41 Šolska knjižnica, Ljubljana, 29 (2020), 4, 41-42 Niti v najbolj neverjetnih sanjah si nismo predstavljali tega obdobja, ko sta med nami virus in bolezen. Popolnoma razumljivo je, da smo se prilagodili in se trudimo po svojih najboljših močeh. Izobraževanje na daljavo smo si predtem bolj nejasno predstavljali in smo predvidevali, da bo možno enkrat v daljni prihodnosti. Marca pa smo bili postavljeni pred dejstvo. Bil je celo petek 13.! Naša naloga je bila ostati doma. V začetku smo bili zelo negotovi, v krču in strahu za sebe, svoje zdravje in za svoje bližnje. Ko pa se je pokazalo, da tega obdobja še ne bo tako hitro konec, je bilo potrebno najti nove načine in nove poti za delo in izobraževanje. Šole so bile postavljene pred dejstvo, da je nekaj pač potrebno narediti in začeti z izobraževanjem na daljavo. Kljub temu da so bile šole bolj ali manj prepuščene lastni iznajdljivosti, so se na srečo večinoma kar znašle. Podobna situacija je bila tudi pri posameznih predmetnih skupinah ZRSŠ. Vsak je malo po svoje iskal poti do strokovnih delavcev in smo se sproti učili uporabe različnih orodij za delo na daljavo in za videosrečanja. Prvič smo se šolski knjižničarji pod okriljem ZRSŠ srečali 23. in 24. aprila 2020, izvedenih je bilo 7 srečanj za šolske knjižničarje osnovnih šol, udeležilo pa se jih je približno 230 udeležencev. Srečanje je bilo izvedeno še za kolege srednjih šol ter tudi za šolske knjižničarje glasbenih šol. Srečali smo se v okolju ZOOM in tako je bilo takrat, v tistih začetkih, naše srečanje omejeno na 40 minut, kolikor jih je pač dopuščala brezplačna uporaba orodja. Vsebine, o katerih smo se pogovarjali: izvajanje knjižnične dejavnosti na daljavo, bil je tudi čas priprav za izvedbo opravil učbeniškega sklada, spomnili smo se in obnovili naše znanje o avtorskih pravicah in o branju e-virov, v spletni učilnici je sproti nastajal seznam in nabor uporabnih in koristnih e-virov. Upali in želeli smo si, da takšno srečanje na daljavo ne bi bilo več potrebno, vendar se je obdobje dela na daljavo kar podaljševalo, čas strokovnih srečanj v živo pa se je vedno bolj oddaljeval. Kljub vsemu smo želeli ohraniti stik in izmenjati primere dobre prakse ter si pomagati med seboj. Tako smo se v maju ponovno srečali: 13.–15. 5. 2020 za osnovnošolske knjižničarje ter še posebej za srednješolske knjižničarje in knjižničarje glasbenih šol. Tokrat je bila tema izvajanje knjižnične dejavnosti ob upoštevanju vseh ukrepov, navodil in priporočil NIJZ, da je bilo varno tako za uporabnike kot za zaposlene. V tem obdobju so se počasi in postopoma vračali učenci in dijaki v šole. Za svetovalce na ZRSŠ se je z junijem začelo obdobje zelo intenzivnega spoznavanja in učenja uporabe orodja MS TEAMS. Če se spomnim sedaj začetkov, je bilo kar stresno in naporno ter zelo negotovo. Počasi in korak po korak pa je šlo počasi naprej. Tako smo lahko študijska srečanja izpeljali dovolj suvereno v okolju MS TEAMS. Vsebina študijskih srečanj je bila zasnovana za vse predmete in za vsa področja enotno, in sicer v treh delih. V prvem delu so si vsi udeleženci ogledali vnaprej pripravljene posnetke o učenju na daljavo, o načrtovanju pouka in podobno. Po ogledu teh posnetkov so bile zastavljene naloge oz. je bil pripravljen vprašalnik. Vsebina teh posnetkov je bila tudi izhodišče za videosrečanje. Sledilo je neposredno srečanje na daljavo v okolju MS TEAMS (2. del) v trajanju 4 šolskih ur. Za šolske knjižničarje je bilo izvedenih 8 srečanj, ki se jih je udeležilo približno 450 udeležencev. Na srečanju smo izmenjali Izobraževanje na daljavo – srečanja šolskih knjižničarjev Romana Fekonja 42 MALI IN VELIKI ODMEV Romana Fekonja: Izobraževanje na daljavo – srečanja šolskih knjižničarjev izkušnje z delom na daljavo in izvajanjem knjižnične dejavnosti. Pogovorili smo se, kako se lahko šolski knjižničar z vsebinami kurikula KIZ-a vključuje v pouk. Sledilo je še eno srečanje v septembru (3. del), kjer so kolegi iz prakse predstavili primere delovanja šolske knjižnice v času izobraževanja na daljavo. Zelo dobre primere so delile kolegice: • Urška Breznik in Maja Vačun (OŠ Selnica ob Dravi) sta predstavili spletno stran njihove šolske knjižnice, • Bernarda Frass (OŠ Vrhovci) je predstavila delovanje šolske knjižnice v času izobraževanja na daljavo, • Simona Napast (OŠ Fram) je povedala, kako je učencem predstavila iskanje po COBISS+ in aplikacijo mCOBISS ter še iskanje po dLib-u, • Urška Peršin Mazi in Janja Pavlič (OŠ 8 talcev Logatec) sta predstavili delovanje šolske knjižnice v času izobraževanja na daljavo, • Andreja Urbanec (OŠ Orehek Kranj) je predstavila, kako se je kot knjižničarka vključevala v poučevanje na daljavo. Kot uvodna aktivnost pa je bila nevihta možganov oz. igra asociacij, na kaj najprej kolegi pomislijo, ko slišijo izraz izobraževanje na daljavo. Svoje odgovore je zapisalo 93 kolegov. S pomočjo orodja Mentimeter, ki smo ga tudi spoznali je nastala zanimiva slika. Besede, ki so zapisane večje in odebeljeno so se pojavile največkrat. Kljub temu da smo se pripravljeni učiti in spoznavati nove stvari, pa je bil tovrsten skok v izobraževanje na daljavo zelo stresen in naporen. Veliko novega smo se naučili, preizkusili naše spretnosti in potrpežljivost, vedno iskali nove poti in načine, kako kakšno IKT orodje deluje ali ne deluje. Kljub vsemu novemu znanju si vsi želimo, da se izobraževanje vrne v šolske stavbe in poučevanje poteka vsaj približno enako kot pred pojavom virusa.