gostom krasni gorski svet zemlje in zadonele so vesele pesmi čez še vedno zasnežene višave.
Posamezne tolpe nimajo več zvez z glavnim poveljstvom - Borbenost domobrancev
Zauujih desfi dni juni.i^ so komunistične tolpe tzvccilp n*r*d: na Kriiko vas, na kmr jm sledil napad гш v;anJo goro. a v tem Je udaril ^ft.o,ajr.n v in bet рокгпеп domobrnn.ski bataljon. Tolpvaj. so bili rar^bili. Tudi Rakel<a so se hct'I] knrnuni.sti polasliti, a s 1рш so iz-zvr.Ii obSii-.ie pokret;: domobranski)! e'cf po ozcinlju ok;'jp Cerknice in I.ož:' Komuniste j!2 drugo stala njihova predrznost. Tudi Gro s upi jo je bilo za časa napadov na Vi.<nJo goro vfčkrat vznomii'jer.0 po tolovajih, a posadka jim je dobro odgovorlr. Granate so razbijale tolovajska položaje na PlcSlvicl in drugje, lior/:no so domobrnnci poznali tudi šami na oUcils:-." hribe. Tolovaje je mo?el ponovno re-Aitl le Sledil so pohodi domobrancev v Suho kiajino. ki so fad?ll komunistom težke i/.jfube ljudi in b!f;^a (dve tanka!) Navrh pride .še dej.stvo <la Atmb Broza-Tlta ne deluje, odkar je bil razbit v Ddruvarlu. Tudi poveljstvo sloyi^'.'-kih tolovajskih tolp ne da nobenega giasu ori .»ebe. Vse to je vzrok, da so komunisti pc.stal) popolnoma pasivni Vse njihovo. vojskovanje c^iisloji v tem, ds b"že, kadar Jih zi;i:ii)l,;o na; i domobranski fantje. Komu-'i';	Silo;:oustP()8t o skorajšnji osvojitvi
« na jk'' ozemlja In o uničenju domobran-"itvH je obnemeli Sedaj si ne žele drugega kot miru, da bi si mogli v miru obirati uši, si celiti rane in preganjati tifus, ki 9« j« zaradi ne-inagfe razširil med njimi.
л:п'1:1ч'.1 nI p')Kli«vttrjl tudi niso nentnljlvl
V Z! dtijih Icdr-n ao konnmi.stl na Dolenjcem in NotvHnj.skem izgubili toliko moštva, a je v njihovih tolpah zavladala huda mato-luSnost.
Najtežje, pa je prizadela komuniste Izguba ■isokih funkclonaijev njihovih tolp. 21. junija " bil na pi ubit sam komandant tolovajski Levri !kovf biij;a'le<-, p,, fjlnu major. Nadalje
uiandant IV bataljona« te »brigade« Hribar Franc. Dan nato je padel »komandant mesta Stične« Stepitolk Romam. T« ao р»жШ1
Banditi so zopet poraženi na liovi gori
,,V popold^uiokih uiah .2, jul.'ja'.So. od51e. močnejše edinice domobrancev iz št. Vida, Višnje gore, Križke vasi in Grosuplja, da prežeriejo tolovaje, ki so se med tem zbrali na Ilovi gori. Po poročilih sta bili tam dve brigadi, in sicer ' »Gubčeva«. k; je pred dvema dnevoma bežala od tod, In še neka druga brigada, ki je »Gub-čevi« prišla na pomoč.
Domobranske čete so napadle najprej Ve-s»k liko IIovo goro in jo po težkih borbah zasedW* Tolovaji so se morail umakniti proti МаИ ПбУР gori kjer so Imeli dobre bunkarje in kjeK'eife<'_ se res upirali. Domobranci so v naekokif4tlP^"S' vzeli tudi Malo llovo goro. Male prednji * trole so prišle tako naglo v sredo vasi,
tolovaje povsem zbegale. Zaplenile so'toWWL-*® Jem dva težka metalca min. TolovajffltS'lWef* gade so se umaknile iz vasi In Domobranci so v bunkarjih zapleni metalca min. tri težke strojnice in Pri vasi Hrib sta padli obe tolovi^llSPUSlfOHl*® v domobransko zasedo. Tolovaji, kiywUi*%^ptt presenečeni, so pričeli naglo odmetavati orožje in opremo Domobranci pa se niso ustavili ob tem, temveč so gonili tolovate^o HoCevja. Na polju pred Hočevjem Je tolovajev, ker so morali bežati preko čistine.
V borbi je padlo samo na Ilovi jMtt Гј|1јДЧ>ТТ vajev, približno enako število F(i.ruz obeh toiova.i»kih b#lgediiiei*wdii*tt1>#rl«S poln. Kakor vidimo, ftSff^tSWfcetWHjftgada smolo, prej Cerknica,	V. Bloke, Lož.
A sedaj Ilova gora.
h#« i«an<ng|
Domobranski udaSii 'Mtaljoni preganjajo
vas so dpmobranski^u^f^^^^^S^^^^i'^^ sledovati tolovajsk^bijj^jl^, '	«
je vnela za Krbo. у. smt kamor so prepeljali	it
se je že sliSalqiji^fno %кГ41Д%#Је prizužember-' ku. Tolovaji M5^e povso<},^ušali regno upirati, so Wl»" - i^hove izgttte zelo velike. K&-kor pripovMinrioirHi^tt, # sim#o m iliM>l Z.igradcu 4;|аИ>11(У'И\'>втРдвдц1о^
iev, ki »o
seči п:;кпгп1т1пгтп	ir| y,
^ , ____________________*
r^u	% Still!
glavm stab tolovajev za Slovenijo ne da no-^nega glasu, in Je tako vsaka tolpa prepu-Sčena sama sebi.	'
^ ""'^Ko slabše Je seveda razpoloženje med ,	ni!
tolovaji. Dokler nI bUo domobran-sWh udarnih skupin, so imeli tolovaji boj le	^
#0 aami hoteli in krenili kakšni domobranski postojanki. Sedaj pa idCm*
nikoli gotovo, če lx> mogoče opoldne skuhat kosilo aH zvečer iti k počltku.Z utrujeneitf
in slabo oskrbo prihaja v tolpe tudi пешцДђу-,Vrf"' Kgftfice plina In malodubnoat. Vedno več Je takih, ki zelja do krompirja. To so potenTl^n^Wd^^
pe-t IB ». jin KovarIšeMK HfWWplWli.**,
fumm шотјвкл weu.	#л t«......
° na boJiAču in je bilo moči ugotoviti f nif^ P°'ožaJ v tolpah. Koliko pa je takih ' . onarjev, ki njih trupla tolovaji odvle-cejo s seboj! Ko so domobranci pred časom f In'"	P'I ViSnji gori, so padli štirje
У.У' več pa jih je bilo ranjenih. Med njimi J® . / posebno težko zadet komandant tolovaja ega bataljona. Prepeljali so ga v Korinj pa je podlegel ranam. Iz Stične poročajo, da tona^ okolici padla kar dva tolovajska kape-, t'	z Imenom Vukša Jovan, in Inten-
1.. tolovajske »brigade«. Komunistična nih Л	popada še teh ngkaj fanatič-
etvom «	® svojim priganja:-
® obvarovali pred raaulom njene tolpe, je konec v«eh njenih upov.
^oniMHUetlćno vodstvo je odpovedalo
razpoloženje Je med komunističnimi "^^l. je pripovedoval nek prisilni mo-. ,	ki se Je predal domobrancem. Sli-
''^&оуог med politkomisarjem In ko-npi« evoje brigade. Pogovarjala sta se °	etanju, v katerega so tolovaji v
talr	zašU. S Titovim glavnim štabom
f* „JJ bilo zadnji mesec nobenih stikov In funkcionarja sta bila mnenja,
pan* t vati
JO s«
f
etna в--M.	KAkAWA9i&E5BulL	Sraida, IS. juHja 1»44.
Ifporfni poro€:ci>oIcc
Sport na Gorenjskem
Prvi v Radmannsclorfvj vrživši so učni tećaj za ženske in otroške telovadne voditeljice od 1. do 2. julija 1944. je po živahni udeležbi telovadkinj in učileljic Športa iz Radmanns-dorfa in Neumarktla minil posebno dobro, športna učiteljica Gaua je dala bogate in iTuiogostranske podbude o telovadbi otrok in žen, o lahki atletiki in o poletnih igrah. Pri otroiki telovadbi ee je takoj ugotovilo, da se posebno pospešuje in goji. Pri telovadbi deklet in žen je večje zanimanje pri uslužbenkah, ki so vaeekozi dobre povprečne telovadke.
Športne prireditve je še olepšal s svojo na-\'zočnogtjo znan stolpni skakalec Hans Eck, član Klagenfurter Aliiletik-Sport-Cluba, ki je svoj tedenski odipočitek porabil za trening v vzoj-nem športnem kopališču v Radmanns-dorfu. 2el je živahno priznanje pri gledalcih, ki s« zelo zanimajo in so navdušeni za šport.
Gozdni tek, ki ga je pred nedavnim izv edla Turn- uad Sportgemeinschaft Radmannsdorf, je imel 94 udeležencev. Gozdni tek se je začel s lepim jutranjim slavjem, z razvitjem zastave, rekom in skupno pesmijo, in je Kreis-leiter dr. Hochsteiner imel kratek nagovor na radmannsdorfske telovadce in športnike. Pri gozdnem teku so bili zabeleženi dobri časi pri moikih in ženskah. Ob zaključku je spregovoril Sportkreisflihrpr dr. Marchart in je takoj
ob začetku isvajanj opozoril, da je Ftihrer sam določil nadaljevanje telesne vzgoje nemškega naroda kot vojnovažno in je torej vsaki obvezan, da nadaljuje v tej panogi s pojačano sito z ozirom na dane možnceti. Ko je Ae na kratko omenil delovanje NSDL v Kreisstadt Radmannsdorf in opozoril na iz tega izhajajoče naloge, je SportkreisfUhrer zaključno podelili dragocena knjižna darila, ki jih je iz prijaznosti dal na razpolago Reichspropagan-daamt, Zweigstelle Radmannsdorf za prve tri zmagovalce vsake starostne skupine. S skupno pesmijo in počastitvijo PUhrerja je bila zaključena ta skromna, pa zato tem bolj dojm-Ijiva nemška športna prireditev, katere priprava in vodstvo je bilo v rokah NSRL-Ge-meinechaftsfiihrerja in Ortsbeauftragte fiir Leibeserziehung von Radmannedorf, Pg. Ra-chleta.
Zadnji konec tedna je imela strokovna voditeljica Gaua Oily Semmelrock v Radmanns-dorfu pouk o izvajanju tenisa, ki so se ga udeležili mnogi športniki in športnice. Pouk je bil za začetnike in napredujoče. Upamo, da se bo tudi teniški šport, za katerega se zanima staro in mlado, dobro razvijal v Radmannsdorf u.
Zaključno naj bodo omenjene vsekakor prvovrstne športne naprave v Radmannsdorfu, ki omogočajo športno delovanje v vseh panogah. Telovadna dvorana je vzorno urejena z vsemi potrebnim športnim orodjem. Glede plavalnega bazena bi se lahko reklo, da je komaj v K&rnt-ПЧ tako dobro ohranjeno kopališče s tako lepo
lego. V najkraenejći neravi — obdano od gosda In gorovja — ra/.polaga z nad 50 m proge in pripadajočim stolpom, ki zadostuje veem «a-htevam umetnega in Rtolpnega skakanja.
Normalno telo.adiAće z napravami za skakanje. tek in met, polje za nogomet in rokomet je izpod plavalnega bazena In teniškega igrišča v nastajanju in sicer po skupnem delu v.'eh službenih mest. Naprave za lahko atletiko bodo predvideno otvorjene na jesen. Polje za nogomet bo dokončano prihodnjo pomlad.
Krasne športne naprave nudijo vsakemu, ki je navdušen za Sport najboljšo možnost za trening, okrepčilo in odpočitek.
Po vzornem in intenzivnem delovanju Sport-kreisfUhrerja dr. Marcharta in Gemeineohafta-fUhrerja in Ortsbeauftragte fUr Leibeserziehung Pg. Rachleta z neutrudljivimi pomočniki in pomočnicami v Kreisu Radmannsdorf športno delovanje stalno napreduje in tam obstoječe živahno športno udejstvovanje mnogih rojakov je plačilo za pr^ftrtvovalno so-lova ni p"
Volja gorenjskega gospodarstva do uspeha
Gauwlrtschaftsbtrater угл Karnten in В( -auftragter fUr die Wirtschaft der besetzten Gebiete K&mtens und Krains, (Svetovalec Gaua za K&rnten in poverjenik za gospodarstvo zasedenih ozemelj Karntna in Kranjske i. Oberbereichsleiter ing. Winkler je pregledoval pred nekaj dnevi nekatere vojno- in življenjsko važne obrate na Gore- ' " Oh za-
ključku je bH razgovor v Krainburgu % xa-stopniki gospodarskih organizacij. Za v*e doma delujoče, tako je naglasil Gauwirtechaft«-berater, pa najsi zavarujejo najnujnejšo o-skrbo prebivalstva, najsi neposredno kujejo orožje za bojujočo se fronto poetoji odločilna obveznost, da z neupogljivo trdoto in odločnostjo kljub vsem po vojni povzročenimi obte-žitvam nadaljujejo z delom in da z vero v srcu doprinesejo čim največ za zmago. S posebnim zadovoljstvom se je večkrat na kraju samem prepričal o veselju do dela in volji za uapeh, ki poetoji pri vodstvu in delavsrtvu gorenjskih obratov.
Naši vojaki pozdravljajo domovino
z .iuga; Grefreiter Steier Leopold iz Laak an Zaier.
1 daljnega Vzhoda pošiljajo prisrčne pozdrave ožji domovini njeni sinovi; Gefreiter Pfeifer Franz, Unt. Pemig; Gefreiter Satler Joeef, Marburg: Gefreiter Putschitsdi Joeef, Marburg; Obersch. Poznik Stanko, ABlin«; Ober-?chUtze Zupan ЈсЉапп, Gerje; Soldat Debelak Stanko, Cilli; Soldat Stefula Rado Stein.
Gorenjska xatemnjuje v tednu od 17. do 23. julija od 21.45 ure do 4.45 ure (letne jf a čaea). te zadonl akuetični aljnial opo-7-oritve »Oeffentllche Luftwarnunj^« (Javna opoBorltev na zračno nevamo»t) aU »flleger« »larm (letalski alarm) ob 6aeu, ko se zmrači, se mora tudi izven odrejenega časa zatemne-учпја takoj zatemniH.
AMTIJCHK BEii4l\I^TMACHtl!^C;E^ 41IFRIJF
B^rifft: AnMtelltinfl etnex ArheitAhnohee fUr ilie unsvibKlaiidi^en nnd seihstanriieen Benifstatiiren and mithelfenden Fa-*	mnienanftehoritfen.
Mit Verortimme de« Chefe Her Zivilverwaltnnir in den he-•etzten Gebieten KHrntens und Krains vom 18. Xovpmber 1941. Vefordnunjrs- und Amtehlatt StMck 33/41. wnrde die Arbeitshnoh-pfllcht fiir folffende Penaonenkreiee einsrefUhrt*
1. Arbeiter nnd AmrefltelUe (einechlieBUcb der Lehrlinpe. Prak-Mkmnten nnd VolontSre) mit Ansnahmp der Pensonen. die sonet herufenfiiiQisr Lohnarheit nicht verrirhten, wenn eie nnr eeleerentHch nnd knrxfrimtic hetsobaftifft werden: I. wlbstMndice BernNtHtiue mit An^nnbmf* der im G^^sundheitf-weeen TKtigen und dor Reoht4:^nwaltp eowi« Heimarneiter. Hauncrewerbptreibende nnd Zwischenmei^ter:
t. mithelfende Famillenamrehoriife der nach Nr- 1 iind 2 arbeit«-bncbnflicbtigen Remf«tHtieen.
Tm RpBirk de# Arbeitfamtes Krambnrsr und eeinen Nehen-•t^Vlen Radminnmdnrf und St^'in wurden die Arbeitsbunhpflicn-tisren wiederholt »ur Einreichumr der Arbeitsbnrhantrjjflre auf* fefordert. Trntxdem hat ein Teil dieter Arbeit^bucbpfiichtiffen ^en erforderlicben Antrasr auf Ancmtellung eine# AHv»it#nurne< niobt ffp^telU.	, . . . ,	.
Diejeniffen Arbeitebuchnflichtieen. we1f*he bishrr vereanmt haben. den Arbeit^bucbantrae beim Arbeit^amt ein^nreicben. wor-den biennit letztmilie anf^efordert sofort beim Arneit^amt Xrainbursr. bzw bei der Kustandisren Nelien^^telle einen Antral tuf Rrmfelluny eirie# Arbeitwbuchee einxnreirben.
Antraesvordrucke #ind beim Arbeit«amt und semen Neben-•tellen erbHltlich	^	^
Arbeit^bnchoflichtiffe wplohe ачгћ dieme lotztH Frist versau-men und die rechtzeitiee Antrae<*tellune nnteria^en. *et%en eion der Be«trafunsr nach $ A der" eon.ninten \ erordnunjr aue.
Bftriebsfiihrfr. Landwirfp nnrt Haiislialtiinesvorslanrti. werripn Iftxtmalle «nf Hlr T)nrrlifHhriiiiiisvnr«chrift<4i nes 1 nets iler Wvilverwaltnni? riir Vcrordniini* tlhrr <lie Klnfiihriinc „Дг beiUbiichfs vom 1. n«,emh,r 1»« <VO-
StHfi t5/42). in^he*mndere mnf die W A H"d 21, Ziffer » анттегк nam Bfmachf. Wer rtpnnorh pine АгћеИккгаП ћр«сћлГН*|. fllr ^if »in ArheUshnch hiw pinf Erxnfiknrtp niphl vorlipet. wird kiinf tlehin he«traf».
Krsinbure. dPn 1-"i .Iiili 1!M1.	ir,.:««.,,,*
(2R.?yW)	Der l^ei(er de« Arheitsamtes Krayinurtf.
Eieraufnif In der 61. ZutellimK^prriode
Da* Uandesern&hnmgsamt KSmten glht fUr den Reichs-rau Kftmten und als Referat Emahrung und Lanclwlrtschaft dee. OdZ fUr die besetzten Gebiete Kiirntens und Krains he-kawt:
die 64. Zutellungspertode warden an die Versorgungs-bei^htigten 4 Eier ausgegeben, und zwar auf den in der 64. Zut^^i^gAperiode geltenden. Abschnitt a der Reichseierkartft 2 und auf den Abechnltt h 2 Eier. A urn 'Transport grUn-den>#qig6gert sich jedoch die Eierausgahe und zwar кбппеп dieJP^Mofrst in der 65 Zuteilung-speriode an die Verbraucher *uaewe|MlBt werden. Die oben genannten Abschnltte der hehalten z\i dieaeni Zweck in dPr RR Ziitei-luneJee^dflt^hre GUltigkeit. Sobald die Eier bei den Kiein-verJetien* gl^reffen, kann die Auagabe boglnnen, was durch flfitW|lTn"ntl(ir' bekanntgegeben wird.
HQfclfMf IU1I1111 IS. Juii 1944.
#t#MO Ошгв^а	Landememahninguamt KB-mten.
do	oaln
In KNrnlen
I^^UfP^WMvprwallnne In den heKCtxtcn Oebleten piteK] илК*гп1еп" nnd Krain*.
vsss^
trea «
oltrei

Klis»nfurt »m 18 JuH 1944
irhrsuchprpreiee fttr der Brnt« 1944
ЛоЛ л*>т v in^jftlintmachunie
iHtr Brteuffer-
nnrt VfphrAiM'herprfNp fttr 8i>eUefrtthkirt»ff*ln ____ . def^rnlo 1M4.
RrnU 1944 relt#n vom M. Jisli
pee™
ПгГАои li	ОгбВфпк)####
.▼. .(И 10 —	o.eo
^	"All'
.^iwlfnMi/S hq	oa'y^nW) kg ]• M ki J* 50 kg
JMltq* oaten IWW#t,&o«voq n4tM	Rpf-	RM
_тж л^Жжт oh#	»voil^Oi—	9 8
nM H*ndelfi

Kalmana.
"	■ W" »null
Om .L.n<yr4!!giaif°li
•SSttMw* —
den Reichaeaii r-—, Iwlrtuchxfi dM ■^jl^Kriiin« SfkAnnt

_ _m»oq (______
О^бТ
rlimW*mr]fli*#e Rnn/imr
a:
tplkmrtp rt«" IP, Ahflohni" llfi^elT. Dif -iiiiSMuui* dm ahrliAii . Jr »^)e'vW*l»pmiW«chatti« 'MWbtM ДжтктмМжпжекћ '-
|М"&И1бкр ikj&rn**' 111 ob MIm W ^
POZIV,
tiSoč se izdaje delovnih knjižic za poklicno nesamostojno In samostojno delujoče in družinske svojce, ki pomp.gajo pri delu.
Po odredbi Chef a der Zivilverwaltung v zseedenih ozemljih Karntna in Kraina z dne 18. novembra 1941., Verord-nungs- und Amtsblatt StUck 33/41 (Ukazni in uradni list št. 33 41), je bila vpeljana dolžnost, da morajo imeti delovne knjižice sledPče osebe:
1.	delavci in nnstavljcnci I vStevši učence, pripravnike in vo-lonterje 1 izvzemSi osebe, ki drugače poklicno ne opravljajo del proti plačilu, če so samo priložnostno in kratkotrajno zaposlene;
2.	tisti, ki so zaposleni v .samostojnih pokPcih, razen tistih, ki so zaposleni v zdravstvu, in odvetnikov ter delavcev na domu. domačih obr'nikov in nadrnojstrov;
3.	družinski člani pod št. 1 in 2 zaposlenih, ki so obvezni, da morajo imeti delovno knjižico, v kolikor tem pomagajo.
V območju Arbeitsamta Krainburg in njegovih poslovalnic v Radmannsdorfu in Steinu. so bili tisti, ki so obvezani, da morajo imeti delovne knjižice, že večkrat pozvani, da stavijo predloge radi izdaje delovne knjižice. Kljub temu en del takih obvezancev ni še zaprosil, da bi se mu izdala delovna knjižica.
Vsi tisti obvez; nci, ki so do sedaj zamudili, da hI pri Arbeitsamtu stavili predlog za izdajo delovne knjižice, se tem potom zadnjič pozivajo, da takoj pri Arbeitsamtu v Krainburgu oziroma pri pristojnih poslovalnicah, stavijo predlog za izdanje delovne knjižice.
Tiskovine za vlaganje predloga se dobe pri Arbeitsamtu in njegovih poslovalnicah.
Obvezanci, ki tudi ta zadnji rok zamude in ne bodo pravočasno vložili predloga, se l?hko kaznujejo po S 9 navedeni odredbe.
Obratni vtMlje, kmetovalci in gospodarji me zadnjič opozarjajo na nnredbo t'hofa der Zl\ ilverwaltung o IzvrSltvi odredb« o vppljavl delo\ne knjižice z dne 1. decembra 1942 (V. O. u. .\mtHblatt dr« CdZ. Stilck 25/42) pomMino na g* A hi 21 *t. 9. Kdor bo kljub temu Imel zaposleno delovno nvoč brez delovne knjiži«* oziroma nadomestne karte, bo odslej ka-
n:iftf'r.4'';r"l>!' »4f Aiwchnltti' der. Relchsfettkarte
Des LamleserniihuiiigBamt Kširnten glbt fUr den Reich.s gau Kiirnten und als Referent Ernfthrung und Landwirtschaf des Chefs der Zivilverwaltung fUr die besetzten Gebiet K&mtens und Krains bekannt: -
Die Abechnitt.e A 1, A 2, B. C und D der Reichefettkarti fiir Erwachsene und die Abschnitte A 1, A 2. B, C D, E und F der Rcichsfettkarte fUr Jugendliche von 14 bi# 18 Jahren werden- In der 65 Zuteilungsperiode auanahmsloe mit Butter beliefert und zwar innerhalb der Zeit und mit jener Menge, welche auf den einzelnen Abechnitten aufgedruckt ist. Bine Vorbeitellung ist nicht notwendig. da ab der 65. Zuteilungsperiode fUr Butter keine Beetellschelnblndung mehr beeteht.
Klagenfurt, den 12. Jull 1944.
LandeeerniUirnngsanit lUrnten.
V	tenekl holnlAnirl v Ljubljani je dekletom Is Gorenj^Aega dana motnoet, obivkovati bablško šolo. Pogoj: dovršeno 24. leto atarotti; pouk traja 12 mesecev. Intereeentke naj •« javijo do 20 junija 1944.; prijavna meata »o:
v arezu Krainburg; Dr. Hermann Samonlgfg, bolnišnica Gallenfelle:
Y	arezu Radmannsdorf: Dr. RSSlcr, - mlravatveni urad
(LAndrat);
v arezu Stein: Dr BrlUlnf, »dravetveiH urad (Landrat).
(67791
Ob atntdnl in tragični atnr'.l nmfaga liub Ilanega ainika In bratca
Johanna бајотНжа
au* Wart, a# poaebne xahvaljujeme gospodu zdravniku, goapodlčml uiittljicl, babici in vojaikamu aanltajeu, kl ao priskočili na po-moč t#r al prliadevall, da bi pokojniku ohranili llvl|en|«.
Sa enkrat priarčni Bog plačaj.
Wart, 17. julija 194*.
Oče, mati, bratec, aeatrica ter oatalo aoroditvo.
2enitve
Službo dobi
Vajenec, marljiv in pošten, ki ima veselje do fotoyrafekega obrta. ee takoj »ргејпле v Krainburgu. Koesl Maria, Photo Pogratschnik, Krainburg.
3649-1
Prodam
Tri mlade prasce, po 8 tednov stare, prodani. Cebaus Jera, Laufen 12, Poet Podnart.
3668-6
Oepelj zamenjam za samski voz ali ga tudi prodam. Naslov pri K. B. Krainburg. 3660-6
_Kupim
Kupim dobro ohranjeflo dam-чко kolo, kompletno »palniro Iz trdega lesa In Šivalni stroj za pogreinltl. Pomidbe na K. Bote Krainburg pod »Dobro 3670-7
litip.m mlattlnl<4> v dobrem staolu treealom ali brez, nm ročni pogon ali na gepelj (vitlo). Johann Jeserschek, Hotaule 2, Poet Oberdorf Uber т^авк a. d. Zaler.	3661-7
Ivupim tudi staro, dobro ohra-njeno hromatično harmoniko Ril zamenjam za lepo peiho s tremi ogledali. Dopisi na K. B K-ninburg	5787-7
ealko vodnjak (»Urno) ж motorjem 880 V, • rezervoarjem kU brez njega. 1 kovCeg-Gramofon ■ nloKaml 1 fotoaparat z modeme optiko. Ponudbe na K. B. Krainburg.
8644-7
Kupim kravo - dobro mleka-rlco • teletom ali po teletu Ponudbe na Jancher. Breslach.
3626—7
361etni vdovec v dobri alutbi želi spoznati 20- do 351etno dekle ali vdovo v svrho ženit-ve. Samo resne ponudbe s sliko pod >Zveeta ljubezen« 152®-2l na K. B. Klagenfurt.
Obrtnik srednjih let se želi ме-znanltl ■ dekletom ali vdovo radi eki4>nega goepodlnjetva. Resne ponudbe na K B Krainburg pod »Srečna prihodnost«.
_,__3663-21
Osamljen, brez otrok, 46 let star, iščem gospodinjo. Pred-noet imajo delavke ali kmečke služkinje od 40 let naprej. Dopisi na K. B. Klagenfurt pod Stev. 5786-21.
Želim dopisovati z Gorenjko~v tujini. Dopise pod »Golica« na K. B. Klagenfurt št. 5717-31.
Izgubljeno
Oddam v zakup
40 aro\ vpllko Dol. А*»јргмкмп z /Ivino In pridelki dam pod zelo ugodnimi pogoji v najem ali »prejmenri oskrbnika, ali hlapca in deklo, ki bi aamostojno vodila Kmetijo. Ponudbe na Frani Konje-dltz. Margaretenbeij; < bel Krainburg, P. Wart aH na Podkraj «. 21, Poet Eichtal, Unter Stelermark 3641-13
Men j
a m
Novo klavirsko harmoniko, najmodernejše oblike, 80 basov. 2 registra, ■ kovčkom ва-menjam za I ^Ira-f nt oapar*l Ponudbe na K. B. Krainburg nod »3669-15«.
Kupim tentko Eolo oziroma (lam z&nj pleteno žensko Jopo (volneno) — razliko po dogovoru doplačam. Naslov pri K
B. Krainburg,_3668-15
Hva in pol leta starega vollčn '»menjam m kravo, dobro nlekarico. Naalov pri K. Bote Krainburg.	364M-15
kamenjam 30 m električnega :ahla za dobro ohranjeno #e nlnico aH koailnloo i žetveno mpravo. Johann Lokar. See :»ndetraQ« 76 (Primekou).
3658-15
Menjam aadno ttiekelnlco za kotel m ftfrnnjekuho v nerabnem atanju. Ogleda м т ao-hoto popoldBn ali nedeljo Naalov v K. B. Krainbur* S4S1-1K
Oseba, ki je dne 12. julija med 12. in 13. uro v Krainburgii na Adolf-Hltler-Platzu pobrala zložljiv, karirast, svilon, dam-ukl deinlk, se naproša, da ga рто1! nagradi odda na K. B. Krainburg.	3667-22
Pred enim mesecem, sem na cesti od Wart do Zulech«-«-\уш»вАгп zgubila Kennkarto. Najditelj naj Jo proti nagradi odda na naslov aH na K. 6. Krainburg.	3666-22
V torek popoldne sem na ceeti od PrimHkovega, preko moetu in po stezi od Gabriča do Rupn zgtibll listnico z manjSo svoto denarja, Kennkarto dodatno karto, ključi za kolo in dr. Najditelja prosim, naj najdene stvari vrne na naslov Kenn-karte ali na K. B. Krainburg proti nagradi.	3602-22
Ratae
Klavirske note »Grieg-Solvejgs-Ued« kupim odnoeno želim prepisati. Ponudbe na K. B. Krainburg pod »Dobra odškodnina«.	3859-28
Kochdienst in der Gemeinschafts-KOche
und daheim noch Housholt und Wdsche besergen? Wie gut.daO Henkel'i erproble Reinigungj-helftr bereit Jtehen, um ihr zu helfen und Arbeit, Woichpulver und Kohle zu »parent
Henk().Sil,iMUTA
ewi dM
H»iMinild<'h«n fee., daa fut kochen калл t. fepfl. Hatuh. i. Bad Soden/Taunua. Aageb. erb. unter V.- M. 95.6)0 ша A.LA AMBelfen-OmbH., Franlc-furt/M.	57««
Karawanksn Bot# spada V vsako gorenjsko hišo I