__ Št. 28 / Leto 70 / Celje, 16. julij 2015 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak riAGER ' \ш P"*« S lem kuponom 2x pijano Kul 1,5 L ZASTONJ! Samo bralci Novega tednika lahko izkoristila ta kupon od 16. 7. do 23. 7. 2015 v katerikoli trgovini Jager. »Sprostitev je dobrodošla« Tako pravijo maturanti, ki so v torek zadovoljni pričakali rezultate letošnjega zrelostnega izpita. Z nasmeškom na obrazu se tako pridružujejo ostalim šolarjem in dijakom, ki že s polnimi pljuči zajemajo radosti počitniških dni. Nekaj smo jih obiskali na organiziranem počitniškem varstvu, ki ga nudijo v Celju. str. 6-7, 30-31 AKTUALNO Hitra cesta pomembna za konkurenčnost str. 2-3 GOSPODARSTVO Sodišče Štormanu vrnilo hotel str. 5 Premogovnik Velenje ima nov nadzorni svet str. 4 INTERVJU Dušan Semolič o dvigu delavskega standarda str. 26 Majhne občine so gonilo podeželskega razvoja str. 12-13 IZ NAŠIH KRAJEV — Najboljši inovatorji v Spodnji Savinjski dolini str. 9 REPORTAŽA Pivo in cvetje na razstavi str. 28 Superzvezda I nemškega boksa na pripravah v Sloveniji str. 32 ZA ZDRAVJE џт s m Foto: GrupA Kako ravnamo ob piku žuželk str. 34 2109900081015 2 AKTUALNO TATJANA CVIRN UVODNIK Od vrtca do mature Odkar otroci niso več v šoli, počitniških dni ne pričakujem več tako nestrpno, kot sem jih včasih. Takrat smo vsi skupaj komaj dočakali zadnji dan šole, ko so se razmere doma umirile, ko nismo več nenehno usklajevali obveznosti v šoli in izven nje. Potem so se sicer začele drugačne skrbi, kje in kako bo kdo od otrok preživel čas, da pridem domov, in kaj bo vmes jedel. Ampak s pomočjo starih staršev je bil tudi ta problem rešljiv. Za nekaj dni do mojega dopusta so me iz zagate reševali še kakšen nogometni kamp na Rogli ali obmorski dnevi s sorodniki, a tudi to, da sem lahko doma naredila kar nekaj stvari namesto v službi. In potem je bilo počitnic že skoraj konec in spet se je začel nori jesenski ritem. Današnji mladi starši so še v težjem položaju. V službah je sistem neusmiljen, namesto da bi kakšen dan lahko odšli predčasno, se jim delo kvečjemu zavleče v večer. Babice in dedki so po možnosti sami zaposleni in varstvo je nerešljiva uganka. Mnogi si pomagajo med seboj, vskočijo sorodniki, prijatelji, marsikje so dobrodošle tudi organizirana ponudba različnih dejavnosti, kakšna počitniška kolonija ali kaj podobnega. Letošnja novost, s katero so v Celju premaknili birokratske ovire, je pohvale vredna, množični odziv staršev s šir-.. . šega območja pa kaže, kako stoji, zato me zelo dragocena je takšna ponudba. Namesto da so šole celo poletje zaprte, bi lahko tudi drugje poskrbeli za kaj podobnega - če bi tudi tam občine imele posluh in seveda denar za sofinanciranje takšne dejavnosti. Tile julijski dnevi, ko zaradi vročine možgani bolj počasi delujejo, nas vsako leto spomnijo še na en dogodek, povezan s šolo - na čase mature. Moja lastna je že tako oddaljena, da je le še bled spomin, ki pa hitro postane bolj barvit, ko poslušaš navdušene izjave mladih, ki so blesteli pri preizkusu znanja. Kako neizmerno veseli smo bili in polni samih sebe, ko nam je uspelo! Pričakovanja, ki so se nam podila po glavi, so bila otroško naivna in hkrati že na pol odrasla. Vedeli smo, da je to prelomnica med svetom v zavetju doma in staršev ter tistim neznanim, tujim, ki bo od nas zahteval nova dokazovanja in ne bo tako razumevajoč in vsesplošno spodbuden. Ampak takšna je pot vseh tistih, ki se po maturi odpravijo po novo znanje. Zrelostni izpit je le ena od postaj na tej poti, številne jih še čakajo in marsikatera bo precej bolj zahtevna, kot je bila ta, s katero so opravili v minulih dneh. Znanja mladim ne manjka, uspeh na maturi je letos še posebej zavidanja vreden. Tisti najbolj uspešni so praviloma tudi kasneje odlični študenti in strokovnjaki na svojem področju. Če bi le znali izkoristiti vso ta neizmerno bogastvo, ki ga predstavljajo nove in nove generacije, željne učenja in dokazovanja! Misel tedna ђђ Dr. Anton Šepetavc, ravnatelj I. gimnazije v Celju: »Na mladih svet % zato me zelo boli, da se tega v naši Sloveniji zaveda premalo ljudi.« ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA Ш 1 19) 32 БМШШШШХШШШШ TOREK SREDA ČETRTEK ЕШШСШЛЕШШШИ БШШП NE PREZRITE Maturanti na Celjskem V v ■ v ■ I se uspesnejsi od I v v ■ državnega povprečja Dejstva in številke o logističnih razsežnostih podjetja BSH: milijona izdelanih kavnih aparatov letno I 30 tisoč I kavnih aparatov dnevno od-premljenih iz tovarne 120 |tovornih vozil na dan na poti do tovarne BSH v Nazarjah 1000 prevzetih palet dnevno glavni skladišči 5 35° anjih skladišč nanjih dobaviteljev iz 25 držav sveta regij sveta, kamor dobavljajo izdelke avtobusov za prevoz zaposlenih v treh izmenah 500 osebnih vozil dnevno zaposlenih in obiskovalcev strani 6-7 24 tisoč vozil v povprečju dnevno iz avtoceste v smeri Šaleške (17 tisoč) in Zgornje Savinjske doline (7 tisoč). Dobro razpoloženi pred srečanjem: z leve Manfred Koch, direktor področja gospodarjenja v BSH Nazarje, Cvetka Tinauer, predsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ), Samo Hribar Milič, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Franci Kotnik, direktor SŽGZ, Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, in Matija Petrin, direktor tovarne BSH Nazarje. Hitra cesta življenjskega pomena za konkurenčnost V BSH srečanje z ministroma Gašperšičem in Počivalškom Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, ki je med najbolj vnetimi zagovorniki gradnje hitre ceste v tej regiji, je s srečanjem z visokimi vladnimi predstavniki v podjetju BSH v Nazarjah na konkretnem primeru želela prikazati pomen dobrih cestnih povezav za konkurenčnost podjetja. Za podjetje BSH Hišni aparati, ki se sooča ne le s hudo konkurenco na globalnem trgu, marveč tudi s konkurenco za pridobitev poslov na internem trgu multinacionalke, je urejeno poslovno okolje z učinkovito logistiko ključnega pomena. Gradnja hitre ceste v Savinjsko-šaleški regiji kot dela tretje razvojne osi v sklopu zagotavljanja konkurenčne infrastrukture za podjetje bo imela velik vpliv na prihodnje strateške odločitve podjetja, ki je pred novim naložbenim ciklusom. »Zaradi zagotavljanja dobre logistike si že dolgo želimo čimprejšnji začetek gradnje hitre ceste. Zdaj pričakujemo, da bi se to zgodilo v dveh, treh letih, zavzemamo pa se za t. i. traso F-2-2, ki se nam zdi najbolj smotrna in učinkovita za naše potrebe,« je povedal Matija Petrin, direktor tovarne BSH v Nazarjah. Naložbe v prihodnje ogrožene? Kot je še povedal Petrin, je pred BSH petletni naložbeni ciklus, vreden 70 do 80 milijonov evrov, v katerem bodo prenovili svoj proizvodni pro- gram v tovarni. »Zaradi novih investicij ne predvidevamo novih delovnih mest, bomo pa v podjetju v zaostrenih gospodarskih razmerah lahko ohranili obstoječa delovna mesta,« je še poudaril Matija Petrin. Ob tem je dodal, da bi novi projekti lahko postali vprašljivi, če ne bo premika pri izboljšanju cestnih povezav. V BSH letno proizvedejo 7,1 milijona kavnih aparatov, ki jih prodajo v 200 držav sveta, sodelujejo s trajajo že 13 let. Toliko časa že poslušajo od dosedanjih vlad, da si hitro cesto zaslužijo, pri čemer jim obljubljajo, da bo hitra cesta zgrajena. »Ostalo je pri obljubah, edina svetla točka v tem času je, da smo pred kratkim končno dočakali javno razgrnitev DPN, kjer smo lahko podali svoje pripombe. Naredili smo torej majhen korak v pravo smer, iskreno upam, da bo šla od te točke pot samo še naprej.« »Vlada ima resen namen izpeljati strukturne reforme in izboljšati konkurenčnost gospodarstva, zato pa je nujna tudi urejena cestna infrastruktura. Tretja razvojna os je pomembna za vso Slovenijo, tudi kot del javnih investicij, ki doslej še niso prispevale k gospodarski rasti, »je še povedal Zdravko Počivalšek. 350 dobavitelji, od tega jih približno sto prihaja iz bližnje in daljne okolice podjetja - ti imajo podobne težave zaradi neustrezne cestne infrastrukture. V današnjem ostrem konkurenčnem boju je upoštevanje dobavnih rokov temeljnega pomena, štejejo minute, ne le dnevi, smo še lahko slišali od predstavnikov BSH. »Majhen korak v pravo smer« Cvetka Tinauer, predsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, je povedala, da napori gospodarstva iz te regije za gradnjo hitre ceste Cvetka Tinauer je še poudarila, da so bili avtocestnih povezav deležni v regijah, kjer je prometa bistveno manj kot pri njih. Severna Primorska in Prekmurje ne dosegata niti deset tisoč vozil dnevno, medtem ko je v Saša regiji 24 tisoč vozil dnevno. »Pomanjkanje ustrezne infrastrukture pomeni tudi, da smo prikrajšani zaradi neenakomernega regionalnega razvoja,« je še povedala Cvetka Tinauer. Čas za konec agonije Kot je povedal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, AKTUALNO 3 za to vlado ni nobene dileme več glede nujnosti gradnje tretje razvojne osi, saj se zaveda njenega pomena za razvoj in konkurenčnost gospodarstva. »Prišel je čas, da se nekaj premakne v praksi. Verjamemo, da je problematika kmetijskih zemljišč rešljiva, da se površine in kmetijska proizvodnja lahko nadomestijo. Trasa F-2-2 se prometno bolje navezuje na Zgornjo Savinjsko dolino, F3b tega ne zagotavlja,« je poudaril minister Gašperšič, ki upa, da bodo uspeli najti dialog s civilnimi iniciativami, ki tej trasi nasprotujejo. Po besedah ministra za gospodarstvo Zdravka Počival-ška Slovenija živi od gospodarstva, predvsem od izvoznega gospodarstva, ki ustvarja 75 odstotkov naše gospodarske rasti. »Vlada ima resen namen izpeljati strukturne reforme in izboljšati konkurenčnost gospodarstva, za kar je nujna tudi urejena cestna infrastruktura. Tretja razvojna os je pomembna za vso Slovenijo, tudi kot del javnih investicij, ki doslej še niso prispevale h gospodarski rasti,« je še povedal Zdravko Počivalšek. »Vlada naj vztraja pri trasi« Župan občine Nazarje Matej Pečovnik je predstavnike vlade pozval, naj vztrajajo pri trasi F-2-2, da na bo več spreminjanja načrtov in novega prelaganja začetka gradnje v nedo-gleden čas. »Civilne iniciative so očitno moderne, a čeprav živimo v demokratični državi, moramo zagovarjati tudi javni interes. Bojan Kontič, velenjski župan, je poudaril, da ve, da je pri civilnih iniciativah najmanj priljubljen oziroma da je njihov največji nasprotnik. »Civilna iniciativa v Sloveniji še nikoli za nič ni odgovarjala, tisti, ki čimprejšnjo gradnjo hitre ceste podpiramo, pa bomo prevzeli veliko odgovornost, če te ceste ne bo, in bomo še naprej izgubljali delovna mesta. Kontič je še dodal, da ni pošteno do gospodarstva, da od njega zahtevamo ohranjanje ali odpiranje novih delovnih mest, pri čemer mu ne omogočimo ustrezne prometne infrastrukture. ROBERT GORJANC, foto: RG ROBERT GORJANC Predstavniki vlade na čelu z ministroma Petrom Gašperšičem in Zdravkom Počivalškom so na srečanju v Nazarjah vodstvu BSH, gospodarstvenikom in županom Saša regije zagotavljali, da ima vlada resne namene z gradnjo hitre ceste po trasi F-2-2 od Šentruperta do Velenja. Cvetka Tinauer, predsednica SŠGZ: »Naša gospodarska zbornica se načelno ni nikoli hotela opredeliti do posamične variante, vedno smo to prepuščali stroki. A ko smo videli ovire, ki bi nas čakale na trasi F3B ... Ne gre le za kmetijska zemljišča, gre tudi za problem vodnih virov, Nature 2000, jamo Pekel... Takšnih ovir je deset. Na trasi F-2-2 je ob kmetijskih zemljiščih ovir precej manj, zato sem prepričana, da je gradnja hitre ceste na trasi F-2-2 bolj realna možnost.« Peter Gašperšič, minister za infrastrukturo: »Po javni razgrnitvi na vladi pričakujemo, da bodo postopki umeščanja v prostor do uredbe končani v začetku prihodnjega leta. Potem lahko gredo stvari zelo intenzivno naprej, ko bo prevzel izvedbeno fazo gradnje tretje razvojne osi do Velenja in Slovenj Gradca Dars. S pospešeno izdelavo projektne dokumentacije in pridobivanjem zemljišč bi se gradnja hitre ceste lahko začela v letu 2018.« Zdravko Počivalšek, gospodarski minister: »Ne gre samo za Koroško in Savinjsko dolino, relativno hitro moramo vzpostaviti povezavo od Avstrije preko Velenja do hrvaške meje. Imam pa drugačno mnenje do trase, ki jo zagovarjate na tem srečanju, vendar sprejmem vsako rešitev, da se bodo stvari premaknile. Tako smo ravnali tudi na vladi. Zadev v zvezi s kmetijskim zemljišči, čeprav izhajam iz kmetijske stroke, ne bom komentiral, ker so zgodbe o prejšnjih poteh avtocest lahko tudi komične.« Matija Petrin, direktor tovarne BSH Nazarje: »V koncernu BSH smo vsakodnevno soočeni z ostro interno konkurenco, zato je velik pritisk na dobavne roke, natančnost. Če hitre ceste v doglednem času ne bo, dolgoročni obstoj proizvodnje določenih izdelkov Nazarjah ne bo več zagotovljen. Lani smo v razvoj investirali 25 milijonov evrov, pri našem letnem prometu 270 milijonov evrov to pomeni 9 odstotkov prihodkov, kar je precej več od slovenskega povprečja.« OB ROBU Civilna iniciativa gospodarstva Ob koncu javne razgrnitve osnutka državnega prostorskega načrta (DPN) za traso hitre ceste od avtoceste A1 s priključkom pri Šentruperta do Velenja jug (t. i. varianta F-2-2) zagovorniki in nasprotniki trase streljajo iz vseh topov. V pričakovanju vladne obravnave pripomb in predlogov iz javne razgrnitve, po kateri bo vlada oblikovala dokončna stališča pred odločanjem o uredbi za sporno traso. Kar bo najbrž že ključni korak na poti do začetka gradnje hitre ceste. Civilna iniciativa je pred tednom vladi v Ljubljano s traktorji pripeljala peticijo s podpisi proti umestitvi trase F-2-2, ker naj bi z gradnjo po tej trasi uničili najboljša kmetijska zemljišča. Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, ki je z velenjskim županom Bojanom Kontičem in ob vladi zagovornica trase F-2-2, predvsem pa čimprejšnje gradnje hitre ceste »na trasi po izboru stroke«, je uporabila bolj prefinjeno orodje. Prepričati želi z negotovo usodo prihodnjih razvojnih projektov in delovnih mest enega od paradnih konjev gospodarstva v savinjsko-šaleški regiji, podjetja BSH Hišni aparati Nazarje, za katerega je urejena logistika, vključno s hitrimi cestnimi povezavami, pomembna kot kisik. O tem, da vpliva in moči civilnih iniciativ gospodarstveniki ne podcenjujejo, pove tudi domiseln odgovor predsednice savinjsko-šaleških gospodarstvenikov Cvetke Tinauer, ki je na naše vprašanje, kako se odziva na zadnje poteze civilnih iniciativ, odgovorila kot iz topa: »Tudi mi smo civilna iniciativa, in sicer gospodarstva, saj dajemo kruh in ustvarjamo nova delovna mesta.« Zato Tinauerje-va upa, da bo prevladal razum in da se bodo vsi vpleteni odločili za razvoj in napredek. Odločenost vlade, ki sta jo glede sporne trase v Nazarjah demonstrirala infrastrukturni minister Gašperšič in gospodarski Počivalšek, daje slutiti, da vlada misli resno in da se ne namerava ukloniti pritiskom »kmetijske civilne iniciative«. S takšno zavezo vlada postavlja na preizkušnjo tudi svojo verodostojnost. Gospodarski minister, do vstopa v vlado vrhunski turistični menedžer v Termah Olimia, ob tem morda bije notranji boj - želi si, da bi se tretja razvojna os približala tudi njegovim krajem, ki imajo velike turistične načrte. A hkrati je izvorno in najbrž še vedno malo po duši kot agronom tudi glasnik kmetijske stroke. Ni naklonjen trasi F-2-2, a jo sprejema. Ker s hitro cesto ni več mogoče odlašati, če hočemo v Sloveniji imeti konkurenčno gospodarstvo, ki poganja našo državo. Ta osebni ministrski kompromis je morda lahko tudi smer za kompromis na regijski in državni ravni. Po več kot desetletju preigravanja s študijami različic takšnih in drugačnih tras ni več časa za nove študije. Nujne so odločitve in dejanja - na terenu, kot pravi minister Gašperšič. Nihče ne bo prav zadovoljen, ampak tako je pač pri vsakem kompromisu. Polovico prihodkov ustvarijo z izvozom Na območju Šaleške in Zgornje Savinjske doline posluje 1.079 gospodarskih družb, ki skupaj zaposlujejo skoraj 15.500 ljudi. Tako po obsegu prihodkov kot po številu zaposlenih so na prvem mestu predelovalne dejavnosti, ki so tudi nosilke izvoza. Ta predstavlja približno 45 odstotkov vseh prihodkov gospodarstva regije. Največji izvozniki Saša regije sodijo tudi med sto najpomembnejših izvoznikov v državi. Gospodarske družbe so lani ustvarile 2,198 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, od tega 1,169 milijarde evrov ali malo več kot 52 odstotkov na domačem trgu. Skoraj 32 odstotkov prihodkov ali 708 milijonov evrov je podjetjem prinesla prodaja na trgu Evropske unije, malo več kot 14 odstotkov pa prodaja na drugih svetovnih trgih. Rast čistih prihodkov od prodaje na evropskem trgu je bila 3-odstotna. Največji izvoznik v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini je Gorenje, ki na tuje proda 85 odstotkov proizvodnje in se po obsegu prihodkov, ustvarjenih z izvozom, uvršča v Sloveniji na drugo mesto. Drugo v regiji in osmo v državi je podjetje BSH Hišni aparati z 91-odstotnim izvozom, sledita družbi KLS z Ljubnega in Plastika Skaza iz Velenja, ki z izvozom ustvarjata približno 90 odstotkov svojih prihodkov in se uvrščata v sredino nacionalne lestvice sto največjih izvoznikov. JI 4 GOSPODARSTVO Predsednik Sindikata PV Ferdo Žerak pravi, da imajo slabe izkušnje s predsedniki NS, ki so bili zaposleni v HSE. Po prespani noči je Ludvik Golob, predsednik uprave Premogovnika Velenje, umaknil napoved odstopa. Novi milijoni, novi odstopi Po skupščini Premogovnika Velenje nov nadzorni svet Teden po dolgo pričakovani skupščini Premogovnika Velenje ima družba spremenjeno sestavo nadzornega sveta, ki je posledica presenetljivih odstopov na skupščini. Na njej so delničarji izglasovali doka-pitalizacijo podjetja v višini 71,6 milijona evrov. K njej bo največ prispeval večinski lastnik HSE s stvarnim in z denarnim vložkom. Z dokapitalizacijo so po mnenju vodstva za velenjski premogovnik ustvarjeni ustrezni pogoji za vzdržno poslovanje v skladu z načrtom finančnega in poslovnega prestrukturiranja. Mali delničarji so na seji skupščine napovedali izpodbojne tožbe zoper sklep glede poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala in povečanja osnovnega kapitala z www.trgovineja5er.com Г1AGER i/j.n mm novimi stvarnimi in denarnimi vložki. Presenetljivi odstopi Na skupščini sta nepričakovano odstopila predsednik nadzornega sveta Jože Kali-garo in član uprave za prestrukturiranje Boris Štefan-čič. Da razmišlja o odstopu, je na skupščini napovedal tudi predsednik uprave Pre- vet£ TRADICIJE SLOVENSKO DRUŽINSKO PODJETJE Modul blok Leier mere 19 x 19 x 29 cm TAKOJ CENEJE REDNA CENA Leier Strešna kritina Terra n Synus min. poraba 10 kosov/ m!, cena za 1 m! lažjjtjpetonski rSesnikjna tržišču Strešna kritina Gtinex Kontinental naravno rdeč, min. poraba, 13 kos/m2, cena za 1 m! SLfŽMENJAKI Gratis TE R R AN ZA VSAKIH 50 M' STREHE VAM PODARIMO 4 SLEMENJAKE mogovnika Velenje Ludvik Golob. A slednji si je potem premislil in na ustanovni seji nadzornega sveta dan po skupščini sporočil, da ostaja na položaju. Za novega predsednika nadzornega sveta s štiriletnim mandatom je bil izvoljen Stojan Nikolič, podpredsednik je postal dr. Dušan Markoli. Predstavnik zaposlenih v Premogovniku Velenje ostaja Bojan Brcar. V vodstvu Premogovnika Velenja niso bili pripravljen komentirati odstopov, v HSE, največjem lastniku premogovnika, so odziv generalnega direktorja Blaža Košo-roka obljubili, a ga nismo dočakali. Odstopi posledica pritiskov lastnika? »Odstopi so zagotovo presenečenje, čeprav so ne- kateri dogodki to možnost nakazovali. Izraziti moram nejevoljo, da do tega prihaja v času, ko potekajo postopki dokapitalizacije. S predsedniki nadzornega sveta, ki so bili zaposleni v HSE, imamo zelo slabe izkušnje in ne bi želel, da se ponovijo,« je bil odstope pripravljen komentirati predsednik Sindikata Premogovnika Velenje Ferdo Žerak. Na vprašanje, kaj bi lahko bilo v ozadju odstopov, Žerak odgovarja: »Že nekaj časa so bili pritiski za prodajanje pod ceno v procesu dezinvestira-nja. Nadzorni svet je bil pri tem dovolj odločen in je na primer v prvi fazi zaustavil prodajo hotela Barbara, ker je bila ponujena cena prenizka. To bi lahko bil eden od vzrokov za odstope.« ROBERT GORJANC Foto: RG, PV Kdo je Stojan Nikolič, novi predsednik NS PV? V zadnjem desetletju se posveča finančnemu in poslovnemu prestrukturiranju podjetij, trenutno je že leto na mestu finančnega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne. Pred tem je bil nekaj let predsednik uprave družbe Triglav Naložbe, borznoposredniške družbe Poteza in član uprave Kapitalske družbe. Štiridesetletni Stojan Nikolič je po izobrazbi magister poslovodenja, ima tudi precej izkušenj pri delovanju v nadzornih svetih. Med drugim je bil predsednik nadzornega sveta v Elanu in Metroju Celje in nadzornik v podjetju Cimos, Avrigo, bil pa je tudi predsednik upravnega odbora nekdanje Info TV. Golte v prisilno poravnavo Ključen bo dogovor z NLB o reprogramiranja posojila riiain Jagros d.o.o.. Laie 1/b. 3241 Podplat | www.trgovinejager.com 03/812-O4-54 П«1" Okrajno sodišče v Celju je sprejelo sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave za podjetje Golte, ki je od konca marca insolventno. Izguba presega polovico osnovnega kapitala podjetja, ki je ni mogoče pokriti iz prenesenega dobička iz prejšnjih let ali rezerv. Konec leta bi družba po predvidevanju uprave ob upoštevanju zapadlih obrokov kredita NLB lahko postala trajno nelikvidna. Izguba podjetja ob razglasitvi insolventnosti je znašala malo manj kot 5 milijonov evrov. Kriza, vremenske razmere, zakonodaja Po oceni poslovodstva družbe Golte so med vzroki za nastali položaj gospodarska kriza, ki je vplivala na zmanjšanje prihodkov in nižanje prodajnih cen. K slabšemu obisku in poslovnemu izidu so lani precej prispevale neugodne vremenske razmere, zaradi katerih je bilo za tretjino manj dnevnih obisko- valcev in tudi nočitev. Ob tem so na oteženo poslovanje družbe Golte po mnenju vodstva vplivali še neustrezna cenovna politika in povečani vzdrževalni stroški zaradi usklajevanja zakonodaje z evropskimi direktivami. (Pre)zahtevna naložba Poslovanje v zaostrenih gospodarskih in nepredvidljivih klimatskih razmerah otežuje tudi naložba v rekonstrukcijo Hotela Golte, za katero so v podjetju pri NLB najeli kredit v višini 3,8 milijona evrov. Prav dogovor o reprogramiranju dolgov z NLB, ki je v postopku poenostavljene prisilne poravnave ločitveni upnik, bo ključnega pomena za uspešno finančno in poslovno prestrukturiranje družbe. Imetnikom navadnih terjatev družba Golte ponuja stoodstotno brezobrestno poplačilo v desetih letih, je še razvidno iz načrta prestrukturiranja, ki ga je podjetje Golte predložilo sodišču. RG GOSPODARSTVO 5 Sodišče Štormanu vrnilo hotel Hotel bo prevzela stečajna upraviteljica Alja Markovič Čas Celjsko okrajno sodišče je razsodilo, da mora družba Eurotas v osmih dneh hotel Celeia vrniti prejšnjemu lastniku Zvonetu Štormanu. Ker pa je znani celjski gostinec že od aprila lani v osebnem stečaju, bo hotel prevzela stečajna upraviteljica Alja Markovič Čas. Sodba še ni pravnomočna. Hotel ob Mariborski cesti, ki ga je Zvone Štorman kupil leta 1999, ga čez štiri leta prodal KBM Leasingu in ga hkrati vzel nazaj na lizing, je KBM Leasing konec decembra leta 2013 zaradi neporavnanih obveznosti za vsega 1,35 mi- lijona evrov prodala družbi Administrator, za katero stoji celjski poslovnež Aleksander Jančar. Njegovi zastopniki so takoj v začetku leta 2014 hotel zasegli ter iz njega pregnali zaposlene. Štorman je ves čas trdil, da so mu hotel vzeli samovoljno in brez sodne odločbe ter zahteval, naj mu ga vrnejo. Takoj po zasedbi hotela je vložil tožbo z zahtevkom za vzpostavitev prejšnjega stanja in s prepovedjo posega v njegovo lastnino. Sodišče je po več obravnavah zdaj izdalo sodbo, s katero je ugodilo Štormanu, saj je odločilo, da mora Eurotas hotel vrniti v prejšnje stanje in ga Štormanu vrniti v posest. Eurotas (še) brez komentarja Medtem ko so se na sodišču vrstile obravnave, je družba Eurotas, prav tako v Jančarjevi lasti, kot najemnica hotel temeljito obnovila ter ga z novim imenom Celeia spet odprla lani poleti. Predsednik nadzornega sveta Eurotasa in tesen Jančarjev sodelavec Tomaž Krajnc v začetku tedna razsodbe ni želel komentirati. Kot je dejal, sodbe še niso proučili oziroma je sploh še niso dobili v roke. Bo prevladal razum? Ker je Štorman od aprila lani v osebnem stečaju, bo hotel prevzela stečajna upraviteljica Alja Marko-vič Čas, ki pravi, da ima v primeru, če sodba postane pravnomočna, več možnosti. Hotel bi lahko oddala Eurotasu in z najemninami obogatila stečajno maso ali pa bi kot upraviteljica sama nadaljevala gostinsko dejavnost. Najmanj zapletena bi bila prva možnost, pravi Markovičeva, za katero se bo odločila, pa bo odvisno od mnenja sodišča in Štor- Namera družbe Elektro Celje Energija, da bo prevzela prodajalca elektrike, družbo Elektro Gorenjska Prodaja, se preveša v zaključno fazo. Enotno podjetje ECE bo s 100-od-stotno čisto energijo od jeseni oskrbovalo približno 200 tisoč gospodinjstev in 30 tisoč manjših podjetij. Kot so prevzemniki napovedovali že v začetku leta, pomeni pripojitev gorenjskega prodajalca energentov optimizacijo poslovanja obeh družb, a ne v eni ne v drugi na račun združitve ne bodo odpuščali. Pogodbo o pripojitvi sta družbe, se je s sklenitvijo po- direktorja obeh družb podpisala pred dnevi. Tudi skupščina Elektra Gorenjske, ki je stoodstotni lastnik prevzete godbe o pripojitvi že seznanila. Kot napoveduje direktor družbe ECE mag. Mitja Ter-če, to poleti čaka še celjske lastnike. Natančen datum sklica skupščine Elektra Celje še ni znan, a predvidoma naj bi se delničarji sestali še pred koncem avgusta. Pripojitev družbe Elektro Gorenjska Prodaja bo izvedena tako, da bodo Celjani prevzeli celotno premoženje in pravice ter obveznosti gorenjske družbe, ki bo z združitvijo prenehala obstajati. ECE je imela doslej manovih upnikov. Stečajna upraviteljica pri tem opozarja še na tožbo, ki jo je zoper KBM Leasing vložila zaradi razlike v kupnini. Hotel, ki ga je mariborska leasing hiša prodala Jančarjevi družbi za 1,35 milijona evrov, je bil pred časom ocenjen na več kot 4 milijone evrov. Markovičeva upa, da bo v tej zgodbi prevladal razum in se bo uspela dogovoriti za poravnavo in določeno »odškodnino«, ki bi prav tako šla v stečajno maso. Kot je znano, je upravitelji-ca v Štormanovem osebnem stečaju priznala za 6,5 milijona evrov terjatev. JI, foto: arhiv NT (SHERPA, GrupA) Celjsko sodišče je odločilo, da mora družba Eurotas hotel ob Mariborski cesti v Celju vrniti v prejšnje stanje in ga Zvonetu Štormanu vrniti v posest. Celjani prevzeli Gorenjce Prvi računi družbe ECE odjemalcem oktobra malo več kot 2,5 milijona evrov osnovnega kapitala, Gorenjci pol milijona več. Dogovor o pripojitvi določa menjalno razmerje, po katerem bo Elektro Celje z 2,55 milijona evrov malo manj kot 75-odstotni lastnik, Elektro Gorenjske pa z 880 tisočaki vstopa kot četrtinski lastnik, kar pomeni, da bo osnovi kapital družbe znašal malo več kot 3,4 milijona evrov. Močno povečan obseg poslovanja Družba Elektro Celje Energija ima približno 165 tisoč odjemalcev električne energije in drugih energentov, zdaj se bo obseg seveda povečal. Dobila bo namreč približno 70 tisoč novih odjemalcev, kar je bil tudi eden od razlogov za prevzem Gorenjcev. Kot pravi direktor Terče, bodo vsi odjemalci oktobra prejeli prve račune skupne družbe, ki se bo odslej imenovala zgolj ECE. Vmesni čas bodo namenili nadaljevanju zniževanja poslovnih stroškov, ki so jih sicer Celjani v svojem podjetju že močno oklestili ob zamenjavi informacijskega sistema. IS, foto: arhiv NT NA KRATKO V stečaj vedno več posameznikov Na Celjskem se še naprej močno povišuje število osebnih stečajev. Po podatkih, ki jih na spletnih straneh Ajpesa objavlja sodišče, so je od začetka leta do sredine julija za stečaj odločilo že 412 posameznikov. Lani v enakem času se je začelo 283 osebnih stečajev. Drugače je z osebnimi stečaji podjetnikov, saj je letos njihovo število takšno kot lani. Do sredine julija se je namreč za stečaj odločilo 21 podjetnikov ali eden več kot v enakem lanskem obdobju. Lani se je na Celjskem začelo 609 osebnih stečajev posameznikov in 34 osebnih stečajev samostojnih podjetnikov. DUTB kraljuje nad Celjem Nova lastnica znamenite vile ob kapucinskem samostanu nad Savinjo v Celju je Družba za upravljanje terjatev bank. Vilo je pred leti kupila in obnovila celjska nepremičninska družba Kapitol, ki pa je zašla v finančne težave. Njena največja upnica je prav slaba banka, ki je s še nekaterimi drugimi upniki za poplačilo dolgov zahtevala izvršbo na nepremičnine Kapitola. Vila se je tako znašla na dražbi. Edina, ki se je je udeležila, je bila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Zato je stavbo, ki ima v treh nadstropjih za skoraj tisoč kvadratnih metrov poslovnih in stanovanjskih površin, glede na urejenost pa bi lahko služila hotelsko-kongresni dejavnosti, dobila po izklicni ceni. Ta je znašala 656 tisoč evrov oziroma 70 odstotkov ocenjene vrednosti. Zakaj so se odločili za prevzem vile Savinja, v DUTB ne želijo povedati. Pojasnili so, da se dražb običajno udeležijo takrat, ko ocenijo, da bi bila cena, ki bi jo nepremičnina brez njihove udeležbe dosegla na dražbi, prenizka. Za takšne nepremičnine poskušajo potem čim prej najti kupca. Tržnika zamenjal strojnik Lastniki Polzele so prejšnji teden končno imenovali nov nadzorni svet, vendar to ni edina kadrovska sprememba, ki se je zadnje dni zgodila v tovarni nogavic. Lastniki so namreč zamenjali tudi vodstvo podjetja. Branka Krašovca, ki ga zadnje čase omenjajo tudi kot enega od morebitnih novih lastnikov Polzele, je nasledil Matjaž Tr-tnik. Krašovec je funkcijo predsednika uprave prevzel začasno marca letos po odstopu Karmen Dvorjak, pred imenovanjem je bil v podjetju direktor tržne službe. Tudi Matjaž Trtnik, po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir, ni novo ime v tovarni, saj je do zdaj vodil njeno proizvodnjo. Vendar bo Trtnik, tako vsaj za zdaj kaže, družbo vodil le eno leto. Nadzorni svet ga je namreč na mesto predsednika uprave imenoval le do konca junija 2016. JI Kupujete ali prodajate nepremičnino? Zaupajte nam. RE/MAX Premium Vrunčeva ulica 1 3000 Celje Tel: +386 3 620 0590 Email: premium@re-max.si www.re-max.si Največja ponudba nepremičnin na Celjskem. ШЖ Nepremičnine 6 AKTUALNO Matura vendarle zrelostni izpit Letošnji rezultati splošne mature najboljši doslej - Maturanti na Celjskem še uspešnejši od državnega povprečja Malo več kot 8 tisoč mladim, ki so se prejšnji ponedeljek seznanili z rezultati poklicne mature, se je ta ponedeljek pridružilo še 7 tisoč tistih, ki so opravljali splošno maturo. V spomladanskem roku je bilo uspešnih kar 89,7 odstotka kandidatov, kar je najvišji delež od sredine 90. let, ko se je matura v takšni obliki, kot jo poznamo zdaj, vrnila na slovenske gimnazije. Na poklicni maturi je bila uspešnost še za dve dese-tinki odstotka boljša. Zlatih maturantov na splošni maturi je letos 320 (lani jih je bilo 284), 16 med njimi jih je doseglo vseh možnih 34 točk. Maturanti na Celjskem so bili letos še uspešnejši od povprečja v državi. Delež uspešnosti je namreč na šestih gimnazijah na Celjskem krepko presegel državno povprečje, gibal se je od 93,3 odstotka v Velenju do vseh sto odstotkov v Slovenskih Konjicah. Brez zlatega maturanta je le gimnazija v Rogaški Slatini, kjer pa so bili letošnji četrto-šolci v povprečju zelo uspešni, saj je bil končni uspeh 48 kandidatov kar 98-odstoten. Zlate maturante imajo gimnazija v Slovenskih Konjicah (Marcel Pavlič) in v Velenju (Lea Krošel in Ana Rošer) ter Gimnazija Lava (Peter Kovačević in Tjaša Žohar) in Gimnazija Celje - Center (Katarina Vo-dopivc, Žan Šumiga in Nejc Maček). Kot že vsa zadnja leta je bila tudi letos izjemno uspešna I. gimnazija v Celju. V spomladanskem roku je maturo prvič opravljalo 205 dijakov - le štiri dijake iz športnega oddelka splošne gimnazije jeseni čakajo popravni izpiti. Državno povprečje 20 točk so maturanti I. gimnazije presegli za 2 točki, skupno ima šola kar 20 zlatih maturantov. Med nji- mi sta tudi dve dijakinji - Tjaša Mazej (program splošne gimnazije) in Ana Klemen (klasična gimnazija) - ki sta dosegli vseh možnih 34 točk, preostali zlati maturanti so Miha Bastl, Nika Bedek, Sabina Čufer, Katarina Drame, Jana Gulin, Ana Halužan Vasle, Rok Herman, Peter Kus, Nastja Mikša, Tjaša Mlakar, Klara Nosan, Klara Nussdorfer, Kristjan Obrez, Ina Pan-tner Volfand, Diana Podgoršek, Marko Stojanović, Tjaša Škorjanc in Zala Teršek, ki je zviševala lanske maturitetne ocene in zbrala 31 točk. Vstop v življenje Da je bil 13. julij za maturante uspešen dan, je v poslovilnem nagovoru poudaril ravnatelj dr. Anton Šepetavc, ko jih je povabil, naj se tudi v prihodnje vračajo v šolo, domače Celje in tisti, ki bodo študirali v tujini, seveda v Slovenijo. »Na mladih svet stoji, zato me zelo boli, da se tega v naši Sloveniji zaveda premalo ljudi,« je dejal in mlade opozoril, da jim tako kot že zadnjim nekaj generacijam v življenju ne bo z rožicami postlano in da se bodo morali še zelo dokazovati. Dosedanje izkušnje so jim lahko le dobra popotnica pri tem. Poudaril je, da šola že dolgo ni več edina, ki mladim posreduje znanje, zato tudi ostaja trdno prepričan, da trenutni sistem splošne mature nujno potrebuje temeljito prenovo. Z letošnjimi rezultati »svojih« maturantov je izjemno zadovoljen. »Ne le zaradi uspeha najboljših, zelo sem vesel tega, da so maturo uspešno opravili prav vsi dijaki splošne, klasič- ne in umetniške gimnazije, le štirim >športnikom< se je zataknilo.« V šoli maturante - kolikor seveda lahko - spremljajo tudi med študijem in kasneje v življenju. Kot pravi ravnatelj Šepetavc, imajo tudi zaradi njihovih kasnejših dosežkov veliko razlogov za zadovoljstvo. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA REKLI SO Nastja Mikša, 30 točk: »Priprave so trajale vsa štiri leta, bolj intenzivno seveda zadnji mesec. Zdaj se najprej veselim dveh mesecev počitka, druženja s prijatelji in predvsem morja, potem me čaka študij medicine v Mariboru. Matura je bila zame, in verjamem, da tudi za večino sošolcev, predvsem zelo velik psihični napor. Če delaš sproti in utrjuješ znanje, gre in izpiti niso kakšen poseben bavbav. A je res, da je zadnje dneve zapolnilo učenje in je potem sprostitev res dobrodošla.« Ana Halužan Vasle, 33 točk: »Veliko trdega dela je za nami, a se zelo pozna, če delaš vsa štiri leta, saj je potem precej lažje. Vsak potre- buje ogromno motivacije in vztrajnosti. Prave počitnice se začenjajo šele zdaj, ker dokler niso znani rezultati, še vedno nekako tavaš in te skrbi omejitev vpisa. Sama sem se sicer dokončno odločila za študij biokemije v Ljubljani res šele v četrtem letniku, vendar sem že prej vedela, kam me vleče. Zato to res ni bila odločitev v zadnjem trenutku.« Nika Bedek, 32 točk: »Med maturo sem bila povsem sproščena, saj sem izbrala študij razrednega pouka in sem vedela, da ne bo visoke omejitve vpisa. Zato je bilo zame vse precej lažje. Res pa je treba vsa štiri leta delati sproti, veliko smo se pripravljali v šoli, a tudi doma sem se posvetila knjigam in zvezkom. Matura je zrelostni izpit, ko vstopaš v novo življenjsko obdobje, hkrati pa je velika šolska obveznost, saj je bilo prvič treba pokazati toliko znanja v tako kratkem času.« Tjaša Mlakar, 30 točk: J\ I /A »Uspeh na maturi je bil sicer zelo dober, a je posledica temeljitih priprav, ki so bile psihično zahtevne. Učenja je bilo veliko, ker sem izbrala študij laboratorijske biomedi-cine v Ljubljani. A zato se je trud splačal. Najboljši recept je, da delaš štiri leta, znanje ves čas nadgrajuješ in potem v zadnjih tednih le ponoviš in pogledaš še čisto zadnje stvari. Imela sem dober občutek in prvi, uvodni del počitnic je že za mano, zdaj bodo sledile še tiste prave in najdaljše.« Kristjan Obrez, 30 točk: * g »Vsa štiri leta je treba delati. Če se podrobnosti naučiš sproti, jih moraš potem le ponoviti, zato ni bilo težko. Zadnje dni pa so >delali živč-ki<. Čeprav veš, da si znal in da si dobro pisal, je čakanje na rezultate zelo težko. Študiral bom medicino v Mariboru in rezultat je bil zame pomemben, da pri vpisu ne bom imel težav. Matura je zrelostni izpit, saj vstopaš v novo življenjsko obdobje. Sam se ga veselim, saj sem o medicini razmišljal vsa gimnazijska leta.« Miha Bastl, 32 točk: »Študiral bom računalništvo in matematiko. Omejitve pri vpisu ni, a sem se potrudil. Sicer pa matura ni stvar zadnjih tednov, delati in učiti se je treba sproti, tik pred zdajci znanje le utrjuješ. Veliko smo delali v šoli, pripravljati se moraš že zaradi spraševanja in preverjanja znanja. K znanju in na koncu uspehu veliko doprinese sodelovanje na različnih tekmovanjih v znanju, sam sem ob matematiki, ki mi preprosto >gre<, tekmoval še pri večini naravoslovnih predmetov.« Tjaša Mazej, 34 točk: »Če imaš vsa štiri leta dober uspeh, ni tako veliko učenja. Matura je vendarle zrelostni izpit. Bili smo na preizkusu, ali smo sposobni sesti za zvezke, zdržati pritiske in biti uspešni. Izpiti niso bili pretežki, a velja tako kot za ves čas šolanja, da so nekateri predmeti lažji, drugi zahtevnejši, odvisno od tega, kaj človeka bolj zanima. Sama sem se odločila za študij farmacije v Ljubljani. Za gimnazijska leta in znanje, ki ga osvojimo na koncu, verjamem, da dajejo človeku neko splošno razgledanost. Tudi če se kdaj vmes zdi, da se učiš nekaj čisto nepotrebnega, sčasoma ugotoviš, da vse enkrat v življenju pride prav.« Klara Nosan, 33 točk: »Priprave smo imeli v šoli, kjer smo veliko naredili, nekaj pa je bilo treba delati še doma. Pon.-pet. 6.00-16.00 / Sob. 6.00-13.00 / Ned. 7.00-11.00 AKTUALNO 7 Odskočna deska za uspešen študij Kako gledajo na maturo tisti, ki so ta »projekt« opravili že pred leti? Je bil to zrelostni izpit ali le eden od preizkusov znanja, podoben tistim, ki so jih nato v študentskem času doživeli še mnogokrat? Kaj je pomenilo znanje z mature za nadaljnji študij? Črt Ferant je bil pred šestimi leti eden od zlatih maturantov I. gimnazije v Celju. Na maturi je zbral 32 točk. »Takrat je bilo kar napeto, ker sem moral pisati zelo dobro, če sem hotel priti na fakulteto za farmacijo. Veliko mi je pomenilo, ko so bili rezultati objavljeni in sem ugotovil, da mi je uspelo,« se spominja tistih julijskih dni. Imel je srečo, da je izbral pravo fakulteto, ki jo bo kmalu uspešno končal. Visoki cilji Dnevi pred maturo so bili po njegovih besedah kar stresni, predvsem zato, ker si je zadal visoke cilje. »Ampak to je bil pozitiven stres, ki me je gnal, da sem se dobro pripravil na maturo. Okvirno sicer veš, »Matura je na nek način zrelostni izpit, ker je to konec srednješolskega časa, ko se kot najstnik iščeš. Matura je pika na i, s katero se konča to obdobje, je odskočna deska za vpis na fakultete.« Črt Ferant, bodoči magister farmacije: »Imam to srečo, da imam kadrovsko štipendijo bolnišnice v Celju, tako da me čaka tudi zaposlitev, kar je zlata vredno v teh časih. Naprej pa bom videl, kako se bodo stvari razvijale.« kako bo, ko rešuješ stare ma-turitetne pole, a ne veš točno, kaj te čaka. In ta stres moraš obrniti v motivacijo za učenje.« Večino znanja je osvojil sicer že v času gimnazijskega šolanja, a kljub temu je bilo treba v zadnjih tednih bolj intenzivno ponavljati snov. Na maturi ga je zmotilo, da je pri slovenščini esej vreden 50 odstotkov ocene. »Od ocenjevalca je odvisno, kako mu je všeč tvoj stil, zato je ocena precej subjektivna. Sam bi dal večji poudarek slovnici.« Sicer pa je matura po njegovem mnenju čisto dober pokazatelj znanja, ki ga dijak pridobi med srednjo šolo. Poleg tega lahko dijaki že na maturi do- bijo primerjavo, koliko znanja potrebujejo nato za izpite na fakulteti. Uspešni tudi pri študiju So zlati maturanti tudi pri študiju bolj uspešni? »Vsi zlati maturanti, ki jih poznam, so bili uspešni tudi pri študiju na fakulteti. Večinoma so blesteli na svojih področjih. Ni pa nujno, da neuspešnost na maturi pomeni tudi neuspeh v življenju. Pomembno je, da vsak najde nekaj, pri čemer je uspešen,« razmišlja Črt Ferant, ki ugotavlja, da je tudi uspeh na maturi kombinacija pridnosti in talenta. »Če je nekdo bolj nadarjen za nek predmet, se mu ne bo treba tako veliko učiti kot nekomu drugemu, ki mu določen predmet ne leži in potrebuje zanj več časa in truda.« Določeno znanje z mature, ki je del splošne razgledanosti, ostane. Pri izbirnih predmetih, kjer gre večkrat predvsem za številne podatke, ki jih kasneje ne obnavljaš, pa zbledi, ugotavlja Ferant. Sam je imel kot izbirna predmeta kemijo in geografijo. Po izbiri študija je znanje kemije seveda nadgrajeval in mu je prišlo zelo prav, podobno pri matematiki in angleščini, medtem ko geografije ni potreboval in je znanje malo zakrnelo. Mogoče ga bo obnovil v prihodnjih mesecih, ko bo odšel v Indijo. TC, foto: GrupA OB ROBU Dragocena popotnica Da se brez muje še čevelj ne obu-je, ni le star slovenski pregovor, temveč za vsa življenjska področja kot pribito drži in bo držalo tudi v prihodnje. Da se je učenja treba lotiti pravočasno, da je treba delati sproti in na koncu naučeno snov le ponoviti, da ni težav, so kot pravo mantro ponavljali vsi letošnji zlati maturanti. Takšen recept za uspešno in čim manj stresno šolanje je IVANA STAMEJČIČ kot edini učinkovit tik pred koncem šolskega leta v našem časopisu ponujala tudi šolska psihologinja. In nenazadnje - to je menda eno redkih, če ne celo edino pravilo, ki se v zadnjih desetletjih ni spremenilo in ostaja trdno zasidrano v slovenskem šolstvu. A redno delo v štirih gimnazijskih letih maturantom ne prinaša zgolj lepih dosežkov in zlatega oziroma celo diamantnega sijaja, prinaša jim še veliko več. V tem času so namreč toliko utrdili svoje delovne navade, da bodo lažje zmogli vse kasnejše preizkušnje in napore, ki jih čakajo v življenju. Tudi zato so zlati maturanti praviloma odlični študenti in kasneje uspešni v svojih poklicih. Če že, se zatakne pri tistih, ki pri izbiri študija ne prisluhnejo dovolj sebi ali jih kasneje razočara način študija. Tudi za akademsko izobrazbo namreč nekateri profesorji terjajo faktografsko pomnjenje in sami predavajo tako, kot da so študijske predavalnice še vedno edini prostori, kjer je mladim dostopno znanje. Če imajo smolo, da naletijo nanje, izgubijo veselje do učenja - kot ga po drugi strani velikokrat dobijo tisti, ki so se v srednji šoli še lovili in svoje obveznosti opravljali zgolj zaradi tega, ker je bilo »pač treba«. Potem pa izberejo pravi študij, snov jih zanima in se z naravnost osupljivim žarom lotijo učenja. To namreč traja in traja. Več kot se že naučiš, več še želiš izvedeti. Letošnji maturitetni rezultati kažejo, da je uspešnost generacije še vedno razporejena po Gaussovi krivulji, le njen vrh med neuspešnimi in najbolj uspešnimi se je rahlo nagnil v desno, k trenutno uspešnejšim. A da se bodo res lahko dokazali v življenju, morajo dobiti priložnost(i) - a glede tega trenutno slovenska družba zelo skopari. Pomaga reševanje izpitnih pol iz preteklih let, a brez sprotnega dela ne bi šlo. V Ljubljani bom študirala računalništvo in informatiko, to se mi zdi perspektiven študij. Izbirala sem med naravoslovno-tehničnimi znanostmi. Ne le matura, vsa gimnazija se mi zdi po svoje prelomna, saj je to obdobje odraščanja, ko se moraš res odločiti o svoji prihodnosti. Bilo je lepo, a verjamem, da nas tudi v prihodnosti čaka še veliko lepega.« Peter Kus, 30 točk: ne potrebuješ. Če si dovolj ambiciozen in veš, kaj moraš narediti, gre. Maturite-tni izpiti ne temeljijo na podrobnostih, zato ne sme biti težav. Naša šola je znana po tem, da nas profesorji dobro pripravijo, znajo nas motivirati in nas opozarjajo, naj kaj moramo biti pozorni. Matura je eden prelomnej-ših izpitov, a je tudi precej >drilanja<. Pri vseh stvareh v življenju se je treba vprašati, zakaj to počneš, kaj je smisel, in če ga najdeš, potem vse gre. Študiral bom medicino v Mariboru in tega se res že veselim.« Sabina Čufer, 30 točk: MTumo »Če delaš sproti, posebnih priprav za maturo niti se veliko naučili in dobili lepo popotnico za življenje. Sam sistem mature mi ni všeč. Je res velik psihičen pritisk, še bolj kot izpiti pa dolgo čakanje na rezultate, ki je tako težko prav zato, ker ne moreš ničesar več narediti.« Peter Kovačević, 31 točk: »Učenje sem načrtovala tako, da mi ni zmanjkalo časa. Četrti letnik, ko se zaveš, da sam odločaš o prihodnosti, je dovolj dolg, da utrdiš znanje, ki ti potem ostane tudi za kasneje. Študirala bom medicino in zdaj upam, da imam dovolj točk in ne bo težav pri vpisu. Gimnazija mi ostajajo v lepem spominu, zdi se mi, da smo smo reševali teste iz prejšnjih let, zadnji teden pa sem se učila približno šest ur na dan. Večina stvari, ki jih je »Nekateri pravijo, da so se veliko pripravljali, medtem ko sem sam večino znanja dobil že med poukom. Vse, kar sem potreboval za uspeh, sem se naučil v minulih štirih letih. Ta rezultat je dokaz, da so bili profesorji dobri in da sem se tudi sam sproti učil. Nekaj podatkov, ki jih moraš znati na maturi, sicer kasneje izgubiš iz spomina, zlasti pri matematiki pa gre za učenje logičnega razmišljanja. Študiral bom kemijo v Ljubljani, znanje z mature mi bo tako koristilo.« Tjaša Žohar, 32 točk: »V razredu smo se veliko pripravljali. Kar nekaj sobot treba znati, je bolj splošnih in teh ne pozabiš niti čez čas. Od predmetov so mi bili bolj pri srcu jeziki, čeprav grem študirat živilstvo in prehrano. Matura se mi zdi bolj pregled splošnega znanja štirih let, ne pa zrelostni izpit. Tistim, ki se je bojijo, sporočam, naj jih ne bo strah, to je, kot bi pisal kakšen drug test.« Žan Šumiga, 33 točk: »Da bom študiral medicino v Mariboru, sem se odločil že pred leti, zato sem vedel, da je treba delati sproti in dosegati tudi dober učni uspeh. Če imaš cilj, potem veš, čemu slediš in ti ne zmanjka motivacije, brez učenja in ponavljanja pa seveda ne gre. Matura je bila prva večja življenjska preizkušnja, ko se moraš dokazati širše. Kljub veselju ob novih izzivih, je tudi kanček žalosti. Poslavljam se od šole, ki jo bom pogrešal, a tako je v življenju, vselej je treba iti naprej.« Nejc Maček, 30 točk: »Maturitetne izpite smo vsi pričakali zelo živčni, saj nismo vedeli, kaj lahko pričakujemo. V kratkem času je treba pokazati veliko znanja, a to znanje je tisto, ki se nalaga že iz osnovne šole in potem vsa štiri leta srednje. Snov je treba le ponoviti, za to pa je bilo dovolj časa. Seveda so bili tako kot sicer v šoli tudi na maturi lažji in težji predmeti, med slednjimi sta bila to zame zaradi obsega snovi slovenščina in tudi fizika, kjer pa je bila v izpitni poli napaka, za katero maturanti nismo vedeli. Študiral bom računalništvo in tega se veselim.« IS, TC PREKLOPITE na PLIN Preverite svojo možnost priklopa na plin na Številki 080 1617 I -www.energetika-ce.si 8 IZ NAŠIH KRAJEV Zakaj se je sprožil rečiški plaz? Za zdaj odgovornosti ne prevzema nihče LAŠKO - V Spodnji Rečici pri Laškem se sprašujejo, če so za zavarovanje pobočja, s katerega je v dolino pred kratkim zgrmelo več tisoč kubičnih metrov jalovine, vsi vpleteni na tem prostoru naredili dovolj. Predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti Matjaž Pikl je na nedavnem občinskem svetu opozoril na vprašanje odgovornosti za zgodbo, ki najverjetneje še dolgo ne bo dočakala epiloga. V občini, kjer so že prejeli geološko--geomehansko poročilo, pravijo, da iskanje krivca ni njihova naloga. Rudnik Trbovlje Hrastnik odgovarja, da ni pravni naslednik Rudnika Laško. Podjetnik Zdenko Pilih, ki ima v bližini kamnolom, povezavo te dejavnosti s sprožitvijo plazu ostro zavrača. Matjaž Pikl iz vrst Demokratične stranke upokojencev Slovenije je na seji opozoril, da je bila za območje v Rečici, kjer se je nedavno sprožil plaz, že leta 2001 v odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine predvidena obvezna izdelava ureditvenega načrta za kamnolom. Načrt bi moral upoštevati in vključevati tudi vmesno območje nekdanjega rudniškega jalovišča. Oboje je bilo predvideno tudi v osnutku občinskega prostorskega načrta iz leta 2014. »Razmišljamo o tem, če bi lahko z opozorili, ki smo jih dajali krajani, preprečili to škodo in začetek te dolge zgodbe, ki kmalu še ne bo dočakala konca,« pravi. Stari grehi? Pikl odgovornost za to, da predvideni načrti niso bili izdelani, vidi pri nekdanjih lastnikih rudnika in kamnoloma, podjetju Rudnik Trbo-vlje-Hrastnik. »Cilj te družbe Na Ministrstvu za okolje in prostor so zapisali, da je bil vzrok za sprožitev plazu nedvomno v obilnih padavinah, ki so dan pred to naravno nesrečo zajele območje občine Laško. Podrobnejše vzroke pa bodo pokazali postopek izdelave tehnične dokumentacije za sanacijo ter ostali postopki, ki so v teku. Kaj pa denarna pomoč laški občini? »Pristojnost Ministrstva za okolje in prostor je v tem trenutku omejena na zagotavljanje pretočnosti vodotoka, kar predstavlja sočasno tudi strošek našega ministrstva. Glede na prejete podatke o obsegu interventnih stroškov, nastalih ob izvajanju ukrepov za zaščito in reševanje, bo ministrstvo predlagalo Upravi RS za zaščito in reševanje, da se občini na ustrezen način zagotovi povrnitev dela nastalih upravičenih stroškov.« je bil le, da bi kamnolom prodala, da bi se vsega tega rešila oziroma da bi breme preložila na novega lastnika. Pozabila pa je na odlagališče jalovine in na varovanje tega območja, ki ga je >onesnažila< z zemljino. Kako s kamnolomom upravlja sedanji lastnik, bo zdaj povedala stroka, ne krajani.« Kamnolom v bližini nemirnega območja deluje že približno sedem desetletij. Sprva je sodil pod Rudnik Laško, pri čemer je po njegovem zaprtju v začetku devetdesetih let takratna vladna komisija za zapiranje rudnikov ocenila, da lahko kamnolom preživi tudi sam. Za njegovo upravljanje je bilo leta 1992 ustanovljeno podjetje Gratex, ki je kot hčerinska družba sodilo pod okrilje RTH. Kamnolom je danes del podjetja Pilih Beton, katerega lastnik je Zdenko Pilih. Po besedah Pikla kamnolom krajanom danes ne Vprašanja o ogledu plazišča v Spodnji Rečici in morebitnem iskanju odgovornosti smo naslovili tudi na inšpekcijo za energetiko in rudarstvo, ki deluje pod okriljem republiškega inšpektorata za infrastrukturo. V odgovoru so zapisali, da je rudniška jama, ki se nahaja na območju, kjer se je sprožil plaz, že več let zaprta pod pogoji, ki jih je določal prejšnji Zakon o rudarstvu. »Izdana je bila odločba o prenehanju pravic in obveznosti, ki je bila pogoj za prenehanje rudarske pravice, izbris iz registra nosilcev rudarske pravice in izbris iz katastra raziskovalnih oziroma pridobivalnih prostorov. Ker je rudnik zaprt, rudarski inšpektorji niso pristojni za nadzor omenjenega območja.« Inšpekcija za energetiko in rudarstvo meni še, da da sta kamnolom in območje, kjer se je v preteklih letih odlagala odkrivka, precej oddaljena od mesta, kjer se je sprožil plaz in zato po njihovem mnenju nista imela vpliva na plazenje jalovišča. Nova preprostost plačevanja. PLAČILNE IN KREDITNE KARTICE VAM OLAJŠAJO PLAČEVANJE, ŠE POSEBEJ NA POTOVANJIH IN POČITNICAH. PREPROSTO, HITRO IN VARNO! »Upam, da bomo z argumenti in s skupnimi močmi dosegli, da bodo plaz sanirali tisti, ki so zanj odgovorni. In da bodo povrnjeni tudi stroški, ki so nastali pri dosedanji sanaciji te katastrofe,« pravi predsednik Krajevne skupnosti Rečica pri Laškem Matjaž Pikl. Aljaž Krpič je povedal, da je Rudnik Laško skoraj celo stoletje odlagal jalovino na različnih mestih v občini - tudi v Zgornji Rečici, Hudi Jami in na Šmihelu. »Odložena snov je bila več let pri miru, zdaj pa se je sprožila. Pri tem si najverjetneje nihče ne bo upal trditi, ali je bilo za to krivo slabo odvodnjavanje, vzdrževanje ali karkoli drugega.« povzroča več sivih las kot nekoč. »Zdaj pridobivajo veliko manj materiala kot v prejšnjih letih. V bolj vročem obdobju sicer opazimo več prahu, medtem ko drugih posledic za življenje pri nas ni.« Dodaja še, da krajani v zadnjih dveh letih niso podali kakršnihkoli pritožb na krajevno skupnost. Naročili geologa in sklicali sestanek Župan Občine Laško Franc Zdolšek meni, da prostorski akti zadevajo samo izkoriščanje kamnoloma, nad koncesijo njihovega izrabljanja pa bdi država. »Po sprožitvi plazu smo se obrnili na pristojne službe, da bodo preverile okoliščine in raziskale vzrok sprožitve. Upam, da plaz ni povzročila gospodarska dejavnost na tem območju.« Samostojni strokovni sodelavec Urada za gospodarske javne službe, okolje in prostor v Občini Laško in namestnik poveljnika občinskega štaba civilne zaščite Aljaž Krpič je dejal, da širše preiskave sprožitve plazu ni bilo. »Občina je naročila geološko poročilo, medtem ko krivca nismo iskali. To tudi ni naša naloga.« Minuli teden se je vodstvo občine sestalo z znanimi lastniki zemljišč, medtem ko bo poizvedbi o tem, kdo so ostali lastniki, služila izdelava geo- detskega posnetka. Sestanek je bil po besedah Krpiča namenjen predvsem pogovoru o nadaljnjih korakih sanacije plazu. Udeležili so se ga predstavniki Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki ima v lasti večino območja, kjer se je sprožil plaz, ter vodstvo podjetij Gratex in RTH. RTH dvignil roke Direktor Rudnika Trbo-vlje-Hrastnik Bojan Jelen je pojasnil, da RTH ni neposredni pravni naslednik Rudnika Laško. Povedal je, da je bil Rudnik Laško leta 1985 vključen v podjetje Rudniki rjavega premoga Slovenije. Jelen je zatrdil, da je bil odkop premoga v Laškem končan, ko RTH v današnji obliki še ni niti obstajal. RTH sicer skrbi za določena območja, kjer so nekoč kopali premog. Ne pa tudi za zemljišče v Spodnji Rečici. »Za nekdanji Rudnik Laško je bil izdelan program zapiranja. Tega je potrdilo ustrezno državno telo, izveden je bil v skladu s projektno dokumentacijo. Izvedbo programa so nadzorovale rudarske inšpekcijske službe. Ob koncu del je bil zaključni tehnični pregled, izdana je bila odločba o dokončanju del,« je povedal Jelen. In dodal, da je bil rudnik v letih 1994 ali 1995 izbrisan iz registra rudarskih organizacij, za kar je pristojno ministrstvo izdalo tudi ustrezno odločbo. Zemljišče prodali skladu Po besedah Jelena potem RTH iz naslova pretekle rudarske dejavnosti na tem območju ni imel več obveznosti. Ostale so mu le obveznosti lastnika zemljišča. A slednje prav tako že nekaj časa ni več v lasti RTH. Po sklepu vlade je bilo namreč preneseno na sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ta pa je od trenutka prenosa upravljavec tega dela območja. Je pa potrdil, da ima RTH v laški občini v lasti še nekaj zemljišč, za katere je dolžan skrbeti. Jelen se je sicer minuli četrtek udeležil sestanka, ki ga je organizirala Občina Laško, pred tem pa so v RTH preverili odgovornost za zemljišče, kjer se je sprožil plaz. »Ugotovili smo, da so bili tako iz rudarskega kot iz premoženjskega vidika izvedeni ustrezni prenosi na druge imetnike pravice. Torej nismo ne kot lastniki ne kot nekdanji uporabniki zemljišč v Spodnji Rečici dolžni skrbeti zanje.« V zadnjih letih novi nasipi Geolog Samo Marinc, ki je po naročilu Občine Laško za pobočje izdelal geološko-geo-mehansko poročilo, meni, da je vzrokov za sprožitev plazu več. Nedvomno sta k nastanku prispevala močno deževje in po drugi strani neurejeno odvodnjavanje doline. »Tja so najprej odlagali jalovino Rudnika Laško, nakar je neuporabljen material odlagal še kamnolom. Ali so ti nasipi narejeni strokovno, je težko soditi. Menim, da niso in da so z njimi uničili sistem odvo-dnjavanja doline. Vse skupaj se je združilo, voda je dolgo namakala rudniško zemljino, ki je odtekla kot blatni tok oziroma kot plaz.« Marinc je razložil, da so nasipi kamnoloma nastali nedavno. Povedal je, da je iz posnetkov iz zraka, objavljenih v Atlasu Slovenije, razvidno, da je kamnolom v približno zadnjih treh letih odlagal material zahodno od roba aktivnega kamnoloma. Nasip sega na spodnjem delu do starega zasipa jalovine, pri čemer je v zadnjem letu zrasel še ozek prečni nasip na južnem robu kamnoloma. »Nasipi niso za-travljeni niti sanirani, videti so tako, kot da bi jih naložili včeraj, a popolnoma natančno se ne da sklepati, kdaj so jih naredili.« Povedal je še, da miniranje v kamnolomu sicer ima določene učinke na pobočje, vendar le minimalne. »Da bi se plaz sprožil zaradi tega, je težko reči, saj so že zaradi bližine okoliških hiš sunki manjši, pobočje se ne trese močno.« Trditev, da bi sedanje delovanje kamnoloma lahko imelo kakršenkoli vpliv na sprožitev plazu, je ostro zavrnil direktor podjetja Pilih Beton Zdenko Pilih. Dejal je, da je edini vzrok stara rudniška deponija in da kamnolom ničesar ni odlagal na območju plazu. Podrobneje na naša vprašanja ni želel odgovoriti. TINA STRMČNIK Foto: Samo Marinc S' KREDITNE IN PLAČILNE KARTICE ђ banka celje www.banka-ceije.si Občina je na ministrstvo za okolje in prostor v upanju, da bo dobila povrnjene stroške, naslovila poročilo o dosedanjih izvedenih ukrepih. Ti so doslej znašali približno 165 tisoč evrov. V dopisu je predstavnikom ministrstva predlagala sestanek, na katerem bi se dogovorili o skupnih aktivnostih v prihodnje. »Pobočje bo potrebovalo določene rešitve. Tako kot je, ne more ostati,« meni Aljaž Krpič. IZ NAŠIH KRAJEV 9 Manj inovacij, a vsebinsko bolj raznolike Znani so najboljši inovatorji preteklega leta v Spodnji Savinjski dolini - Komisijo najbolj navdušilo merjenje pešanja srca Občine Spodnje Savinjske doline so v sodelovanju z Zbornico zasebnega gospodarstva Žalec in Razvojno agencijo Savinja v petek dopoldne v prostorih podjetja Matjaž v Petrovčah podelile priznanja avtorjem petih najboljših inovacij leta 2014. Med vsemi sta se letos najbolje izkazala prof. dr. Matej Podbregar, dr. med., in Jure Zdovc, ki sta izdelala napravo in metodo za merjenje pešanja srca. Na razpis Inovator leta Spodnje Savinjske doline 2014, na katerem zaradi varčevanja nista sodelovali občini Vransko in Tabor, je bilo letos prijavljenih sedem inovacij, od katerih so bile tri skupinske, kar pomeni, da je pri razvoju prijavljenih projektov sodelovalo deset inovatorjev. Bera letošnjih inovacij je bila v primerjavi s preteklim letom skromnejša, a je bila zato po besedah predsednika komisije dr. Jožeta Korberja vsebinsko veliko bolj pestra. »Prispele so inovacije, ki so nastale na podlagi aplikativnega raziskovalnega in razvojnega dela ter dela na delovnem mestu in zbiranja obstoječega znanja.« Komisija, ki so jo sestavljali predstavniki iz vseh sodelujočih občin in Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec, je izbrala pet najboljših inovacij. Njihovi avtorji so prejeli priznanja in denarne nagrade, ki so se gibale od 2.100 do 2.500 evrov, odvisno od števila prejetih točk. Kateter manj Najvišjo oceno je prejela inovacija naprava in metoda za nepretrgano merjenje arterijske vaskularne kom-pliance, utripnega volumna in minutnega volumna srca, ki sta jo ob podpori podjetja Dat Con s Polzele razvila Najboljši inovatorji preteklega leta v Spodnji Savinjski dolini. prof. dr. Matej Podbregar, dr. med., in Jure Zdovc. »Povsem preprosto rečeno gre pri inovaciji za merjenje pešanja srca. Pri bolnikih na intenzivni negi, ki so tako bolni, da jim srce ne more več delovati po normalni poti, imajo v njem vgrajeno intraaortno balonsko črpalko, ki jim pomaga črpati kri po telesu,« je pojasnil Zdovc in dodal, da je tovrstna metoda merjenja sicer obstajala že prej in da gre v tem primeru za njeno izboljšavo. Bolnik z njo namreč ne potrebuje še enega dodatnega katetra za merjenje pretoka krvi, kar pomeni polovico manj možnosti napak pri posegu, ki je lahko zelo nevaren. Voda tako ali drugače Drugo nagrado je prejel Robert Horvat iz Griž za vitel s samodejnim nadzorovanim uravnavanjem hitrosti odvijanja vlečne vrvi. Kot doktorski študent se je inovacije lotil v sodelovanju s podjetjem Uniforest iz Do-briše vasi. Razvil je vitel, ki lahko sam opravlja funkcijo žičnice in zaradi tega omogoča samodejno spuščanje vlečne vrvi po strmini brez nadzora upravljavca. »S preprostim stiskom na gumb sprožimo odvijanje vlečne vrvi in s tem žičnica deluje povsem sama,« je strnil bistvo inovacije Horvat. Na tretje mesto se je uvrstila inovacija horizontalni dvostransko delujoči cepilni stroj avtorjev Janeza Upla-znika in Simona Tominška iz podjetja Sico iz Arje vasi, ki je že več let prisotno na inovacijskem področju. S sistemom za hlajenje tehnološke industrijske vode kot edinim ali dodatnim virom ogrevanja proizvodnih, skladiščnih in poslovnih prostorov v industriji je četrto mesto zasedel Kristjan Mo-horič, stara znanca razpisa za inovatorja leta Spodnje Savinjske doline Sebastijan Prislan in Iztok Medved iz podjetja Ursa iz Žalca pa sta letos z AquaMeliusom, na- pravo za spremljanje in bolj-šanje lastnosti vode, pristala na petem mestu. Pestra bera inovacij Začetki razpisa za inovatorja leta segajo v leto 2006, ko je najboljše inovacije začela zbirati najprej Občina Žalec. Leta 2012 se ji je na pobudo Razvojne agencije Savinja pridružilo še preostalih pet občin Spodnje Savinjske doline. S tem je razpis bistveno pridobil veljavo tako v smislu povečanja nabora prijaviteljev kot tudi zajema finančnih sredstev za izvedbo razpisa. Komisija je od leta 2006 do 2011 ocenila 35 inovacij, ki jih je razvilo 57 inovatorjev, od leta 2012 do 2014 pa je sodelovalo kar 44 inovatorjev z 31 inovacijami. Kako se je vsem tem inovacijam iz preteklih let uspelo uveljaviti na trgu, kot je pojasnil predsednik komisije Korber, na žalost ne spremljajo. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Rebalans zaradi mostu GORNJI GRAD - Po prvem rebalansu letošnjega občinskega proračuna, ki so ga sprejeli na zadnji seji občinskega sveta, naj bi znašali letošnji skupni prihodki in odhodki približno 2,3 milijona evrov. Popravek proračuna so sprejeli zaradi denarja, ki pripada občini po Zakonu o financiranju občin. Tega namenjajo letos posodobitvi mostu čez Dreto v Šmiklavžu. Poleg tega so v rebalansu povišali sejnine občinskim svetnikom in članom občinskih odborov ter komisij, kar utemeljujejo z višjim številom sej, kot so jih načrtovali. Nekoliko več denarja namenjajo tudi za vzdrževanje občinskih cest. Po rebalansu so prihodki in odhodki višji za manj kot odstotek. Za letošnje naložbe je v gornjegrajski občini v celoti 26 odstotkov občinskega proračuna, med drugim sta letos na vrsti strehi na šolah v Gornjem Gradu in Novi Štifti. Novega zadolževanja občine letos ni, za posojilo za gradnjo toplovoda za daljinsko ogrevanje iz leta 2000 pa bodo letos odplačali več kot sto tisoč evrov. BJ Večja pozornost cestam NAZARJE - Po rebalansu občinskega proračuna, ki so ga svetniki sprejeli na zadnji seji občinskega sveta, so prihodke in odhodke povišali za približno tri odstotke. Ti tako po novem znašajo približno 2,9 milijona evrov. V rebalansu so med drugim upoštevali letošnji stečaj javnega podjetja Dom Nazarje, ki je imel za posledico, da je upravljanje pokopališč in poslovilnih vež preneseno neposredno na občino. Med naložbami je v rebalansu dodatnih 18 tisoč evrov, ki jih je občina prejela po Zakonu o financiranju občin za asfaltiranje ceste Kokarje-Laze. V letošnjem proračunu je nasploh precej denarja za področje cest, v njem je denar za protipoplavno urejanje industrijske cone Prihova in za ureditev parkirišča v občinskem središču. Za različne naložbe imajo v občini Nazarje letos 28 odstotkov odhodkov. V občini imajo letos med drugim več prihodkov zaradi uspešne prodaje zemljišč v industrijski coni Prihova. Novega zadolževanja ne bo, za posojila za nekdanje naložbe bodo v tem letu vrnili sto tisoč evrov. BJ NA KRATKO Ostali brez vlaka ROGATEC - Slovenske železnice so po le dveh mesecih poskusnega obdobja, ko je njihov kopalni vlak ob sobotah vozil tudi do Rogatca, ta prevoz ukinile. Podžupan Anton Roškar je pojasnil, da je občinska uprava v to, da je vlak sprva vozil do tamkajšnje postaje, vložila precej prizadevanj. Tudi tamkajšnji zavod za kulturo, turizem in razvoj je, da bi v Rogatec privabil obiskovalce s kopalnim vlakom, izvedel marketinško akcijo in zanjo namenil dva tisoč evrov. Število obiskovalcev se je sicer povečalo, vendar ti v Rogatec niso prišli z vlakom. Roškar sicer razume, da morajo Slovenske železnice kot podjetje upoštevati ekonomsko upravičenost voženj, a kljub temu upa, da bodo v prihodnje še naredile izjemo. Občinski svet je sicer odločil, da bo na Slovenske železnice naslovil dopis, v katerem bo skušal podjetje prepričati, da bi vlak ponovno uvedlo. Slovenske železnice nam pojasnila o ukinitvi vlaka še niso podale. TS Še nekaj dni za prijavo RADEČE - Organizacije, ki delujejo na področju socialnih in humanitarnih dejavnosti, se lahko še do 20. julija prijavijo na občinski razpis za sofinanciranje. Občina je za ta namen v proračunu zagotovila približno 4 tisoč evrov. Izvajalci programov in projektov so lahko organizacije, društva, združenja in zveze, ki so registrirani za izvajanje socialnih in humanitarnih dejavnosti in na tem področju tudi delujejo. Občina bo pri izbiri upoštevala kakovost in realnost predlagane vsebine, sodelovanje uporabnikov in prostovoljcev v programu ter njegovo finančno plat. TS Savinjska regija na svetovni razstavi V Slovenskem paviljonu, ki bo na svetovni razstavi Expo v Milanu odprt vse do konca oktobra, bodo obiskovalci v drugi polovici julija v okviru regijskih predstavitev Slovenije spoznavali Savinjsko regijo. Predstavitev območja 31 občin so zasnovali v Zavodu Celeia Celje in kot pravi svetovalka za turizem Urša Dorn, je rdeča nit predstavitve voda, ki povezuje reko Savinjo in termalne vode. V 16-dnevni predstavitvi so v regiji sledili tudi osrednji temi letošnje svetovne razstave - okusom. Vrhunec predstavitve bo že med 16. in 18. julijem, ko bodo obiskovalcem Expa ponudili kulinarične dobrote Savinjske regije, ki jih bodo pripravljali dijaki in učitelji Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. Zasnova predstavitve je bila zahtevna, saj je bilo treba povezati in uskladiti različne turistične ponudnike. Razvojna agencija Savinjske regije je v angleškem in italijanskem jeziku izdala promocijsko knjižico, v kateri je povezala vseh sedem regijskih termalnozdraviliških centrov, ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva ter Žičko kartuzijo. V njej so ponudniki objavili kupone za od 10- do 50-odstoten popust na svoje storitve. Gledee na to, koliko kuponov bo kasneje unovčenih, bodo v regiji lahko merili uspešnost predstavitve - čeprav v Zavodu Celeia Celje poudarjajo, da ta na svetovni razstavi zasleduje bolj promocijske cilje in ne toliko komercialnih. IS Domačini na dnevu Laščanov LAŠKO - Dan pred uradnim odprtjem 51. Piva in cvetja so se domačini, ki bodo v naslednjih dneh v svojem mestu pozdravili Slovenijo v malem, srečali na Dnevu Laščanov. Okoli 14. ure je svoja vrata odprla Pivovarna Laško in poskrbela za vodene oglede in degustacije. Pestro dogajanje je sledilo še zvečer - najprej v Muzeju Laško, kjer so odprli razstavo točilnih naprav z naslovom Enega točenega prosim. Na občinskem dvorišču so se nato zbrali domačini, se srečali s starimi znanci in obujali spomine. Tudi tokrat so se vpisali v knjigo Laščanov, poskusili pa so lahko tudi posebno pivo, ki ga laška pivovarna zvari za ta dan. TS ИјН novi tednik 10 IZ NAŠIH KRAJEV Jelka Reichman in Muri med malimi umetniki ŠENTJUR - Težko je verjeti, da je ljubek črn mačkon v modrem telovniku, ki sliši na ime Muri, star že celih štirideset let. Kultni lik Kajetana Koviča in ilustratorke Jelke Reichman še danes navdušuje staro in mlado. Letos so se mu poklonili tudi mladi ustvarjalci Moje razstave, s katero so otroške umetnine v galerijo Zgornji trg na ogled postavili že drugo leto zapored. V hladu lipe na Ipavčevem vrtu je prvi julijski konec tedna pod mentorstvom Manje Koren Ko-dele ustvarjalo približno dvajset otrok. Maček Muri je v domišljiji najmlajših zaživel na sto in en način. »Otroci so presenetili s poznavanjem Murijevih dogodivščin, njegovega lika in še bolj z izjemno likovno domišljijo. Ustvarjali smo z akrilnimi in s tempera barvami na platno oziroma les. Podobne aktivnosti bomo v prihodnjih dneh pod okriljem Risalnice tudi nadaljevali,« jepovedala Manja Koren Kodele. Nastija Močnik iz šentjurske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti je levji delež organizacijskega truda vložila v otvoritveno prireditev prejšnjo nedeljo. Šele tik pred zdajci je bilo namreč jasno, da bodo na odprtju pozdravili tudi ikono slovenskega ilustratorstva Jelko Reichman. »Brez pretiravanja lahko rečem, da je to eden od vrhuncev mojega dela osemmesečnega dela v skladu. Gospa se namreč zelo nerada udeležuje javnih prireditev, a ko smo ji razložili, za kakšno razstavo gre, je bila navdušena. Izkazala se je za čudovito sogovornico in mislim, da nas je vse očarala,« je ob tem povedala Močnikova. Jelko Reichman, sicer Ljubljančanko, na Celje vežejo lepi spomini iz časa, ko je v SNG Celje še igrala njena hči Darja. »Neštetokrat smo bili tu na predstavah, veliko je bilo lepih dogodkov in s takšnimi doživetji se ti kraj preprosto priljubi.« V Celju je ustvarila tudi enega naših pomembnejših ambasadorjev - Hermana Lisjaka iz otroškega muzeja Celje. »Če bi bila stara trideset let, bi se v Šentjur preprosto preselila,« je svoje navdušenje nad našimi kraji v mestu Ipavcev še nadgradila. StO Z ilustratorko Jelko Reichman sta se pred Galerijo Zgornji trg pogovarjali Manja Koren Kodele (v sredini) in Nastija Močnik. Ob koncu sta gostji v dar poklonili kolaž risbic, ustvarjenih v dvodnevni likovni koloniji po navdihu mačka Murija. Rekordni obisk Velenjske plaže v tem poletju Težave zaradi prepolne Velenjske plaže Velenjsko mestno občino je visok obisk očitno presenetil Velenjsko plažo je v letošnjem vročem poletju obiskalo že pet tisoč kopalcev. Podatek, ki je razveselil Mestno občino Velenje, a jo je hkrati tudi zaskrbel, saj očitno na takšen obisk logistično ni bila povsem pripravljena. »Zagotavljanje reda in varnosti pri tako visokem obisku je precej zahtevno, zato smo se odločili okrepiti redarsko službo, ki bo ljudem svetovala, kako najbolj varno uporabljati plažo, je povedal Bojan Prelovšek, namestnik vodje urada za razvoj in investicije v Mestni občini Velenje. Za zagotavljanje tega ukrepa je tako od minulega petka na Velenjski plaži treba plačati 2 evra za tako imenovano uporabnino parkirišča, s čimer bodo po besedah Prelovška financirali dodatno osebje, ki bo skrbelo za varnost na plaži. »Za večjo varnost bodo skrbele štiri osebe, dve bosta skrbeli za red na parkirišču in dve za red v vodnem Od oktobra modra cona DOBRNA - V kraju bodo prvega oktobra vzpostavili modro cono, ki bo na območju za občinsko stavbo, kjer sta asfaltirano in makadamsko parkirišče. Tam pušča precej v središču Dobrne zaposlenih svoje avtomobile kar po osem ur skupaj. To so predvsem delavci term. Zaradi tega so prikrajšani drugi, ki imajo krajše opravke v občini, krajevnem uradu, na pošti, v Ticu in različnih lokalih. Ti občani negodujejo, saj zaradi gneče na parkirišču ne morejo parkirati niti krajši čas. V občinski upravi so zato poiskali rešitev v obliki modre cone, kot jo že poznajo v bližnjih mestih, na primer v Zrečah in Slovenskih Konjicah. Na zadnji seji občinskega sveta so se svetniki z vzpostavitvijo modre cone strinjali in sprejeli odlok o določitvi območja kratkotrajnega parkiranja. Po odloku, ki so ga sprejeli v torek, bo tako mogoče v modri coni parkirati največ po tri ure skupaj, izjema bodo konci tedna in prazniki. Omejitev parkiranja bo veljala med 7. in 17. uro. Vozniki, ki bodo parkirali v modri coni, bodo morali začetek časa parkiranja označiti na vidnem mestu. Če teh določil ne bodo upoštevali, se jim lahko zgodi, da bodo plačali globo. Nadzor nad parkiranjem v modri coni bosta opravljala medobčinski inšpektorat in redarstvo, ki bosta na začetku le opozarjala. BJ parku. Proizvajalec vodnih igral je predpisal, da je na lahko na igralih naenkrat največ 20 oseb in ne na primer 70, kot se je dogajalo doslej. V letošnji poletni sezoni je na Velenjski plaži poskrbljeno tudi za večjo varnost kopalcev v jezeru, saj je zdaj reševalec iz vode na plaži vsak dan in ne več le ob koncu tedna, kot je bila praksa v minuli poletni sezoni. RG Foto: MATEJ VRANIČ Začele so se priprave na vzpostavitev prve modre cone na Dobrni. Ta bo na parkirišču za občinsko stavbo. Zlato dolgoletnemu županu NAZARJE - Na zadnji seji občinskega sveta so odločili, da bo prejel letošnje najvišje občinsko priznanje Ivan Purnat. Zlati grb bo prejel za vodenje občine, kjer je bil župan štiri mandate, poleg tega je med zaslužnimi za njeno ustanovitev. Podelili bodo še dva srebrna grba, ki ju bosta prejela Irena Vačovnik in Stanko Flere. Vačovnikova ga bo prejela za delovanje v občinskem svetu, za opravljanje funkcije pod-županje in delo v Krajevni skupnosti Nazarje. Fleretu so namenili srebrni grb za vodenje Krajevne skupnosti Kokarje, delovanje v občinskem svetu in svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Letošnja bronasta grba bosta prejela Darja Acman, ki deluje med gasilci, in Mirko Brezovnik, ki je dejaven na različnih področjih. Priznanja bodo podelili na osrednji prireditvi občinskega praznika, ki ga praznujejo 18. septembra. BJ NA KRATKO Z avtobusom v Logarsko dolino CELJE, SOLČAVA - V Razvojni agenciji Savinjske regije so prisluhnili pobudi iz občine Solčava, da bi poleti vzpostavili avtobusno povezavo med Celjem in Logarsko dolino. Ker na tej razdalji vsaj sprva s prodajo vozovnic ne bodo pokriti stroški, je avtobusni prevoznik Izletnik pričakoval sofinanciranje. RASR je prevzela pobudo in koordinacijo med občinami in kot je povedal direktor Janez Jazbec, so jo župani podprli. Avtobus je prve potnike v Logarsko dolino peljal prvo soboto v juliju, pri čemer bo ob koncih tedna vozil vse do konca avgusta, in sicer ob 7.10 in 13.10 v Logarsko dolino in nazaj v Celje ob 10. in 18. uri. Avtobus je namenjen turistom, družinam, planincem in kolesarjem, ki želijo sobote in nedelje izkoristiti za obisk teh krajev, seveda pa tudi lokalnim prebivalcem. Vzpostavitev avtobusne proge so podprle občine Žalec, Polzela, Braslovče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno, Luče in Solčava, ključ za obračun njihovega prispevka je število občanov. IS Brezplačno kopanje že četrto leto VOJNIK - V občini bo za otroke že četrto leto na voljo organizirano brezplačno kopanje na letnem kopališču Frankolovo. Zanje bo iz šestih krajev občine vozil brezplačen avtobus, ki bo na voljo šest dni, in sicer v obdobju od 3. do 19. avgusta. Brezplačen avtobus bo imel postanke v Vojniku, Novi Cerkvi, Socki, Ivenci, Globočah in središču Frankolovega. Kopanje bo omogočeno otrokom od sedmega leta do konca osnovne šole. Do projekta brezplačnega kopanja je prišlo na pobudo občine, ki ji tako uspe vključiti povprečno šestdeset otrok na leto. Prevoz z avtobusom oziroma kombijem plača občina. Letošnja novost bodo delavnice in različne športno rekreativne dejavnosti, ki jih bodo izvedli v sodelovanju treh mladinskih društev vojniške občine in medgeneracijskega centra. Na pobudo občine so se letos povezali mladinski društvi Frankolovega in Nove Cerkve ter Društvo Most mladih. BJ KULTURA 11 Celje ujeto na fotografijah Gledališče spremenili v ogromen fotoaparat Udeleženci, mentorji in organizatorji letošnje osme delavnice Celje Fokus so imeli priložnost vstopiti v osrčje fotoaparata. Slovensko ljudsko gledališče Celje so namreč začasno spremenili v ogromen fotoaparat. S pomočjo teme in žarka svetlobe so ustvarili do zdaj največjo camero obscuro, ki tudi sicer redno spremlja udeležence celjske fotografske delavnice. Minuli petek so z razstavo Dick Skinners Tadeja Vaukmana v Celju uradno odprli Celje Fokus -festival avtorske fotografije. Med uvodnimi festivalskimi dogodki je bil tudi pogovorni večer o aktualnih vprašanjih analognega in digitalnega, temu pa je sledil brezplačni filmski večer Sol Zemlje. V začetku tedna so se v knežjem mestu zbrali še fotografi različnih generacij, ki na fotografski delavnici ustvarjajo zanimive, edinstvene in celjsko obarvane fotografske zgodbe. Osrednji del prvega festivala avtorske fotografije Celje Fokus še naprej ostaja fotografska delavnica, ki jo člani Zavoda Fokus organizirajo že osmo leto zapored. Letošnje uvodno srečanje udeležencev in mentorjev je bilo resnično nekaj posebnega. Spoznali in srečali so se kar v središču fotoaparata, v katerega so spremenili Slovensko ljudsko gledališče Celje. »S pomočjo trde teme in žarka svetlobe smo ustvarila veliko camero obscuro. Ta je udeležencem ponudila možnost doživetja naravnega pojava, ki omogoča delovanje vseh sodobnih fotoaparatov,« je pojasnil direktor zavoda in idejni vodja delavnice Matej Gorjup. Kakovostne razstave in izobraževalne srečanja Festival avtorske fotografije letos obiskovalcem poleg fotografske delavnice prinaša še številne kakovostne fotografske razstave in brezplačne tematske Fokusove pogovore o aktualnih temah, povezanih s fotografijo. V Galeriji sodobne umetnosti Celje je tako na ogled razstava Sondiranje, ki sta jo pripravila kustosa Peter Koštrun in Peter Rauch, v Galeriji Plevnik-Kronkowska pa bodo nocoj odprli še razstavo fotografij največjega romskega naselja v Evropi Šutka, ki jih je posnel Jaka Gasar. Za prav posebno fotografsko projekcijo Doneski k slovanski mitologiji bo jutri zvečer v parku Celjskega mladinskega centra poskrbel Tomaž Črnej, ki bo fotografije projiciral kar na krošnje dreves. Festival se bo končal v soboto ob 21. uri s projekcijo fotografij, ki so jih v Celju ustvarili udeleženci fotografske delavnice. LK, foto: GrupA Glasbeno poletje za sladokusce Na gradu Podsreda se je že začelo Glasbeno poletje 2015. V letošnji sezoni bodo izvedli pet glasbenih seminarjev, in sicer za trobento, flavto, klarinet, saksofon in violončelo. Glasbeno poletje na gradu Podsreda ima dolgo tradicijo, saj ga pripravljajo že 21 let. Že sedmo leto zapored je njegov umetniški vodja Andrej Zupan. »Glasbeni seminarji so namenjeni tako mlajšim kot že uveljavljenim glasbenikom. Vsi mentorji oziroma profesorji delujejo v eminentnih slovenskih ustanovah, dolgoletne kariere so zgradili kot solisti, ponašajo se tudi z bogatimi pedagoškimi izkušnjami,« je povedal Zupan in dodal, da število tečajnikov vsako leto raste, za kar sta zaslužna tako privlačen program kot pravljično grajsko okolje v Podsredi. Poleg izobraževalnega pomena glasbenega poletja v Podsredi velja omeniti še koncertni cikel spremljajoče vrhunske glasbene ponudbe, ki bo obogatila dogajanje na širšem Kozjanskem. Mentorji in udeleženci bodo namreč pripravili uvodne in zaključne koncerte v posamezni seminar. Glasbeno poletje je odprl seminar za trobento, ki ga je vodil Jure Gradišnik. Ta teden je na vrsti seminar za klarinet Andreja Zupana in seminar za flavto Nataše Paklar. V avgustu bosta sledila še seminar za saksofon Betke Bizak Kotnik in seminar za violončelo Karmen Pečar. StO NA KRATKO Dvorna fotografinja v Rogaški ROGAŠKA SLATINA - V Anini galeriji so v torek zvečer odprli razstavo Foto Tonka. Razstava je delo galerije Klo-vičevi dvori in Zavoda za zgodovino hrvaške književnosti, gledališča in glasbe, v Rogaški Slatini pa gostuje na povabilo tamkajšnjega javnega zavoda za turizem in kulturo. Foto Tonka oziroma Antonija Kulčar je bila ena najpomembnejših hrvaških profesionalnih fotografinj, glavna kronistka družbenega, kulturnega in gledališkega življenja v Zagrebu med obema vojnama. Bila je tudi ugledna portretistka z naslovom dvorne fotografinje. Razstava v Rogaški Slatini gostuje, ker je bila Antonija Kulčar močno povezana z omenjenim krajem. Tam je že pred drugo svetovno vojno imela svoj atelje, kjer je fotografirala številne goste, v objektiv je ujela tudi utrip tedanjega družabnega življenja. V Rogaški Slatini je leta 1971 sklenila svojo življenjsko pot, njeno obrt pa je že v 50 letih prevzela hči Mihaela Imenšek. Na razstavi so predstavljene predvsem umetniške fotografije Antonije Kulčar, na primer portreti znanih igralcev in nekaj aktov. Na ogled sta tudi zbirka družine Imenšek Urbič in del zbirke Ljudskega muzeja Rogaška Slatina. TS Brez spremljave glasbil ŠMARJE PRI JELŠAH - V atriju muzeja baroka je bil v četrtek, 9. julija, drugi Pop rock festival a cappella skupin. Festival je organizirala domača zasedba Amadeus, ki je v goste povabila še pet vokalnih skupin - Male malice iz Ljubljane, Cantemus in M. J. A. V. iz Žalca in celjski Oktet 9, ki je pripeljal goste, ter skupino Musica viva iz srbskega Somborja. Članica gostiteljske skupine Amadeus Simona Šilec je povedala, da je glavni namen festivala poslušalcem približati a capella petje - petje brez spremljave glasbil - ter popestriti prireditveni utrip v občini. »Želimo si, da bi se na tem prizorišču vsak teden nekaj dogajalo. Čeprav so poleti dopusti, bi domačinom najverjetneje odgovarjalo, da se ob večerih lahko udeležijo prireditev v domačem kraju.« TS Odprtje razstave dr. Avguština Stegenška V torek, 7. julija, so v župnišču v Laškem odprli razstavo ob 140. obletnici rojstva doktorja Avguština Stegenška, ki je bil domačin, rojen v Tevčah pri Laškem. Velja za pionirja raziskovanja slovenske sakralne umetnosti in umetnostne zgodovine ter za začetnika spomeniške topografije. Izdal je dve topografiji - Deka-nija Gornjegrajska in Konjeniška dekanija. V načrtu je imel tudi popis vseh cerkva mariborske, takrat lavantin-ske škofije, a ga je žal prehitela prezgodnja smrt. KP Foto: SHERPA PRILOGA Daleč od oči, daleč od denarja Župan Franc Leskovšek - Majhne občine so gonilo podeželskega razvoja Občina Dobje je s tisoč prebivalci med manjšimi v državi. 13 vasi se razprostira na približno 17 kvadratnih kilometrih površine. Samostojno pot je nekdanja krajevna skupnost občine Šentjur začela po drugem krogu členitve občin leta 1999. Po prvem županu Francu Salobirju jo že drugi mandat vodi Franc Leskovšek. Pred zadnjimi volitvami se je za kandidaturo odločil dva dni pred iztekom roka, potem ko si je predvideni kandidat stranke SLS v zadnjem trenutku zaradi službenih obveznosti premislil. Kot pravi Leskovšek, te odločitve ne obžaluje. »Lahko bi bilo tudi drugače, ampak če sem odgovornost sprejel, poskušam veliko podporo v stranki in med volivci tudi upravičiti. Je pa glede na splošne razmere naporno.« Vaša občina letno razpolaga s približno milijon evrov težkim proračunom. Ob tem levji delež sredstev zakoličijo zakonske zahteve. Za investicije tako ne ostane veliko denarja, a ste vseeno v preteklem letu postorili kar nekaj. Naš proračun je primerljiv z ostalimi občinami v tem obsegu, ker je višina primerne porabe pač določena za celo državo. Ob tem država sicer obljublja, da bo zniževala stroške, a je v resnici ravno obratno. Tudi v občini se nagibamo k zviševanju življenjskega standarda, še posebej na področju šolstva in otroškega varstva. Ravno na zadnji seji so svetniki potrdili dodaten oddelek v vrtcu. To pomeni, da bo sredstev za investicije še manj, ampak če so se svetniki tako odločili, je že prav. Kljub temu smo uspeli v zadnjih letih izpeljati kar nekaj večjih projektov. Izpostavil bi energetsko obnovo osnovne šole pred dvema letoma, skupen projekt vodo-oskrbe z občino Šentjur, ki se končuje v teh dneh, kmalu bo Dobrodošli harmonikarji, citrarji, dueti, ansambli in humoristi. Prijave zbiralo do nedelje, 19. julija, na 03/57 98183 ali na naslov: Kulturno društvo Bobje, Bobje 26,3224 Bobje pri Planini. Po prlredlM bo vaSka veselica z ansamblom Strk. Vljudno vabljeni v Bobje! Medijski pokrovitelj: »Občanom želim dobro počutje, zdravje in navdušenje vsakemu na svojem področju ustvarjanja. Na splošno smo osnovne pogoje za življenje v teh 15 letih kar lepo nadgradili in smo na svojo občino lahko ponosni.« Kulturno društvo Dobje vabi v nedeljo, 26. julija, ob 15. uri Občino Dobje že drugi mandat vodi Franc Leskovšek. v makadamski izvedbi prevozna cesta Repuš-Jezerce, občutno smo podprli prizadevanja gasilcev za prizidek h gasilskemu domu, da manjših del, kot so obnova vežice, nova parkirišča in podobno, ne naštevam. Za cesto Repuš-Jezerce so si nekateri krajani prizadevali več kot trideset let. Zdaj se bo po njej končno mogoče peljati. To je bil za občino izjemen zalogaj. Celoten projekt je bil ocenjen na 1,2 milijona evrov. Upali smo sicer na sredstva za regionalno spodbudo, a smo zaradi dolgotrajne priprave dokumentacije zamudili razpoložljive razpise. Zdaj cesto gradimo z lastnimi sredstvi in nekaj skromnimi sredstvi, ki jih je po t. i. 23. členu pri- 79 novi tednik VABLJENI NA KOZJANSKO DOMAČIJO OD 26. DO 30. AVGUSTA 2015 Teden starih obrti in običajev v Kaj bi zdaj radi, delajte kaj bolj pametnega/ Eden od pogojev glede na Zakon o prekrških, da lahko kot policist izrečem samo opozorilo nekomu, je, da moram pred tem iz njegovega ravnanja razbrati, ali bo opozorilo sploh doseglo svoj namen,« dodaja Zalokar. Vendar opozorilo zoper pešca, ki je kršil pravila, ogrožal sebe in druge, saj so kolone vozil morale čakati, da je prečkal cesto tam, kjer tega ne bi smel, Policisti kolesarji so skoraj vsak dan tudi v stiku z občinskimi redarji. Kadar opazijo kršitev, kjer je ukrep redarjev najbolj učinkovit, jih pokličejo na kraj. ni zaleglo. »Pri izdaji plačilnih nalogov pri ljudeh velikokrat pogrešamo malo več samo-kritičnosti. Večina v trenutku, ko je v policijskem postopku, pozabi nase in vidi druge, češ >nekdo pa krade denar, nekdo divja po cestah, je pijan, vi pa nič ne naredite, kaznujete pa mene<. Ukrepamo vedno, kadar zaznamo kršitev. Ni pa nas dovolj, da bi zaznali vse negativne dogodke v družbi in ukrepali. To je nesmiselno pričakovati,« pojasnjuje Zalokar. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Pred dnevi sta policista kolesarja iz Celja posredovala tudi na Celjski koči. Okoliški prebivalci so policiste namreč obvestili o dveh voznikih motorjev v naravnem okolju. Ker je dostop z avtomobilom do območja, kjer sta kršitelja vozila, nemogoč, sta ju izsledila ravno policista kolesarja in ju tudi kaznovala. KRONIKA 15 Na Celjskem spet ponarejeni bankovci Več prestopov pomeni več prekrškov Policija naj bi ponarejevalce že izsledila Policisti na Celjskem so v zadnjem mesecu dobili več prijav, da je v obtoku več ponarejenega denarja - gre predvsem za bankovce za 10 evrov. Samo v zadnjem tednu junija je bilo kar 22 prijav. Ponaredke so našli v treh občinah na našem območju. Kriminalisti zato preiskujejo izvor ponaredkov. Neuradno naj bi bili že na sledi ponarejevalcem. Lani je bilo največ ponarejenih bankovcev za 20 in 50 evrov. Teh so tudi največ odkrili in ravno ti predstavljajo skoraj polovico vseh odkritih ponaredkov. Večinoma gre za posamične unovčitve na bencinskih servisih, v igralnicah, trafikah, gostinskih lokalih in manjših trgovinah, kjer ponaredkov ne prepoznajo takoj na prvi pogled ali otip, saj najverjetneje niti ne pomislijo na to, da bi lahko bil denar ponarejen. Ponaredke odkrijejo šele v trezorjih poslovnih bank, kamor podjetja polagajo izkupičke denarja iz prometa poslovanja. Zato policisti in banke ljudem svetujejo, naj v primeru, če posumijo, da imajo v rokah ponarejen denar, pokličejo policijo, ta namreč ponaredek vzame iz obtoka in išče ponarejevalce. Posle z večjo količino denarja pa naj ljudje opravljajo na bankah in v drugih finančnih ustanovah, tam namreč lahko preverijo, ali je denar pristen. Banka Slovenije uporabnikom vedno svetuje, naj bodo pozorni na bankovce, ki jih prejmejo pri gotovinskih transakcijah. Pristne bankovce je mogoče Bi prepoznali, ali gre za ponaredek ali original? brez težav prepoznati s preprostim preizkusom, ki se imenuje otip-pogled-nagib. To pomeni, da je možno na bankovcu otipati reliefni tisk in pogledati bankovec proti svetlobi, saj morajo biti vodni znak, varnostna nit in sestavljena številka jasno vidni. Vsi trije zaščitni elementi so vidni tako s sprednje kot tudi s hrbtne strani bankovcev. Pri nagibanju bankov- Zaradi tragedije bodo ovadili vzdrževalca ceste Končana preiskava okoliščin smrti 7-letne deklice Celjski policisti so po naših informacijah te dni končali preiskavo prometne tragedije, ki se je zgodila 5. julija na cesti Vojnik-Šmartno v Rožni dolini. Takrat se je ponesrečila 7-letna deklica, ki je med vožnjo s kolesom zapeljala v večjo udarno jamo na neurejeni bankini in padla. Pri padcu je dobila hude poškodbe v trebušnem in prsnem delu telesa, zaradi česar je umrla v celjski bolnišnici. Po naših zanesljivih podatkih so v preiskavi policisti presodili, da je za nesrečo odgovoren vzdrževalec cestnega odseka, na katerem se je zgodila nesreča. Vzdrževalca bodo tako ovadili zaradi kaznivega dejanja opustitve nadzora v javnem prometu. Kazenski zakonik za to kaznivo dejanje predvideva celo zapor do 12 let, kar je enako visoka kazen kot za povzročitev smrtne prometne nesreče zaradi predrzne vožnje. Za domneve o tem, kako se bo zadeva razpletla na sodišču, je še prehitro, saj mora primer še skozi tožilsko sito odločanja. Tožilci bodo ovadbo, ko jo bodo s policije dobili, preučili in ugotovili, ali je treba zbrati še kakšne dokaze ali ne za vložitev obtožnice na sodišče. Tretji možen razplet še pred sodiščem je, da bodo tožilci ovadbo tudi zavrgli, a po neuradnih podatkih in mnenjih tistih, ki poznajo podrobnosti policijskega spisa o tragediji, se to zagotovo ne bo zgodilo. Zakonodaja zaporno kazen predvideva za » ... osebo, ki ji je zaupano nadzorstvo nad vzdrževanjem cest, mostov, nad prevoznimi sredstvi ali javnim prometom ali Iz podjetja Vodovod - Kanalizacija Celje, ki je tudi vzdrževalec omenjene ceste, so nam sporočili, da ovadbe ne morejo komentirati, saj je v pisni obliki še niso prejeli. vodstvo ali usmerjanje vožnje, pa s kršitvijo svoje dolžnosti povzroči nevarnost za življenje ljudi ali premoženje velike vrednosti«. Zapisano v Kazenskem zakoniku RS lahko pomeni, da se bo moral zagovarjati odgovorni iz podjetja, zadolženega za vzdrževanje ceste, ki po mnenju policistov očitno naj ne bi dobro izvajal nadzora nad delom cestnih preglednikov. Več kot očitno so po nesreči vzdrževalci na kraju zaznali, da vse ni tako, kot je treba, saj se je dan po nesreči na tem odseku pojavil prometni znak za označevanje del, drugih ovir in poškodb cestišča. To so opazili tudi številni krajani, ki se dnevno vozijo po cesti Vojnik-Šmartno v Rožni dolini in pravijo, da tega znaka pred nesrečo tam niso opazili. Primer bomo še spremljali. Zaenkrat je znano, da je vzdrževalec - o čemer smo pisali v pretekli številki časopisa - na cesti Vojnik-Brezo-va-Šmartno v Rožni dolini nazadnje bankine urejal leta 2013, nato so cestni pregledniki vozišče pregledovali dvakrat tedensko. Policisti vzdrževalcu naj ne bi očitali, da ceste ni vzdrževal pravilno, a so ugotovili nekatere nepravilnosti, ki naj bi bile krive za nastanek nesreče. SIMONA ŠOLINIC Po podatkih celjske policije je državno mejo s Hrvaško, ki poteka na našem območju, lani prestopilo skoraj tri milijone ljudi. To je nekoliko več kot leto prej. Med njimi je bilo največ državljanov Evropske unije. Takšna pretočnost na mejnih prehodih pomeni seveda tudi več ugotovljenih prekrškov in tudi kaznivih dejanj, ki so jih zaznali mejni policisti. Policisti so lani na mejnih prehodih na Celjskem zaradi neizpolnjevanja različnih zakonskih pogojev za vstop v Slovenijo zavrnili manj tujcev kot pred leti. Tudi zato, ker je Hrvaška že vstopila v Evropsko unijo. V štirih primerih so pri tujih državljanih na meji našli orožje, v osmih primerih pa tudi droge, zasegli so tri vozila. Veliko več je bilo lani primerov, ko so policisti ugotovili, da potniki nimajo ustreznih dokumentov za prehod meje. Kar 25-krat so tujci želeli mejo prestopiti ilegalno, te osebe so nato prijeli že na meji, nekatere celo v notra- njosti Slovenije. Tu gre za tiste, ki so bili na primer skriti v tovornih vozilih in so jih ustavili že v naši državi pri policijskemu nadzoru. Nedovoljenih prehodov meje je bilo na našem območju manj kot v preteklosti, na kar vpliva poostren nadzor in tudi to, da nadzore ob mejah opravljajo slovenski in hrvaški policisti tudi v skupnih patruljah. Z mejno problematiko je tesno povezano tudi delo posebne policijske skupine, ki nadzoruje promet na avtocesti in odkriva ne samo prekrške, ampak predvsem kazniva dejanja tujcev, ki na nek način uspejo prestopiti mejo. Policisti namreč ugotavljajo, da tujci v našo državo pridejo pogosto s ponarejenimi osebnimi dokumenti ali na podlagi lažnih podatkov dobijo dovoljenje za bivanje pri nas. Čeprav je veliko kršiteljev, ki Slovenijo uporabijo samo za prehodno državo za vstop v države na zahodu Evrope. SŠol ca je mogoče videti na sprednji strani spreminjajočo se podobo na srebrni hologramski foliji. Na hrbtni strani pa zlatorumen trak in številko spremenljive barve. Če nekdo bankovec, za katerega sumi, da je ponarejen, vrne v obtok, stori s tem kaznivo dejanje, torej ga lahko policija tudi ovadi. SŠol Foto: Arhiv NT (SHERPA) INFO, 113 Padel s štirikolesnika Na cesti Slatina-Kraberk na območju Slovenskih Konjic se je v ponedeljek popoldne huje poškodoval voznik štirikolesnika. Ta je iz neznanega vzroka zapeljal na levo stran vozišča in nato s ceste. 71-letni voznik je dobil hude poškodbe, ko je padel z vozila, ki se je prevrnilo. Trenutno se zdravi v celjski bolnišnici. S hudimi poškodbami se je končala tudi nesreča v Pirešici, kjer je s kolesa padla 55-letna ženska. Konstrukcija padla na delavca Konec minulega tedna se je v podjetju na Tovarniški cesti v Slovenskih Konjicah zgodila delovna nesreča. Pri varjenju se je težja kovinska konstrukcija prevrnila na 45-letnega državljana Madžarske in ga hudo telesno poškodovala. Pri delu je uporabljal vsa predpisana zaščitna sredstva. Okoliščine nesreče policisti še ugotavljajo. Vlomili v Jakijevo hišo Mozirski policisti preiskujejo vlom v zaščiten objekt Jakijeve hiše na Zadrečki cesti v Nazarjah. Neznanec naj bi vanjo vlomil v nočnem času, najverjetneje v noči na 10. julij. Večja škoda ni nastala, nekaj poškodb je na stavbi vlomilec povzročil med vlomom. Več kot očitno ga je pregnal alarm, saj je stavba varovana. Spet nad parkomat Neznanec je pred dnevi ponovno poskušal vlomili v enega od parko-matov na celjskih ulicah. Tokrat je bil tarča parkomat v Trubarjevi ulici v Celju. Tat je želel odstraniti kovinska vrata blagajne parkomata, vendar do denarja ni uspel priti. Je pa s poskusom vloma Mestni občini Celje, ki je lastnica parkomata, povzročil za približno 200 evrov škode. Velik krvni davek naših cest Ceste celjske regije so v zadnjem tednu spet terjale kar tri življenja. V torek, nekaj minut pred 17. uro, se je nesreča zgodila v neposredni bližini trgovskega centra Velenjka v Velenju. 65-letni motorist je vozil iz smeri Celja, ko mu je v bližini bencinskega servisa nasproti pripeljal 48-letni voznik avtomobila, ki je zavijal v levo. Pri tem je voznik avtomobila motoristu izsilil prednost. V trčenju se je motorist tako hudo poškodoval, da je kljub hitri prvi pomoči umrl na kraju nesreče. V Splošni bolnišnici Celje pa je v ponedeljek umrl 57-letnik iz Kasaz, ki se je ponesrečil 2. julija. Takrat je vozil kolo, nato pa med vožnjo padel in se hudo poškodoval. V bolnišnici je umrl še 36-letni voznik iz Domžal, ki je bil udeležen v prometni nesreči, ki se je 6. julija zjutraj zgodila na avtocesti Vransko - Celje, izven naselja Zalog. Moški je vozil tovorno vozilo, nato pa nenadoma občutno zmanjšal hitrost in iz neznanega razloga zapeljal desno preko odstavnega pasu na brežino, kjer se je vozilo prevrnilo. Ob prevračanju je 36-letnik padel iz vozila in hudo poškodovan obležal na odstavnem pasu. Letos je v prometnih nesrečah na območju Policijske uprave Celje umrlo že dvanajst ljudi. Lani v enakem obdobju devet. 16 ŠPORT Tudi Robert Renner od pekla do raja Naslovu mladinskega svetovnega prvaka dodal zlato na EP za mlajše člane Komaj 21 let ima celjski atlet Robert Renner, a je že izkusil skoraj vso sladkost in grenkobo športa. Pred štirimi leti je v Lillu postal svetovni prvak za mlajše mladince v skoku s palico. Leto kasneje je bil peti na mladinskem svetovnem prvenstvu v Barceloni. Potem pa ... Kdor spremlja atletiko, ve, da je padel v težko krizo. Podrl se mu je model celotne izvedbe skoka, kar pri skoku s palico ni redkost. Vprašanje je le, koliko časa posameznik potrebuje, da se izvleče iz krize. Morda je kdo celo pomislil na konec kariere. Robert ni uspel niti vbosti palice, kaj šele, da bi se dvignil z njeno pomočjo. S trenerjem Milanom Kranjcem sta bila trmasta. Ko jima ni šlo, sta že bila deležna kritik. Očitno so jima vlile dodatno voljo. Prehodila sta pot od pekla do raja. Nimajo pojma o atletiki Z evropskega prvenstva za mlajše člane v estonskem Talinu se je slovenska atletska odprava vrnila s tremi medaljami. Dve sta osvojila Kladivarjeva atleta, že bisera celjske, slovenske, a tudi evropske in svetovne atletike. Čeprav ima komaj 19 let, je Luka Janežič že spadal med favorite za kolajne. V teku na 400 metrov je bil tretji. Štadionski krog je pretekel v času 45,73 sekunde. Tako kot na mitingu v Velenju, kjer se je prvič »spustil« pod 46 sekund, je v izjavi najprej izrekel besedo noro in nato nadaljeval: »Bil sem eden od favoritov za visoka mesta, zato sem vesel, da sem psihično zdržal breme, ki sem ga imel pred finalno preizkušnjo. Če bi mi pred začetkom sezone kdo rekel, 21-letni Robert Renner je osvojil drugo zlato medaljo na velikem tekmovanju. da bom osvojil kolajno, bi mu odvrnil, da nima pojma o atletiki.« Tekmeci zelo visoko ... Bila je sobota in Janežič je pospravil pričakovano odličje v žep. Kaj pa lahko stori Renner? Predvidevamo, da ga ni strokovnjaka, ki bi napovedal njegovo vrnitev prav na vrh. »Vreme je bilo hladno in deževno, zato me je bilo strah kvalifikacij. V prvem poskusu sem preskočil pet metrov, nato je bilo tekmovanje prekinjeno za vsaj pol ure. Mnogi so se ohladili, moj rezultat pa je bil kasneje dovolj za finale. Ko sem uspešno zaključil kvalifikacije, sem se osvobodil bremena. Povsem sem se sprostil.« Med ogrevanjem pred finalno tekmo so ga prevevali nenavadni občutki. »Vsi so skakali zelo visoko, bili so prepričljivi v svojih izvedbah. Tudi sam sem se dobro ogrel, a se mi je zdelo, da večjih možnosti proti tem tekmecem nimam. Trener me je opozoril, naj bom zbran pri drugem delu skoka, ko sem v zraku v najvišji točki.« Pokazal najboljše, kar zna Potem je vse steklo kot po maslu. Le za znamko 540 je potreboval dva poskusa, za 5,20 m, 5,50 m in 5,55 m pa le enega. Ostal je sam z Leonidom Kobelevom. Rus je imel več poskusov in je zato naskakoval 5,60 m. Ko je končal, je Robertu ostal še en poskus. Jasno je bilo, da je zmagovalec. Letvico je dvignil na 5,65 metra, kar je norma za nastop na letošnjem članskem svetovnem prvenstvu v Pekingu. Ni mu uspelo, a veliko tudi ni manjkalo, da bi preletel višino osebnega rekorda. »Ko se je tekma začela, so ostali postali trdi. Očitno ne prenesejo pritiska velike tekme. Sam pa sem se pokazal v naj- Robert Renner s trenerjem Milanom Kranjcem »Trener me je povezal s terapevtom iz Slovenj Gradca Zoranom Vodopijo. Pozimi sem bil pri njem trikrat, seanse so trajale štiri do pet ur. Pomagal mi je s hipnozo. Ko sem zaključil terapijo, sem na treningu brez težav opravil skok. Niti pomislil nisem, da bi brez vboda palice le pretekel zaletišče,« je pojasnil Robert Renner, ki bo jutri tekmoval v avstrijskem Riedu, »na polno«, z najtršo palico. boljši luči. Takojšnja preleta čez 550 in 555 cm, to je bilo najpomembnejše na tovrstni tekmi. Za 565 cm pa sem bil malo premalo zbran. Počitka ne bo, normo bom lovil do 10. avgusta.« Nikoli več! V Estonijo je prišel z osmim izidom med vsemi tekmovalci in napadal iz ozadja, kar mu je olajšalo delo. Po zmagoslavju je opravil uradni pogovor v angleščini in - blestel. Znano je, da mu jezik med intervjuji (v slovenščini) ne steče vedno. »Vrnil sem se. Daleč je leto 2011. Komaj čakam, da spet stopim na oder za zmagovalce in uživam ob poslušanju slovenske himne,« je poudaril s širokim nasmehom. Nato je dodal: »Ves trud je poplačan. Vesel sem, da sem vztrajal in se izvlekel iz krize. Hudo je bilo ... Vse se mi je porušilo. Spomnim se, da sem preskočil 560 cm, naslednji teden pa nisem zmogel nič. Ponosen sem, da sem premagal težave. Obenem upam, da se ne bodo nikoli več ponovile.« Iz Estonije so se vračali preko Helsinkov, kamor so pripluli s trajektom. »Prtljaga in še palice. Lažje je prestopati z letalom,« je priznal Robert, obenem pa pritrdil, da je z zlato medaljo v žepu vse lažje. Najboljši v svoji generaciji Morebiti je bil še srečnejši od Roberta njegov trener Milan Kranj c. Ne smemo si zatiskati oči, mnogi so že precej dvomili vanj. »On je bil z mano, ko sem bil še majhen. In mislim, da bova sodelovala do konca kariere. Trdo delava,« je Renner znova na kratko povzel bistvo. Kranjc se je moral ozreti nazaj: »Po naslovu svetovnega prvaka so se stvari zapletle, zdaj pa so znova v ustaljenih tirnicah. Robert je najboljši skakalec v svoji generaciji v Evropi. Končalo se je sanjsko, stresno pa je bilo že v kvalifikacijah, saj v Talinu dežuje vsake pol ure. Mnogi dobri tekmovalci so odpadli. V finalu je Robert izkoristil svojo priložnost, bolje ni moglo biti.« Odločila sta se, da bosta taktiko prilagajala razmeram. Tekma se je začela po nevihti. »Štartal je na 520 cm in bil suveren. Zato je naslednjo višino izpustil. 540 je preskočil v drugem poskusu, nato ni imel več preglavic. Za 5,65 metra se je skušal zbrati in ni bil daleč od uspeha. Za zadnji poskus se je odločil za novo palico. To je bila najtrša palica doslej v njegovih rokah. Takšna mu ob pravilno izvedenem skoku vsekakor omogoča izpolnitev norme za svetovno prvenstvo v kitajski prestolnici,« je zaključil Kranjc. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA, arhiv NT (TimE) Niso razočarali Nogometaši Celja so s skupnim izidom 1:4 izgubili dvoboj s poljskim Slaskom v 1. krogu kvalifikacij za evropsko ligo. Na povratni tekmi v Vroclavu je bilo 3:1. Varovanci trenerja Simona Rožmana v uvodnih minutah niso bili prepričljivi, kasneje pa so postali samozavestni in so s povsem solidno igro čakali na morebitno priložnost. Prvi del se je končal brez golov, upanje je ostalo, toda že v uvodu 2. polčasa so gostitelji zadeli. Po asistenci Slovaka Roberta Pi-cha (edini strelec na prvi tekmi v Celju) je bil uspešen Krzysztof Ostrowski, ki je žogo izpred roba kazenskega prostora usmeril med nogami Tadeja Vidmajerja. Na- slednja zadetka je dosegel Jacek Kielb, vmes, v 80. minuti, je častni gol uspel Ivanu Firerju. Cilj četrto mesto Gostovanje, na katero se je celjsko moštvo odpravilo z avtobusom, je ocenil Simon Rožman: »Odigrali smo eno najboljših tekem, odkar sem trener ekipe. To je bilo žal premalo, da bi presenetili kakovostnega nasprotnika. Drago nas je stal slabo odigran prvi polčas v Celju.« Prejšnjo sezono bo bržkone težko ponoviti. »Imamo še mlajše moštvo z neuveljavljenimi igralci, ki pa imajo potencial. Tega bomo morali še razviti. Izgubili smo pomembne člene ekipe, nosilce igre. Strategija kluba je takšna, da fantom, ki jih snubijo bogatejši klubi, omogoči odhode.« Cilj bo ponovna uvrstitev v evropsko tekmovanje. »Želimo na 4. mesto, kar bo glede na finančne vložke drugih klubov zelo zahtevno. Začeli bomo v Krškem, kjer nam ne bo lahko, saj se bo zbralo veliko gledalcev na premieri med elito,« pravi Rožman. Prvi mesti oddani? »Izkoristiti bi morali vse priložnosti, vratar Kotnik pa bi moral dvakrat čudežno posredovati, potem bi se uvrstili v drugi pred-krog,« je po vrnitvi s Poljske dejal kapetan Blaž Vrhovec. »Novinci bodo potrebovali čas, da se bodo prilagodili naši igri. S kolektivnim pristopom bomo morali nadoknaditi odhode kvalitetnih igralcev. Maribor ostaja prvi favorit, čeprav iz leta v leto težje osvaja naslove. Olimpija je veliko vložila v igralski kader. Za tretji položaj se bomo borili Domžalčani, Koprčani, Zavr-čani in mi,« je napovedal Vrhovec, za katerega se še naprej zanimajo mnogi klubi. Še je čas za nakupe Prejšnja sezona je bila ena najboljših v zgodovini kluba, žal pike na i ni bilo. Skupščina kluba je bila seznanjena s podaljšanjem sodelovanja (za eno leto) med NK Celje in podjetjem Bravo. »Želimo biti v zgornjem delu razpredelnice. Če bi nam uspelo ponoviti zadnjo sezono, bi to ocenili kot podvig. Tiha želja je ponovna uvrstitev v evropski pokal,« je predstavil načrte športni direktor Ambrož Krajnc. Žal mu ni uspelo za prihod prepričati vezista Rudarja Klemna Bolho. »S trenerjem Rožmanom sva usklajena. Najbolj pereče mesto je krilni napadalec, okrepiti se moramo tudi z osrednjim branilcem,« se nakupov, ki bodo nujni, zaveda Krajnc. DEAN ŠUSTER Odhodi: Benjamin Verbič, Se-bastjan Gobec, Yuto Kubo, Florin Gabriel Burcea, Jiri Jeslinek, Mateo Barukčič, Matic Žitko, Igor Jugovič. Usoda Ivana Lendrića še ni znana. ŠPORT 17 Dva tedna do začetka prvenstva Evropske košarkarice prihajajo v Celje Le še natančno dva tedna nas ločita od začetka evropskega prvenstva (EP) za košarkarice do 18 let, ki ga bo med 30. julijem in 9. avgustom gostilo Celje. Da je za začetek EP že vse pripravljeno, sta najzaslužnejša športni direktor ŽKK Athlete Celje Uroš Kranjc in podpredsednik kluba Borut Kop, ki s Košarkarsko zvezo Slovenije urejata še zadnje malenkosti. Krajnc je podpredsednik organizacijskega odbora, Kop predsednik. S slednjim smo se pogovarjali o organizaciji prvenstva. Kaj pomeni za vas EP v Celju? To je največji projekt v zgodovini kluba in je ob 20. obletnici samostojnosti kluba, ki smo jo praznovali lani, zagotovo krona dela vseh dosedanjih klubskih generacij, tistih, ki so od leta 1948 za žensko košarko skrbele znotraj moškega kluba KK Celje, in posameznikov, ki so se leta 1994 odločili za samostojno pot. Celje je zadnja leta prestolnica slovenske ženske košarke in ena najbolj cenjenih sredin na območju nekdanje Jugoslavije in tudi širše. Z organizacijo EP želimo ta status še okrepiti, storiti dodaten korak pri popularizaciji ženske košarke in nadarjeni generaciji mladink omogočiti, da bodo igrale na domačih tleh. Koliko truda je bilo vloženega? Borut Kop je predsednik organizacijskega odbora MEP 2015. V zadnjem letu in pol zelo veliko. Brez podpore Mestne občine Celje in KZS se za organizacijo zanesljivo ne bi odločili. Vključenih je veliko ljudi, ki pokrivajo najpomembnejša področja. Seveda že vnaprej hvala vsem prostovoljcem, ki so se prijavili na razpis in brez katerih EP ne bi bilo mogoče izpeljati. Sodelovanje znotraj organizacijskega odbora je na zelo visoki ravni, komunikacija in sestanki z najožjo ekipo sodelavcev so vsakodnevno. Kljub temu da smo od določenih posameznikov in ustanov dobili tudi polena pod noge, sem prepričan, da bo prvenstvo organizirano na najvišji možni ravni in da se bodo udeleženci in gledalci iz knežjega mesta vračali z lepimi spomini. Je še kaj nerealiziranega ali že v miru čakate na začetek? Vsa najpomembnejša področja so po naši oceni pripravljena. V zadnjih dneh bo treba urediti še številne malenkosti, zagotovo se bodo manjše težave pojavile med prvenstvom, na kar smo pripravljeni. Pred nami je zdaj priprava obeh dvoran po standardih Fiba Europe, kar je zelo zahteven zalogaj, a tudi osnova za dobro izvedbo prvenstva. Kar se tiče nastanitev, prevozov in prihodov uradnih oseb, ne bi smelo biti večjih težav. Obisk zaključka prvenstva je napovedal tudi generalni sekretar Fibe Europe Kamil Novak. Kaj pričakujete od prvenstva? Kakovostne košarkarske predstave. V Celju bo na enem mestu mogoče videti vse najboljše, kar v tem trenutku v mladinski kategoriji ponuja evropska ženska košarka. To so igralke, ki bodo čez nekaj let krojile evropski in svetovni vrh v članski konkurenci. Ker želimo v težkih gospodarskih časih omogočiti ogled prvenstva čim širšemu krogu ljudi, smo se odločili, da bo vstop na vse tekme prost. Verjamem, da bosta dvorani Golovec in Zlatorog, sploh na tekmah slovenske reprezentance, polni. Pričakujemo tudi dobre igre naše reprezentance, v kateri je kar šest košarkaric. Zanje bodo skrbeli tudi trije trenerji iz celjskega kluba. Verjamem, da se bodo naša dekleta borila po najboljših močeh. Če bo še nekaj sreče z zdravjem, potem lahko pridejo daleč. Naša želja je, da bi se uvrstila v četrtfinale, med osem najboljših v Evropi. Varovanke selektorja Da-mirja Grgiča so na pripravah opravile odlično delo. So zato pričakovanja še toliko večja? Moramo ostati realni. Že to, da Slovenija šest let v mladinski kategoriji igra v A--diviziji, med evropsko elito, je za majhno Slovenijo lep rezultat. Zmaga na prijateljskem turnirju v Franciji in zmage proti Turčiji in Italiji nas ne smejo zavesti. Eno so prijateljske in drugo prvenstvene tekme. Te zmage so dobrodošle, ker so našim dekletom dale vedeti, da se lahko kosajo tudi z najboljšimi, kar jim bo zagotovo dvignilo samozavest. Prva želja je priti iz skupine, ki je zelo močna. Srbija je aktualna evropska prvakinja, Madžarska tretja z lanskega svetovnega prvenstva, tudi Belgija v mlajših selekcijah vedno cilja na uvrstitev v če-trtfinale. Prepričan sem, da bodo naš selektor in igralke naredili vse, da se bodo na domačem prvenstvu prikazali v najboljši luči. Naša in verjetno njihova prva želja je, da se pomembnima igralkama te reprezentance Maji Ja-kobčič in Zali Lešek zacelita poškodbi in da na prvenstvu v Celju nastopimo v popolni postavi. MITJA KNEZ, foto: MK HflVlAлвгп , I naša dekletu ПП 30. JULIJA DO 9- HVGUSTR, EUROPEAN CHAMPIONSHIP - ,„„, SLOVENIA ^Н 2 0 15 ¥ I KZS KOŠARKARSKA ZVEZA SLOVENUE JU S Kamenikom znova črno-zeleni Nogometni klub Rudar ima novega predsednika in športnega direktorja ter novo spletno stran. Nove pogodbe je sklenil s kar sedmimi igralci in tudi s trenerjem. Na pomožnem igrišču bo jeseni položena nova umetna trava. Velenjski nogometaši bodo v naslednjem letu znova nosili črno-zelene drese in ne več rdečih. Dveletne pogodbe so podpisali Senad Jahić, Nikola Tolimir, Amer Krcić, Jaka Ih-beisheh, Denis Grbič, Matic Žitko in Luka Prašnikar. Jahić in Tolimir sta pogodbi pravzaprav le podaljšala. Dobrodošla odškodnina Na prvem treningu ni bilo prijetno. Primopredaja med starim in novim vodstvom je bila šele končana in prisotnih je bilo le pet članskih nogometašev, ostali so bili mladinci. Nato je Spasoje Bulajič, dosedanji pomočnik trenerja, postal športni direktor. S trenerjem Jernejem Javorni-kom sta zastavila načrt, koga od igralcev je nujno zadržati. To bi bilo možno tudi glede Denisa Klinarja in Aljaža Krefla. Toda klub bo iztržil odškodnino od Olimpije. Če jo bo ljubljanski klub plačal do dogovorjenega roka, potem bo Rudar pokril večji del finančne luknje. Nadpovprečni obisk? Dosedanjega predsednika Dejana Radovanoviča je zamenjal Mitja Kamenik, ki je na predstavitvi ekipe izpostavil dokapitalizacijo Premogovnika Velenje, ki bo bistveno vplivala na obstoj kluba: »Odločitev o dokapitalizaciji je padla 9. julija in lahko smo veseli vsi, tako zaposleni v rudniku kot vsi Šalečani. Glede na to, da je Ludvik Golob ostal na vodilnem položaju, sem prepričan, da je to dobro za vse nas v dolini. Je privrženec športa, tudi nogometa. Klub še ima veliko dolgov, precej jih bo poplačal, ko bo Olimpija poravnala odškodnino. Po naravi sem optimist in v soboto na tekmi proti Krki pričakujem vsaj 1.500 gledalcev.« Takšna številka bi bila v Predsednik NK Rudar Mitja Kamenik poletnem času presenečenje, toda na štadionu Ob jezeru je po daljšem času prisotna pozitivna energija. Rdeči le še jeseni Kamenik je inženir rudarstva in je trenutno vodja jamskega vrtanja. Ukvarja se tudi z nepremičninami. Trobento igra pri Fešta bendu, pred leti je ustanovil navijaško skupino. Zato mu bodo Velenjski knapi čvrsto stali ob strani. Ima prodoren, odločen glas. Z Bulajičem sta požela simpatije, kajti prejšnji predsednik Dejan Rado-vanovič in športni direktor Miran Jalušič nista slovela po komunikativnosti. »Znova bodo fantje nosili črno-ze-lene drese, žal šele v spomla- Trener Jernej Javornik danskem delu prvenstva, saj smo z novo zasedbo malce prepozno zasedli položaje. Nova oblačila bomo lahko Športni direktor Spasoje Bulajič predstavili v pokalnem tekmovanju. Preveč ljudi me je vsa leta spraševalo, zakaj ima Rudar rdeče drese.« Morajo okrepiti 35-letni Kamenik, najmlajši predsednik v zgodovini NK Rudar, ni želel govoriti o okostnjakih, ki naj bi padali iz omar. Dejal je, da je bil pač pripravljen na to, kaj ga čaka, čeprav je nekaj dni slabo spal, ko je izvedel, da je kar 14 igralcev zapustilo klub. »Slabšega gospodarskega stanja, kot trenutno vlada v Šaleški dolini, ne more biti. Upam, da se bodo lokalni gospodarstveniki vrnili k nam. Imamo še nekaj rezerv pred koncem prestopnega roka, skušali bomo izpolniti kakšno skromno željo trenerja Javornika.« DEAN ŠUSTER Foto: DŠ, arhiv NK RUDAR Odhodi: Dalibor Radujko, Ivan Firer, Matjaž Rozman, Aljaž Krefl, Denis Klinar, Nemanja Stjepanovič. Prihodi: Luka Prašnikar, Denis Grbič, Amer Krcič, Matic Žitko, Jaka Ihbeisheh, Mate Eterović. NA KRATKO Papež zapustil Velenje Velenje: Vodstvo Rokometnega kluba Gorenje se je v teh dneh dokončno odločilo, da desnega zunanjega napadalca Jerneja Papeža za eno sezono posodi Krki. Obenem je prekinilo pogodbo z Luko Dobelškom, dolgoletnim članom bivšega državnega in pokalnega prvaka. V dveh mednarodnih Šentjur: Vodstvo košarkarskega kluba Tajfun je poudarilo, da se je pravočasno prijavilo za mednarodni tekmovanji, ligo Aba in Fibin evropski pokal. Upravni odbor kluba je okrepila Karmen Koželj iz podjetja Tajfun, ki bo odgovorna za povezovanje med klubom in generalnim pokroviteljem. Neuradno naj bi bil prvi novinec v ekipi Dejana Mihevca Tomaž Bolčina, ki se je razšel s Krko. Šampionu dve priznanji Celje: V 2. slovenski nogometni ligi v prihodnji sezoni ne bo nobenega kluba s celjskega območja, zato pa jih bo v 3. ligi sever kar pet, Šmarje pri Jelšah, Šampion, Mons Claudius, Dravinja in Šmartno. Prvi krog bo 22. avgusta. Žreb parov je bil včeraj v Mariboru, kjer je nagrado za fair-play prejel celjski Šampion, njegov član Bojan Đuranovič pa priznanje za najboljšega strelca v pretekli sezoni. (DŠ) 18 VSI NAŠI MOJSTRI RAZMIŠLJATE O PBE1 л DOBRIH NAKUPU ALI ODLIČNI STORITVI? Preberite aktualno -ponudbo lit si -privoščite najboljše1. Preglejtev(st:robra nsko steklo, preden odidete na dopust! Preverili ste tlak v pnevmatikah, raven motornega olja, hladilno tekočino. Ali ste pregledali tudi vetrobransko steklo? Zamislite sipoln prtljažnik, otroke, ki voselo čakajo na začetek avanture, tudiapartma ste že rezerviral^ v daljavi se že vidi trajektna luka, termometer kaže vročih 35 stopinj Celzija, medtem ko klima ustvarja prijetno ozoačje v vozilu. Pri tem razmišljate, kako bi izumitelju klimatske naprave podelili Nobelovo nagrado. In naenkrat: »Pok!« Šo k še p red začetkom dopusta. In lahko samo še opazujete, kako se rezpoka, ki se je pojavil a na vetrobrans kem steklu, nezadržno širi. Še preden se dopust začne, vam slaba volja pokvari počitnice. Resne težave na poti Ceste so polne majhnih kamenčkov, ki so posledica pohipavanja v zimskem času. Tudi neutrjene benkine in gradb i šča na cevtah predstavljajo vir drobnega kamenia, ki dobesedno frči kot iz fraee z veliko hitrostjo izpod koles voeil. Vetrobranslno nteklo je največkrat tarča rafala kamenja na cestah. V vrčini primerov nastanele majhna in na videz nedolžna nazpoka, ki ji vozniki ne namenjajo veliko pozornosti.A se to lahho ieka-že kot utodna napaka. Kaj se dogaja z vetrobranskim steklom? Na vetrobranskem steklu je majhna poškodba, ne večja od kovanca za dva evra. V vročini se oteklo segreje tudi do 60 sto-pioj Celzija, klimatska naprava pa vpihuje ohlhjen trak, kar pohzroči temveraturni šok in posledično natta ne k ve liker razpoke. Tako poškodovano steklo predstavlja izjemno veliko nevarnost za potni ke v vozilu. Vzemite si 30 minut za pregled ntekla Aliste vedel i, da vetrhb ran-sko sterflo zagotavlja 30 odstotkov strukturne moči vozila in da je v primeru trka od njega v avtomobilu v avtomobilu po tO minutah po BO minutah 31 34 37 40 43 4 6 40 43 46 49 52 55 CARGLASS. ur CARGLASS odvisno pravilno delovanje zračnih blazin? Torej, zakaj bi tvegali? Ker je preventiva vedno boljša od fehative, pripeljite svojega jeklenega fonj^ka v eno od Carglassovih šestih delavnic v Sloveniji na brezplačen pregled vetrobranskega stekla, da se boste na počitnice odpravili z eno skrbjo manš^ako pri počitniških dogodivščinah ne bo neprijetnih zgodb) o počenem veteobranskem steklu. Pregled stekel teaja let nekaj minuh, popravilo pa vzame le 30 minut vašega dragocenega časa. Z veseljem se pri psSemo tudi k vam domov ali v službo s Carglassovo mobilno enoto, kje rkoli in kad arkoli to želite. Rezervirajte svoj datum in uro na wwwxarglass.si ali pokjičjte na 080 26 62n Lah- ko nas obiščete tudi v poslovalnici v Celju na Mariborski cesti 166 (zraven TC Merkur). Še prej pri nas poiščite Car-glass® obliž in ki ga nalepite na mesto poškodbe stekla, da bi na ta način preprečili vdor vlage in umazanije v poškodbo. Tako zaščiteno poškodbo je možno popraviti lažje in lepše. ■ШШКШРШШП PRAŠNO BARVANJE VSSH VRST KOVIN: gsm: 041741094 mimstroieplastika.si Želimo vam prijetne počitnice in jasen pogled skozi vetrobransko steklo. Promocijsko besedilo Lopata 47 aoooceij* teUfax: 03 5472-362 GSM: 031 583-257 DŠ.: 5)43767303 Pesan Boris s. p« ■ KNAUF SISTEMI - OBNOVA STAVBNEGA POHIŠTVA • DEKORATIVNA NOTRANJA IN ZUNANJA SUKOPLESKARSKA DELA . FASADFRSKA DELA ASFALT Asfalt Kovač d.o.o., Planina pri Sevnici 47 A, 3225 Planina pri Revnici +386 3 7481 031 +386 3 7481 038 ARFfil T knvaP®Rini NFT fCPuKK • STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA • KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA • STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE • KVALITETNE KONTAKTNE LEČE • ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE • SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV POSEBNOST . I ifiTFN PARKIRNI PRORTDR 7Д RTRANKF ПРТ1КР . Vfci^rv MARJAN TERŽAN sp Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CELJE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01 DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00 ^ 0 10% popust * Ob nakupu -k korekcijskih in sončnih očal CVETLIČARNA IN DARII NI RUTIK Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64 PRI UREDITI/I GROBOl/, DELO BREZPMČNO! SMLjfcl ЕЕЕУК FLIkCA rd.: on m 014 otLS EUR-dd)i_ o \Ji. M. Grtvthbrotik H, Nova vas, W00 Cdjt www.siviljskiservisfltacom TT" lÄVljfffe DELOVNI ČAJ: eon. - pet.: od I toMun-, soir:. od I d(r% ure W Z vami že 20 LET. nmT5t IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH U I NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC INSTALACIJE VERHOVŠEK d.0.0. Prožinska vas 34/d, Štore, asm: 041 682 9D7 Kupon za 25 EV ROV Pri namfiln ttnrifpu ппИ 500 purnu Äralnica ™jg" ШРШШШ če želite oglaševati v rubriki vsi i^aši mojstri, pokličite osi Ц&о MALI OGLASI / RADIO, KI SE BERE 19 Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2015 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC A mjMHivftici-TUMi Za redno delo v bolnišnicah in elitnih klinikah za ostarele (kanton Zürich in okolica) iščemo kandidate z naslednjimi kvalifikacijami: • dipl. medicinska sestra • dipl. zdravstvenik Pričakujemo: • zaključeno izobrazbo vsaj VI. stopnje zdravstvene smeri • slovensko državljanstvo • osnovno znanje nemškega jezika (ali pridobljen certifikat nivo B2) Prednosti za vas: • takojšen delovni vizum • pomoč pri iskanju stalne nastanitve (sobo dobite takoj) in urejanju administrativnih zadev • stabilna zaposlitev, zelo dobri delovni pogoji in okolje, dobro plačilo ter zavarovanje • smo vaš partner za vsakršna vprašanja tudi po začetku dela v Švici • vsi operativni in administrativni postopki na naši strani so naš strošek in so za vas seveda brezplačni Za dodatna vprašanja ali prijave pišite ali pokličite: info@staehlipersonal.ch * 004155 0101212 Govorimo tudi slovensko. Možen osebni termin v Sloveniji. Stähli Personal / Iris Stähli - Dečko / dipl. vodja doma / študij za menagement v zdravstvu www.staehlipersonal.ch STROJI PRODAM SKOBELJNI stroj s petimi operacijami, 31 cm delovne površine, in tračno brusilko domače izdelave, z odsesovalno napravo, prodam. Telefon 031 406-988. 1618 ZA Tomo Vinkovič prodam enobrazni plug, plato - zaboj in novo dvodelno brano prodam. Telefon 070 791-101. 1636 Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,10D0 Ljubljana. KUPIM TRAKTOR Zetor, Univerzal, Imt in ostale traktorje, dobro plačilo, kupim. Telefon 051 203-387. 1658 MOTOKULTIVATOR ali vrtno kosilnico, tudi če je za popravilo ali za dele, kupim. Telefon 051 681-856. š 113 POSEST PRODAM ŠENTVID pri Grobelnem. Novo naselje, hiša, letnik 1985, 157 m2 stanovanjske površine, cela podkletena in obnovljena, zemljišče 839 m2, velik vrt, primerna tudi za večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 140.000 EUR. Telefon 041 560-539. 1648 DVE parceli po 1.400 m2, v Šmartnem v Rožni dolini (Jezerce), prodamo. Telefon 070 864-120. 1593 GOZD, 12 ha, dober gozd, na lepi legi, prodam. Telefon (03) 547-2288, 031 239-886. 1634 BIVALNI vikend v okolici Planine pri Sevnici, št. energetske izkaznice 2015-150-136-24555, prodam. Telefon 041 771-466.1649 GOSTINSKI lokal v Celju prodam ali zamenjam za stanovanje v Celju. Telefon 041 976-162. p KUPIM VIKEND, bivalni ali manjšo hišo oziroma zemljišče za gradnjo kupim. Telefon 070 305-510. 3742 ODDAM LOKAL v poslovni stavbi pri zdravstvenem domu, Kidričeva 5, Laško, oddamo ali prodamo, cena 11.500 EUR. Lokal je kot nov, primeren za mirno obrt. Telefon (03) 5731-652, Zelenjak. l 166 ODKUP HRASTOVE HLODOVINE^ 041 420 111 Al DA d.o.o.. Prekopa 3, Vransko STANOVANJE PRODAM CELJE, Otok. Dvoinpolsobno opremljeno stanovanje, 63 m2, prodamo za 68.000 EUR. Številka energetske izkaznice 2015-95-126-13731. Telefon 041 901-949. p ODDAM OPREMLJENO garsonjero v Novi vasi v Celju, stanovanje je prenovljeno in vseljivo takoj, oddamo v najem. Telefon 041 694-177, Urša. 1640 SOBE, popolno opremljene, svoj TV, internet, skupna kuhinja z vso opremo in kopalnica, oddamo v najem po ugodni ceni. Uredimo tudi subvencijo stanovanja. Lokacija Lopata pri Celju. Telefon 051 379-031, 041 763800, (03) 5471-244. p DVOSOBNO pritlično stanovanje, 70 m2, lepo, delno opremljeno, mirna četrt, oddam. Telefon 041 720-568, 051 717-974, Aleš. 1620 V PIRANU oddajam za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454. 1657 STANOVANJE, enosobno, v pritličju, oddam samskemu ali paru po ugodni ceni. Telefon 5253-193, 041 255-280. 1656 PRODAM NOVO masivno vrtno garnituro, že im-pregnirano, dolgo 2 m, zelo ugodno prodam. Telefon 041 736-884. 1625 KUPIM PEČ za centralno, 20 kalorij, kupim. Telefon 031 884-937. 1668 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice - jarkice, pred nesnostjo, rjave barve, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 040 130-979. p DVE telički, težki 170 kg, prodam. Telefon 031 839-116. 1644 VSAK ČETRTEK i DOWD ftdđffi Lik PRAŠIČA, 60 kg, za 100 EUR, bika in teličko, stara 10 do 30 dni, simentalca, prodam. Telefon 031 840-282. 1586 BIKCA limuzin, težkega 180 kg, prodamo. Telefon 031 546-708. 1633 KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p PRAŠIČA, težkega 150 kg, domača krma, prodam. Telefon 041 257-108.1569 DVA jagenjčka, stara 16 tednov, prodam v okolicifOjnikd.Telefon 041 93M60. 1627 TELIČKO limuzin, staro 8 mesecev in mlade zajčke, žive ali očiščene,prodam. Telefon 031 888-862. 1628 DVA burska kozliča, stara 3 mesece in samičko, prodam. Telefon 031 204-211. 1643 PRAŠIČE, težke 150 kg, cena 1,60 EUR, možnost dostave, prodam. Telefon 041 455-732. 1642 BIKCA simentalca, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 318-144. 1662 PRAŠIČE, težke od 70 do 110 kg, mesni tip, možnost dostave, prodam. Telefon 041 655-528. 1642 TELIČKO simentalko, težko 210 kg in kravo, ls, težko 600 kg, prodam. Telefon 031 559-820. L 165 g) v m astrologija» jasnovidnost Ш BIOTEMPIJE Lili SSM M« 100.3 TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 16. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PETEK, 17. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melo- diji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SOBOTA, 18. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Ku-hajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Te- denski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) NEDELJA, 19. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Marija Kovše, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PONEDELJEK, 20. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Marija Kovše, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Celje) TOREK, 21. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) SREDA, 22. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Igramo se z besedami, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Vaš zakaj, naš zato, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. WANT TO WANT ME - JASON DERULO (5) 2. OUTSIDE - CALVIN HARRIS FEAT. ELLIE GOULDING (3) 3. HEY MAMA - DAVIDGUETTA FEAT. NICKI MINAJ & AFROJACK (4) 4. INSTANT CRUSH - NATALIE IMBRUGLIA (5) 5. SOME KIND OF HEAVEN - HURTS (2) 6. SOMEONE NEW - HOZIER (3) 7. ROADS - LAWSON (4) 8. WAITING FOR LOVE - AVICII (1) 9. HONEY, I'M GOOD - ANDY GRAMMER (2) 10. ARE YOU WITH ME - LOST FREQUENCIES (1) DOMAČA LESTVICA 1. LEDENA - SIDDHARTA (6) 2. VSE BO KUL - CLEMENS (5) 3. BREZ POTI - TIM KORES FEAT. TRKAJ (3) 4. AHA - MUFF (4) 5. PREDEN ZASPIM - VLADO KRES-LIN (2) 6. TIVOLI - MAGNIFICO (4) 7. IŠČEM SONCE - INA SHAI (1) 8. DO NEBA - KATRINAS (1) 9. GREM NAPREJ - ELI (3) 10. SVET, KI NAM DAJE - BOHEM (2) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: FREEDOM - PHARRELL WILLIAMS LIQUOR - CHRIS BROWN PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: TVOJ DAN - DOLIČ FEAT. 9KA & DAVID NEKAJ MED NAMA - EASY Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE Nikoli ti od nas zares nisi odšel, v naših srcih boš večno živel. V~SPOMIN Mineva žalostno leto, kar si nas zapustil, naš dragi mož, ate, stari ate in pradedi FRANC KLEPEJ (25. 9. 1940 - 15. 7. 2014) Ostajajo nam ljubezen, nepozabni spomini in solze. Zelo te pogrešamo. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi Spomin na mamo nam vsem je drag, nam vsem je lep. Ostala vedno bo med nami, četudi se bo spremenil svet. V SPOMIN Minila bodo tri leta žalosti, kar te ni več med nami, naša draga žena, mama in oma JOŽICA SELIČ iz Trnega pod Kalobjem (25. 2. 1952 - 18. 7. 2012) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje, prižigate sveče, obiskujete in darujete za svete maše in jo ohranjate v lepem spominu. Tvoji domači, ki te pogrešamo. 641 1660 VSE IZ IN0XA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, okrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si TRI bikce, 130 do 160 kg in teličko, 120 kg, prodam. Telefon 031 424-547. 1661 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice in za dopitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 66 ШГМ5К1 ^■>ELKI PRODAM BELO in rdeče vino in domače salame, možna dostava, prodam. Ugodna cena. Telefon 041 382-735. p Ženitna posredovalnica ZAUPANJE ponudbe iz vse države, različnih starosti 031 836 378 www.zau.si JEČMEN prodam. Telefon 051 630-807. 1659 KAKOVOSTNO domače vino priznanih sort, za večje količine možna dostava, prodamo. Telefon 031 744-163. 16 26 JABOLČNIK iz bobovca, po 0,70 EUR in silažno koruzo, 0,70 ha, prodam. Telefon 070 667-374. 1646 BELO mešano vino, žlahtnih sort, možna dostava, prodam. Telefon 041 631-230.1665A AKUSTIKA PRODAM KLAVIRSKO harmoniko Melodija, 96 basov, 5 registrov, potrebna manjšega popravila in izpraven magnetofon na kolute, oboje staro nad 50 let, prodam za 150 EUR. Telefon 031 475-194. 1632 OSTALO PRODAM SVETOVNO dobra bukova drva, na paleti, prodam za 105 EUR. Telefon 041 242-405. p SUHA bukova drva, možnost razreza in dostave, prodam. Telefon 031 709745. 1014 BUKOVA suha razžagana drva z dostavo prodam. Telefon 040 122-910. 1570 Poroke Žalec Poročila sta se: Mina GODEC in Tomaž LIČEN, oba iz Ljubljane. Mozirje Poročili so se: Bernarda GREŠAK iz Trbovelj in Aleš JAGRIČ iz Kranja, Kim KOS iz Ljubljane in Sergij POTOČNIK iz Bočne. DVA kuhinjska bojlerja, 5 in 10 l, prodam. Telefon 031 687-043. 1650 DRVA, kratko žagana ter dolga v hlodih, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p 6 m3 desk, debelina 2 cm in plohe, debelina 5 cm, 3 m3, prodam. Telefon 031 674-696. 1598 ČELADO za moped oziroma lažji motor prodam po simbolični ceni. Telefon 070 791-101. 1636 RABLJENO strešno opeko Bramac, 1.800 kosov, s slemenjaki, ztračniki in kraj-niki, prodam. Kličite zjutraj ali zvečer, telefon (03) 5743-026. 1639 HLADILNO skrinjo LTH, štedilnik na drva, motorno žago in pralni stroj prodam. Telefon 051 344-245. 1645 BUKOVA drva, suha, lahko tudi na kratko žagana in gume za traktorsko prikolico, 16 col, prodam. Telefon 031 840078. 1647 Smrti Laško Umri je: Drago DEŽELAK iz Zgornje Rečice, 58 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Joža OVSENIK iz Ljubljane, 94 let, Amalija ROKAVEC iz Sladke Gore, 91 let, Frančiška ERJAVEC iz Celja, 93 let, Ana ŠUMAK iz Podčetrtka, 93 let. Žalec Umrla sta: Ana LONČA-RIČ z Vranskega, 95 let, Mojca REZMAN iz Grajske vasi, 50 let. Celje Umrli so: Marjan ŠKOBER-NE s Polzele, 64 let, Husein MASLO iz Celja, 80 let, Marija Alojzija VREČKO iz Celja, 83 let, Igor ROVAN iz Voj-nika, 61 let, Marija PODER-GAJS z Ložnice pri Celju, 86 let, Boris IRMANČNIK iz Zaloga pri Šempetru, 57 let, Branimir BLAGOTINŠEK iz Andraža nad Polzelo, 85 let. 63-letna vdova s hišo in z avtom, visoka 165 cm, močnejše postave, iščem vdovca dobrih navad in mirnega značaja za prijateljevanje, doma iz (03). Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro POLETJE. 1652 RA IZNO STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. i IX JI [I ! M aslrologinja H 0906430 сам pogovora za minuto ja 1,99 EUR oz. po ceniku vafega operatorja tira najljubši televizij» vedeževanje in astrologija 090 77 77 ¥ X vi ® iF^Jlr d.o.a.. 5 POKLIČITE ZDAJ IN IZVUTE SUOJO PRIHODNOST Zakupite minute in se z vedeževalkaini pogovarjajte ceneje d.ö.ü.-, 2,19 i Л* TOUR " ★ ★ ★ ★ * Smo sredi poletja in počitnic. Popestrite jih z enodnevnim skokom na slovensko obalo ali na brezštevilne možnosti zabave v GARDALAND. Podjetje VengTOUR iz Celja vam vsako soboto ponuja prevoz iz Celja na CELODNEVNI KOPALNI IZLET V KOPER in nazaj po ceni 15 EUR za odrasle in 10 EUR za otroke do 15 let v spremstvu odraslih. Vsako sredo in soboto pa vas peljejo v GARDALAND. Cena 53 EUR na osebo vključuje prevoz in vstopnico. Več informacij in prijave vsak delovnik med 8. in 15. uro, na tel.: 03 548 46 44, mobitel 031 479 152 ali preko elektronske pošte edvard.vengust@siol.net. Z vami smo že trideset let in veselimo se nadaljnjih skupnih potovanj. www.edvardvengust.si REZAN hrastov les, debeline 30, 50, 80 mm, približno 9 m3, prodam. Telefon 041 663-137. 349 ni— ™ i T T i Prednosti posod TO GO: Moderno oblikovanje, izjemno kakovosten material brez BPA, 100 % zrakotesnost, srajčka iz kakovostnega neoprena, obdrži temperaturo do 3 ure, enostavno shranjevanje hrane, ergonomičen način zapiranja, hitro čiščenje (pomivanje v pomivalnem stroju), velikost prilagojena priporočilu nutricistov... www.zdravo-kosilo.si Prodajna mesta: VT Celje - Danstudio Celje, Teharska cesta 4 in A. I vse trgovine Tuš po Sloveniji. novi tednik www.novitednik.comtednik@nt-rc.5i Med vsemi naročniki bomo septembra, ob rojstnem dnevu Radia Celje, izžrebali še tri lepe nagrade, in sicer: ■ dva vikend paketa s polpenzionom za 2 Hotelu Zdraviliški dvor v Rimskilfterm end pakA s pölpe'nzionom za 1 c ilu Zdraviliški dvor v Rimskihieri [za 2 osebi v termah in en vikend pakA s polpenzionom za^iosebo v Hotelu Zdraviliški dvor v Rimskihtermah Paket razvajanja v Rimskih termah vključuje: Namestitev v dvoposteljni sobi v Hotelu Zdraviliški dvor**** Najem kolesa ali palic za nordijsko hojo (2-krat v času bivanja za dve uri) Darilni bon v vrednosti 10 EUR za koriščenje ene storitve v vrednosti nad 50 EUR na osebo v Wellness centru Amalija (popusti se med seboj ne seštevajo in ne veljajo za storitve v akciji) Neomejeno kopanje v termalnem bazenskem kompleksu 1-krat vstop v Deželo savn Va-rinia Neomejen vstop v fitnes center in še in še Darilo pripada samo novim naročnikom, ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na časopis Novi tednik in plačajo naročnino za pol leta oziroma leto dni. Darilo prevzamejo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje. Naročam Novi tednik za 6 mesecev in izberem posodo TO G01 oz. TO GO 2. Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka: Naročam Novi tednik za 12 mesecev in izberem posodo TO GO 3 oz. TO GO 4. Datum rojstva: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. INFORMACIJE 21 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame ANGELE CIZEJ iz Podvina pri Polzeli 50 se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, ji stali ob strani, ji pomagali v zadnjih tednih bolezni ali se udeležili in sodelovali pri njenem slovesu. Hvala ti, mami, za vse. Ostala boš v naših srcih. Otroci z družinami Utihnil je tvoj glas, obstalo je srce, ostale so le sledi tvojih pridnih rok. Bolečine težke si prestala, zdaj mirno v grobu boš spala. A v naših srcih boš za vedno ostala, draga LJUDMILA HORVAT MAROVSEK (16. 2. 1931 - 11. 7. 2015) V žalosti sporočamo, da nas je 11. julija 2015 v 85. letu zapustila draga sestra, svakinja in teta Ljudmila Horvat, poročena Marovsek, rojena v Šentjurju, nazadnje je bivala v Pittsburgu v Ameriki. Draga sestra, dolga leta si živela daleč stran od doma, vendar si se vedno rada vračala domov k svojim dragim. Hvala ti za vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli skupaj s teboj. Maša zadušnica za pokojno Ljudmilo bo v torek, 21. julija 2015, ob 18.30 v farni cerkvi v Šentjurju. Žalujoča: brat Zdenko in sestra Mira z družinami Ne jočite, ne izgubljajte se v bolesti, povsod sem zdaj in vedno z vami. Prisluhnite vetru, pticam, morju in gozdu... Vse to sem zdaj jaz, zato ne jočite. ZAHVALA Zapustil nas je dragi oče, dedek, stric in tast IVAN ŠKRNIČKI STAREJŠI iz Zgornje Rečice 40 (10. 12. 1942 - 6. 7. 2015) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki so kakor koli sodelovali in pomagali ob njegovem zadnjem slovesu. Žalujoči: sin Janko z družino, hči Anita z družino, brat Mirko z družino in ostalo sorodstvo Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin nate ostaja in živi. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi JOŽE ZELEZNIK iz Strmce 86 a pri Laškem (27. 12. 1962 - 5. 7. 2015) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in nekdanjim sodelavcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji življenjski poti. Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrazili pisna in ustna sožalja, darovali sveče in za svete maše, nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam pomagali na različne načine. Zahvaljujemo se gospodoma župnikoma Klemnu Jagru in Roku Metličarju za lepo opravljen cerkveni obred, govornikoma gospe Ivanki Ropotar iz pogrebne službe Ropotar in Andreju Fideršku iz Zaporov Celje za lepa in ganljiva govora. Hvala pevcem skupine Eros za odpete pesmi in pogrebni službi Ropotar iz Šempetra za profesionalno opravljene storitve in izjemno sočuten odnos. Hvala vodstvoma in kolektivoma podjetij Zapori Celje in Demit Laško in seveda iskrena hvala vsem, ki boste našega dragega Jožija ohranili v najlepšem spominu. Žalujoči: mama Micika, oče Vinko, življenjska sopotnica Mojca s sinovoma Timijem in Janom ter sestra Irena z družino 1653 Umrl je upokojeni sodelavec ANTON ŠTANTE Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Banka Celje, d. d. Ko prebujalo se je jutro, tiho si odšel. Pustil si le sled svojih pridnih rok, zdaj naš dom ovit je v sivino, obup, žalost in neizprosno bolečino. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očija, dedija, sina, brata in strica DRAGA DEŽELAKA iz Zgornje Rečice pri Laškem (18. 3. 1957 - 6. 7. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, za maše, denarno pomoč ter izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala zdravstvenemu domu Laško, dr. Rateju in medicinskim sestram, urološkemu oddelku v Celju, dr. Poteku in dr. Rodiču ter medicinskemu osebju za lajšanje bolečin. Posebna zahvala Tonetu in Andreju za ganljive poslovilne besede, Borisu, Primožu in Marku za zaigrane žalostinke na Dragovo harmoniko, gospodu župniku za lepo opravljen obred, domačim pevcem na koru in pevcem Idila za zapete pesmi. Vsem in vsakemu posebej, posebno sosedom, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega življenjskega sopotnika JOŽETA ŽELEZNIKA se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem, sodelavcem, sorodnikom in sosedom, ki ste mi v najtežjih trenutkih življenja stali ob strani, mi s toplimi in vzpodbudnimi besedami poskušali omiliti bolečino in mi pomagali oziroma mi še vedno pomagate na najrazličnejše načine. Zahvaljujem se celjskemu aktivu Društva novinarjev Slovenije, vsem svojim prijateljem novinarjem iz Dnevnika, Novega tednika in Radia Celje, Dela, Večera, Pop TV, RTV Slovenija, STA in ostalih medijskih hiš, ki ste mi v neprecenljivo podporo. Vsem skupaj iz srca hvala! Mojca Grušovnik s sinovoma Timijem in Janom V SPOMIN Dragi tast! Nikoli nisi me spoznal, mi nikoli roke dal, dal pa si mi sina svojega, s katerim srečna sem bila. Vemo, kdo te tam v gozdu je umoril, le dobri človek te je potem s prstjo prekril. Potem te je »nekdo« iz groba izkopal in v neznani rov te odpeljal. Na praznem grobu zdaj le križ bo stal. Prst z groba tvojega na sinov grob bom razkropila, k imenu tvojemu še sliko priložila, ko k vama bom prihajala, bom za oba molila. IVAN VODOPIVEC (4. 5. 1903 - 19. 11. 1944) Sveta maša za tasta Ivana in moža Ivana Vodopivca bo v nedeljo, 19. julija 2015, ob 10. uri v cerkvi svetega Duha v Celju. Snaha Prižiga se luč spomina, a v srcu ostaja tiha bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija, dedija in brata HERBERTA KUZME iz Pongraca 58 a (24. 8. 1942 - 23. 6. 2015) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali sveče, cvetje in za svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku Jožetu Planincu za opravljen obred, govornici za besede slovesa, pevcem, gospodu za odigrano žalostinko, pogrebni službi Ropo-tar in godbi na pihala Liboje. Hvaležni, da nam je bilo dano živeti z njim ... Žalujoči: žena Vida ter hčerki Vida in Ksenja z družinama 1653 1666 583 655 L 168 22 VODNIK CINEPLE Spored od 16. 7. do 22. 7. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Ant-Man - akc., pust. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 18.50, 21.10 sobota, nedelja: 14.10, 16.30, 18.50, 21.10 Ant-Man - akc., pust., 3D četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.50, 20.10 petek, sobota: 15.30, 17.50, 20.10, 22.30 Jurski svet - akc., pust. četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.10 petek, sobota: 16.10, 22.15 Jurski svet - akc., pust., 3D od četrtka do srede: 18.25, 20.50 Spuži na suhem - anim. sobota, nedelja: 14.10 Ted 2 - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 15.45, 18.00, 20.20 petek: 15.45, 18.00, 20.20, 22.40 sobota: 14.00, 15.45, 18.00, 20.20, 22.40 nedelja: 14.00, 15.45, 18.00, 20.20 Terminator - Genisys - akc. od četrtka do srede: 16.15, 18.45, 21.00 Vohunka - komedija od četrtka do srede: 18.40, 21.20 Vroči Mike XXL - komedija, drama četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.45, 17.45, 19.00, 20.00, 21.15 sobota, nedelja: 14.30, 16.45, 17.45, 19.00, 20.00, 21.15 Vrvež v moji glavi - animirani od četrtka do srede: 15.40 Vrvež v moji glavi - animirani, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20 sobota, nedelja: 14.15, 16.20 KINO VELENJE PETEK 19.00 Kaj počnemo v mraku - komična grozljivka 20.00 Daleč od ljudi - drama 21.00 Ant-Man - akc., pust. SOBOTA 19.00 Rio 2 - anim. avantura, sinh 20.00 Daleč od ljudi - drama 21.00 Ant-Man - akc., pust., 3D NEDELJA 16.00 Rio 2 - anim. avantura, sinh 18.00 Ant-Man - akc., pust., 3D 5 PIVO1 CVETJE 16.-19. julij 2015 Laško, g s T I VAL www.pivo-cvetje.si Četrtek, 16. 7. ■ Hiša generacij (Savinjsko nabrežje 61 • Aškerčev trg • Muzej Laško • Mladinski center • Aškerčev Trg (bivša pivnica Pačnik) • Valvasorjev trg • Ulice Laškega ■ Aškerčev trg • Kulturni center Laško ■ Oder Malt (Obrežje Savinje) • Oder Jubllejnlk (Aškerčev trg) ■ Oder Club (Občinsko dvonšče) • Oder Zlatorog iTrubarjevo nabrežje) Petek, 17. 7. • Hiša generacij (Savinjske nabrežje 6) • Aškerčev trg • Muzej Laško • Zdraviliški park • Kamp - jagoče • Mladinski center ■ Zdraviliški park • Aškerčev trg (bivša pivnica Pačnik) ■ Valvasorjev irg • Ulice Laškega • Kulturni center Laško • Oder Malt rObrežje Savinje) • Oder Jubllejnik (Aškerčev trg) ■ Oder Laško Club (Občinsko dvorišče) • Oder Zlatorog i (rubatjevo nabrežje) Sobota, 18. 7. • Šolsko igrišče ■ Hiša generacij (Savinjsko nabrežje 6) ■ Aškerčev trg (bivša pivnica Pačnik) • Aškerčev trg • Muzej Laško ■ Zdraviliški Park • Kamp - Jagoče • Mladinski center • Zdraviliški Park ■ Valvasorjev trg • Ulice Laškega • Kulturni center Laško • Oder Malt (Obrežje Savinje) • Oder Jubllejnlk (Aškerčev trg) ■ Oder Laško Ciub (Občinsko dvorišče) • Oder Zlatorog (Trubarjevo nabrežje) • Obrežje Savinje Nedelja, 19. 7. ■ Hiša generacij (Savinjsko nabrežje 6) • Muzej Laško • Aškerčev trg (bivša pivnica Pačnik) ■ Občinsko dvorišče • Ulice Laškega • Občinsko dvorišče Spretne roke Hiše generacij Laško - razstava ročnih del Fajfa in pir, pa imaš mir - Gostilniške družbe in fotografi Enega točenega, prosim - razstava točilnih naprav Pivovarne Laško Varstvo otrok Gobarska razstava Pivo in cvetje Lepo je res na deželi - v vaški gostilni "Na sejemski dan"- etnografska prireditev Poulični vrvež z Laško pihalno godbo in mažoretami Otvoritev festivala Pivo in cvetje Brass band Akademije za glasbo Ljubljana In ansambel HoRORn Predstavitev DJ-ev - polfinalisti The Monllghtlng Orchestra, Modrjjani Pivo in čevapi. Attentat Fanfare, Sukar DoT, Russkaja, Mi2, Natalie Imbruglia Spretne roke Hiše generacij Laško - razstava ročnih del Fajfa in pir, pa imaš mir - Gostilniške družbe in fotografi Enega točenega, prosim - razstava točilnih naprav Pivovarne Laško Odine aktivnosti za vse generacije Poppidanske športne aktivnosti Varstvo otrok Prikaz kiparjenja г motorno žago Gobarska razstava Pivo in cvetje Lepo je res ла deželi - v vaški gostilni "Na sejemski dan"- etnografska prireditev Poulični vrvež z Laško pihalno godbo in mažoretami Broadway I Love - musical Predstavitev DJ-ev polfinalisti Tanja Žagar in Avantura Band, Klapa Maslina. Klemen Bundeila & 3 čelos Maja Založnik, Nuška Orasček, Katrina & Band, Tinkara Kovač & HeavenX Manouche, I.C.E., S.A.R.S., Europe Državno prvenstvo v košarki 3x3 turnir Spretne roke Hiše generacij Laško - razstava ročnih del Gobarska razstava Pivo in cvetje Fajfa in pir, pa imaš mir - Gostilniške družbe in fotografi Enega točenega, prosim - razstava točilnih naprav Pivovarne Laško Odine aktivnosti za vse generacije Popoldanske športne aktivnosti Varstvo otrok Prikaz kiparjenja z motorno žago Lepp je res na deželi - v vaški gostilni "Na sejemski dan"- etnografska prireditev Poulični vrvež z Laško pihalno godbo in mažoretami PaoArs in Anja Bukovec, Kladivo, konj in voda Tekmovanje DJ-ev - finalisti Dltka, Alpski kvintet, Magnifico Carlos de Nicaragua, Gipsy Ska Orquestra, Juanito Makande, Cora Viento. Vanny Jordan y su banda Jackson, Hladno pivo, Sank Rock, Stevie Salas Col ore ode OGNJENA INTERAKTIVNA PREDSTAVA TER OGNJEMET 09.00 Spretne roke Hiše generacij Laško - razstava ročnih del 10,00 Enega točenega, prosim - razstava točilnih naprav Pivovarne Laško 10.00 Gobarska razstava Pivo In cvetje 10.00 Ohcet po stari šegi 17.00 Parada Pivo In cvetje 18.00 Mednarodni festival piehmuzik ter uradni zaključek festivala Pivo in cvetje ■ Program se lahko do pričetka Pivo in cvetja še spremeni. Sveže informacije najdete na www.pivoincvetje.si ter na Facebooku Pivo in Cvetje. fl«»™»^ 19.00 Daleč od ljudi - drama 20.30 Kaj počnemo v mraku - komična grozljivka ZVEZDE POD ZVEZDAÜ PONEDELJEK 21.30 Čarovnija v mesečini romantična komedija Slovenske železnice ČETRTEK 20.00 Daleč od ljudi - drama PETEK 19.00 in 21.00 Daleč od ljudi - drama SOBOTA 19.30 Daleč od ljudi - drama NEDELJA 19.00 in 21.00 Daleč od ljudi - drama SREDA 20.00 Pleme - kriminalna drama KINO POD ZVEZDAMI (vstopnine ni) SOBOTA 21.30 Čarovnija v mesečini - romantična komedija RAZSTAVE Celjski strop: razstava Kri bo tekla za svobodo zlato, 500-letnica slovenskega kmečkega upora; do preklica Likovni salon Celje: razstava Bojana Mrđenovića, do 16. 8. Stari grad Celje: razstava slik Utrinki življenja v Celju danes in skozi čas, članov KUD Svoboda Celje, do preklica Galerija AQ Celje: razstava Dick Skinners/Tadej Vaukman, Celje Fokus-festival avtorske fotografije, do 3. 8. Osrednja knjižnica Celje: fotografska razstava Celje 2015, do 28. 8.; razstava Pivo in cvetje 50 let, do 31. 8. Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava fotografij Katje Bele, Absorbiranje svetlobe, do 30. 7. Galerija Volk Celje: razstava likovnih del ustvarjenih na XVII. poletnem slikarskem extemporu: Celjske poletne vedute, do 30. 9. Knjižnica Laško: fotografska razstava Borisa Vrabca; do 15. 9. Galerija erotike Račka: razstava erotične zbirke Grda račka, do 31. 8. Mestna plaža: razstava Savinjske kopele, Celjsko mestno kopališče na Savinji ob koncu 19. in začetku 20. stoletja, do 30. 9.; razstava zloženke Kipi v Celju, do preklica Knjižnica Laško: razstava fotografij Borisa Vrabca, do 15. 9. Celjska Kulturnica: razstava Mravljica - Tihožitje 2015, do 31. 8. Velenjski grad: razstava del Tomaža Gorjupa, do 1. 8. Grad Podsreda galerijski prostori: razstava steklenih mojstrovin Razkošje v steklu - Design studio Gry, do 31. 12. PRIREDITVE ČETRTEK, 16. 7. 8.00 do 12.30 Pod kostanji, Nova vas Celje Viva creativa, glasbeno-literarno-gibalno-likovna delavnica 17.00 Pokrajinski muzej Celje Kulturnozgodovinska zbirka, javno vodstvo 18.00 Grad Podsreda Glasbeno poletje na gradu Podsreda, koncert Kvarteta klarinetov Claritet 19.00 Velenjski grad Afriški filmski večer z dr. Borisom Kuharjem 20.00 Dom kulture Velenje Mladinski simfonični orkester iz Leicestershirea (Velika Britanija), koncert 21.00 Vrt Ipavčeve hiše, Zgornji trg Šentjur Broadway I love 2015 koncert muzikalov v izvedbi udeležencev in mentorjev Mednarodne poletne pevske delavnice ISSW 21.00 Na trgu vasi Lipa Term Olimia Big band Šmarje pri Jelšah, koncert PETEK, 17. 7. 18.00 do 19.00 Pod kostanji, Nova vas Celje Kako spodbujati otroke h glasbenemu ustvarjanju predavanje in praktičen prikaz 19.00 Grad Podsreda_ Osrednja slovesnost ob odprtju gradu 20.00 Šlandrov trg Žalec_ Joc-Hammond band s pevko, spomin na sedemdeseta in osemdeseta leta SOBOTA, 18. 7. 10.00 Lapidarij na Savinjskem nabrežju Likovna šola z Dolores Ponoš 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje O Grdinici, ki je šla na lov lutkovna predstava; Lutkarnica Koper 18.00 Grad Podsreda_ Glasbeno poletje na gradu Podsreda, koncert udeležencev mojstrskega tečaja za klarinet in flavto 20.00 Šlandrov trg Žalec_ Savinjski kvintet, koncert 20.00 Oder pod magnolijami pred Domom kulture Velenje Vid Jamnik & The Mediterranean Connection, koncert 21.00 Na trgu vasi Lipa Term Olimia Broadway I love muzikal BK Studia, Boštjan Korošec NEDELJA, 19. 7. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 16.00 Kulturni dom Dobje Slavnostna seja občinske sveta s podelitvijo priznanj in kulturnim programom ob prazniku občine Dobje 18.00 Brkati som ob Šmartinskem jezeru Skupina The Groovers koncert 21.00 Na trgu vasi Lipa Term Olimia Kozjanski lumpi, nastop mladega narodnozabavnega ansambla VODNIK 23 PONEDELJEK, 20. 7. 10.00 Knjižnica Šentjur Almino samotno potovanje v dokumentarnem filmu fotografska razstava Muzeja novejše zgodovine Celje 17.00 Dom sv. Jožef Celje_ Pogovori o življenju pogovore vodita: Metka Klevišar, dr. med. in Julka Žagar, dr. med. TOREK, 21. 7. 8.00 do 12.30 Pod kostanji, Nova vas Celje Viva creativa glasbeno-literarno-gibalno-likovna delavnica 10.00 in 16.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Zabavni poligon z lutkami, Poletje na travniku - torkove igrarije 20.30 Velenjski grad Trubadurke, glasbeno-literarna predstava Zvezdane Novaković, Pie Zemljič in Tine Žerdin 20.45 Na trgu vasi Lipa Term Olimia Nastop čarodeja Andreja SREDA, 22. 7. 10.00 Knjižnica Velenje Čarovnik v knjižnici s čarovniškimi triki nas bo zabaval čarovnik Boy 21.00 Na trgu vasi Lipa term Olimia Abba show Društva vabijo ČETRTEK, 16. 7. 10.00 Knjižnica Šentjur Igrajmo se skupaj 19.00 Celjski dom_ O pomočeh in izcelitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga informativno predavanje PETEK, 17. 7. 8.00 Parkirišče za pošto Velenje Kramarski sejem 18.00 Velenjski grad_ Prespimo v gradu, sanjamo grajske sanje 20.00 Slomškova soba župnišča, Slomškov trg Celje Pot od osebe do človeka učenje o znanju z duhovnim učiteljem Dragutinom Barušičem SOBOTA, 18. 7. 8.00 Parkirišče za pošto Velenje Kramarski sejem 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.30 do 10.00 Prireditveni prostor Vrbje, Ljubno ob Savinji Flosarski bal zbiranje starodobnih vozil 8.30 in 14.00 Prireditveni prostor Vrbje, Ljubno ob Savinji Flosarski bal, razstava vozil 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 9.00 Staro Velenje_ Rokodelska tržnica zabavni program, predstavitev ter prodaja izdelkov domače obrti 10.00 Branibor club Celje_ Brezplačne otroške ustvarjalne delavnice 10.00 do 12.00 Brkati som ob Šmartinskem jezeru Zeleni vrtiljak otroške delavnice 16.00 Prireditveni prostor Vrbje, Ljubno ob Savinji Flosarski bal, družabno srečanje z Zgornjesavinjskimi starodobniki 18.00 Na Virštanju pred Gostiščem Banovina Virštanjska noč družabne igre, srečolov, zabava z ansamblom Svetlin PONEDELJEK, 20. 7. 7.30 do 15.00 Ribnik Vrbje in druge lokacije KUL počitnice -celodnevno počitniško varstvo otrok od ponedeljka do petka TOREK, 21. 7. 10.00 Knjižnica Rogatec Mavrično drevo ustvarjalne delavnice za otroke; izdelava dreves iz pisanih gumbov 16.00 Budnova žaga, Ljubno ob Savinji Flosarski bal, igrajmo se z lesom; otroška delavnica 18.00 Mestni park Celje Brezplačna vadba joge 20.00 Budnova žaga, Ljubno ob Savinji Flosarski bal film na temo preteklih Flosarskih balov SREDA, 22. 7. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Brainobrain delavnica za aktivne možgančke, bujno domišljijo in smeh CV ч "lir ZJi Vabljeni na javna vodstva v Pokrajinski muzej Celje muzej@pokmuz-ce.si, info@pokmuz-ce.si; И03 428 09 62, 03 428 09 50 ALMA M. KARLIN POTI Četrtek, 23. julij 2015, ob17.00 Mk 10.00 Knjižnica Rogaška Slatina Mavrično drevo ustvarjalne delavnice za otroke; izdelava dreves iz pisanih gumbov POLETJE V CELJU ČETRTEK, 16. 7. 17.00 Turistična kmetija Loger, Ljubno ob Savinji Flosarski bal, popoldansko druženje z ovčjerejci društva Raduha 18.00 Mestna plaža FOKUS FESTIVAL AVTORSKE FOTOGRAFIJE ČETRTEK, 16. 7. 20.00 Galerija Plevnik-Kronkowska Celje Šutka, odprtje razstave Jake Glasarja PETEK, 17. 7. 21.00 Atrij Celjskega mladinskega centra Fokusovi pogovori: Dokumentarna fotografija pogovor z dolgoletnim Mladininim fotografom Borutom Krajncem ter novinarjem Lenartom J. Kučičem; pogovor vodi: Jasna Jernejšek 22.30 Park Celjskega mladinskega centra Doneski k slovenski mitologiji, razstava fotografa Tomaža Črneja SOBOTA, 18. 7. 21.00 Celjski mladinski center Celje_ Projekcija fotografij udeležencev fotografske delavnice Celje Fokus zaprtje festivala SOBOTJU PLOŠI 18. julij, CART od 9. u^, Sejem unikatnih » SOBOT^LAPID/ 18. julij^Počitniška likovna i i Ponoš od 101 ure Vstop pri Grafika visoki tisk linorez izvaja: Društvo likovnih pedagogov celjske regije 19.00 Galerija Nika Ignjatiča Celje Vesoljska prihodnost, odprtje _razstave Borisa Bizjaka_ 19.00 Mestna plaža Glasbeni večer 21.00 Trg pred Mestnim kinom Metropol Uroš Plevnik Group, koncert 18. 7. Poletni večer s Savinjskim kvintetom, 20.00 Šlandrov trg 23. 7. Ulično gledališče Ane Monro, Šlandrov trg, 20.00 pri slaščičarni Brglez 24. 7. Ustvarjalna delavnica za otroke, 16.00 Šlandrov trg. ph slaščičarni Brglez 24. 7. Promocija zgoščenke Poslavljanja 20.00 (Simona Kropeč, Dani Bedrač), atrij Savinove hiše ,, 25.7. Večer s skupino Jeanette, 20.00 Šlandrov trg Žalec BREZ VSTOPNINI primeru defje pnrflditvfi na trgu odpadejo PETEK, 17. 7. 20.00 Hotel Evropa Celje Sten band, koncert SOBOTA, 18. 7. 9.00 Ploščad osrednje knjižnice Celje cART - sejem unik. izdelkov 10.00 Hotel Evropa Celje_ Evropa raja z najmlajšimi 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu 20.00 Hotel Evropa Celje Tanja Lončar, koncert 20.30 Vodni stolp Celje_ Pihalni orkester iz Leicestershirea (Velika Britanija), koncert NEDELJA, 19. 7. 11.00 Mestna plaža Lutke vabijo na plažo: Debela repa, gostuje: Lutkovna skupina Bobek 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu 20.30 Stari grad Celje Commedia Del'arte premiera mednarodnega gledališkega masterclassa PONEDELJEK, 20. 7. 18.00 Mestna plaža Ustvarjamo in se igramo 20.30 Vodni stolp Vabimo vas na otroške ustvarjalnice v Otroški muzej Hermanov brlog 21.7. 2015 ob 10. uri - Muzejski medvedek Medo 22.7. 2015 ob 10. uri - Herman, ne jezi se 23.7. 2015 ob 10. uri - Fantič ali deklič 24.7. 2015 ob 10. uri - Izberi najljubšo Info na: http://www.muzej-nz-ce.si/ Commedia Del'arte ponovitev produkcije mednarodnega gledališkega masterclassa TOREK, 21. 7. 18.00 Mestna plaža Lutke vabijo na plažo: O Grdinici, ki je šla na lov gostuje: Mednarodni center lutkovne umetnosti Koper 20.30 Dvorišče knežjega dvorca Zagrebški pihalni trio koncert SREDA, 22. 7. 18.00 Mestna plaža Ustvarjamo in se igramo Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Srot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Strmčnik E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI IT-^к* i Sobotno dogajanje v Velenju sta spremljala tudi ministrica za obrambo Andreja Katič in generalni direktor uprave za zaščito in reševanje Darko But. Katičeva se je jamarskim reševalcem tudi zahvalila, ker predano skrbijo za varnost vseh, ki jih privlači podzemni svet. Po njenih besedah so reševalci pomemben del sil za zaščito in reševanje, ob čemer je izpostavila tudi njihovo požrtvovalnost, saj delujejo kot prostovoljci. Jamarski reševalci s sodobnejšo opremo Jamarska reševalna služba, ki deluje v okviru Jamarske zveze Slovenije, je preteklo soboto pri Hudi luknji pri Velenju prikazala posredovanje v primeru jamarske nesreče. Poleg prikaza so jamarski reševalci tudi uradno prevzeli dve novi vozili, ki sta namenjeni njihovemu delu. Naložba v obe vozili s sodobno opremo, ki jo uporabljajo pri svojem delu, znaša približno 80 tisoč evrov. V reševalni vaji so prikazali postopek oskrbe in dvigovanja poškodovanega iz brezna ali jame in kaj vse je treba upoštevati, da se poškodovanemu najbolj učinkovito pomaga. Jamarskih nesreč v Sloveniji ni tako zelo veliko, a kadar se zgodijo, je reševanje vedno zahtevno in za reševalce tudi tvegano. Ravno zato je pomembna dobra oprema. »Tveganje pri reševanju seveda obstaja tako kot na primer pri gorskih reševalcih ali gasilcih, vendar je manjše, če imamo dobro reševalno in zaščitno opremo in če smo zelo dobro usposobljeni, pravi vodja Jamarske reševalne službe pri Jamarski zvezi Slovenije Walter Zakrajšek. Med nesrečami je poškodovanih zelo malo usposobljenih jamarjev. Tisti, ki želi raziskovati jame, se mora najprej včlaniti v eno od jamarskih društev, kjer imajo vrsto izobraževanj o varnem in pravilnem raziskovanju jam, ki jih je samo v Sloveniji registriranih približno 11 tisoč. »Med ponesrečenimi je zato več naključnih jamarjev, ki sicer imajo opremo, vendar ta ni popolnoma ustrezna in dovolj dobra. Nesreče se lahko zgodijo predvsem pri vračanju iz jame ali pri zdrsu,« dodaja Zakraj-šek. So pa jamarski reševalci svojo opremo še posodobili ravno z dvema novima voziloma. Eno od teh vozil je tako imenovano premično skladišče, ki je namenjeno prevozu opreme za reševanje v primeru nesreč. Drugo vozilo je namenjeno prevozu reševalcev iz reševalnega centra Velenje. Jamarska zveza Slovenije ima sedem reševalnih centrov po Sloveniji in eden izmed teh je na območju Velenja. Sicer Zakrajšek še dodaja, da imajo vozni park že dotrajan in z dvema novima voziloma so že izpolnili del načrta za prihodnja leta, ko želijo posodobiti celoten vozni park. SŠol FOTO TEDNA Lokalpatriot Foto: SHERPA Opus Dei oživil Novi klošter stran 29 NOVI TEDNIK Zgodbe s Celjskega -Št. 28 <3^ 16. 7. 2015 - Rdeči petelin se jih boji stran 33 PORTRET Pred otroki se nikoli nisem delala pametne Marija Kovše, prva vzgojiteljica in dolgoletna ravnateljica Vrtca Zreče Na prvi pogled bi težko uganili, kakšen poklic je opravljala. Urejena gospa bi nenazadnje v življenju lahko počela karkoli. A ko se ji sredi Zreč med kolena zaplete in jo okrog pasu objame že tretja gručica malčkov, ji svojega življenjskega poslanstva ni treba posebej predstavljati. Od časa, ko je kot prva vzgojiteljica vstopila v improvizirano igralnico na odsluženi železniški postaji, do trenutka, ko je zadnjič zaprla svojo pisarno kot ravnateljica, je minilo le malo manj kot 45 let. »Od nekdaj sem vedela, da si želim delati z otroki,« svojo zgodbo začne Marinka, kot jo vsi poznajo. Marljiva učenka, kot je bila, niti za trenutek ni podvomila, da šolanja ne bo nadaljevala v vzgojiteljski šoli v Celju. A se je vseeno obrnilo drugače. »Še danes ne vem, zakaj nisem bila sprejeta,« pove s kančkom grenkobe. Njena mama je bila na srečo ženska, ki ni obupala in je znala prepoznati odločilne trenutke v življenju svojih otrok. Odpravili sta se v Maribor. »V kleti stavbe sva srečali simpatično gospo, za katero se je izkazalo, da je ravnateljica. Ob odličnem spričevalu jo je zanimalo samo še, ali znam peti. Bila sem sprejeta in težko bi opisala svojo srečo v tistem trenutku.« Vrtec na železniški postaji Prvo službo so ji ponudili v domačih Zrečah. »Marjan Osole, takratni direktor Uniorja in brez pretiravanja oče Zreč, je bil tudi pobudnik ustanovitve vrtca. Tudi v tem je videl možnost razvoja podjetja in kraja. Čeprav ni bil on tisti, ki me je zaposlil, še danes slišim njegov žugajoči glas, da moram biti skrbno in pridno dekle.« V 70. letih je železniška proga do Zreč delovala samo še v spominu nekaterih domačinov in tako so staro železniško postajo preuredili v vrtec. Ko je Marinka prišla v službo, so bili prostori lepo obnovljeni, vendar povsem prazni. Tistega 15. oktobra je odprla vrata skupini prvih 15 otrok. Imeli so samo dve veliki škatli igrač in 40 otroških odejic. Marinki se kljub upokojitvi še vedno iskrijo oči od pozitivne energije in drobnih načrtov za prihodnost. Z domačim krajem ostaja povezana tudi kot predsednica turističnega društva. »S tem smo shajali kar nekaj časa. Ni bilo vedno enostavno. Teorija je bila eno, praksa drugo. Danes se mi zdi, da sem bila več objokana kot nasmejana. Ko so otroci od utrujenosti začeli kinkati, sem enostavno položila dvajset odejic na tla in jih z ostalimi pokrila.« Tako sta z oranjem ledine na več področjih minili dve leti. Ob 40-letnici vrtca se je prva skupina Marinkinih otrok spet zbrala. »Zaplesali smo kot nekoč in bilo je res nepozabno lepo.« »Pred otroki se nikoli nisem delala, da sem pametna. In to v časih, ko je bilo nepredstavljivo, da bi pedagoški delavec izustil, da nečesa ne ve. Nekoč me je nek fantek povabil, da bi se pogovarjala o vesolju. Super, sem rekla. Ti kar govori. Do naslednjič pa ti obljubim, da bom tudi sama kaj naštudirala na to temo. Roko na srce sem tisti dan na to malo pozabila. Naslednje jutro me je v v vrtcu pričakal fantov oče. Seveda ne pomisliš na nič dobrega. Potem sta mi z otrokom pod nos pomolila dve veliki vrečki knjig. >No, Marinka, zdaj se boš pa lahko kaj naučila o vesolju,< je z žarečimi očmi pribil mali. Sploh ni treba razlagati, da smo se cel mesec vsi ukvarjali samo z vesoljem.« Otroci morajo ugrizniti v problem O vzgoji Marinka razmišlja z veliko mero zdrave kmečke pameti. »Otroci se učijo s pomočjo igre. In vse, kar bi jim radi približali, morajo preizkusiti in izvesti z lastnimi rokami. Otroci morajo ugrizniti v problem in ga rešiti, nočejo rešitev, ponujenih na dlani. V teh letih so se učni načrti in pristopi še in še spreminjali. Zdi se mi, da smo morali večkrat povsem izprazniti glavo in vse zastaviti na novo. Vendar mi ni bilo težko, ker sem imela občutek, da je vse v dobro otrok. To je bilo vedno moje osnovno vodilo. In tudi s časom je treba iti naprej.« Pri tem so bili obiski inšpektorjev, svetovalcev in drugih nadzornikov del njenega službenega vsakdanjika še iz časov igralnice na železniški postaji. »Posebno poglavje so bila varna okolja na igriščih. Cela znanost je bila glede tega, ampak sem ponosna, da smo jih uspeli zagotoviti med prvimi v Sloveniji. Morala sem biti tudi malo iznajdljiva. Ker je moralo biti igrišče ograjeno, sem na primer na eni strani izkoristila ograjo termalnega kopališča, na drugi pa prosila sosede, da se ogradijo sami,« hudomušno razloži. »Pri tem moram dodati, da so nam krajani res vedno stali ob strani.« Oče Zreč je bdel nad vrtcem Marinka se je rodila v Loški Gori, ki je približno dva kilometra iz Zreč, in kot se rada pošali, je ena redkih staroselk v kraju. »Sicer pri podeljevanju domovinske pravice niso toliko pomembna leta kot pripadnost kraju in njegovim ljudem,« nasmejano razloži. In prav v tem pogledu se še danes s posebnim spoštovanjem spominja pred kratkim preminulega Osoleta. »Nič ne pretiravam, če rečem, da je bil oče Zreč. Vse, kar vidite v kraju, je nastalo zaradi njega. Če ga ne bi bilo, bi se zagotovo tudi marsikaj premaknilo, a zanesljivo ne v »S Slavkom sva veliko potovala. Sama nisem pretiran avanturist in brez potrebe res ne hodim daleč od doma. Rada grem za dan ali dva, ravno toliko, da občutim sladkost vrnitve domov. Z vnukom Martinom sva včasih šla >na morje< v Ptujske toplice. Sicer pa ga ni čez užitek, ko zvečer v miru pregledam, kaj sem čez dan opravila na vrtu, na trati, okrog hiše. In mi je preprosto lepo.« takšni razsežnosti.« Do vrtca je Osole gojil še posebno skrb. Tako se je prav pod njegovo taktirko leta 1976 začela gradnja objekta na novi lokaciji. Tri leta kasneje je bil zgrajen prvi prizidek, z zadnjo gradnjo leta 1988 pa je dobil današnjo podobo. Kovšetova je najprej postala vodja enote, nato je napredovala v pedagoško vodjo in ob ustanovitvi samostojne občine leta 1997 postala ravnateljica. »Moj mož Slavko je bil Osoletov voznik, zato smo bili z družino tudi zasebno povezani. Ujela sta se, ker sta bila oba Prleka. Osole je bil izjemno preprost in dober človek. A tudi hud, ko kaj ni šlo po načrtih. Seveda sem bila kdaj jezna nanj, vendar bi težko opisala hvaležnost, ki jo kot Zrečanka čutim do njegove zapuščine.« Ljubezen za vse življenje Marinka je bila stara 45 let, ko je ovdovela. »Še danes mi je hudo, »Rodila sem se v skromni, a nadvse ljubeči in povezani družini. Šele danes se zavedam, kako priden je moral biti oče. In mama, ki me je znala podpreti, ko je bilo najbolj pomembno. In tudi tri leta starejši brat je kot avtomehanik marsikateri težko zasluženi dinar namenil meni med šolanjem in bivanjem v Mariboru.« da me takrat ni bilo doma,« se ji za trenutek orosijo oči. Njen Slavko je bil srčni bolnik in zadnjih deset let sta po njegovi operaciji živela v senci prežeče izgube in zavedanja minljivosti. »To naju je še bolj povezalo. Na nek način me je pripravljal na to, da bom ostala sama. Velikokrat mi je govoril, naj se v najtežjih trenutkih posvetim delu. Ker me je delo vedno reševalo. In res sem se v čustveno najtežjih trenutkih življenja še bolj s srcem predala delu v vrtcu.« Dobro je vedela, da Slavka ne more nihče nadomestiti, zato tega nikoli ni niti poskušala. Družinska povezanost ji je kot svetinja ostala ena najpomembnejših vrednot še iz matične družine. »Trudila sem se jo predati hčeri Barbari. Vesela sem, da si ostajamo blizu, in seveda neskončno ponosna in navezana tudi na svoja vnuka, Jerneja in Martina.« In pridni bodite Na svoj prvi službeni dan je bila v kolektivu sama, v vrtcu pa je bilo 15 otrok. Ob njenem zadnjem delovnem dnevu je vrtec obiskovalo približno 280 otrok, kolektiv pa je sestavljalo več kot 50 ljudi. »Včasih mi je kdo rekel, da se mu smilim, ker se moram ukvarjati s toliko ženskami. A ni bilo tako hudo. Seveda se je treba kot povsod prilagajati in iskati kompromise, a imela sem krasne sodelavke. Vse smo se trudile za isti cilj. Sprostile smo se tudi ob delovnih akcijah. Nič ni bilo težko. Škornji, plašči, rokavice in hišnik zraven, da smo bili bolj mešana družba,« se nasmeje sogovornica. V času profesionalne kariere se je dotaknila na tisoče otrok. Mnoge, ki so danes že v srednjih letih, dnevno srečuje v domačem kraju. »Ne zgodi se redko, da kdo pristopi in me prijazno ogovori, kako sem. In mi je toplo pri srcu. Skoraj po pravilu se poslovimo s >pridni bodite<. Tako kot smo to počeli v vrtcu.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA 26 INTERVJU »Nikoli ni pravi čas za dvig delavskega standarda« Mag. Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, o minimalni plači in pravicah delavcev »Politiki, ki imajo moč in oblast, se obnašajo, kot da je Slovenija ena velika banka. Ne vidijo standarda ljudi oziroma tega, da so delavke in delavci plačali najvišjo ceno v tej krizi. Več kot sto tisoč ljudi je izgubilo delo. Še naprej morajo plačevati ceno propadlih bank in propadlih tajkunskih prevzemov.« Dušan Semolič pravi, da bi tudi delavci v svojih žepih morali občutiti učinke gospodarske rasti, a delodajalci za to nimajo posluha. Dušan Semolič na protestih proti privatizaciji državnega premoženja Pred dnevi je domala celotno vodstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije obiskalo Celje, kjer je na internem posvetu z zaupniki predstavilo tudi dejavnosti za spremembo Zakona o minimalni plači. Ob tej priložnosti smo se posebej za Novi tednik pogovarjali z mag. Dušanom Semo-ličem, predsednikom Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Med drugim o tem, kdaj bi lahko tudi delavci v svojih žepih občutili učinke gospodarske rasti, ki jo v Sloveniji zaznavamo v zadnjem obdobju. »Žal v Sloveniji še vedno prevladuje logika nekaterih ustanov, zlasti pod vplivom EU, da ni nikoli pravi čas za dvig delavskega standarda ali standarda upokojencev. Za delodajalske organizacije ni pravi čas niti takrat, ko je konjunktura, niti ko je kriza. To je velik paradoks in krivica, ki se dogaja delavcem. Gre za miselnost neo-liberalne ekonomske politike, da moramo vse podrediti končnemu cilju - dvigu konkurenčnosti - in doseči zahtevano številko proračunskega primanjkljaja, torej pod tremi odstotki BDP. Politiki, ki imajo moč in oblast, se obnašajo, kot da je Slovenija ena velika banka. Ne vidijo standarda ljudi oziroma tega, da so delavke in delavci plačali najvišjo ceno v tej krizi. Več kot sto tisoč ljudi je izgubilo delo. Še naprej morajo plačevati ceno propadlih bank in propadlih tajkunskih prevzemov,« pravi Semolič. Zakaj enačite delavce in upokojence? Tudi upokojencem se dogaja krivica. Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je treba pokojnine vsako leto usklajevati z življenjskimi stroški, ampak država z interventnimi zakoni že peto leto ne omogoča usklajevanja pokojnin. Pokojnine obravnava kot velik rezervoar za črpanje denarja za pokrivanje drugih ciljev s področja uresničevanja makroekonomskih politik. To je ta paradoks. Lani je bila gospodarska rast 2,6 odstotka, letos bo očitno še višja, a nič. »Če bomo prodali vse dobre tovarne in gospodarske družbe, bomo načeli že tako majavo ekonomsko in politično suverenost države. Preprosto: če bo manj prilivov v državni proračun, bodo še večji pritiski, da bi bili izdatki za socialno državo čim nižji.« Kaj ste storili sindikati, da bi tudi delavci občutili učinke gospodarske rasti? Nasprotujemo procesu privatizacije, kjer gre za razprodajo nekaterih dobrih podjetij in družb, ki imajo dobičke. Ti gredo v proračun, zagotovljena so delovna mesta. Razprodajanje dobrih podjetij kar tako je za sindikate najbolj nevarno tudi zato, ker gre za proces, ki bo spet privedel do odpuščanj. Novi lastniki praviloma želijo čim hitreje ustvariti čim večji dobiček. Med drugim, kot pravijo, z racionalizacijo stroškov, pri čemer se praviloma vedno začne pri plačah in tako, da se začne odpuščati. Če bomo prodali vse dobre tovarne in gospodarske družbe, bomo načeli že tako majavo ekonomsko in politično suverenost države. Preprosto: če bo manj prilivov v državni proračun, bodo še večji pritiski, da bi bili izdatki za socialno državo čim nižji. Zadnje demonstracije smo imeli novembra lani pred vlado. Proti privatizaciji, ker nimamo zakonodaje, ki bi v takšnih primerih ustrezno zaščitila delavke in delavce, saj so največja žrtev privatizacije. Pri nas ima glavno besedo minister za finance. Ob vsem spoštovanju do tega resorja gre ministrstvo predaleč. Razmišljate še o kakšnih drugih ukrepih, tudi v okviru socialnega dialoga z vlado in delodajalci? Socialni dialog ni na ustrezni ravni, ima veliko pomanjkljivosti in ne daje rezultatov, ki bi jih pričakovali, oziroma jih je premalo. Kar nam je uspelo, je to, da je v parlamentarni proceduri zakon, ki bo popravil veliko krivi- co, da lahko upniki z izvršbo posežejo tudi v minimalno plačo. Na to smo opozorili vlado in to je bil tudi sklep socialnega sporazuma. To je že dosežek socialnega dialoga. Na drugih področjih se ne moremo ravno pohvaliti. Vlada pod diktatom javnih financ in Bruslja gre predaleč in želi radikalizirati ekstremno varčevanje na račun delavskih pravic. Za reševanje bank so se našle milijarde, in sicer brez težav, za urejanje delavskega standarda, upokojence in mlade pa ni nikoli dovolj denarja. Ali lahko sindikati več storite v okviru prenove kolektivnih pogodb, da bi se na tej ravni izboljšale delavske pravice? Kolektivne pogodbe so zagotovo pomembno orodje, ker se lahko nekatere pravice urejajo drugače in bolje, kot so urejene v zakonodaji. Težava kolektivnih pogodb je, da potrebujemo tudi soglasje socialnih partnerjev, torej tudi delodajalcev. In pri tem se pojavijo težave. Imamo različne delodajalce. Takšne, ki razumejo težave in se trudijo, da v dialogu pridemo do dogovora. A so tudi takšni, ki ne vidijo priložnosti, ki jih dajejo kolektivne pogodbe, zato so zanje odveč. Zanje glavno vodilo predstavljajo konkurenčnost in tržne zakonitosti, pri čemer delavci v nekaterih sredinah pomenijo samo delovno silo, ki jo je treba čim bolj izkoristiti, izčrpati in čim manj plačati. Zakaj ste se v sindikatih ob protestih proti privatizaciji osredotočili predvsem na problematiko minimalne plače oziroma izvzema dodatkov iz minimalne plače? Na problematiko minimalne plače je treba pogledati širše. Delavci, ki imajo minimalno plačo, jo imajo praviloma do konca delovne dobe. Redki so, ki lahko »skočijo« iz tega. Pokojnine teh delavcev so mizerno nizke. Za te ljudi je zato vsak evro pomemben. Konvencija 131 Mednarodne organizacije dela (Ilo) pravi, da je minimalna plača tisto zagotovilo, ki lahko omogoči dostojno življenje delavcu in družini. Gre tudi za temeljno človekovo pravico. Če ne bi imeli Zakona o minimalni plači, ki zagotavlja 604 evrov neto plače, bi zanesljivo mnogi delavci prejemali plačo po 300 evrov. In še takrat bi delodajalci »jamra-li«, da je to preveč. Sto in več razlogov je, da moramo ta zakon ohraniti in ga še izboljšati. In to ni le akcija našega sindikata, marveč vseh sedmih sindikalnih central. Tudi v javnem sektorju? Seveda. Pobuda za spremembo Zakona o minimalni plači združuje delavce zasebnega in javnega sektorja. Tu ni razlik, vsi imamo iste težave. To je zelo pomembno, kajti politiki se pogosto trudijo razdeliti delavce zaradi svojih interesov in igric. To je skupna akcija delavstva Slovenije in to je pomembno sporočilo pobude za spremembo Zakona o minimalni plači. Ali na podlagi vsega povedanega razmišljate ali načrtujete kakšne večje proteste? Kadar govorimo o protestih, potem napovemo tudi datum, da ne izgleda, kot da ostajamo pri zastraševanju in grožnjah. Ko bo in če bo treba, bomo napovedali točen datum protestov. ROBERT GORJANC, foto: ZSSS »Če ne bi imeli Zakona o minimalni plači, ki zagotavlja 604 evrov neto plače, bi zanesljivo mnogi delavci prejemali plačo po 300 evrov. In še takrat bi delodajalci >jamrali<, da je to preveč.« REPORTAŽA 27 12-nadstropna stavba Medical centra Rogaška po zaslugi prenove v teh dneh dobiva lepšo, sodobnejšo podobo. Prav investicijsko-vzdrževalna dela so bila minulo soboto kriva, da je v sedmem nadstropju prišlo do vžiga lahko vnetljivega materiala. Ogenj se je skozi prezračevalne in inštalacijske kanale ter skozi okna po zunanji strani objekta hitro širil, grozil je, da bo zajel tudi ostala nadstropja. Ujeti so klicali na pomoč ... Po stopnišču navzdol se je ob pomoči gasilcev pomikalo pet lažje poškodovanih posameznikov, ki so se soočali s psihičnim šokom. V nadstropju, kjer je izbruhnil požar, in na stopnišču, ki vodi v nižje nadstropje, so ostali trije huje poškodovani posamezniki, eden je izgubil zavest, dvema je požar prizadejal težke opekline. Gasilci so poškodovance odnesli iz stavbe. Ognjeni zublji zajeli medicinski center Številni ljudje ostali ujeti v 12-nadstropni stavbi - Med desetimi poškodovanimi dva človeka utrpela težje poškodbe Da je vaja odlično uspela, meni poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Steklarna Rogaška Slatina Luka Bercko, ki je tudi vodil intervencijo gasilcev. Po ogledu razmer se je odločil za nadaljnje ukrepe. Delo je razdelil tudi med svoje pomočnike, ki so prevzeli vsak svoje zadolžitve. »Preizkusili smo reševanje s pomočjo avtolestve, prav tako posredovanje operativnih članov v tako zahtevnih razmerah z vso dodatno in zaščitno opremo,« je dejal. Večjih pomanjkljivosti vaje ni opazil, po njegovih besedah bi kakšne malenkosti še lahko izboljšali. Poudaril je, da takšne vaje zagotovo prispevajo k uspešnejšemu reševanju, ko gre zares, saj na njih ne preizkusijo le tehnik in pripravljenosti operativnih gasilcev, temveč preverijo tudi organizacijo oziroma poveljevanje pri večjih intervencijah. Minulo soboto dopoldne je nekaj minut po deveti uri v osmem nadstropju Medical centra Rogaška zagorelo med opravljanjem vzdrževalnih del. Pri tem je prišlo do večjega števila poškodovanih in opečenih ljudi. Večina je iz stavbe odšla po stopnicah, nekaj pa jih je ostalo ujetih v nadstropju nad žariščem požara. Smrtnih žrtev ni bilo, dva huje poškodovana gosta sta dobila pravočasno medicinsko pomoč. Na srečo je šlo le za vajo, ki je pokazala na dobro pripravljenost vseh enot, ki ljudem priskočijo na pomoč v nujnih primerih. Mir v zdraviliškem parku, ki ga vsak dan obiščejo številni domačini in turisti, so minulo soboto zmotile sirene reševalnih, gasilskih in policijskih vozil. Na kraj je kmalu po tem, ko so v najvišji stavbi v slatinski občini opazili dim in poklicali na pomoč, prispelo več kot sto predstavnikov različnih služb - člani vseh gasilskih društev v občini, ekipa nujne medicinske pomoči Zdra- vstvenega doma Šmarje pri Jelšah, poveljnik in občinski štab civilne zaščite, ekipe prve pomoči Rdečega križa in PGD Rogaška Slatina, člani policijskih enot in člani civilne zaščite zaposlenih v Medical centru Rogaška Slatina. Rok Čakš občinske uprave občin Rogaška Slatina, Rogatec, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli za civilno zaščito in požarno varnost je pojasnil, da je bila vaja namenjena preverjanju usposobljenosti različnih enot in služb, ki v primeru večjih nesreč priskočijo na pomoč ljudem. Poudarek je bil namenjen tudi usklajevanju dela med različnimi enotami in njihovemu vodenju v takšnih situacijah. Po stopnišču ali skozi okno Regijski poveljnik gasilcev celjske regije Bojan Hre-pevnik je povedal, da sta reševanje in posredovanje v visokih stavbah izjemno zahtevna, kar je bil eden od razlogov, da so dogajanje postavili v Medical center Rogaška. V vsej zgodovini omenjene stavbe tam namreč niso organizirali še nobene podobne vaje. »Posebnosti je veliko, od ogromnega števila ljudi v stavbi do številnih nadstropij in tega, da je stopnišče, po katerem lahko ljudje odidejo na prosto, le eno, medtem ko se dvigala v primeru požara ustavijo. Treba je tudi reševati z avtolestvami. Pri tem sta zaradi gradbenih del močno zatrpana tudi dostop oziroma okolica, kar je prav tako treba upoštevati pri reševanju.« Varnost je odgovornost Posredovanja v hotelih v Rogaški Slatini v podobnih nesrečah doslej po besedah Hrepevnika niso potrebovali. Je pa leta 1910 pogorel zdraviliški dom. Do požara je prišlo, ko so razsvetljevali zdravilišče za proslavo rojstnega dne cesarja Franca Jožefa I. Ta dogodek je tudi spodbudil ustanovitev požarne brambe v kraju. V zadnjem obdobju so rdečega petelina vedno uspeli ukrotiti pravočasno, preden so nastale težje posledice. Je pa skrb za varnost številnih gostov po Hrepevnikovih besedah velika odgovornost upravljavcev in lastnikov turističnih, zdraviliških in medicinskih objektov ter prav tako vseh, ki skrbijo za javno požarno varnost v mestu in njegovi okolici. TINA STRMČNIK Foto: GrupA »Če bi bila resna intervencija, obvlada osnovne postopke vsak. Vnaprej pripravljene, načrtovane vaje organiziramo zato, da se ljudje podučijo. Gre za napredek pri spoznavanju stavbe in taktike v takšnih posebnih primerih,« je dejal Bojan Hrepevnik. 28 REPORTAŽA Od piva rastejo rože in rjavijo mostovi Polstoletna zgodovina Piva in cvetja na razstavi »Če je cvetje, naj bo tudi pivo,« se glasi znamenit izrek, s katerim je nekdanji predsednik laškega horti-kultrnega društva in tedanji direktor Pivovarne Laško Ivan Vodovnik zastavil temelje prireditve, ki jo Laško v teh dneh gosti že 51. leto. Domačini so pripravili skromno razstavo cvetlic in pri organizaciji uporabili zvrhano mero improvizacije. Razvoj do današnjega uveljavljenega festivala si lahko ogledamo na razstavi Pivo in cvetje 50 let v Osrednji knjižnici Celje. Pivo in cvetje je v svoji zgodovini odpadlo le enkrat, in sicer leta 1984, ko so gradili most čet Savinjo. Tudi ob Titovi smrti in v letu osamosvojitvene vojne prireditev ni izostala. Temelje zanjo je leta 1963 postavilo mlado horti-kulturno društvo, ki se je želelo z razstavo cvetja postaviti v očeh občanov. Predsednik društva in prvi mož pivovarne Ivan Vodovnik je na isti dan priredil dan odprtih vrat omenjenega podjetja. Prireditev se je sprva imenovala Cvetje in pivo. Ker je že prvič naletela na dober odziv, so jo naslednje leto organizirali ponovno, v naslovu pa pivo postavili na prvo mesto, kot ostaja še danes, je povedal kustos v Muzeju Laško in avtor razstave Tomaž Majcen. Znajdi se, kot veš in znaš Prva leta so imeli izredno veliko vlogo pri pripravah domačini, ki so bili tudi pobudniki prireditve. Z velikim navdušenjem in željo po tem, da bi se predstavili obiskovalcem, so pripravljali točilne pulte. Svoje »štante« so imela tudi različna društva. Celo Laško je v nočeh pred prireditvi- jo pletlo vence in most odelo v zelenje, zastave in cvetje. A kot smo lahko v Novem tedniku prebrali ob 40. letnici prireditve, se je vendar poznalo, da so bili drugačni časi, saj je vsega primanjkovalo. Prvi sedeži in mize so bili po domače rečeno »nafehtani« od vsepovsod, elektriko so »vlekli« iz posameznih hiš. Če so ljudje prišli od daleč, so jim domačini nudili prenočišče. Menda naj bi na eni prvih od prireditev celo zmanjkalo piva. »Verjetno je organizatorja presenetilo število ljudi, ki so prišli na prireditev. Kasneje se to ni več ponovilo,« je povedal Tomaž Majcen. Moje cvetje lepše je kot tvoje Laščani so nekoč sami vzgajali cvetje za hortikulturne razstave, ki so jih sprva pripravljali v prostorih stare šole. Nato so jih selili na prosto in z rožami krasili tudi vozove za povorko. Majcen je povedal, da so prebivalci ulic pred leti kar tekmovali, kdo bo za povorko bolj razkošno ovenčal vozilo. Za hortikulturim društvom je organizacijske niti prireditve v roke prevzelo turistično društvo, zadnja leta je ta vloga pripadla Pivovarni Laško. A ni le cvetje tisto, kar so želeli prikazati na razstavah. Skoraj vsako leto so na njih svoje trofeje na ogled postavili gobarji, svoje delo so predstavili lovci in čebelarji, najnovejše dosežke so izpostavila različna industrijska podjetja v občini. Remi šahovskemu velemojstru Kot danes so tudi nekoč v program uvrstili različna tekmovanja - od gasilskih in konjeniških tekmovanj do nogo- metnih turnirjev, spretnostne vožnje s kolesi in z motorji. Pred mnogimi leti je prireditev obiskal mednarodni velemojster šaha Vasja Pirc, ki je igral simultanko proti 64 nasprotnikom. 53-krat je zmagal, enemu od nasprotnikov je uspelo izsiliti remi. Priljubljen del dogodka je bila nekaj let zapovrstjo La-ščanijada. To so bile igre brez meja, na katerih so sodelovale ekipe iz vseh koncev države. Majcen je pojasnil, da so bile naloge zastavljene tako, da bi se gledalci čim bolj nasmejali. »Pošteno so se nasmejali tudi tekmovalci. Pogosto se je zgodilo, da sploh niso razumeli pravil, Razlogi za to nerazumevanje so bili različni.« Kar sklenejo, to drži Del prireditve so bili že od začetka prikazi že skoraj pozabljenih kmečkih opravil in obrti. Te so sprva pripravili na le nekaj vozovih, sčasoma pa so zgodbe širili, tako da danes predstavljajo tretjino povorke. Tudi vasica Lepo je res na deželi ni novodobni izum, temveč nekaj, kar ima že precejšnjo patino. Festival je znan še po Ohceti po stari šegi. To so sprva uprizarjali po vzoru z Gorenjske, nato so presedlali na različico s Kozjanskega. »Da« je na star način izreklo že krepko več kot 40 parov. V »sušnih« letih so »ohcet« zaigrali. Gradivo odnesla poplava Sestavljanje zgodovinskih drobcev Piva in cvetja ni nekaj samoumevnega, sploh zato, ker je Savinja dvakrat poplavila arhive laškega turističnega društva. Ohranilo se je nekaj fotografij in dokumentov iz najstarejših obdobij, nato v arhivu zeva praznina, del ohranjenega gradiva pa nato priča o mlajših obdobjih. Se je pa izkazalo, da imajo Laščani, ki so bili v preteklosti močno vpeti v prireditev, doma veliko ohranjenih predmetov, fotografij, letakov. Predvsem v svojem spominu hranijo obilo zgodb, povezanih s spremljevalnim programom turistično-glasbe-nega festivala, ki danes sodi med največje v državi. Jože Majcen, oče Tomaža Majcna, je za Novi tednik pred desetimi leti na primer povedal, da je članicam hortikulturnega društva mesto uspelo okrasiti tudi v »sušnih« letih. »To pa zato, ker so cvetje zalivale s pivom. V letu 1984, ko je Pivo in cvetje zaradi obnove mostu čez Savinjo odpadlo, smo se hecali, da so ženske tako pridno zalivale cvetje na mostu, da je ta zarjavel, zato so ga morali nadomestiti z novim.« TINA STRMČNIK Foto: SHERPA in osebni arhiv Laščanov Za razstavo so zbrali skoraj vse letake, s katerimi so nekoč ljudi, ki so se peljali mimo Laškega, vabili na prireditev. Prvi letaki so bili zelo preprosti, brez kakšne posebne grafične podobe. Leta 1968 so na primer organizatorji napovedovali veličasten ognjemet ob Savinji, povorko cvetja, razstave, kmečko »ohcet«, domače specialitete, poizkušnjo piva in kave, veliko tombolo in bogat srečelov. Ocvetličen tovornjak hortikulturnega društva na eni prvih povork REPORTAŽA 29 t'-t T^ Opus Dei je Novi klošter, ki ga je dal sezidati celjski grof Friderik II., preko svojega Zavoda Tromostovje od Občine Polzela odkupil leta 2010. Članica Opusa Dei Carmen Fernandez, sicer rojena Mehičanka, je koor-Doslej mu je uspelo obnovi večji del notranjosti, medtem ko bo morala prenova zunanjega dela zgradbe še nekoliko počakati. dinatorica dogajanja v Novem kloštru. Zadnjih enajst let živi v Sloveniji. Opus Dei oživil Novi klošter Pred leti bleda senca preteklosti, danes moderno duhovno in kongresno središče Graščina Novi klošter v Založah pri Polzeli po dolgih letih neslavnega propadanja dobiva novo vsebino. Slovenski Opus Dei jo je od Občine Polzela preko svojega Zavoda Tromostovje odkupil pred petimi leti za 500 tisoč evrov. Ker je bila v slabem stanju, jo je začel postopoma obnavljati. Z vsakim letom v njej postaja vedno bolj živahno. Novi klošter se namreč spreminja v duhovno in kongresno središče. Nekdanji dominikanski samostan, ki ga je v Založah dal pozidati celjski grof Friderik II. in ga leta 1453 podaril menihom dominikancem, je konec 18. stoletja razpustil cesar Jožef II. Leta 1786 so v njem ustanovili trivialno šolo. Po desetletju delovanja se je preselila na Polzelo. Zadnji lastnik dvorca pred drugo svetovno vojno je bil Oto Parin. Njegov sin Paul Parin, zdravnik, kirurg, nevrolog in psihoanalitik, ki je živel v Švici, je objavil več kot 50 znanstvenih sestavkov in tudi leposlovno delo Zanesljiva znamenja spreminjanja, v katerem med drugim opisuje mladost v Novem kloštru in kulturnozgodovinske zanimivosti graščine. Sobe, kuhinja, dneva soba, učilnica Po drugi svetovi vojni so bila v graščini stanovanja, njena nekoč mogočna podoba pa je neslavno propadala, dokler je ni leta 2010 odkupil ljubljanski Zavod Tromostov-je. Ker je bila zgradba v slabem stanju, se je lotil temeljite obnove. Doslej mu je uspelo obnoviti približno polovico nekoč mogočnega grajskega kompleksa. Poleg strehe in oken so novo podobo dobile kuhinja z jedilnico, deset sob, dnevna soba, kapelica in konferenčna soba. V prihodnje si zavod prizadeva obnoviti še preostanek tega kulturnozgodovinskega bisera, med drugim tudi najstarejši del, ki je spomeniško zaščiten, in zaradi fresk in ostalih zgodovinskih dragocenosti za obnovo še toliko bolj zahteven. Preurediti namerava tudi mansardo, kjer bo prostor dobilo še dodatnih petnajst sob in atrij dvorca zapreti z vseh štirih strani. Kdaj bo vse to uspelo, je po besedah koordinatorice dogajanja v Novem kloštru Carmen Fernandez v prvi vrsti odvisno od donacij članov, prijateljev in ostalih dobrotnikov po vsem svetu, predvsem iz Španije, Italije, Čila in Mehike. Od kuharskega tečaja do duhovnih vaj Novi klošter, ki nudi delo štirim domačinkam, z vsakim letom bolj postaja središče izobraževalnega in kulturnega dogajanja, ki se ga lahko udeleži vsakdo in ne samo člani Opusa Dei, kot si nekateri zmotno predstavljajo. Zavod Tromostovje osrednjo pozornost namenja duhovnim vajam v tišini tako za moške kot za ženske. Ne manjkajo niti druge dejavnosti, kot so predavanja na temo osebnostne rasti in duhovne obnove ter kuharski in plesni tečaji. V času našega obiska se je v graščini mudila skupina Špank, ki so si duhovne vaje popestrile z obiskom okoliških znamenitosti. Med drugim so si pod okriljem Zavoda za kulturo, turizem in šport Polzela ogledale ključne turistične točke v občini. Med gosti Novega kloštra še vedno prevladujejo obiskovalci od drugod, medtem ko se domače skupine redkeje odločajo za bivanje v njem. Polzela-ni sodelujejo predvsem pri katoliških svetih mašah in kuharskih tečajih, kjer so se nazadnje pri pripravi različnih svetovnih jedi izkazale predvsem mlade Spodnjesa-vinjčanke. »Domačini so nas sprejeli zelo lepo. Najprej so bili zadržani, ker so priča- Opus Dei - latinsko ime za Božje delo - je hierarhična ustanova Katoliške cerkve, osebna prelatura, katere namen je prispevati k evangeljskemu poslanstvu Cerkve. Konkretno se zavzema za širjenje zavesti o poklicanosti vseh ljudi k svetosti in o posvečujoči vrednosti običajnega dela. Sveti Jožefmarija Escriva je ustanovil Opus Dei 2. oktobra leta 1928. kovali, da bo vse dogajanje skrivnostno in skrito pred javnostjo. Ko so spoznali, da ni tako, so se začeli z veseljem vključevati,« pripoveduje Fernandezova. Kot nekaj skrivnostnega Organizacija Opus Dei velja za precej skrivnostno in zaprto, zato se v javnosti o njej pojavlja precej namigovanj, med drugim tudi negativnih. Članica Opusa Dei Carmen Fernandez pravi, da so tovrstne govorice neutemeljene in izhajajo iz nevednosti. »Na podlagi nepreverjenih dejstev, ki jih ljudje preberejo na spletu, si o nas ustvarijo neresnično podobo. Če želijo izvedeti resnico, jim jo z veseljem pojasnimo. Člani so odprti in vedno pripravljeni spregovoriti o Opusu Dei, če jih pri tem preveč ne ovira neznanje jezika. V Ljubljani so tri središča, od tega sta dve za ženske in eno za moške,« je jasna Fernandezova, ki že enajst let živi v naši prestolnici. V svoji rodni domovini Mehiki se je v okviru študija posvetila delu v hotelih in restavracijah ter organizaciji kongresov in drugih dogodkov, s čimer se danes v Novem kloštru ukvarja tudi poklicno. Za Slovenijo je kot članica Opusa Dei prvič izvedela na izobraževanju v Rimu. V Ljubljano se je preselila na pobudo kardinala Franceta Rodeta, ki si je prizadeval, da bi tovrsten način katoliškega življenja spoznali tudi pri nas. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA V dvorcu so obnovljeni različni prostori, med drugim tudi knjižnica. V Novem kloštru imajo delo štiri domačinke. Skrbijo za gospodinjski del. 30 NAŠA TEMA Ker je zunaj deževalo, so bili minuli četrtek otroci v učilnicah. In ne, vode niso pretakali kar tako - kako različno se »lahko obnaša«, ko pride v stik z drugimi snovmi, jim je v nekaj poskusih pokazal učitelj Matjaž ... Učitelj Matjaž le redko odloži kitaro, zato sta pesem in ples stalna spremljevalca otrok v počitniškem varstvu. ... z učiteljico Bojano pa so se strinjali, da je najbolj »okusna«, ko pride v stik s sadnim sirupom. Med počitnicami z veseljem v šolo Za program počitniškega varstva zanimanje tudi izven Celja - Prijavljenih več kot 150 otrok Res je, da si ob koncu šolskega leta poleg otrok oddahnejo tudi starši, saj ima večina kar naenkrat nekaj brezskrbnih popoldanskih ali večernih uric več, kot je sicer vajena od septembra do junija. Starši lahko ta čas namesto ob pisalni mizi, obloženi s knjigami in z zvezki, preživijo na prostem, z otroki se lahko igrajo in potepajo naokrog sproščeno in brez nenehnega zvončka v glavi, ali je za naslednji dan vse pripravljeno. A kaj, ko je devet tednov počitnic lahko za marsikoga tudi zelo dvorezen meč. Staršem zmanjka dopusta in če v bližini ni starih staršev ali drugih sorodnikov, se lahko počitnice prelevijo v pravo nočno moro. Starši sedem- ali osemletni-kov preprosto ne morejo pustiti samih doma brez nadzora. A če je kakšen desetletnik že toliko »zaupanja vreden«, da si to lahko privoščijo, se osem ur v službi vleče zaradi slabe vesti, da je otrok lačen in da za razvijajoče se dekliče in fantiče sendvič na kuhinjskem pultu in košara sadja pač nista najbolj zdrava popotnica. Sploh če se takšna prehrana ponavlja kar nekaj tednov ... Otrok, ki bi že v teh letih znali poskrbeti zase in bi lahko počitniške dneve doma preživljali brez varstva starejših, je namreč zelo malo - ali pa tako presodijo starši. Zato večina že vsaj od prvomajskih praznikov razmišlja in kombinira, kako otroku zapolniti počitniške tedne, da bo varen in da bo to prenesel tudi družinski proračun. Za teden ali dva Ena bolj priljubljenih počitniških dejavnosti vsaj za najmlajše otroke so tedenski ali štirinajstdnevni tabori, ki jih na Celjskem v večini občin pripravljajo taborniške in skavtske organizacije. Ti tabori so cenovno zelo dostopni in če otrok med šolskim letom vsaj enkrat tedensko zaveže okrog vratu rutico svojega voda, so za starše tudi brezskrbni, saj dobro morju ali v planinah. A kaj, ko starši skupaj z lastnim dopustom na ta način »sestavijo« zgolj polovico počitnic, še vedno pa jim ostaja skrb, kako prebroditi preostalo. Med počitnicami v šolo? Zato je v stavbi ob Kosovelovi ulici v Celju, ki se je, kljub temu da je že nekaj let sestavni del I. osnovne šole Celje, še vedno drži ime Pionirski dom, »Največ otrok je z območja mestne občine, in to učencev iz prav vseh celjskih osnovnih šol. Približno desetina jih v počitniško varstvo prihaja tudi iz sosednjih občin, in to vse od Vranskega do Šentjurja, s Polzele, iz Braslovč, z Dobrne, iz Vojnika in Zreč.« vedo, komu so zaupali svojega nadebudneža. Kar nekaj podobnih priložnosti ponujajo tudi različna društva in športni klubi, a večinoma gre spet le za tedenske, največ desetdnevne počitniške dejavnosti. Dnevne ustvarjalne in zabavne dejavnosti, za katere je običajno treba kriti le stroške porabljenega materiala v delavnicah, za teden ali dva pripravljajo tudi dejavnejši mladinski centri v občinah. V času počitnic prav tako za kakšen teden otrokom odprejo vrata tudi kulturne ustanove ... Starši se pogosto odločajo tudi za letovanja v t. i. kolonijah; te so ponavadi organizirane ob letos še kako živahno tudi med počitnicami. Pripravili so namreč v Sloveniji edinstveno devettedensko počitniško varstvo za učence od prvega do petega razreda. Program je namenjen učencem vseh celjskih osnovnih šol in prav tako tudi otrokom iz sosednjih občin, le da morajo starši slednjih za tedenske dejavnosti odšteti nekaj evrov več, saj jih saj jih mestna občina subvencionira le celjskim otrokom. V šoli so namreč prisluhnili večkrat izrečenim željam staršev in kot pravi ravnatelj Branko Močivnik, so že zgodaj spomladi zagrizli v organizacijo počitniškega programa. Odziv staršev je bil več kot dober, saj imajo prijavljenih več kot 150 otrok. »Še vedno lahko, zlasti avgusta, ko so vse štiri skupine manj številne, v varstvo sprejmemo kakšnega zamudnika,« pravi Močivnik, ki je prva dva počitniška tedna tudi preživel v šoli. Premagovanje birokratskih ovir Ker gre za prvi primer v državi, ko je osnovna šola kot javni zavod poskrbela za počitniško varstvo najmlajših šolarjev, je to za seboj potegnilo kar nekaj premagovanja birokratskih ovir. Obstoječa zakonodaja namreč takšnih situacij ne predvideva. Kot pojasnjuje ravnatelj Močivnik, so v šoli najprej pogledali, kaj je prepovedano, in potem začeli spraševati, kako urediti posamezna vprašanja. Prvi oreh, ki ga je bilo treba streti, je bilo že to, da svet zavoda sprejema letni učni načrt le za obdobje od začetka septembra do konca junija, za vmesni počitniški čas pa je moral potrditi še nadstandardni šolski program počitniškega varstva. Tudi mestna občina kot ustanoviteljica šole je prisluhnila pobudi o počitniškem varstvu in soglašala z začasno zaposlitvijo treh mladih učiteljev razrednega pouka. Zaposlitev za določen čas dveh mesecev so tako dobili Matjaž, Petra in Bojana, ki so jih z liste devetdesetih brezposelnih mladih učiteljev v Celju šoli pomagali izbrati na zavodu za zaposlovanje, kjer so pripravili prvo selekcijo. »Tri sodelavce so potem dokončno izbrale naše učiteljice, ki so se tudi same prijavile, da bodo del svojega dopusta namenile počitniškemu varstvu in po dva tedna opravljale naloge pedagoške vodje,« pravi Močivnik in dodaja, da je bila velika prednost šole tudi to, da imajo v kuhinji zaposlenih kar osem kuharjev. I. OŠ je namreč lani prevzela tudi kuhanje in razdeljevanje dnevnih toplih obrokov za socialno ogrožene občane, zato ima na ta račun okrepljeno kuharsko ekipo. Peš in z avtobusom Minuli teden je bila pedagoška vodja 52 otrokom, vključenim v počitniško varstvo, strokovna sodelavka v oddelku prvega razreda Ines Murečehajić. Ko je opisovala dnevne dejavnosti, je v smehu priznala, da tedenski program sicer skrbno sestavijo na papirju, a dejanska izvedba je potem znana šele, ko zjutraj pogledajo v nebo. Kaj mali nadebudneži počnejo v varstvu, je namreč v veliki meri odvisno od vremena. Praviloma so sicer po zajtrku oziroma dopoldanski malici zgodaj dopoldne zunaj, na šolskem igrišču, pred žgočim soncem pa se še precej pred kosilom umaknejo v šolske učilnice. Sledijo različne ustvarjalne delavnice in igra, veliko uporabljajo tudi veliko dvorano Pionirskega doma, iz katere sta tudi ob našem obisku že po stopnišču odmevala pesem in topot plešočih stopalc. Kot pravi ravnatelj Močivnik, med mladimi zunanjimi sodelavci Matjaž, sicer tudi glasbenik, le redko odloži kitaro, zato sta pesem in ples redna spremljevalca otrok. Ker je minuli četrtek dež namočil Celje, so bili otroci ves dan pod streho - a so nas v en glas vabili, naj se jim pridružimo še naslednji dan, ko se bodo z avtobusom popeljali do Šmartinskega jezera. Ta teden bo sledil obisk Celjske koče, kjer se bodo sprehodi- NAŠA TEMA 31 Oratorij, morje in varstvo Ne glede na to, da bo v Pionirskem domu živahno vse do konca počitnic, bodo po besedah ravnatelja I. OŠ Celje Branka Močivnika avgusta poskrbeli tudi za temeljito obnovo stopnišča in nekaterih učilnic, v vstopni avli pa bodo uredili tudi dodatne garderobe za učence. »Večina otrok je v počitniško varstvo vključena dva ali tri tedne, nekaj pa je tudi takšnih, ki bodo z nami preživeli vseh devet počitniških tednov,« pravi Branko Močivnik. Skrb za otroke, ko so starši v službah, je že nekaj let stalnica tudi pri delu Salezi-janskega mladinskega centra v Don Boskovem centru Celje. Na športna igrišča ob centru in v učilnice, kjer ne manjka tudi družabnih iger, prihajajo učenci in dijaki iz okoliških blokov na Hudinji med šolskim letom, a prav tako tudi v času počitnic. Kot pravi vodja programa Metod Ogorevc, so vrata centra odprta vsem otrokom, tako iz verujočih družin kot tudi iz tistih, ki ne živijo v krščanskem duhu. To nedeljo se izteka dvotedenski oratorij, ki ima edini med njihovimi programi za mlade bolj izrazito versko noto, vendar je bilo tudi na oratoriju med skupno 110 otroki, za katere je skrbelo 34 animatorjev, kar nekaj šolarjev iz neverujočih družin. »Nobenih razlik ne delamo, a program izvedemo tako, kot je zastavljen. Če se starši strinjajo, da so njihovi otroci zraven tudi pri molitvi, potem smo na oratoriju veseli prav vsakogar,« pravi Ogorevc in dodaja, da bo v Don Bosko-vem centru na Hudinji živahno še vse do sredine avgusta. V ponedeljek se bo skupina 35 učencev s spremljevalci za en teden odpravila na morje. Zanimanja za letovanje v Škofijah nad Koprom je bilo letos toliko, da so bila prav vsa mesta zasedena že dan po objavi programa. Kot pojasnjuje Ogorevc, so v centru sicer za tedensko letovanje postavili ceno 90 evrov, a med prijavljenimi je kar nekaj otrok iz socialno šibkih družin, zato so jim jo občutno znižali. Prav tako v ponedeljek se bo v Salezijanskem mla- dinskem centru začelo tudi dnevno počitniško varstvo, ki bo trajalo vse do 14. avgusta. Starši lahko otroke prijavijo za posamezne dneve, lahko za ves teden ali še za daljše časovno obdobje. Glede na dosedanje prijave bo vsak dan v center prihajalo približno 30 otrok. Zanje bosta ob pomoči animatorjev skrbela dva zaposlena v centru. Poskrbljeno bo za prehrano, saj bodo po dopoldanski malici sedli tudi h kosilu, za kar morajo starši odšteti 7 evrov na dan oziroma 30 evrov za ves teden. Kot pravi Ogorevc, dnevno varstvo traja od takrat, ko prvi starš pripelje otroka v center, do takrat, ko zadnji pride po svojega, »praviloma pa med 7. uro in 16.30«. IS Foto: TimE li po delu gozdne učne poti. Tudi do tja se bodo odpeljali z avtobusom, še dva daljša izleta sta predvidena do geografskega središča Slovenije v Vačah pri Litiji in ljubljanskega živalskega vrta. Kot pravi ravnatelj Močivnik, je sprehod do središča mesta za tako majhne šolarje čisto dovolj. »Tega si privoščimo skoraj vsak dan,« so še hiteli razlagati otroci, ki niso pozabili niti na to, da se v varstvu veliko naučijo. »Manjkajo« le domače naloge »Je prav tako zanimivo in zabavno kot v pravi šoli,« je še navrgla učenka III. OŠ Celje, ki je vrstnikom oporekala, češ da tudi v »tazaresni« šoli ni treba imeti vsak dan domače naloge, če je učiteljica prijazna in v šoli nauči vse, kar je treba. Vsi preostali so namreč prav domače naloge, ki jih čez poletje ni, in to, da učitelji nimajo redovalnice, izpostavljali kot največji prednosti tega, da poletje preživljajo v šoli. Seveda vsaj ob bok temu, če ne celo na prvo mesto, sodi to, da so prav vsi spoznali kup novih prijateljev. Pri razporejanju v posamezne manjše skupine namreč vsak teden v šoli poskrbijo, da so te starostno čim bolj raznolike, prav tako so v njih pomešani učenci različnih šol. V varstvu vseh devet tednov Vpis otrok v počitniško varstvo se je v I. OŠ Celje uradno sicer že končal, a kljub temu kakšnega otroka še sprejmejo. »Zlasti v avgustu, ko je tedensko prijavljenih manj otrok, to ne bo težko,« pravi Močivnik in dodaja, da je bilo pri starših največ zanimanja za dvo- in tritedensko varstvo, kar nekaj otrok pa je vpisanih v varstvo tudi vseh devet tednov. Čisto drugačni starši Če so v I. OŠ Celje počitniško varstvo začeli načrtovati Kot je povedala pedagoška vodja Ines Murečehajić, je v počitniškem varstvu vsak dan treba razgibati tudi mišice. Zato so obiski šolskega igrišča in velike dvorane Pionirskega doma vsakodnevna stalnica med 6.30 in 16. uro, že po kratkem obisku pri otrocih pa je bilo jasno, da se jim bodo zagotovo najbolj okrepile smejalne mišice. zgodaj spomladi, bo jesen čas za temeljito oceno izvedenega programa in za razmislek, ali naj ga prihodnje poletje ponovijo. Prav veliko zadržkov pravzaprav v šoli že zdaj nimajo. Kot pravi ravnatelj Močivnik, je pri tem zelo pomembna podpora mestne občine in seveda kolektiva. In ker so program zastavili tako, da so se zaposleni lahko sami odločili za sodelovanje, tudi slabe volje v kolektivu ni bilo. Če bo jeziček na tehtnici še vedno nihal, ga bodo v odločitev, da bi postalo počitniško varstvo stalnica v delu I. OŠ Celje, zagotovo prevesili zadovoljni starši. »Ko nam zjutraj pripeljejo otroke in ko se potem popoldne vračajo po njih, so to čisto drugačni ljudje, kot jih sicer v šoli srečujem med letom. Nasmejani, sproščeni, neskončno zadovoljni in tudi hvaležni, da poskrbimo za njihove otroke v času, ko so sami v službi.« IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Zjutraj se otroci in mladostniki na oratoriju najprej »razmigajo« na športnih igriščih, sledita pozdrav zastavi in molitev. Oratorije v počitniških dneh pripravljajo tudi v številnih drugih župnijah na Celjskem. V nekaterih so se že zvrstili, ta teden se ob celjski župniji blaženega Antona Martina Slomška, v katero sodi Don Boskov center, končujejo še na Polzeli, v Šmartnem ob Paki in Zrečah. Za prihodnji teden na našem območju ni napovedan nikjer, zato pa bosta na prelomu julija v avgust dva, in sicer v Libojah in na Vranskem. Med 10. in 16. avgustom bosta sledila oratorija v Dobju in Vojniku, med 17. in 23. avgustom bodo na Frankolovem, v Gornjem Gradu, Novi Štifti, Rogaški Slatini in Rogatcu, zadnji teden v avgustu pa še v celjskih župnijah sv. Duha in sv. Cecilije, na Ponikvi, v Slovenskih Konjicah in Šentvidu pri Grobelnem. Odzivi s Facebooka Zbrala: StO Irena: Ker tudi sama nisem imela zagotovljenega varstva, se nam je pred tremi desetletji porodila ideja, da bi se prostovoljci iz Društva prijateljev mladine organizirali in izpeljali počitniško varstvo otrok. Orali smo ledino. Ko smo z idejo seznanili pristojne, je bila reakcija tako negativna, da me še danes zaboli srce! Ker smo vztrajali, smo si izborili brezplačno uporabo telovadnice in razreda dva tedna poleti in en teden pozimi. Na ta način smo številnim staršem na leto prihranili do tri tedne skrbi, kaj počne njihov otrok. Žal ugotavljam, da se po tridesetih letih zadeve niso premaknile, neizkoriščenih možnosti z nekaj družbene in politične volje pa imamo ogromno. Nevenka: Nihče na silo ne zapira vrtca. Gre zgolj za premalo prijavljenih otrok v enoti, kar se niti finančno niti organizacijsko ne izide. Vrtec je še vedno na voljo vsem. Je pa res težava, ko je otrok star sedem let. Natalija: Ko snuješ družino, je bližina staršev izjemnega pomena ravno zaradi varstva. Brez medgeneracijske pomoči in izjemne ljubezni starih staršev nam ne bi uspelo ... f _ Jure: Tudi v Šentjurju imamo možnost počitniškega varstva v eni od šol. Prijavljenih je bilo 50 otrok, hodi jih pa osem. Anita: V Slovenski Bistrici so v eni šoli lani imeli počitniško varstvo za minimalno plačilo na teden, iz tega so se krili prehrana, material za delavnice, pedagogi. Menda je bila vse počitnice šola polna. Varstvo za majhne otroke je večni izziv, vsako leto znova ... Mi kombiniramo znotraj družine, a tudi med sosedi si pomagamo, vsak dan posebej. Damjana: Zaenkrat še nismo tam, a me že skrbi, kam bomo poleti dali tri otroke v varstvo. Enega že nekomu »podtakneš«, tri težko. Obstajajo sicer razni kampi, s katerimi rešiš teden ali dva in seveda izprazniš denarnico. Dedi in babi bosta hodila v službo verjetno tako dolgo, dokler najmlajša ne bo končala osnovne šole. Možnost je kombiniranje dopustov: dva tedna sem doma jaz in dva mož, kdaj bomo pa doma vsi skupaj kot družina? In ne pozabimo, da so tukaj še zimske, krompirjeve, novoletne, prvomajske počitnice. Nihče nima toliko dopusta, da lahko vse to pokrije. Ste mi pa dali idejo, v naši vasi je šest družin s približno enako starimi otroki. Očitno se bomo morali povezati in narediti vaški vrtec, kjer bo vsak teden druga družina pazila na otroke. Mateja: Moti me, da nekateri vrtci zapirajo vrata za cel mesec in to pri polni zaposlenosti staršev. Tudi v času dopustov si več kot dva tedna prostih dni ne moremo izboriti. Je skoraj malo smešno, da moramo potem otroke voziti daleč izven domačega kraja do centrov, kjer je še počitniško varstvo. In zakaj počitniško varstvo, če vrtec plačujemo ves čas enako? V vsakem primeru moramo izkoriščati dobro voljo babic, ki nam priskočijo na pomoč. Mi vsaj imamo to srečo, kaj pa tisti, ki je nimajo? 32 REPORTAŽA Vincent (levo) med treningom tehnike. Trener (zadaj desno) budno spremlja vsak njegov korak. Menedžer in Rainerjev bratranec Jože Firšt, spredaj stojijo menedžerjeva teta Marija, managerjeva žena s hčerko, Rainer v ozadju skrbi za obveščenost javnosti o pripravah mladega upa. Jožetova soproga Apolonija. Mlad, močan in lačen boja Vincent Feigenbutz, superzvezda nemškega boksa, na pripravah v Sloveniji Zahteven trening, kjer so izkoristili danosti narave. Večkrat se je treba ustaviti, preveriti opremo in poslušati navodila trenerja. Dokaz, da za pridobitev mišic ni nujno zaviti v fitnes. Lahko se jih pridela na bolj »ekološki« način. Previdnost seveda ni odveč. Prejšnji teden so iz gostišča Firšt odmevali zvoki pesti. Na intenzivnih višinskih pripravah je bil 19-letni boksarski supertalent Vincent Feigenbutz iz Nemčije. S svojo ekipo se je pripravljal na ubranitev naslova svetovnega prvaka v seriji WBA. Najprej se lahko vprašamo, kaj je mladega boksarja pripeljalo iz Nemčije v oddaljeno Logarsko dolino. »Krivec« za to je njegov menedžer Rainer Gottwald, bivši kickboksar, ki je potomec Slovenke, izseljene v Nemčijo. Njegova mati Ivanka Vršnik je do svojega 18. leta živela v Solčavi. Njena sestra Marija se je poročila v družino Firšt, zato je lastnik gostišča Jože Firšt njegov bratranec. Za treniranje mladega varovanca je potreboval miren kraj, tako je prišel do ideje, da priprave pred velikimi tekmami preseli k bratrancu v Slovenijo. Ta ideja je ustrezala tudi trenerju Hansiju Brennerju, zato so si - zdaj že drugič - izbrali to prelepo zeleno dolino. Začetki mladega upa Vincent Feigenbutz prihaja iz nemškega mesta Karlsruhe. Razdeljeno je na okrožja. Tisto, iz katerega prihaja Vincent, je znano po borcih. Mladenič se je pred boksom preizkusil že v nogometu in taekwondoju. Pri nogometu si je vedno želel dati gol, pomagati ekipi, a težava je nastala, ko ekipa ni sodelovala tako, kot bi morala. Vincent si je želel šport, pri katerem bi lahko v polni meri izkoristil svoje karakteristike. Tako ga je pot življenja zanesla v svet boksa. Trenirati je začel pri štirinajstih letih v domačem klubu, kjer sta delovala tudi menedžer in trener. Že na prvem treningu je pokazal, da je iz pravega testa za borca. Prvi boj je imel leta 2014, od takrat pa se je boril že za pet naslovov. Nastopa v super srednje težki kategoriji do 76,203 kilograma. Lačen zmage kot volk Menedžer ga je opisal kot lačnega volka, lačnega zmage. Znan je po hitrosti in močnih udarcih. V nemški javnosti je znan kot »Knockout prince«. Od dvajsetih zmag je v osemnajstih nasprotnika premagal z nokavtom. S to številko se pridružuje starejšim znanim boksarjem. Ekipa mu je dodelila vzdevek »Iron Junior«. »Junior« zato, ker je mlad, medtem ko je »Iron« (železo) dobil po svojem trenerju, ki je bil deležen tega vzdevka med svojo kariero. Drugi svetovno znani »Iron« je bil tudi Mike Tyson, ki je vzor mlademu boksarju. »Boks mi pomeni vse,« pravi Vincent, ki ne hodi po zabavah, nima dekleta kot drugi najstniki. Pravi, da bo za iskanje žene že še čas. »Je izredno mentalno močan. Ko gre v ring, ima pulz 50, kar se meni zgodi na sproščeno nedeljsko popoldne,« ga je opisal Rainer. Sprošča se z lovljenjem rib na domačem jezeru. Tudi v Logarski dolini se je preizkusil v lovljenju rib. Tokrat je z golimi rokami ulovil izmuzljivo ribo. Ne mara gneče in ni preveč zgovoren. Zanj govorijo njegove pesti in moč, ki prihaja iz njega. Naporni treningi za velike zmage Logarska dolina perspektivnemu športniku ponuja veliko priložnosti za trening. Vsako jutro je za ogrevanje tekel do slapa Rinka. Pozneje je trening nadaljeval z vajami za moč. Krepil se je tudi z žaganjem lesa, pri čemer si je iz dela debla naredil utež. Popoldne je nadaljeval trening v ringu, kjer je vadil udarce še z dvema boksarjema, ki sta mu pomagala pri pripravah, izboljševal je tudi tehniko. Po končanem boju nikoli ne gleda posnetkov, to ga ne zanima. Trener mu pove, kaj je treba izboljšati, on pa samo stremi k naslednjemu boju. Mladim zgled, starejši se ga bojijo V Nemčiji je Vincent prava super zvezda. Mlajši boksarji si želijo iti po njegovih stopi- njah. Ima veliko oboževalcev, zato je naša mirna in oddaljena dolina pravi kraj zanj. Menedžer je poudaril pomembnost čiste vode, zraka in mirnost okolja za uspešno pripravo. Vincent si želi borbo z znanimi starejšimi boksarji, vendar se oni ne želijo soočiti z njim. Menedžer Rainer pravi, da se bojijo njegove mladosti in moči, ki bi jih lahko uničila in jim vzela slavo ter ugled v boksarskem svetu. Dvakrat starejši nasprotnik Ta teden je priprave posvetil obračunu z 38-letnim Perujcem Mauriciem Reyno-so. Borila se bosta v soboto, 18. julija, pred Vincentovim domačim nemškim občinstvom v mestu Halle, in sicer za naziv svetovnega prvaka po verziji WBA. Ta verzija spada med štiri »velike« verzije profesionalnega boksa. Menedžer dodaja, da je težak nasprotnik, ki je v svoji karieri le enkrat izgubil, vendar s trenerjem Hansijem v Vincentov uspeh ne dvomita. KLARA PODERGAJS FOTO: GroupA REPORTAŽA 33 Nekdanje gasilke na Dobrni, ki so bile prva ženska gasilska ekipa na območju Slovenije. Fotografija je bila posneta leta 1908. Rdeči petelin se jih boji Ob 140-letnici PGD Dobrna zanimiva parada - Prvo žensko ekipo na območju Slovenije so imeli v tem kraju Ali veste, da so imeli prvo žensko gasilsko ekipo v Sloveniji prav na Dobrni? V tej občini, kjer so konec junija praznovali 140-letnico ustanovitve društva, se je ohranila stara fotografija, na kateri je posneta prva ženska ekipa na območju naše države. Brez prizadevnih gasilk na Dobrni seveda tudi danes ne gre. Med parado ob 140-letnici gasilstva na Dobrni so opozorili tudi na gasilsko preteklost. Močno drevo Ob letošnji 140-letnici se na Dobrni ozirajo tudi v gasilsko preteklost. Njihovo društvo, ki je v državi med najstarej- šimi, je bilo ustanovljeno na pobudo lastnikov zdravilišča, kmetov, obrtnikov in trgovcev. Ob ustanovitvi je imelo osemnajst članov. Predsednik društva Štefan Pohajač za opis rasti društva uporabi prispodobo iz narave: »To drevo je imelo na začetku svoje rasti šibke korenine, vendar so se s skrbno nego hitro okrepile. Postalo je tako močno in mogočno, da ga nobena ujma doslej ni uspela upo-gniti ali celo zlomiti.« Dobrnski gasilci so uspešno sodelovali na petih gasilskih olimpijadah. V društvu imajo danes 52 operativnih članov, veliko se posvečajo izobraževanju in pomladku. Prizadevajo si tudi za dobro tehnično opremljenost. Ob visoki obletnici so tako slovesno predali namenu novo moštveno vozilo in prikazali razvoj gasilske tehnike. Pripravili so tudi veliko gasilsko povorko, kjer so med drugim postavili na ogled tudi starinska gasilska vozila. »Današnji način življenja narekuje, da gasilstvo združuje vedno več dejavnosti. Tako predstavlja del kulturnega in družabnega življenja v kraju, predvsem pa smo gasilci nosilci varnosti v lokalnem okolju,« pravi ob visoki obletnici poveljnik dobrnskih gasilcev Boris Repas. Ob obletnici na Dobrni obljubljajo, da bodo to ostali še dolgo. BRANE JERANKO Foto: arhiv PGD Dobrna Za prve gasilke z Dobrne pravijo, da so med vojno, ko so bili možje na frontah, čuvale domove pred rdečim petelinom. Danes je žensko gasilstvo na Dobrni seveda neprimerno bolj razvito. V društvu, ki ima ob visoki obletnici približno 250 članov, je šestdeset članic, starih več kot 18 let. Več kot 30 let stare članice so povezane v B-desetino, mlajše v A-de-setino, pri čemer se obe udeležujeta občinskih tekmovanjih na ravni Gasilske zveze Vojnik-Dobrna ter regijskih tekmovanj. Poleg teh desetin so še posebej organizirane mladinke in pionirke. Ženske gasilske roke na Dobrni so v veliko pomoč tudi sicer, tako pri »ženskih« opravilih, kot je pomoč v kuhinji in pri urejanju prostorov, kot pri pripravah na veliko praznovanje 140-letnice društva. Ženske so zastopane tudi v organih društva. Stanka Repas je namestnica predsednika vojniško-dobrnske gasilske zveze, ki povezuje šest društev. Dolgoletna blagajničarka društva je Olga Božnik, ki je dejavna še na drugih področjih dela, je tudi organizatorka članic B. Za vaje se seveda težko uskladijo, saj imajo nekatere članice takšne službe, da lahko vadijo šele ob umetni svetlobi. Po proslavi 140-letnice se bodo začele članice pripravljati na občinsko gasilsko tekmovanje. Ekipa današnjih gasilk na Dobrni. V društvu je šestdeset članic. To je prihodnost gasilstva na območju Gasilske zveze Vojnik-Dobrna. Z gasilske parade ob 140-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Dobrna. 34 ZA ZDRAVJE Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com Ko kar naprej srbi Srbečica se lahko hitro spremeni tudi v hude posledice Podatki Splošne bolnišnice Celje kažejo, da se kljub visoki temperaturi ni povečalo število zapletov kroničnih bolezni ali težav zaradi vročine, a se je v zadnjih tednih povečalo število alergijskih reakcij na pike žuželk. Ravno žuželke lahko dodobra pokvarijo idilo predvsem ob poletnih večerih in sproščanjih na prostem, a tudi v zaprtih prostorih. Srbečice zaradi komarjev so ljudje najbolj navajeni, a se zadeva lahko zaplete, če jih pičijo ose, čebele ali celo sršeni. Praviloma so piki večine žuželk na videz podobni in niso posebej nevarni. Žuželka vbrizga pod kožo slino ali strup, kar povzroči majhno srbečo oteklino, ki traja nekaj ur ali dni, pojavijo se srbenje in pekoča bolečina ter omrtvičenje ali mravljinci v prizadetem predelu. To je blaga alergijska reakcija, ki sčasoma izzveni. Samo, da ne piči v usta Težje je, če piči strupena žuželka, kar lahko povzroči močno bolečino, mišične krče, bolečine v trebuhu, vročino in mrzlico, težko dihanje in požiranje ter moten govor. Anafilaktični šok nastane, kadar piki žuželk povzročijo tudi smrtno nevarno alergično reakcijo. V tem primeru se hitro pojavijo otekanje okoli oči, ustnic, jezika ali v žrelu, težko dihanje, piskanje pri dihanju ali hripavost, hudo srbenje, krči, omrtvičenost, omotica, rdečkast izpuščaj, krči v trebuhu in izguba zavesti. Takrat je nujno treba poklicati Kako bi nudili prvo pomoč? Alergiki imajo praviloma pri sebi vedno set za prvo pomoč. Gre za adrenalin v obliki avtoinjektorja, dve tableti antihista-minika in dve tableti kortikosteroida. Ko se pri nekom pojavi huda alergična reakcija, je treba preveriti, ali ima oseba te odmerke morda pri sebi. Če jih nima, sledi klic na 112. Če set za prvo pomoč najdemo, je treba injektor zapičiti v stegno, zadržati nekaj sekund, nato na mestu aplikacije masirati še 10 sekund, saj se s tem pospeši absorpcija adrenalina. Po injekciji mora oseba zaužiti še tablete antihistaminika, razen če ob požiranju obstaja nevarnost zadušitve. Prizadetega mora tisti, ki mu pomaga, položiti na hrbet, položaj nog mora biti višji od položaja glave. Priporočljivo je razrahljati oblačila, osebo pokriti, ob čemer se mu ne sme dajati ničesar za piti ali jesti. V nekaterih primerih se pojavi bruhanje, osnovna prva pomoč pri tem je, da se človeka obrne v stabilen bočni položaj, ker se tako prepreči zadušitev. Previdno odstranjevanje žela Kadar do pika pride, mora oseba čim prej zapustiti mesto, kjer je morda večje število žuželk. S tem prepreči ponovne pike. »Če želo ostane v koži, ga moramo odstraniti in prizadeti del kože sprati pod tekočo vodo z milom, osušiti in ohladiti z ledom. Vendar ledu ne smemo nikoli položiti neposredno na kožo. Ko prizadeti del telesa ohladimo, lahko nanesemo gel z antihi-staminikom ali kateri drugi gel za oskrbo kože po pikih. V primeru blage alergijske reakcije mora oseba zaužiti sistemski antihistaminik, ki je na voljo tudi brez recepta v lekarni,« svetuje Grilčeva. Kreme, mazila in geli delujejo blažilno in omilijo srbenje, bolečino ter vnetje. Zdravnik lahko na re- mo na lahke in težke. Za lahko sistemsko preobčutljivostno reakcijo je značilna prizadetost kože in podkožja. Pojavijo se srbenje, rdečina, koprivnica in oteklina na oddaljenem mestu od pika, na primer na ustnici, veki ali ušesu. Pri težki sistemski preobčutljivostni reakciji pa so prizadeta tudi dihala in obtočila. Bolnik težko diha, v prsih mu lahko piska, ima pospešen srčni utrip, postane omotičen, lahko izgubi zavest ali celo doživi anafilaktični šok. Težke sistemske preobčutlji-vostne reakcije so življenjsko nevarne. Alergijski pojavi se praviloma razvijejo zelo hitro po piku, v nekaj minutah do ene ure,« svari Grilčeva. Ravno zaradi tega, kar opisuje, je treba natančno vedeti, kdaj mora nekdo, ki ga piči žuželka, poiskati pomoč - da se izogne Ob močnem vetru, veliki zračni vlažnosti in znojenju je treba repelente na telo nanašati v krajših časovnih razmikih. Prav tako se jih ponovno nanese po kopanju in čez zaščitno sredstvo za sončenje ali nego kože. zdravnika. »Navadni komarji niso nevarni in niso prena-šalci bolezni, vendar zadnjih nekaj let predvsem na obalno--kraškem območju opažamo pojav tigrastih komarjev. Ti lahko prenašajo več vrst virusov - najbolj znan je pojav vročice denga. Čebele, ose in sršeni nas pičijo predvsem v samoobrambi, zato bi se jim morali izogibati, če je le možno. Piki sicer niso nevarni, razen za ljudi, ki so na pike alergični ali če žuželka piči v usta ali žrelo,« pojasnjuje Eva Grilc, dr. med., iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Ob tem dodaja, da vsaka reakcija na mestu pika nikakor ni alergija. V večini primerov so bolečina, srbečica in rdečica le posledice vbrizganega strupa žuželke, ki vsebuje snovi, imenovane biogeni amini, in beljakovine. cept predpiše tudi kortikoste-roidna mazila ali kreme, ki te simptome prav tako ublažijo. Želo ostane v koži največkrat pri pikih čebele, ose ali sršena. Izpraskati ga je treba previdno z nohtom ali noževo konico, a nikakor ne s pinceto, ker takrat želo izpusti v rano še več dodatnega strupa. Alergija je moteča in nezaželena zdravstvena težava. Tisti, ki so alergični na pike žuželk, praviloma to vedo in imajo pri sebi tudi ustrezna zdravila. Mogoče je tudi, da nekoga žuželka piči in ni alergičen, pri čemer se alergija pojavi šele pri ponovnem piku čez čas. Ravno zato moramo možnost pikov žuželk jemati resno in razmišljati tudi o možnem tveganju, če do tega pride. Ko žuželka vzame dih V zdravstveni stroki velja, da so alergijski pojavi lahko lokalni ali sistemski. Pri prvi vrsti alergije nastane na mestu pika večja srbeča oteklina, ki lahko vztraja tudi več dni. »Koža na prizadetem predelu je običajno pordela. Sistemske preobčutlji-vostne reakcije nadalje razdeli- zapletom, do katerih ponavadi pride hitro. Kadar nekoga piči celo več žuželk hkrati, se je dobro posvetovati z zdravnikom, tudi če je to samo po telefonu. Številni piki so lahko nevarni, četudi nekdo sprva nima alergijske reakcije. Kadar se na mestu pika pojavijo mehurji ali obsežnejše vnetje, je obisk zdravnika že nujen, sploh če oseba težko diha ali težko požira. Ne silite v grmovje Za preventivo pri pikih žuželk lahko posameznik naredi največ sam. Grilčeva ob tem poudarja, da bi se morali - kadar se kdo napoti v naravo ali v gozd - izogibati podrasti in grmovju ter se zadrževati na širokih poteh. Dobrodošli so svetlejša gladka oblačila z dolgimi rokavi in dolge hlače ter svetla pokrivala. Tako je mogoče žuželke ali tudi klope, ki so svojevrstna nevarnost na našem območju, hitreje opaziti in jih pravočasno odstraniti. »Kot dodatno zaščito za nepokrite dele lahko nanesemo repelen-te, ki vsebujejo tako imenovani dietiltoluamid, vendar je treba vedeti, da je repelent proti klopom učinkovit bistveno manj časa kot proti komarjem. Vedno se je treba ob prihodu domov preobleči in dobro pregledati telo, da kakšnih žuželk ne prinesemo v prostore z obleko,« navaja sogovornica. Komarji so najbolj »nesramni« Daleč največ nevšečnosti ljudem prinašajo komarji. Teh malih nadlog, ko začnejo napadati, se je skoraj nemogoče rešiti. Komarje privlači predvsem telesni vonj ljudi, zato bi morali telo za preprečevanje pikov čim bolj prekriti. A ob visoki temperaturi je nemogoče pričakovati, da bodo vsi ljudje v dolgih hlačah in rokavih. Če kdo že poseže po repelentih in ne zaležejo, ostanejo še stari nasveti o tem, kaj odganja komarje. Tako mnogi komarje odganjajo s česnom, z nekaterimi zelišči in začimbami. Nekateri verjamejo, da je močno začinjena hrana prav tako izvrsten naravni način za odganjanje komarjev. Proti komarjem naj bi bila učinkovita eterična olja čajevca, cedre, evkaliptusa ali cimeta. Z njimi lahko odiša-vimo prostor ali jih nanesemo neposredno na kožo, pred tem jih seveda razredčimo z nekaj vode. Komarje naj bi odganjal tudi vonj limone, citronke ali limonine trave. SŠol Foto: GrupA Nasveti starih mam Kadar pičijo žuželke in ne pride do hudih alergijskih reakcij, naj bi pomagala tudi aloja vera. Tisti, ki verjamejo v učinek rastlin, si na mesto pika položijo kar list rastline, obstajajo pa seveda tudi mazila iz aloje vere, ki jih sicer priporočajo ob različni razdraženosti kože. Srbečica zardi pikov mravelj naj bi se zmanjšala, kadar del kože premažemo z jabolčnim kisom, pozitivno naj bi deloval tudi med, ki ga je treba nato s kože tudi dobro izprati. Stare mame so prepričane, da predvsem pri pikih os in čebel pomagajo rezine čebule, krompirja ali kumaric, ki se jih položi na mesto vboda. Srbenje naj bi odgnal tudi peteršilj. S" Hf ZDRAVILIŠČE LA5KC OSTEOPATSKA-K1ROPRAKTICNA AMBUIANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey DR. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POSfA: VERSININANDREJ@GMA1L.COM V_/ Na Celjskem naj bi se v zadnjem času pojavilo nekoliko več primerov bolezni dlani, podplatov in ust. Gre za kužno obolenje, ki se pokaže s simptomi, kot so vročina, bolečine v žrelu in kožni izpuščaji. Obolenje se pojavlja največkrat pri otrocih, ki so mlajši od pet let, zato so največ takšnih primerov zaznali v vrtcih celjske regije. Bolezen rok, nog in ust je pogosta virusna bolezen otrok, čeprav lahko zbolijo tudi odrasli. Okužb je v za- dnjih tednih nekoliko več, saj se bolezen hitro prenese na drugo osebo. Bolezen običajno poteka blago in v večini primerov brez bolnišničnega zdravljenja. Redko se lahko pojavijo težje oblike bolezni. Bolezen rok, nog in ust povzročajo tako imenovani enterovirusi. Inkubacija oziroma čas od okužbe do pojava bolezni je običajno štiri do šest dni. Izločanje virusa se začne že pred pojavom bolezenskih znakov in traja še nekaj tednov po ozdravitvi. Običajni znaki in simptomi so izpuščaji običajno na dla- neh, podplatih in na območju zadnjice. Boleči mehurčki se pojavijo tudi v ustni votlini, še posebej na jeziku in mehkem nebu ustne votline. Vročina traja od štiri do pet dni. Znaki sicer spontano izginejo v enem tednu brez zapletov. Okužba se prenaša neposredno s slino, z nosnimi izločki, blatom ali posredno preko okuženih predmetov in površin. Zdravljenje je simp-tomatsko, in sicer s preparati za blaženje bolečega žrela in z zniževanjem povišane telesne temperature. Glede na to, da se je število tovrstnih okužb na Celjskem nekoliko povišalo, zdravniki svetujejo redno umivanje rok z vodo in milom, predvsem po menjavi plenic in uporabi stranišča, in izogibanje izmenjavi osebnih predmetov, kot so jedilni pribor, brisače ali zobne ščetke. Priporočljivo je tudi pogosto prezračevanje zaprtih prostorov in temeljito čiščenje igrač, površin in predmetov, ki se jih otroci pogosto dotikajo. Ob tem zdravniki še svetujejo, da morajo otroci, ki dobijo okužbo, ostati doma. V vrtec naj se vrnejo, ko nimajo več vročine in so mehurčki suhi. NAMIG ZA IZLET 35 v ■ [Poletna vročina vam ne bo S prišla do živega V zavetju pohorskih gozdov do Lovrenških jezer Ko sem bila stara šestnajst let, sem šla s sošolkami na tridnevni potep po Pohorju. Kam gremo, kakšna bo pot in kako dolgo bomo hodili, seveda nisem vedela. Obula sem »allstarke«, v nahrbtnik zložila nekaj rezervnih oblačil in že sem bila pripravljena na prvi planinski podvig. Da je bila izbrana obutev kljub lepi - kaj lepi, zelo moderni - barvi neposre-čena izbira, sem ugotovila že prvi večer, ko sem s sopotnicami preštela svoje žulje; sedem jih je bilo, če me spomin ne vara. Naslednja dva dni so me pri hoji sicer zelo ovirali, vendar sem približno 55 kilometrov dolgo pot od Maribora do Slovenj Gradca junaško prehodila do konca. Nekaj podatkov o poti Zahtevnost: lahka označena pot 1 Čas hoje: Hotel Planja-Lovrenška jezera: ura in pol. Enako dolgo boste hodili, če se zapeljete do Koče na Pesku in od tam krenete proti jezerom. Pot lahko podaljšamo: Največje visoko barje v Sloveniji Pred časom sem se na eno od prostih sobot s sestro vrnila na »kraj zločina«; starejša in predvsem modrejša sem obuta v gojzarje izbrala »le« krožno pot od Rogle do Lovrenških jezer ... Lovrenška jezera so sredi Pohorja med Ribniškim Pohorjem in Roglo - na območju največjega visokega barja v Sloveniji. Gre pravzaprav za mineralno močvirje, staro približno osem tisoč let, ki se je zaradi kopičenja šote spremenilo v visoko barje. Ker na celotni površini lovrenškega barja ni površinskega dotoka, dobivajo jezerca vodo izključno s padavinami. Ker se voda v njih zadržuje tudi v sušnih obdobjih, so pomembna zbirališča vode za številne rastlinske in živalske vrste, med katerimi prednjači ogroženi pohorski ruševec. Barje sestavljata dve območji, ki sta ločeni z ozkim pasom smrek; v vsakem je v šoti po deset jezerc - tako imenovanih barjanskih oken. Jezerca so kotanje, globoke približno meter in velike nekaj kvadratnih metrov. Jezerc, v nekaterih raste beli lokvanj, je od 11 do 22. Število je odvisno od obsega in trajnosti stoječe vode. Ob najvišjem ležečem jezercu (1.517 metrov) je lesen razgledni stolp s pojasnjevalno tablo, na območje jezerc pa vodi urejena pot iz brun. Jezera obkroža bujna barjanska vegetacija. Lahka sprehajalna pot Ker vodi do jezer nezahtevna sprehajalna pot, jih lahko obiščemo v vseh letnih časih. Še posebej je primerna za otroke in pohodnike, ki ne marajo napornih, dolgih in tehnično zahtevnih poti. Večina poti, ki ni strma in je lepo označena, vodi v senci smrek in se vije skozi gozd. Na poti so pod smrekami postavili tudi klopi, na katerih lahko posedimo, opazujemo številna mravljišča in barjansko vegetacijo ter se naužije-mo lepot pohorskega pogorja. Cerkev Jezusove spremenitve na gori na Rogli. S sestro sva lansko poletje do Lovrenških jezer prehodili triurno krožno pot; avto sva pustili na Rogli pred hotelom Planja in se čez Ostruščico, Mulejev vrh, Lovrenška jezera in Kočo na Pesku mimo 30-metrskega razglednega stolpa vrnili nazaj pred hotel. Pot do Lovrenških jezer je dobro označena. Pot lahko od Lovrenških jezer podaljšamo tudi do Ribniške koče oziroma Ribniškega jezera in tretje najvišje točke Pohorja - Jezerskega vrha - za kar v eno smer potrebujemo približno dve uri. Pobegi iz objema betona, hrupa in vrveža so zlasti poleti, ko postane vročina v mestih neznosna, lahko še kako lepi. Potepanje po Lovrenških jezerih bo zagotovo izlet, ki vas bo v vročih dneh osvežil in vas, tako kot je naju, napolnil z novo energijo. TP Navdušite nas s p@t@pis©Bi: Več o akciji preberite na naši FB-strani in na www.novitednik.com. oPTimisT Podaljšali smo rok za oddajo potopisov, zato nam ga še vedno lahko pošljete na naš elektronski naslov tednik@nt-rc.si. i 36 POTOPIS Nemsko-afflnEOnskal poletna turneja brez skokov Q-SDO ao: DOl ► Piše: ROBERT GORJANC Kot velik ljubitelj smučarskih skokov (poletov), ki jih spremljam od malih nog, sem si vedno želel, da bi si nekoč v živo ogledal znamenito novoletno skakalno turnejo z dvema tekmama v Nemčiji (Oberstdorf, Garmisch-Partenkirchen) in dvema v Avstriji (Innsbruck, Bischofshofen). Iz takšnih in drugačnih razlogov mi to še ni uspelo, a sem se vseeno temu cilju vsaj malo poskušal približati z enotedensko potovalno poletno nemško--avstrijsko turnejo z obiskom štirih znamenitih mest: Münchna, Salzburga, Dunaja in Gradca. Ko smo z družinskimi člani leto prej v lastni režiji za teden obiskali Istanbul, smo se odločili, da bomo naslednjič potovali nekam bliže in z avtomobilom. Da bi se vmes nagledali tudi pokrajine in bolj po svoje prilagajali urnik. Nemško-avstrijska turneja z omenjenimi mesti Prva postaja: München Bavarski nogometni ponos Na pot smo se odpravili ob zgodnji uri in se po prijetni in na trenutke tudi ležerni vožnji prepričali, da München res ni daleč. Vmes smo na poti zagledali tudi tablo Ga-Pa, torej smo bili tudi blizu skakalnici. V zgodnjem popoldnevu smo že v bavarski metropoli, brez prevelikih težav najdemo prvi cilj poti. Ta je povsem ob avtocesti, gre za nogometni štadion Allianz Arena, ki je prizorišče tekem nogometašev Bayerna in nekdanjega bundesligaša München 1860. Kot neke vrste fanatik, kar zadeva nogometne štadione (kot otrok sem jih sestavljal iz lego kock), se ne morem nagledati veličastne zunanjosti. Med čakanju na voden ogled štadiona in potem še individualni ogled muzeja nogometašev Bayerna si privoščimo okrepčilo v restavraciji štadiona. Prijazen natakar iz Zagreba nas hitro prepozna, od kod smo, tako da hčeri, ki je uradna prevajalka na turneji, še ne bo treba dokazovati, kako dobro se je na gimnaziji naučila nemščine. Ob ogledu notranjosti štadiona sva s hčerjo še bolj vzhičena, sam sem še posebej navdušen nad Bayernovim muzejem. To je zagotovo najzanimivejši muzej, kar sem si jih doslej ogledal, zato kar nisem mogel iz njega. Prvi dan v Münchnu je po ogledu mikavnega središča mesta seveda treba obvezno končati v kakšni sloviti pivnici ob belih klobasah in »superci« piva. Pogled na olimpijski park v Münchnu s štadionom, ki je bil prizorišče odprtja olimpijskih iger in atletskih tekmovanj. Dve leti kasneje je bil na tem štadionu tudi finale svetovnega nogometnega prvenstva, na katerem je zmagala Nemčija. Pred Allianz Areno, slovitim nogometnim štadionom, kjer tekme igrajo nogometaši Bayerna. Takrat je zunanjost štadiona obarvana rdeče, ob tekmah Münchna 1860 pa sinje modro. Kadar ni tekem, je štadion v beli barvi. se je zdela kot naročena za takšen cilj potovanja, razdalje so bile primerne, cestne povezave odlične, možnosti zanimivih ogledov je bilo v izobilju. Kajpak se je treba na takšno pot doma dobro pripraviti, sicer pa je takšno načrtovanje in »zarisovanje« poti zame pravi konjiček. Izbor pade na menda najslovitejšo od njih - Hoffbrauhaus. »Incident« v olimpijskem parku Naslednji dan smo začeli v tehničnem muzeju (Deutsche Museum), kjer smo se lahko prepričali, zakaj je Nemčija bila in je industrijska velesila. Sam sem sicer v muzeju bil najbolj prevzet zaradi ogleda letal. Popoldne spet malo športnega programa, za katerega bi bilo bolje, da ga ne bi bilo. Obiska Münchna, ki ima tudi odlično urejen javni prevoz z me-trojem, si seveda nisem znal predstavljati brez ogleda olimpijskega parka in športnih objektov iz časa poletnih olimpijskih iger leta 1972. To je bil eden prvih večjih športnih dogodkov, ki se ga spomnim. Zdaj sem imel priložnost olimpijski štadion in ostale športne objekte, prekrite z znamenito »pajkovo mrežo«, videti v živo. A ob mojem navdušenju ob tem, da prizorišča olimpijskih iger živijo tudi več kot štirideset let kasneje (za razliko od OI v Atenah 2004, kjer kažejo klavrno podobo), se je zgodil »incident«. Ženi je bilo med vožnjo z vlakcem po olimpijskem parku mojega športnega programa enostavno dovolj in je na eni od postaj skupaj s hčerjo izstopila. »Greva na sladoled, se dobimo pri olimpijskem stolpu!« Očitno me izkušnja iz Istanbula, ko smo na azijski strani zašli pri iskanju štadiona Fe-nerbahčeja, ni izučila. »No, saj pride Avstrija, tam bo v ospredju kulturni program,« si mislim. Nemška letalska tehnika nekoč: v Deutsche Museum v Münchnu Druga postaja: Salzburg V znamenju Mozarta in poletnega festivala V solnograški prestolnici je bilo razpoloženje mojih dam povsem drugačno. V Mozartovem muzeju sta povsem »padli noter«. Saj sem tudi sam ljubitelj kulture, čeprav morda malo manj strasten. Kar se kulture tiče, v Salzburgu res lahko prideš na svoj račun. Še posebej, ker smo mesto obiskali ravno času svetovno znanega poletnega kulturnega festivala, njegov utrip je bilo mogoče čutiti na vsakem koraku. In tudi poceni oziroma zastonj, saj spremljanje odlomkov oper na prostem - na gigantskem zaslonu ni stalo prav nič. Nenadne zdravstvene težave hčere in hrupen hostel so zvečer in ponoči malo skazili prijetno kulturno razpoloženje. Zjutraj smo si z veličastnega gradu ogledali še panoramske slike Salzburga in veliki akvarij. Obisk rudnika soli pride na vrsto kdaj drugič, v to čudovito mesto se namreč še velja vrniti. iFlE Večerna panorama solnograške prestolnice z mogočnim gradom v ozai POTOPIS 37 Navdušite nas s p©t©pis©ml Več o akciji preberite na naši FB-strani in na www.novitednik.com. opTimisT Podaljšali smo rok za oddajo potopisov, zato nam ga še vedno lahko pošljete na naš elektronski naslov tednik@nt-rc.si. i Tretja postaja: Dunaj Kulturne iskrice v očeh Naš »črni japonec« je iz Salzburga proti avstrijski metropoli vozil ravno prav hitro, da smo na nedeljo zvečer še vstopili med odpiralnim časom v dvorec Belvedere in si ogledali pregledno razstavo Gustava Klimta, najljubšega slikarja moje žene. To so pa bile iskrice v očeh. Si predstavljate, da bi to razpoloženje skazil s predlogom, če Dvorec Belveder na Dunaju, ki gosti slikarske razstave. V času naše turneje tudi pregledno razstavo slovitega slikarja Gustava Klimta. bi si šli ogledat nacionalni nogometni štadion v zabaviščnem parku Prater? Tam smo sicer veliko razgledno kolo nad Dunajem doživeli že pred leti. Na Dunaju smo po nekaj obiskih bili že kar domači, tudi v slovenskem hotelu Korotan, kjer so nam tokrat namenili še malo večjo sobo in je zato razpo- loženje bilo še boljše. Kajpak smo morali še v Schönbrunn, obvezno v tamkajšnji živalski vrt. In ponovno iskrice v očeh. Sončni zahod smo pospremili v množici turistov vseh barv in jezikov, ki so se porazgubili po ogromnih vedno prekrasno urejenih vrtovih Schönbrunna. Četrta postaja: Gradec Tako blizu, a tako različni evropski prestolnici kulture V letu 2012, ko je bil Maribor evropska prestolnica kulture, smo si ob koncu nemško-avstrijske turneje želeli ogledati še, kako so ta dogodek slabo desetletje prej izkoristili v sosednjem Gradcu. Zdi se, da ga Slovenci sicer najbolj poznamo po Ikei in drugih trgovskih centrih, v osrčje tega lepega mesta na Muri pa gremo bolj poredko. Predvsem me je zanimalo, kakšen je videti nenavaden »mehur«, muzej moderne umetnosti, kot največja pridobitev organizacije Evropske prestolnice kulture v Gradcu. Ob pogledu na »mehur« sem bil res prevzet, prav tako ob pogledu na otok na Muri, na še en nenavaden objekt iz jeklene konstrukcije kot še eno pridobitev EPK 2003. Ob tem sem se spomnil na vse zdrahe, ki so spremljale EPK pri nas. In ponovno ugotovil, da ob vseh širokopoteznih načrtih, razen urbanega vrta v Borovi vasi, ni bil zgrajen noben pomembnejši objekt, ki bi ostal kot dediščina organizacije EPK 2012. Nenavadna stavba muzeja modernih umetnosti v Gradcu, ki je dobila ime »mehur«, je največja pridobitev organizacije Evropske prestolnice kulture v Gradcu leta 2003. 38 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE # amra www.kamra.si Sto let stavbe Občine Rogaška Slatina (4. del) Oblačilna kultura v začetku 20. stoletja Gostje zdravilišča so sledili zapovedanim modnim smernicam. Bonton oziroma pravila obnašanja so zahtevali od pripadnikov višjega sloja primeren videz za vsako priložnost. To je pomenilo, da so se morali preobleči večkrat na dan. Tako so imeli posebne obleke za doma, za obiske, sprehode, kosila, večerje, ples ... Obleke so se razlikovale glede na material, videz pa so dopolnjevali različni dodatki, kot so nakit, rokavice, pahljače in klobuki. Moška moda višjih slojev je bila bolj preprosta, praktična in monotona in se razen glede materiala ni bistveno razlikovala od tistega, kar so nosili v kmečkem, delavskem ali trškem okolju. Vsi deli moške obleke - hlače, telovnik in suknjič - so bili načeloma narejeni iz istega blaga. Za srajco niso kupovali najboljšega blaga, zato so nanjo pripenjali oprsje, ovratnik in zapestnike. Pomembni dodatki so bili ura z verižico, manšetni gumbi, kravatne igle in sprehajalna palica. Razlike med sloji v začetku 20. stoletja Oblačila Slatinčanov in zdraviliških gostov so se razlikovala tako po namembnosti kot tudi po kakovosti tkanin, dovršenosti in mo-dnosti krojev oblačil. Pred prvo svetovno vojno so bile pri ženskah iz višjih družbenih krogov modne visoko zapete bluze z bogato nabranimi rokavi, ki so bile v pasu preščipnjene in ohlapno razširjene v trebušček. Krila so bila spodaj razširjena in za- Prijateljice v nedeljski pražnji opravi Gostje pred Zdraviliškim domom, začetek 20. stoletja daj podaljšana v vlečko. Obvezen del garderobe ženske višjega sloja je bil steznik, ki je pomagal ustvariti takrat modno linijo telesa. Priljubljeni so bili veliki klobuki in bujno spete pričeske. Oblačila ljudi nižjih družbenih slojev so bila veliko preprosteje krojena in na- rejena iz domačega platna. Delovno obleko je od pražnje ločevalo praviloma le blago, ki je bilo cenejše. Značilni so bili tudi preprost kroj in skoraj obvezen predpasnik ter pri ženskah ruta. Predpasnik in ruta sta obleko in lase ščitila pred umazanijo, kar lahko vidimo na fotografiji (izsek z razglednice), ki prikazuje delavce v polnilnici. MAJA MOHORIČ POHARC, Knjižnica Rogaška Slatina Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Michel Houellebecq: Možnost otoka Apokalipsa človeštva Roman Možnost otoka (izšel je leta 2005) enega najbolj kontroverznih, a tudi najboljših piscev sodobne literature Michela Houellebecqa se ukvarja z izjemno intrigantno temo -kloniranjem človeka. Toda zdi se, da je v osnovi Možnost otoka zgolj ljubezenski roman o neznosnem hrepenenju, dveh velikih, življenjskih ljubeznih in o za avtorja že kar značilnem grozljivem strahu pred staranjem. Gnitjem vsega, kar je v človeku, in njegovi nemoči, da bi se s tem soočil. Houellebecq postavlja v središče romana izjemno uspešnega, ciničnega in v svojih delih do konca pro-vokativnega komika Daniela. S svojimi deli si nakopiči bogastvo, kupi vilo v Španiji, dvosedežni kabriolet ... Toda zdi se, da ne ve, kaj bi s tem bogastvom. Njegovo življenje postaja vedno bolj prazno, ženeta ga le še strast do ljubezni, ki jo najde pri svoji prvi partnerici, in strah pred staranjem, ki mu bo spremenilo življenje, ugasnilo njegov nadvse močan libido in ga prepustilo »umiranju na obroke«, neznosnemu čakanju na odrešitev v smrti. Daniel ob tem kar nekako od zunaj opazuje vse bolj čudno družbo, ki jo prežemata spolni liberalizem in vsesplošni hedo-nizem. Potem po naključju naleti na novo versko sekto elohimistov. Ti, prepričani, da so življenje na Zemljo prinesli vesoljci, ki se bodo vrnili, da bi človeštvu dali nesmrtnost skozi vsakokratno vstajenje, dajejo upanje prav ljudem, kakršen je Daniel. Sprva skeptično, nato vedno bolj prepričano spremlja njihovo prizadevanje, da bi s pomočjo odvzetih genskih zapisov klonira-li vsakega posameznika. Njihova doktrina temelji na tem, da je treba storiti samomor v trenutku, ko staranju in tegobam, ki so povezane z njim, ni več mogoče uiti, nato pa sledi reinkarnacija iz odvzetega O avtorju: Michel Houellebecq, letnik 1958, je med najslavnejšimi francoskimi sodobnimi pisci in pesniki. Zaslovel je že s prvim romanom Karkoli, ki sta mu sledila še romana Atomizirane sledi in Platforma, s katerim je trčil v zid sovraštva, saj so ga, zlasti islamisti, obtožili spodbujanja rasnega sovraštva. Za roman Zemljevid in teritorij je nato dobil prestižno Goncourtovo nagrado. Roman Možnost otoka je doživel tudi filmsko različico pod njegovim režijskim vodstvom, a je bil film v nasprotju z romanom pravi polom. genskega materiala pri 18. letih. Že nekoliko v letih in brez ustvarjalne sle, ki mu je prinesla neizmerno bogastvo, se Daniel zaljubi še enkrat in z radoživo promiskuite-tno mladenko doživi drugo mladost, ljubezen, o kakršni je sanjal vse življenje. Ko ugasne tudi ta zveza, mu ostanejo le še elohimisti . Vzporedni tok romana spremljamo v pripovedi Da-nielovih klonov - Daniela 24 in 25 - dva tisoč let pozneje. Na od jedrskih in vremenskih katastrof opustošenem planetu živijo takrat izbranci - klonirani neoljudje in divjaki, razčlovečen in na plemenski stopnji razvoja bivajoč ostanek človeštva. Neoljudje čakajo na odre-šenike iz vesolja v strogo varovanih bivališčih, sami s seboj, prepuščeni zgolj virtualnim oblikam komuniciranja, brez spolnosti, ki je bila nekoč prva zapoved elohimistov. Njihovo poslanstvo je čakanje ... A upanje ostaja. V neoljudeh, ki ne prenesejo več življenja v osami in varnosti jajčne lupine. Nekateri, tudi Daniel 25, že zapuščajo svoja varovana bivališča in odtavajo v postapokaliptečen svet tam zunaj . Pretresljiv in z značilnim satiričnim pridihom ter s filozofijo - zlasti Nietzsheja in Schopenhauerja - podprt roman zanesljivo ni počitniško branje, temveč delo, ki pušča odprta vprašanja in mnogo snovi za razmislek, zlasti o poteh, ki jih razvoj znanosti na eni strani in težnja po brezmejnih užitkih na drugi strani postavljata pred človeštvo. BS BRALCI POROČEVALCI 39 Slavnostna akademija vojnih invalidov Društvo vojnih invalidov Celje (DVIC) je imelo ustanovni sestanek 14. junija 1995 in se takoj vključilo v ZDVI Slovenije ter tako letos obeležuje 20. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti so se člani DVIC zbrali 17. maja na slavnostni akademiji in z gosti proslavili ta okrogli jubilej. Kot je na prireditvi, ki jo je povezovala ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolen-ko, poudaril predsednik DVIC Stane Mele, celjsko društvo sledi poslanstvu ZDVIS, to je skrbi za invalide. Redno izvaja in posebno skrb namenja socialnim programom na področju integracije vojnih invalidov, rekreacije in športa ter vsestranski informativni dejavnosti, obenem pa poleg operativnega delovanja ohranja vrednote, kot so tovarištvo, solidarnost, strpnost in socialnost. Stane Mele je ob tej priložnosti spomnil, da je DVIC leta 1995 imelo 700 članov, njegov prvi predsednik pa je bil Vinko Kolenc. Danes je vanj včlanjenih 229 članov, od tega jih je 194 s statusom, ostali so pridruženi člani in svojci. Kot je še dodal Mele, se bodo tudi v prihodnje posvečali skrbi za svoje članstvo in se trudili za ureditev statusa vojaških mirnodobnih invalidov. Nagrade in priznanja V nadaljevanju je predsednik Mele podelil prva priznanja DVIC za letos. Priznanje je najprej podelil častnemu predsedniku Vinku Kolencu, soustanovitelju in prvemu predsedniku DVIC. Priznanja za dolgoletno prizadevno in uspešno sodelovanje v društvu so prejeli tudi Štefan Kaurin, Stanislav Gerčar, Stanko Markovič, Jože Mlačnik in Bogomil Orešnik. Posebno nagrado ZDVIS, plaketo z listino, ki jo je podelil podpredsednik združenja Bojan Černjak, je prejel Ivan Kurent, vojaški vojni invalid, ki je letos dopolnil 93 let. Kurent je aktivno sodeloval v NOB in bil v preteklem obdobju član izvršnega odbora društva. Njegove izkušnje in znanje so izjemno pripomogli k dobremu delu DVIC, kamor je uspešno vključeval mlajše člane. Listino ZDVIS je prejel Alojz Voler, posebno listino, zahvalo, pa Zora Adlešič in Milka Povše. Posebno priznanje si je prislužil tudi mlajši član DVIC Ivica Kelavič. Na slavnostni akademiji so poleg predsednika Meleta zbrane pozdravili tudi predstavniki drugih sorodnih organizacij, zbrane je pozdravil tudi žalski župan Janko Kos, v kulturnem programu je nastopil odličen Oktet 9, prireditev pa sta zaključila Viki Ašič in Andrej Bremec. VT, foto: VTS Zvestoba in povezanost Prireditve so se udeležili številni goste, podpredsednik ZDVIS in predstavniki sorodnih organizacij. Pred petdesetimi leti sta 19. junija kot mladoporočenca Štefanija in Štefan Tim-pran z Dobrne stopila pred oltar v Sevnici. Na njegovem domu na Klancu nad Dobrno sta si zgradila hišo. Najprej se jima je rodila hči Brigita, pozneje se ji je pridružila še Darja. Oba sta bila zaposlena, pridna in potrpežljiva, trudila sta se biti čimbolj dobra starša. V življenju jima ni bilo vedno z rožicami postlano, a sta sproti premagovala vse ovire. Dostikrat sta si vzela čas za družinske izlete po domovini in obiske pri sorodnikih. Hčeri sta hitro odraščali, dokončali šolo in se zaposlili. Štefanija in Štefan sta dobila osem vnukov, ki so kot mozaik njunega življenja. Zelo se imajo radi. Lepo je videti, da se imata tudi onadva po petdesetih letih še vedno tako zelo rada. Zrasla v pomanjkanju Štefanija se je rodila kot najmlajša, in sicer tretja hči v precejšnji revščini, tako da je dobro vedela, kako je živeti v pomanjkanju. Dostikrat je mama hodila v »tavrh«, da je bilo za hrano. Obe sestri sta bili starejši in sta se morali že zelo mladi zaposliti, da so preživele. Tudi Štefanija je pri petnajstih letih šla s trebuhom za kruhom. Nato je spoznala Štefana in iskrica je bila tako močna, da sta se po treh mesecih po- znanstva že poročila. On je bil doma z Dobrne, odraščal je prav tako v velikem pomanjkanju, z materjo in brez očeta, saj mu ga je vzela vojna, ko je bil star dve leti. Imel je brate in sestre - nekaj jih je umrlo zaradi bolezni, saj takrat medicina še ni bila tako razvita. Štefan je bil priden in je dokončal šolo za mesarja, nato še poslovodsko šolo. Zaposlil se je in delal v mesnici. Vedno je rad delal, zato je tudi zdaj vesel, ko vidi, da so njegovi otroci, zeti in vnuki pridni. Oba, Štefan in Štefanija, sta z roko v roki prehodila dolgo pot. Kakšen je recept za njuno ljubezen? Pravita, da je mogoče premagati vse ovire, če par le drži skupaj. Vedno sta si bila zvesta in močno zaljubljena. Presenečenje Zlato poroko sta slavljenca zabeležila na Dobrni v soboto, 20. junija. Priči sta bili obe njuni hčeri. Najprej je bila slovesnost v vili Higiei, nato v prelepi dobrnski cerkvi Marijinega vnebovzetja. Tam je dobrnski župnik Milan Strmšek vodil čudovito mašo, priči pa sta poskrbeli za presenečenje s prelepim petjem ženskega pevskega zbora Korona z Dobrne in po maši z nastopom folkloristov, ki so prišli s Ponikve pri Velenju. Konec slovesnosti je bil zvečer v hotelu Triglav. Udeležilo se ga je približno 40 svatov, ki so poskrbeli za dobro počutje zlatoporočencev. DR Gasilsko kolesarjenje odlično uspelo Eden najbolj zahtevnih maratonov med gasilskimi domovi Ob prazničnem dnevu, v četrtek, 25. junija, je PGD Lokarje v Gasilski zvezi Šentjur organiziralo že 9. kolesarski maraton Od gasilskega do gasilskega doma. Maraton je rekreativnega značaja, udeleži se ga lahko vsak, ki ima rad kolesarjenje. Od 150 udeleženih kolesarjev je bilo približno 40 kolesarjev članov gasilske organizacije. Maraton ima dve progi. Daljša vodi mimo vseh 12 gasilskih domov v občinah Šentjur in Dobje in je dolga 100 km, pri čemer je treba premagati dva tisoč višinskih metrov. Vodi izpred gasilskega doma PGD Lokarje, skozi Dramlje, Lutrje, Dolgo Goro, Ponikvo, Zgornje Selce, Za-vrše, Grobelno, Slivnico, Loko pri Žusmu, Dobrino, Žegar, Prevorje, Lesično, Planino, Dobje, Kalobje, Jakob, Šentjur in nazaj do Gasilskega doma Lokarje. Na daljšo progo se je podalo 75 kolesarjev. Na tej trasi so bili najboljši amaterski kolesarji celjske regije. Progo so premagali v dveh urah in petinpetdesetih minutah, in sicer s povprečno hitrostjo 34km/h, malo manj dobri pa v petih urah. Od leta 2013 se je izboljšal čas za 35 minut. Na krajši poti Dve uri kasneje so se podali na progo kolesarji z manj telesne kondicije. Dolžina krajše proge je bila 50 km in treba je bilo premagati 717 višinskih metrov. Na krajšo pot se je podalo 80 kolesarjev, med njimi tudi župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci. Kolesarska pot vodi do Slivnice po isti poti kot daljša, kjer se odcepi proti Kalobju, gre naprej skozi Jakob in nazaj do Gasilskega doma Lokarje. V času maratona so bili odprti vsi gasilski domovi v GZ Šentjur, kjer so se kolesarji lahko okrepčali s hladnimi napitki, sadjem, pecivom in z drugimi dobrotami. Zagotoviti je bilo treba 43 redi-teljskih mest (50 redarjev), 4 gasilska vozila, za katera so poskrbeli gasilci iz vseh gasilskih društev. Sodelovali sta tudi enota nujne medicinske pomoči in Policijska postaja Šentjur. Zahtevna organizacija Organizacija in priprave na kolesarko prireditev so vedno bolj zahtevne zaradi predpisov zakonodaje. Za takšno prireditev je treba pridobiti vsa ustrezna dovoljenja za uporabo cest, pripraviti elaborat varovanja, zagotoviti nujno medicinsko pomoč ter rediteljska mesta na kritičnih odsekih cestišč. Čestitke gasilcem in seveda vsem kolesarjem, ki so odpeljali maraton! Zahvala velja vsem gasilskim društvom, ki so sodelovala v vlogi rediteljske službe, enoti nujne medicinske pomoči, Policijski postaji Šentjur, vsem donatorjem in Javnemu komunalnemu podjetju Šentjur, ki je očistilo cestišče. Pri projektu je sodelovalo več kot 50 rediteljev in vsaj 20 ostalih, ki so pomagali. Maratona bomo pripravili tudi prihodnje leto, in sicer že deseti po vrsti. JANKO PUŠNIK 40 BRALCI POROČEVALCI Srednjeveški dan pod Kunigundo Začetek sezone v Celju Viteški dvoboj je navdušil obiskovalce. Zbor motoristov na Glavnem trgu Ker smo maksiskuteristi člansko eden največjih mo-toklubov na Slovenskem, se zavedamo, da smo motoristi poleg kolesarjev in pešcev najbolj izpostavljeni udeleženci v cestnem prometu, zato je naš cilj prizadevanje za večjo varnost motoristov in ostalih udeležencev v cestnem prometu. Poleg tega skrbimo za promocijo, zaščito in ohranjanje motokulture. Prenašamo izkušnje in znanje na mlajše motoriste. Organiziramo humanitarne akcije, klubska druženja, izlete, večdnevna potovanja, prirejamo kulturne in ostale ekskurzije z namenom ogleda Planinsko društvo Laško in Krajevna skupnost Rečica pri Laškem sta 27. junija izvedla že 13. Pohod po Re-čiški krožni poti. Samo poimenovanje pohoda ne sme zavajati, saj ne gre za pohod po utrjenih cestnih poteh, temveč za zahteven pohod po vseh vrhovih, ki obdajajo Rečiško dolino. Zahtevnost spozna vsak, ki se pohoda udeleži, toda zadovoljstvo, da je pot premagana, pretehta nad težavnostjo in mnogi se pohoda udeležujejo že nekaj let. Pohod se je začel in končal v lepem vremenu, rahel veter pa je bil za 34 pohodnikov prav dobrodošel, da je hladil razgreta telesa. Sproščen klepet je poho-dnike spremljal na začetku pohoda, ko so hodili še lepo skupaj in nato ob prvem premaganem hribu Tovsto (779 m) ter na Šmohorju (787 m). Potem so se malo porazgubili in zastavili pot glede na svoje kondicijske sposobnosti, da je bilo mogoče premagati Gozdnik (1090 m) in se spustiti do razpotja na Igrišah, kjer je posladek že tradicionalen. različnih znamenitosti in promoviranja Slovenije. Skrbimo za množičnost in popularnost maksiskuteri-stov v slovenskem prostoru in tudi sosednjih državah. Kot klub delujemo uradno vseslovensko že tretje leto, medtem ko začetki segajo v leto 2009. Razdeljeni smo regijsko in tako tudi delujemo. Skupni imenovalec je motor oziroma maksiskuter, ki je obdržal obliko skuterja, a v bistvu gre za čisto pravi motor v vseh pogledih. Uporaben je za vsak dan, a se je izkazal kot odličen potoval-nik za velike razdalje. V začetku junija smo v Celju organizirali uradno Dobro podkrepljeni so nadaljevali pot na Mrzlico (1120 m) in Kal (985 m) ter nato na Ostri vrh (855 m) in Babo (783 m) ter potem skoraj v dolino na Zavratih, kjer jih je pričakala malica, ki jo je pripravilo Rudarsko etnološko društvo Brezno--Huda Jama. Pohoda pa še odprtje sezone, torej tridnevno druženje maksisku-teristov Slovenije. Nastanili smo se v domu na Svetini, nato pa se zbrali na Hudinji pred Areno Petrol, od koder smo se organizirano odpeljali na Špico - kajak-kanu center, kjer nas je glavni sponzor R-Moto pogostil s kosilom. Od tam smo se odpeljali skozi celjsko mestno jedro in ustvarili nepozaben posnetek z Glavnega trga. Zabava se je nadaljevala na Svetini. V nedeljo smo obiskali še muzej hmeljarstva in pivovarstva v Žalcu. DARIO VOVK Foto: RENE GOMOLJ ni bilo konec - premagati je bilo treba še Govško brdo (811 m). Potem pa zares v dolino na 200 m in utrujenost se je izgubila v zadovoljstvu, da so zmogli. Se vidimo naslednje leto! ZDENKA PEŠEC predsednica PD LAŠKO Na Turistični kmetiji Raz-goršek pod Kunigundo je bil v nedeljo, 7. junija, srednjeveški dan. Domači so poskrbeli, da so obiskovalci že ob prihodu začutili duh srednjega veka. Srednjeveška tržnica je na slamnatih kockah pričarala vonj po začimbah, domačem kruhu, ocvirkovki, sadju in še čem ... Vitezi s svojim oklepom in gospodična z jerbasom kruha so vsem obiskovalcem zaželeli dobrodošlico. Ob zvokih fanfar se je srednjeveška povorka sprehodila med občinstvom in požela bučen aplavz. Vitezi, folklorniki v srednjeveških oblačilih, folklorniki iz Šmar-tnega v Rožni dolini, Možnar-ji, mladinski pevski zbor iz Galicije, plesalke folklorne skupine OŠ Petrovče in Marijana Kolenko, ki je vodila prireditev, so tistega lepega popoldneva pripravili čudovit kulturni program. V uvodu je vse zbrane nagovoril župan Občine Žalec Janko Kos, ki je domačim izrekel tudi zahvalo za trud glede ohranjanja kulturne dediščine na širšem spodnjesavinjskem območju in jim izročil glinen žalski grb v znamenje ponosa za njihov trud v tej občini. V čas vitezov Prireditev je začel zbor, ki je zapel pesem v latinščini. Dirigent Jan Grobelnik je svoje mlade pevce navdušil z novim izzivom. Posebej zanimivi so bili člani Folklorne skupine Galicija, ki so zaplesali srednjeveške plese v sre- Ekipa Združenja zvez borilnih športov Slovenije v malem nogometu iz Celja je na 4. svetovnih igrah CSIT v Italiji osvojila naslov svetovnega prvaka. Ekipa združenje je nastopala z ekipo za mali nogomet na svetovnih igrah v Lignanu v Italiji od 7. do 14. junija. Na igrah je sodelovalo več kot 4 tisoč udeležencev iz 33 držav. Med tekmovanjem smo bili izjemno veseli obiska našega ambasadorja za fair-play, olimpijca Miroslava Cerarja, ki je imel vrsto pogovorov z organizatorji in vodstvom International Workers and Amateurs in Sports Confederation - CSIT. V naši ekipi, ki je nastopila v malem nogometu, so igrali Denis Drapić, Alen Drapić, Rok Godnik, Luka Batinica, Kristjan Svečak, Andrej Cvikl in Darko Pasarić. Vodja poti je bila Petra Feldin in delegat Slovenije je bil sekretar združenja Hasan Ibrić. Mladi športniki so v prvem krogu izločili 2. ekipo Tunizije z rezultatom 10:1, v drugem krogu so igrali z Italijani in dnjeveških oblačilih. Da mladim nikoli ne zmanjka moči in da so vedno pripravljeni na nove izzive, gre posebna čast Srednjeveškim najemnikom iz Žužemberka, ki so svojo zgodbo in prikaz mečevanja prikazali na zelenici pred Farovško zidanico. Ko slišiš sikanje sabelj, ko vitezi z vso opremo in energijo pričarajo neverjeten dogodek, ti zastane dih. S plesno in posebno energijo so šmartinski folklorniki zaključili kulturni del prireditve. Sledile so delavnice. Lokostrelstvo, mečevanje, met podkvice, boj na hlodu, srednjeveški plesi, izdelava papirja, meča, oklepa, kronic, družabnih iger, prikaz pletenja na statvah so bile dejavnosti, kjer so obiskovalci preizkusili svoje sposobnosti. Da je bil dogodek prijeten, je za brbončice po- zmagali z rezultatom 12:3, v tretjem krogu so premagali prvo ekipo Tunizije in rezultat je bil spet nad pričakovanji 10:3, v četrtem krogu so premagali ekipo z Danske z rezultatom 7:1, v petem krogu so igrali z drugo ekipo Izraela in bili spet deležni odličnega dosežka 3:1. Polfinalna tekma s prvo ekipo Izraela se je končala skrbel kuharski mojster Toni Lipičnik, ki je gostom stregel srednjeveško hrano na srednjeveški način. Vzdušje je bilo nepozabno. Za vrhunec dogodka je pri brunarici poskrbela še skupina prijetnih mladih ubranih pevcev Kva-tropircev. Primer družine Martina Razgorška kaže, kaj vse lahko naredimo za dobrobit vseh nas, da naše znanje raste in se bogati, da nam je lepo na tem svetu. Zgodba je pomembna zaradi povezanosti med krajani KS Galicija in KS Šmartno v Rožni dolini, med občinama Žalec in Celje. Bistvo zgodbe je razvoj naših potomcev, ki bodo s tem, kar bodo dobili od nas, zmogli in morali živeti. Zato hvala družini Raz-goršek za njeno poslanstvo. HELENA TURNŠEK z rezultatom 3:2 za naše. V finalu so bili spet na sporedu Izraelci in rezultat 6:4 za Slovenijo. Naši zlati fantje so bili med športniki zelo priljubljeni zaradi vrhunskega prikaza in skromnosti. To so tiste vrednote, ki odpirajo vrata v svet športa in za elitno tekmovanje v Franciji. HI Pohod po Rečiški krožni poti Najprej so premagali hrib Tovsto (779). Do naslova svetovnih prvakov Svetovni prvaki s sodniki in organizacijskim odborom BRALCI POROČEVALCI 41 Srečanje nekdanjih sošolcev po pol stoletja Poletna aktivnost DPMŽ Celje Tudi poletje nas ne ustavi, saj vemo, da živali v tem času še kako potrebujejo pomoč. Kljub našemu trudu za sterilizacije in kastracije brezdomnih muck so legla mladičkov velika. Trudimo se z objavami in s prošnjami na naši FB-strani, saj se skoraj vsak dan iščejo domovi za brezdome mucke, novi ali začasni, prav tako tudi za kužke. Preverjamo domove oziroma bodoče lastnike, ki bi žival posvojili, prav tako moramo ves čas skrbeti, da je približno 70 muck vsak dan nahranjenih. Pomagamo lastnikom kužkov, ki sami ne zmorejo skrbeti za svoje živali. Poskrbimo tudi, da je katera žival odpeljana na veterinarski pregled in ustrezno oskrbljena. Prosimo, ozaveščamo, objavljamo, naj lastniki svoje živali sterilizirajo, kastrirajo, čipirajo ... Pomagamo pri iskanju izgubljenih živali ... Samo junija smo tri članice Društva proti mučenju živali Celje, Ingrid, Lidija in Verica, na različne načine pomagale kar 10 kužkom in 17 muckam. Tako bomo kot seveda tudi vsi ostali naši člani tudi nadaljevale še vse poletje, seveda z vašo pomočjo. Zato kadarkoli in kjerkoli vidite, da potrebuje kakšna žival pomoč, nas obvestite na telefonsko številko 548 57 09. VŠ Srečanje osmošolcev OS Store setveni koledar »Kam le čas beži, le kam se mu mudi ...« smo se v petek, 5. junija, popoldne spraševali nekdanji učenci 8.a- in 8.b-razreda letnik 1964/65 iz OŠ Štore. Sošolci, ki smo šolanje končali leta 1965, so danes gospodje in gospe v najlepših letih, skoraj vsi so že upokojenci. Srečanje je bilo v Domu na Svetini, udeležilo se ga je 45 sošolcev in sošolk. V šolskem letu 1964/65 je OŠ Štore zaključilo 76 učencev, ki so prihajali iz podružničnih šol Svetina, Kompole, Teharje, Blagovna in seveda Štore, kajti osemletka je bila tedaj samo v Štorah. Prvo srečanje smo pripravili pred 15 leti, ko smo praznovali vsak svojega abrahama. Takrat se nas je zbralo 57 in dogovorili smo se, da se za 50-letnico - za zlati jubilej - spet dobimo. Da smo se ponovno dobili, gre zahvala predvsem organizatorju Ivanu Kočevarju, ki nas je prvič in tudi drugič spravil skupaj. Žal se je naše število že zmanjšalo, saj jih 15 ni več med nami, nekaj pa jih je bilo zadržanih zaradi različnih vzrokov, predvsem zdravstvenih. Jubileja sta se udeležila tudi oba razrednika, Maja Breznik in Peter Naraks. Pozdravila nas je sedanja ravnateljica OŠ Štore Mojca Rožman. Po dobrem kosilu, ki nam ga je pripravilo osebje Doma na Svetini, se je začelo prijetno kramljanje oziroma obujanje spominov na šolska leta. A tudi o naših družinah in vnukih je bilo govora. Ob zvokih inštrumentalnega kvarteta smo se veselo zavrteli in pozabili tudi na bolečine, ki nas v teh letih tarejo. Kar prehitro se je čudovit sončen dan prevesil v večer in noč. Prišlo je slovo. Stiskov rok in objemov ni bilo konca, prav tako želja, da nam bi zdravje še služilo in da se bi kmalu spet dobili. DRAGICA IVIČ 16. CE Čas za presajanje je do 28. julija do 18. ure. cvet do 11. ure, od 12. ure list li st plod p lod t 17. PE 18. SO 19. NE 20. PO 21. TO p lod korenina do 10. ure, od 11. do 15. ure list, od 16. ure korenina 22. SR korenina do 15. ure, od 16. ure list Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. Po Rogli četrtič jadrnice V soboto 20., in v nedeljo, 28. junija, je Nautic club Rogla v sodelovanju z Lions klubom Konjice izvedel 4. Navtični vikend na Rogli. Jadranja so se udeležili gostje in krmarji jadralnih regat 13. Konjičanka 2015 in IX. Lions rally 2015, ki so na akumulacijskem jezeru na Planji, na 1517 m nadmorske višine, prikazali svoje jadralsko znanje. Regato z imenom Rogla 2015 mini 12 - NCR & LKK open, na katero so se prijavili člani Nautic cluba Rogla, Lions kluba Konjice in Leo kluba Konjice, je po skupaj 11 izvedenih plovih dobil Matjaž Korez, 2. mesto je pripadlo Mihi Pavlinu, medtem ko je 3. mesto osvojil Dani Vrečko. Vsi omenjeni so člani Nautic cluba Rogla. Drugi tekmovalni dan je bil teden dni kasneje in je bil namenjen promocijskim aktivnostim in popularizaciji jadralskega športa v celinski Sloveniji. Aktivnosti na akumulacijskem jezeru so pritegnile obiskovalce Kovaškega piknika in člane drugih jadralskih klubov, ki so si lahko ogledali jadranje v nekoliko bolj ekstremnih pogojih, saj so vetrovne razmere jadralcem namenile malo bolj adrenalinske pogoje tekmovanja. Zmagovalec je bil Miha Pavlin, drugo mesto je osvojil Matjaž Ko- rez, oba člana Nautic cluba Rogla, medtem ko je tretje mesto pripadlo Stanču Logarju, gostu iz ljubljanskega kluba Race. Najboljšim tekmovalcem je pokale podelil predsednik Nautic cluba Rogla Stanko Kolar. Obe regati sta pokazali, da si zaslužita mesto v programu prireditev organizatorjev, ki že snujejo načrte za prihodnje leto. Dogodek je postal tradicionalen, organizacijsko sodelovanje so okrepili izvajalci prireditev, ob nadaljnjem sodelovanju s podjetjem Uni-or - program Turizem so možnosti nadgradnje prireditve zelo realne. SK CINKARNA www.cinkarna.si 42 SPREJEM ODLIČNJAKOV Za konec vsi na obisk k županu BISTRICA OB SOTLI - Sredi junija, malo pred koncem šolskega leta, so devetošolci OŠ Bistrica ob Sotli z razrednikom Ivanom Hriberškom in ravnateljem Bogomirjem Marčin-kovićem obiskali občinske prostore. Župan Franjo Debelak, ki je na svojo domačo šolo zelo ponosen, je vsem razdelil majice z logotipom občine in še kakšno malenkost. Kot rad pove, je za podeželske občine najpomembneje, da mladi v svojem domačem kraju vidijo prihodnost in priložnost. Talenti so veliki, prihodnost je svetla PODČETRTEK - Takole slovesno so se pred objektiv postavili najboljši učenci občine. Župan Peter Misja je poudaril slovesnost zaključnega sprejema. Spominsko priznanje in knjižno darilo bosta mladostnike spremljala na poti do novih šolskih in življenjskih izzivov in jih spominjala na to, da so njihovi talenti in s tem tudi odgovornost, da jih izkoristijo, veliki. Še prej pa so tu počitnice, ko je čas samo za sproščeno zabavo in polnjenje baterij pred prelomnim prvim septembrom. StO, foto: OKo Vsako spričevalo je dosežek KOZJE - Županja Milenca Krajnc je ob koncu šolskega leta sprejela vse učence zaključnih razredov. Kot so zapisali v občinski upravi, uspeh pri tem ni igral posebne vloge. Nenazadnje morajo včasih otroci, ki se težje učijo, za zadovoljiv uspeh vložiti več truda in energije kot odličnjaki za najboljše rezultate. Počitnice z vsemi sladkostmi so si vsekakor zaslužili vsi. StO Vsak je »naj« na svoj način SLOVENSKE KONJICE - Med mladimi, ki so si v preteklem letu zaslužili vstopnico na slavnostni sprejem pri županu, so bili v preteklih dneh tudi odličnjaki konjiških osnovnih šol - OŠ Pod goro, OŠ Ob Dravinji in OŠ Loče. Župan Miran Gorinšek je na ta dan stisnil roko tudi najboljšim dijakom konjiške gimnazije, učencem tamkajšnje glasbene šole, izstopajočim športnikom in izjemnim raziskovalcem. »Vsak izmed njih je >naj< na svoj način, vsak se lahko pohvali z dosežki, ki ga delajo človeka v pravem pomenu besede, vsak se je s svojim delom in trudom z zlatimi črkami zapisal v zgodovino svoje šole in našega mesta,« so ob tem zapisali v uradu župana. StO Najbolj so blestela dekleta VITANJE - Župan Občine Vitanje Mirko Polutnik je na sprejemu za odličnjake letos gostil sama dekleta. Med približno dvesto učenci v tamkajšnji osnovni šoli je zlatemu povprečju do konca sledilo pet učenk. Uradni sprejem pri županu je bil pika na i v vrsti priznanj, ki jih je prineslo vztrajno in marljivo delo v devetih letih osnovnošolske poti. Po brezskrbnih počitnicah se bodo dekleta podala novim izzivom naproti. StO POČITNIŠKE DOGODIVŠČINE 43 v Skupinska fotografija pred Celjskim domom v Baški ШТ КШ ВНН В Hi в^в Poletje je čas za Celjski dom v Baški Letovanje otrok iz Mestne občine Celje Šolskih dni je konec in v Celjskem domu v Baški je spet živahno. Začela so se namreč letovanja otrok iz Mestne občine Celje in bližnje okolice. Otroci prvega termina kolonije so v Celjski dom prispeli polni pričakovanj in v želji po novih dogodivščinah. Nekateri so se letovanja udeležili prvič, drugi so v Baški že pravi domačini in poznajo skoraj vsako ped Celjskega doma, plaže in seveda mesta. Zabava in delo v skupini Vsi udeleženci letovanja so zelo uživali, saj so ino-vativni in predani vzgojitelji vsak dan pripravili nove prireditve in aktivnosti. Težko je izpostaviti samo eno aktivnost, saj so kot vedno navdušili izbor za mis in mistra Baške, tekmovanje Baška ima talent, štafetne in zabavne športne igre, Zmenkarije, Srčkov ples in Disko večer. Nedvomno pa jim bo najbolj ostal v spominu zaključni večer, ki je bil nabit s čustvi in pozitivno energijo, zaradi česar se je pozabilo vse negativno, kar se je morda nakopičilo v desetih dneh. Seveda udeleženci niso imeli samo zabavnih aktivnosti. Sodelovali so tudi pri delu v skupini in povezovalnih dejavnostih, ki so krepile skupinski duh. Vsak otrok je osebnost zase, zato je čas letovanja ravno pravšnji tudi za oblikovanje malo drugačnega pogleda na svet. Otroci so spoznavali nove vodne športe, se vsako jutro prebujali s kratko telovadbo, kolesarili in vozili skiro ter odšli na malo daljši pohod do cerkve na hribu nad Ba-ško, od koder je bil čudovit večerni pogled na mesto. Svet pod morsko gladino Primorski svet brez obiska akvarija, kjer kraljujejo živali iz Jadranskega morja, ne bi bil pravi. Otroci so bili navdušeni nad jeguljami, morskim konjičkom in morskimi psi. Še vedno pa je bil najbolj vznemirljiv pogled na moreno, ki je prav strašljivo odpirala z zobmi posejana usta. Ta dan je bilo ves čas prečudovito sončno vreme in otroci so bili nadvse veseli. Prav takšno je bilo tudi, ko so se z ladjo Miki podali na plov- Na obisku v akvariju bo do zaliva Bracol in otoka Grgur. Nekateri so lahko celo krmarili in to tako uspešno, da jih je pohvalil sam kapitan ladje. Celjski otroci, ki letujejo v Baški, so, verjamemo, vselej v dobrih rokah vzgojiteljev, pedagoškega vodje, medicinske sestre in ostalega osebja Celjskega doma, ki se trudimo, da bi bila poletna kolonija uspešna kot že mnogo let do sedaj. ANTON OJSTERŠEK Novinarski razred OŠ Griže v Barceloni V organizaciji 1. programa Radia Slovenija, Programa za mlade oziroma oddaje Radio Hudo, se je celo šolsko leto več kot 180 učencev 12 osnovnih šol urilo v novinarskih veščinah, še posebej v pripravljanju radijskih prispevkov. Delavnice sta v šolah vodila novinarja Tadeja Bizilj in Dejan Petek. Po delavnicah je vsak novinarski razred v oddaji Programu za mlade pripravil v živo svojo oddajo na izbrano temo, hkrati pa je posnel še avdio in video tekmovalni posnetek Moj kraj. A s tem še zgodbe ni bilo konec. Novinarski razredi so se zagnali v boj za glasove poslušalcev. Piko na i je s svojimi glasovi dodala strokovna žirija, ki so jo sestavljali Tadeja Bizilj, mentorica Radia Hudo, Igor E. Bergant, voditelj TV Odmevov, in Darja Groznik, v. d. odgovorne urednice 1. programa. Najboljši med dvanajstimi Sklepna prireditev je bila na Radiu Slovenija, kjer smo bili zbrani vsi novinarski razredi iz OŠ Koroški jeklarji (Ravne na Koroškem), OŠ Griže, OŠ Ivana Groharja (Škofja Loka), OŠ Naklo, OŠ Louisa Adamiča (Grosuplje), OŠ Cirila Kosmača (Piran), OŠ Ivana Cankarja (Vrhnika), 2. OŠ Slovenska Bistrica, OŠ Mengeš, OŠ Dragotina Ketteja (Ilirska Bistrica), OŠ Leskovec pri Krškem in OŠ Preserje. Do razglasitve zmagovalcev sta ves čas prireditve vladali v zraku in v srcih mladih novinarjev in njihovih mentorjev vznemirjenost in napetost, ki so ju do konca prireditve stopnjevali voditelja Tadeja Bizilj in Dejan Petek ter glasbena skupina StillOut. Ob razglasitvi zmagovalnega novinarskega razreda, ki bo odpotoval v Barcelono, sprva nismo dojeli, da smo to ravno mi. Šele na avtobusu za Barcelono smo se zavedali, da smo za svoje celoletno delo nagrajeni. V družbi mentoric Vesne Družinec Pilko in Polone Čmer, novinarjev Tadeje Bizilj in Dejana Petka, super vodiča Uroša in turistične agencije Orel iz Celja ter RTV Slovenija smo preživeli pet hudoooo dobrih in nepozabnih dni. Obiskali Park Gu-ell, videli Sagrado Familio, se fotografirali na štadionu Camp Nou, od blizu videli morske pse v Aquariumu, se kopali na čudoviti barcelonski plaži, sprehajali po Rambli in uživali v dobrotah na tamkajšnji tržnici. In še in še ... Za nami je nepozabna življenjska izkušnja. Novinarski razred OŠ Griže OVI TEDNIK IN RADIOCEUE П i i i 79 novi tednik www.novitednik.com tednik@nt-rc.si Posoda TO GO - za sendvič Posoda TO GO - steklenička Med vsemi naročniki bomo septembra, ob rojstnem dnevu Radia Celje, izžrebali še tri lepe nagrade, in sicer: n Posoda TO GO - za kosilo Posoda TO GO - za solato Prednosti posod TO GO: Moderno oblikovanje, izjemno kakovosten material brez BPA, 100 % zrakotesnost, srajčka iz kakovostnega neoprena, obdrži temperaturo do 3 ure, enostavno shranjevanje hrane, ergonomičen način zapiranja, hitro čiščenje (pomivanje v pomivalnem stroju), velikost prilagojena priporočilu nutricistov... www.zdravo-kosilo.si Prodajna mesta: Celje - Danstudio Celje, Teharska cesta trgovine Tuš po Sloveniji. Darilo pripada samo novim naročnikom, ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na časopis Novi tednik in plačajo naročnino za pol leta oziroma leto dni. Darilo prevzamejo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje. 4 in vse Paket razvajanja v Rimskih termah vključuje: • Namestitev v dvoposteljni sobi v Hotelu Zdraviliški dvor**** • Polpenzion (bogat samopostrežni zajtrk in večerja) • Najem kolesa ali palic za nordijsko hojo (2-krat v času bivanja za dve uri) • Darilni bon v vrednosti 10 EUR za koriščenje ene storitve v vrednosti nad 50 EUR na osebo v Wellness centru Amalija (popusti se med seboj ne seštevajo in ne veljajo za storitve v akciji) • 1-krat vstop v Deželo savn Varinia • Neomejen vstop v fitnes center Naročam Novi tednik za 6 mesecev in izberem posodo TO G01 oz. TO GO 2. Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka: Naročam Novi tednik za 12 mesecev in izberem posodo TO GO 3 oz. TO GO 4. Datum rojstva: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 44 NA KOLESIH Na odstavnem pasu še posebej previdno Nekateri ne upoštevajo treh prepovedi - Nesreče nas ne izučijo »Na odstavnem pasu ali odstavni niši so prepovedani vožnja, parkiranje ali ustavitev, izjema sta ustavitev v sili in ustavitev zaradi nudenja pomoči,« je zapisano o odstavnem pasu avtocest v slovenskem Zakonu o pravilih cestnega prometa. Vsi se teh prepovedi žal ne držijo. Niti za ceno življenja. Po podatkih slovenske policije, ki nam jih je posredovala vodja sektorja za odnose z javnostmi na Generalni policijski upravi RS mag. Vesna Drole, se je zaradi takšnih kršitev v zadnjih dveh letih zgodilo trinajst prometnih nesreč. Od tega je bila ena s smrtnim izidom, v kateri so umrli kar trije ljudje. To se je zgodilo lani junija na štajerski avtocesti med Slovensko Bistrico in Slovenskimi Konjicami, kjer je voznik tovornjaka trčil v kombi, ustavljen na odstavnem pasu. Romunski voznik tovornjaka je trčil v policijski kombi. Tega je nato odbilo izven vozišča, kjer se je večkrat prevrnil in trčil v zaščitno kovinsko ograjo. V kom-biju so bili potniki, ki so se peljali na Okrešelj, kjer naj bi počastili spomin na pred skoraj dvema desetletjema smrtno ponesrečene gorske reševalce. Najnevarnejši tovornjaki Lani je policija naštela kar 547 kršitev omenjenega člena Zakona o pravilih cestnega prometa, predlani 462. Pri Darsu ugotavljajo vedno več naletov na odstavnih pasovih že vse od leta 2008. Na avtocestah se pojavljajo celo pešci. Število mrtvih pešcev na avtocestah in hitrih cestah se je dolgo povečevalo. Predlani so predstavljali celo četrtino vseh mrtvih pešcev na slovenskih cestah. »Lani se je problematika pešcev v primerjavi z letom 2013 zelo izboljšala. Kljub temu bomo še naprej opozarjali uporabnike,« pravijo v Darsu, kjer omenjajo še, da bodo nadaljevali promocijo odsevnih telovnikov. Med posebej ogroženimi na odstavnih pasovih so tudi vzdrževalci avtocest, policisti, reševalci, gasilci in delavci vlečnih služb. Na omenjenih pasovih je mogoče med drugim videti vozila in delovne stroje družbe za avtoceste, ki jih njeni delavci redno vzdržujejo. Tako opravljajo različna vzdrževalna dela, vse od košnje naprej. Darsova vozila prav tako vzpostavljajo prometno signalizacijo v primeru Na odstavnem pasu avtocest so med posebej ogroženimi vzdrževalci. zapore avtoceste ali hitre ceste. V Darsu v zadnjih šestih letih beležijo od 17 do 26 naletov na leto. Eden od njihovih delavcev je celo umrl, drugi je bil hudo poškodovan. In kdo so povzročitelji naletov na odstavnem pasu? Med njimi je polovica voznikov tovornih vozil, 40 odstotkov voznikov osebnih vozil in deset odstotkov voznikov kombiniranih vozil. Od povzročiteljev jih je 70 odstotkov imelo na vozilu slovensko registrsko tablico, ostali so bili tujci. Pokvarjeno vozilo Kako naj ravnamo na odstavnem pasu? V Zakonu o pravilih cestnega prometa je zapisano, da mora voz- nik vozila, ki ustavi v sili, poskrbeti, da vozilo takoj odstranijo. Če tega ne stori, odstrani vozilo na njegove stroške izvajalec rednega vzdrževanja cest,« je zapisano v Zakonu o pravilih cestnega prometa. Nedovoljena vožnja po odstavnem pasu, ki nas na primer stane dvesto evrov, je zelo nevarna. V Darsu prav tako opozarjajo na nevarnost prehitevanja po odstavnem pasu, kar se med vozniki dogaja predvsem med prometnimi zastoji, ki se pojavijo zaradi delovišč na cesti ali po prometnih nesrečah. Včasih smo na odstavnem pasu seveda prisiljeni ustaviti. V tem primeru takoj vklopimo vse štiri varnostne utripalke in vozilo preusmerimo na rob vozišča ali odstavni pas. Ko tam avtomobil zapustimo, morajo imeti vsi potniki oblečen odsevni telovnik. S tem zavarujemo svoje življenje in nenazadnje tudi svojo denarnico, saj nas policija v nasprotnem primeru lahko oglobi. Nato moramo namestiti varnostni trikotnik, ki mora biti postavljen vsaj sto metrov pred ustavljenim vozilom. Da pokličemo pomoč, lahko uporabimo obcestni telefon v tako imenovanih SOS-stebričkih, ki so ob avtocestah. Lahko tudi uporabimo svoj telefon in pokličemo številko 1970, ki jo ima Pro-metno-informacijski center za državne ceste. V Darsu svetujejo uporabo SOS-ste-brička, saj je tako lokacijo voznika in njegovega vozila lažje ugotoviti. BJ Zaključena celota V podjetju Matjaž, d. o. o., smo specialisti za vrata - garažna in vhodna vrata Hörmann zagotovo že poznate. V svojo ponudbo smo dodali tudi dvoriščna vrata, ki vam jih lahko prav tako ponudimo in hkrati poskrbimo tudi za vašo ograjo in nadstrešek. Preden se odločite za ograje in dvoriščna vrata, je najpomembneje, da izberete pravega strokovnjaka. Napredek na področju materialov in tehničnih rešitev pri izvedbi je izjemno hiter. V podjetju Matjaž, d. o. o., imamo vrhunsko usposobljene ljudi, ki skupaj z vami najdejo funkcionalno, estetsko in cenovno primerno rešitev. Najrazličnejših oblik, stilov in barv Lahko izberete samonosna drsna ali krilna dvoriščna vrata in izdelali vam bomo kovinska vrata iz jeklenih profilov ali kovanih elementov. Kovina je namreč material, ki se izredno dobro oblikuje, upogiba, stiska in reže, zato lahko v največji možni meri upoštevamo vaše želje, prostorsko umestitev in tehnične zakonitosti stavbe. Vsa vrata antikorozijsko zaščitimo z vročim cinkanjem, da jim dež, sneg in drugi vremenski pojavi ne morejo do živega. S tem se občutno podaljša življenjska doba izdelka. Za polnilo tako v vratih kot ograjnih elementih lahko izberete tudi plastične letve, letve iz globinsko impregniranega lesa, panele ali se odločite samo za okvir, ki ga zapolnite po lastnih željah. Povsem individualno, tako da so vsaka vrata edinstvena. Pomembno je tudi to, da vaša dvoriščna vrata opremimo z motornimi pogoni Hörmann. Tako lahko na primer upra- Kovinska dvokrilna dvoriščna vrata z dodatnimi vrati Kovana dvokrilna dvoriščna vrata vljate z istim oddajnikom tako garažna kot tudi dvoriščna vrata. Ograja, balkon, dvorišče Izbira dvoriščnih vrat je tesno povezana z dvoriščno in tudi balkonsko ograjo. Naši strokovnjaki vam bodo strokovno priporočili najbolj ustrezno glede na izbiro dvoriščnih vrat. Kovinskokovane ograje so enako kot dvoriščna vrata zaščitene proti rji in mehanski obrabi. Dodatno prednost pred lesenimi ali mrežnimi ograjami predstavljata njihova stabilnost in dolgotrajna obstojnost. Tudi v ograjnih poljih lahko izberete različna polnila, plastične letve, letve iz globinsko impregniranega lesa in podobne ter tako uskladite videz ograje z dvoriščnimi vrati. Poleg naštetega vam v podjetju Matjaž, d. o. o., nudimo eleganten nadstrešek za vašega jeklenega konjička po meri. Pripravljeno jekleno konstrukcijo, zaščiteno proti koroziji, dostavimo in na mestu zmontiramo brez varjenja na vašem dvorišču. Kritina je iz polikarbonatnih plošč, ki so izjemno lahke in neobčutljive na točo in druge mehanske poškodbe, so izjemno gladke, zaradi česar sneg lažje zdrsi z nadstreška. S takšnimi majhnimi deli lahko skupaj zaokrožimo celoto vašega doma in ustvarimo prostor za nove pozdrave. Promocijsko besedilo ŽIVALSKI SVET 45 KUZA ZA ZGLED S psom na morje Poletje je čas dopustov in hkrati tudi čas, ki ga lahko kvalitetno preživimo s svojim hišnim ljubljenčkom. Če imamo vzgojenega psa, ga z veseljem vzamemo s sabo tudi na dopust, saj je takšno preživljanje prostega časa užitek. Pripravili sva vam nekaj nasvetov, če boste svojega kosmatega prijatelja vzeli s sabo na morje. Zelo pomembno je, da ste znancih, veliko je o »psom pri- pozorni, ali so psi dovoljeni v bivalnem prostoru, prav tako je zelo zaželeno, da jim je omogočen prostor, kjer se lahko brezskrbno kopajo. Te informacije lahko dobite pri jaznih destinacijah« napisano tudi na različnih forumih. Zelo je pomembno, da se že predhodno pozanimate, kje je najbližja veterinarska postaja in kako pridete najhitreje do nje. Pozorni pred odhodom v tujino S sabo morate vzeti potni list za psa, kjer so vpisana vsa cepljenja v skladu z veljavno zakonodajo, ki velja v državi, v kateri boste gostovali. Preden se odpravite na dopust (Obala, Istra, Dalmacija), je psa priporočljivo zaščititi pred filariozo, boleznijo, ki jo prenašajo komarji. Ti s pikom namreč prenašajo larve glist v krvni obtok Previdni morate biti tudi pri kopanju psa. V vročini mu ne dovolite, da skače v mrzlo vodo, ker lahko nenadna temperaturna razlika povzroči šok. Zaželeno je, da se pes ohladi postopoma. Eva Gologranc in Tamara Jager, dolgoletni članici Kinološkega društva reševalnih psov Celje in vodnici reševalnih psov, v rubriki Kuža za zgled odgovarjata tudi na vaša vprašanja, povezana s psi. Pišete jima lahko na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. psa, kar je zanj lahko usodno. Veterinarski strokovnjaki priporočajo neprekinjeno preventivno jemanje zdravila enkrat mesečno, in sicer od aprila oziroma maja do oktobra oziroma novembra, torej v času, ko se pojavijo oziroma so prisotni komarji. Za preprečevanje bolezni se uporabljajo preventivna sredstva v obliki sirupa, tablet, cepiva ali kapljic (ampule), ki jih apliciramo na kožo živali. Vročina je največja nevarnost Največjo nevarnost v poletnih mesecih predstavlja vročina. Psi v koži, razen v šapah, nimajo žlez znojnic, ki so sicer zelo pomembne pri uravnavanju telesne temperature. Vedno poskrbite za to, da je pes v senci oziroma hladnem prostoru in da ima zadostno količino vode. Psa ne sprehajajte v največji vročini, ampak v hladnejših delih dneva, torej zgodaj zjutraj ali zvečer. Prav tako ga ne puščajte v avtomobilu, saj se temperatura v avtu lahko hitro dvigne nad 50 stopinj Celzija, kar je lahko za žival življenjsko nevarno zaradi toplotnega udara. Znaki toplotnega udara so povišana temperatura (nad 40 stopinj Celzija), neenakomerno in hropeče dihanje, nemir, motne sivkaste ali rožnate dlesni, lepljiva ali suha sluznica, živo rdeč jezik, ležanje in nezmožnost vstajanja, šibkost okončin in opletajoča hoja, kolaps in/ali izguba zavesti, gosta ali lepljiva slina, omotičnost in zmedenost. V hujših primerih pes pade v šok in komo. Vročinski udar, piki ... Če sumite, da gre pri psu za vročinski udar, morate ne- mudoma ukrepati in ga umakniti v senco oziroma hladen prostor. Takoj mu začnite postopno zniževati telesno temperaturo, ohlajajte ga z vodo, še posebej po vratu, prsih in trebuhu (s hladnimi, z mokrimi brisačami ali rjuhami, a ne uporabljajte ledu ali mrzle vode). Polivanje vsega telesa s hladno vodo ali celo potapljanje v vodo nista primerna, saj lahko povzročita šok in celo smrt. Čimprej poiščite veterinarsko pomoč. Izogibajte se tudi hoji po žgočem asfaltu, ki lahko zelo poškoduje pasje blazinice. Poleti morate biti pozorni tudi na pike insektov in ugrize kač. Otekline hladite s hladnimi obkladki, pozorni bodite na pike na območju vratu in pasjega gobca, saj lahko alergična reakcija oteži dihanje ali celo povzroči zadušitev. Voda, senca, zračenje »Avto se hitro in močno ogreje že v nekaj minutah. Pri živali pride do toplotnega udara, če jo pustimo v zaprtem vozilu na soncu. Vsako leto je kljub opozorilom kak tak primer, ki bi ga lahko preprečili.« »Vročina povzroča nelagoden občutek živali, pospešijo se dihanje, srčni utrip in tlak. Kratkotrajno vročino lajša žival z mehanizmi ohlajanja, huda vročina pa lahko vodi do vročinskega udara in v skrajnem primeru do smrti,« opozarja Nataša Leskovar, dr. veterinarske medicine iz Veterinarska bolnice Šentjur. Psi in mačke se ne potijo po vsem telesu, temperaturo uravnavajo v glavnem z dihanjem. »Pri psih je to po- gost pojav, kadar to vidimo pri mački, pa pomeni, da je z njo že kar hudo,« opozarja Leskovarjeva. Na blazinicah tačk imajo mačke tudi sistem hlajenja, zato imajo rade stik s hladnimi površinami. Dovolj vode Z dovolj vode preprečimo dehidracijo živali in vzdržujemo mehanizme ohlajanja telesa. »Tudi nekaterim živalim ugaja prhanje in plavanje, pri tem pa morajo lastniki paziti, da se živali ne pregrejejo, saj napor pri plavanju dvigne telesno temperaturo in dosežemo lahko nasprotni učinek,« svetuje Nataša Leskovar. Opekline? Tudi živali lahko na soncu staknejo opekline, sploh svetlo- in kratkodlaki psi. Mnogi radi poležavajo na soncu in so izpostavljeni opeklinam zlasti na manj odlakanih in štrlečih delih telesa. Zaščitimo jih lahko s kremo za sončenje za otroke ali s tako, ki je namenjena posebej za živali. Klimatske naprave Te lahko povzročajo številne nevšečnosti ljudem in tudi živalim. Temperaturne razlike škodijo, zato je treba paziti, da niso prevelike. Sicer pa lahko imajo zaradi klimatskih naprav živali kako alergijo, vnetje oči. TC Kako vemo, da je žival dehidrirana? Če je nezainteresirana za pitje vode in ima vdrte oči. Pri mački se koža na vratnem delu ne vrne v prvotni položaj, ko jo dvignemo. veterinarskabolnicašentjur V ambulanti se vsakodnevno izvajajo Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 32 11 E-mail: veterinarstvo.sentjur@siol.net Nasveti Tudi uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin svetuje, kako preprečiti zdravstvene težave živali ob visokih temperaturah. Zagotavljanje zadostne količine zdravstveno ustrezne vode je zakonska obveza skrbnika živali, torej vsakogar, ki odgovarja za žival, ne glede na to, ali je njen lastnik ali zanjo le skrbi. Drugi pomemben dejavnik tveganja je neposredna izpostavljenost soncu. Zato je nadvse pomembno, da se živalim, ki so nameščene na prostem, zagotovi možnost, da se umaknejo v senco. Ta je lahko naravna (npr. drevesa in grmovje) ali umetna (nadstreški). Predvsem je pomembno zagotoviti senco živalim, ki so privezane, saj se pogosto ne morejo umakniti pred soncem. Rejnim živalim, ki stalno bivajo v objektih, je treba zagotoviti tudi ustrezno intenzivno zračenje. Posebno pozornost je treba nameniti živalim pri prevozu. ' zdravstveni in laboratorijski pregledi živali - preventivna cepljenja psov in mačk - rtg slikanja skeleta in kolkov ' kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali ' diagnostika notranjih organov in ostale storitve. DELO NA TERENU! NOVO! VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Clonarjeva 2, Ljubljana)! 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Preverja Žena piše sporočilo možu: »Dragi, v službi je gneča, pridem okoli šestih. Pojdi v vrtec po Jančija in skuhaj večerjo.« In čez eno uro: »Da ne pozabim, zjutraj sem poškodovala avto.« Čez pet sekund dobi SMS: »Kako, koliko, kje???« Ona: »Šalim se, samo preveriti sem hotela, ali si dobil prejšnje sporočilo.« Zanesljiv Uslužbenec vpraša šefa: »Šef, ali lahko grem danes prej domov? Pomagati moram ženi pri delu okrog hiše.« »Ne!« »Hvala šef, vedel sem, da se na vas lahko zanesem.« Nesreča v sreči Kaj je nesreča v sreči? Ko dobiš službo po letu pisanja prošenj in ti prvi dan novi sodelavci povedo, da že pol leta niso dobili plače. Vse v redu Pogovor med prijateljema: »Kako si? Je kaj novega?« »Nič.« »Kako kaj žena?« »Dobro.« »In otroci?« »Dobro.« »In kje je mojih dvesto evrov?« »Po zvočnem signalu pustite sporočilo!« Pogovor Dekle: »Kaj delaš?« Fant: »Plačat grem internet.« Dekle: »Kaj pa sicer?« Fant: »Sicer mi ga bodo izklopili.« Še stojita Mož pridrvi iz službe domov in vpraša ženo: »Ali se je že začela nogometna tekma?« »Ja, pred nekaj minutami.« »Pa je že padel kak gol?« »Ne, oba še stojita.« Spraševali smo vas, katero deželo opisuje potopis v prejšnjem Novem tedniku. Pravilen odgovor se glasi: Albanijo. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnice Nade Mali s Proseniškega, Šentjur, ki ji bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE V tem poletnem času vam predstavljamo zanimive kraje, ki jih lahko obiščete konec tedna. Kako se imenuje rubrika? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 21. julija, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. Samo da je mir Saška T. Ocvirk je sobotno dežurno ekipo Radia Celje spravila v dobro voljo, saj je prinesla zajtrk v obliki domačih kvašenih dobrot. Tatjana Cvirn je ugotovila, da dežurstvo ne more biti tako slaba zadeva, če se tako okusno začne, in je predlagala, da bi lahko sodelovala. Pojasnilo, da je dežurni novinar tisti, ki poskrbi za dobrote, je kar preslišala in vztrajala, da bi lahko Saška prinesla kifeljčke in jo ob tem še naučila radijskega dežurstva. Saška je nazadnje obupano vzdihnila: »Bolje, da ti v soboto zjutraj domov dostavim kifeljčke in nato obe mirno preživiva dopoldne ...« Še ni prepozno Očitno imamo s sklerozo težave mnogi v uredništvu, saj se pred dnevi nihče ni spomnil, s katero izjavo se je v to rubriko zapisala nova urednica časopisa Marjetka Raušl Lesjak. Marjetka nas je nazadnje morala sama spomniti, kaj je rekla. Poletno praktikantko Klaro Podergajs je namreč poslala na »žetev sena« . Spomin ji torej dobro deluje, ima pa težave s kmečkimi opravili, česar se pa še vedno lahko nauči. Julijski abraham Če je mislil, da se mu bo izognil, se je zmotil. Tudi Dean Šuster ga je srečal - abrahama namreč. Vsi, ki so to že doživeli in preživeli, so mu namenili spodbudne in tolažilne besede, Dean pa je za lažji prehod v novo življenjsko obdobje nazdravil s kolegi in poskrbel za slastno malico. Pravzaprav dve, saj je bilo dovolj vsega še za naslednji dan. Kdo bi vedel ... Ivana Stamejčič je imela kar nekaj težav pri ugotavljanju, kaj bodo zlati maturanti študirali. Pri enem, ki je menda zamomljal svojo odločitev, je imela na izbiro cel kup kombinacij: »Lahko da bo študiral računalništvo in matematiko, računalniško matematiko ali celo računalništvo in informatiko ...« je obupana za pomoč prosila praktikantko Klaro Podergajs, ki je nato v letopisu šole preverila, kaj tam piše. ANEKDOTE Ko so Aleksandra Tijanića (1949-2013), znanega srbskega novinarja in kolumnista, vprašali, kaj se mu zdi najbolj pomembno v življenju, je samozavestno odgovoril: »Ni treba, da me imajo radi, samo da me berejo.« 4 1 3 6 3 8 7 8 6 2 1 4 7 2 5 2 8 3 9 1 6 4 3 7 9 3 Obstajata dve napaki, ki se lahko zgodita na poti k resnici: da ne greš do konca ali pa da sploh ne začneš. (Buda) Vsak, ki neha razmišljati, se postara. Največja prednost življenja je neomejena možnost učenja. (Henry Ford) Človek lahko gleda drugega zviška samo takrat, ko mu pomaga vstati. (Gabriel Garcia Marquez) Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , Ne pomeni ne Ko sva se spoznala, je bilo kot v pravljici. Simpatičen mladenič bistre glave, zanimiv sogovornik, nikoli dolgočasen sopotnik. Iskanje skupnih interesov ni bilo težava - obema so bili všeč izleti, koncerti, kino, hribolazenje in podobne reči. Ko je bežna simpatija prerasla v nekaj več, me je motila samo ena stvar. Pri njem ni bilo prav nobenega zanimanja za to, da bi imel avtomobil, da bi kdaj prišel po mene, me odpeljal v neznano ... Da je avtomobil nepotreben strošek, sem poslušala, ko sem držala volan malega vozila, na sovoznikovem sedežu pa prevažala svojega dragega. Ko je dobil službo, se je perspektiva hitro spremenila. Prva stvar na seznamu je bil nakup avtomobila, mene pa je nato popolnoma razbremenil skrbi, kot so servisi, čiščenje in vzdrževanje jeklenega konjička. Ta bo v kratkem dobil še nadstrešek, a ne po moji zaslugi... Prišle so obletnice, praznovanja, maturantski plesi, dogodki, kamor ljudje povabijo glasbenike in se zavrtijo. Midva sva sedela za mizo. Plesal ne bo, je dejal, to ni za njega. On posluša rok, standardni plesi pa so za starejše. Bolj ko sem ga prepričevala, več izgovorov je imel. Da naj se ne trudim, saj iz tega ne bo nič, me je podučila tudi njegova mama. A glej ga, zlomka, dan po službenem novoletnem praznovanju, ko je bilo treba zaplesati s sodelavko, je padla odločitev, da tako ne more več in da greva na plesni tečaj. Odplesala sva jih kar nekaj, lahko pa si mislite, kdo je zdaj večji perfekcionist na plesnem parketu, kdo se nikoli ne zmoti in kdo vodi, kot da je plesal prej, kot je shodil. Še preden sva načrtovala prenovo stanovanja, me je podučil, da on ni deklica za vse. Svoje delo naj opravijo tisti, ki so zanj usposobljeni. Zato jim plačaš in skleneš najboljšo kupčijo. On se ne bo spuščal na področja, ki jih ne obvlada. Pa je prišla spalnica, ki jo je zložil en, dva, tri, sledila je dnevna soba, ki je bila na svojem mestu v le dveh dneh. In to še ni konec. Tudi za kuhinjo nisva potrebovala monterja. Pred časom je eno zmontiral še mojima staršema in eno mojemu bratu, nova povabila kar dežujejo. K hiši so prišli nov vrtalni stroj, kup orodja in razni pripomočki, z vsem tem pa danes upravlja tisti, ki ni nikoli kazal kakršnegakoli zanimanja za mojstr-sko-obrtniška dela. Naj samo omenim, da je prebelil tudi vse stene, popravil omarice v kopalnici, na vrtu postavil rastlinjak, svojim ljubicam, borovnicam, pa vsako leto poveča njihovo rezidenco. Ko so se najini prijatelji poročali, prinašali vabila, organizirali pogostitve, kazali svoje poročne fotografije in navdušeno razlagali o svojih poročnih potovanjih, je bil samo tiho. On se že ne bo poročil. To je le nepotreben strošek ali pa uresničitev iluzij, o katerih na podlagi romantičnih komedij sanjajo ženske. Pa kakšne obleke vendar in protokol ter vse ceremonije... Kot že tolikokrat doslej me je odpravil z besedami, da ne pomeni ne. Ali sem vam že povedala, da sem od prejšnjega meseca poročena? SREČNICA REŠITEV SUDOKU 160 6 2 8 7 1 4 5 9 3 3 1 7 6 9 5 8 4 2 5 9 4 8 2 3 1 6 7 7 4 2 1 6 8 3 5 9 8 3 1 9 5 2 6 7 4 9 6 5 4 3 7 2 8 1 1 5 9 2 4 6 7 3 8 2 7 6 3 8 9 4 1 5 4 8 3 5 7 1 9 2 6 V Novem tedniku novice iz 33 občin RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka IZDELEK ZA SPOMIN SLOVENSKI ALPINIST (IZTOK) PRIPRAVA ZA OMETANJE ČRKOVNA STOPNJA ANGLEŠKI NEDOLOČNI ČLEN SLOVENSKI PEVEC (BRACO) REKA V SIBIRIJI LESENI DEL PUŠKE ZDRAVNICA ZA OČESNE BOLEZNI TANKA, UPOGLJIVA VEJA RUS. VOJ. 4 SATELIT SLOVENSKA LUKA DOLINA POD PONCAMI KUGA (LAT.) GRAFIK JUSTIN ZBIRKA LILI NOVY KMEČKO OPRAVILO ANGLEŠKA PIVNICA 22 SVETOVNI ČAS (ANG.) JESIHOVO DELO HONG-KONŠKI IGRALEC (JACKIE) PREJMNICA RENTE PESNIK GRUDEN SLUTNJA (STAR.) MANJŠA KUHINJSKA POSODA CITROENO-VO VOZILO GORA V JULIJCIH 19 PAPEŽEVA KRONA GREGOR STRNIŠA DIRIGENT KUNEJ KABARETNA POPEVKA ČLANICA SKAVTOV 18 16. IN 4. ČRKA KRŠČANSKO SPOZNANJE VRH V JULIJCIH NAŠA IN TUJA ČRKA FLAGELANTI ANGLEŠKI IGRALEC HOLM PODROČJE, KJER IMA OBLAST EMIR AMERIŠKA IGRALKA (DARYL) ŠPANSKO MESTO GRŠKO-RIMSKO OBDOBJE MOČNATA JED ZOBOZDRAVNIK (POG.) KONČANJE ČESA DRŽAVA V JZ AZIJI SKLEPNI DEL SKLADBE IRSKA (ORIG.) PREBIVALCI GALATIJE 16 TEHTNICA (POG.) SKOPLJEN SAMEC GOVEDA TONE PARTLJIČ 13 SLOVENSKI PESNIK FRITZ AMERIŠKI PRODUCENT SPELLING PRIMORSKI CMOKI 10 OSMA GRŠKA ČRKA ZELO MOČEN ČLOVEK (EKSPR.) 17 20 Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za celostno Dens terapijo 2. nagrada: darilni bon za masažo hrbta v salonu Lai Thai v Celju 3. nagrada: darilni bon za nedeljsko kosilo v Gostišču Hochkraut Tremerje Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 21. julija 2015. Rešitev nagradne križanke iz št. 27 Vodoravno: STOP, LINO, NAPOMENEK, EM, LOVAČA, MAPUTO, LM, ERATOSTEN, KAVA, TENIS, ANIMACIJA, REŽIMOVEC, EL, LAZE, KOPEL, NET, AIR, AVARI, SPLETNI, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Ona: Naredili boste potezo, ki vam bo za dlje časa zagotovila naklonjenost osebe, ki vam lahko v marsikaterem pogledu veliko pomaga. To bo vzbudilo precejšnjo zavist v krogih vaših prijateljev, vendar konkretnih potez ne bodo zmogli. On: Nikar ne razkazujte svojega zmagoslavja, saj se vam lahko to še pošteno otepa. Veliko bolje bo, da proslavite čimbolj po tihem in daleč od »ponorelega« sveta, ki vas obdaja. In nikar ne pozabite na partnerko. Ona: Naleteli boste na nasprotnika, ki vam bo v marsičem kos. Vse skupaj boste vzeli kot še en izziv. Za partnerja nikar ne skrbite, saj se bo konec tedna vse skupaj izteklo presenetljivo ugodno - predvsem za vas. On: Začeli se boste zavedati svojih možnosti pri osebi, ki je že dlje občudujete, kar vam bo precej dvignilo samozavest. Izkoristite veliko priložnost in si uredite tudi ljubezensko plat življenja. TEHTNICA И Ona: Bodite malo bolj prizanesljivi do sebe in lažje vam bo. Kilogram gor ali dol: zaradi tega se ne bo podrl svet. Proti koncu tedna se vam obeta nora zabava, kjer boste spoznali nekoga. On: Čaka vas prijetno presenečenje, ki bo korenito spremenilo vaše dosedanje ljubezensko življenje. Mogoče na začetku sploh ne boste mogli verjeti, da se to res dogaja, a se boste hitro privadili in sprejeli igro, ki se vam ponuja. ШШШ Ona: Poskusite biti strpnejši do tistih, s katerimi živite, in popustljivejši do lastnih napak in vam bo veliko lažje. Sreča pride ponavadi sama in povsem nepričakovano. In to se bo zgodilo tudi tokrat. On: Nekdo vam sicer pomeni veliko več kot vsi drugi, vendar vam zaradi tega ni treba izgubljati glave. Tudi ona ni ravno hladna, zato boste s potrpežljivostjo dosegli, da bo prvi korak storila sama. DVOJČKA ffl I STRELEC & Ona: Spet se bo vse skupaj obrnilo tako, kot bi si lahko le želeli. Zdaj je čas, da si zagotovite ugoden bonus za prihodnost, ki vam bo prinesla veliko več, kot si mislite. In to na vseh področjih življenja. On: Nekatere stvari opazujete napačno, zato se vaše mnenje ne ujema z resnico. Vaša pričakovanja se bodo izkazala kot neupravičena, zato je še najbolje, da se za nekaj časa potuhnete in si naberete novih moči. Ona: Ne prepirajte se s partnerjem, ampak enostavno poiščite pravi način, kako mu boste pojasnili svoje poglede na sporne zadeve. Še vedno obstaja možnost, treba je le storiti prvi korak, kasneje bo vse skupaj šlo kar samo. On: Teden bo več kot napet, vendar si boste na koncu vendarle oddahnili in videli, da je večina dela opravljenega. Proti koncu tedna si boste privoščili zabavo v dvoje, ki se bo končala precej nepričakovano. Ona: O zadevi, ki jo imate v glavi, dobro premislite. Vsakršno prehitro ukrepanje bi lahko bilo za vas usodno. Glede ljubezenske ponudbe raje še malo počakajte, saj je vse skupaj nekako sumljivo. On: Napravite že enkrat tisto, kar vas mika, sicer se boste požrli zaradi nestrpnosti in radovednosti. O svojih namenih ne govorite naokrog, saj vam lahko prijatelji načrte hitro spremenijo v polomijo. KOZOROG Ona: V ljubezenskih odnosih se vam obrača na bolje. Izkoristite priložnost in si zagotovite prijeten konec tedna v dvoje, ki vam lahko prinese celo dolgotrajnejšo zvezo. Vaše možnosti so več kot ugodne -nikar jih ne zamudite. On: Pretvarjanje, da ste trdni, vam lahko samo škoduje, zato odprite srce osebi, ki vam je že dolgo pri srcu, in uspeh ne bo izostal. Le zakaj bi izgubili tisto, kar vam je usojeno? AL, SIR, DRGET, BALAST, EKS, ETAPA, OLIVER, ITI, NORD, GAMA, ALEMANKA, SA, BORZNIK, VERMUT, LAN, DI, SALSA, RAK, IMAGO, PTUJ, SLOVO, MEDALJER, ARTIKEL, ACADEMIA, MLAKICA Geslo: Za pred spanjem Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za celostno Dens terapijo, prejme: Silva Krušič, Vrbje 18a, Žalec. 2. nagrado, darilni bon za masažo hrbta v salonu Lai Thai v Celju, prejme: Tatjana Polšak, Okrogarjeva 7, Celje. 3. nagrado, darilni bon za kosilo v Samopostrežni restavraciji Stolpič v Celju, prejme: Rok Mastnak, Grobelno - del 141, Grobelno. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. Ona: Pokažite partnerju, da cenite njegovo pomoč, in bogato vas bo poplačal. S tem boste utrdili odnos, ki se je zadnje čase začel že pošteno majati. Obeta se vam nepozaben konec tedna. On: S partnerko boste preživeli prijeten konec tedna v dvoje, kar bo v veliki meri izboljšalo vajin odnos. Vsekakor boste ponovno spoznali, da je ravno vaša partnerka tista, ki bi za vas storila karkoli. DEVICA Ona: Od dogovorjenega srečanja ne smete pričakovati preveč. Še najbolje bo, da ne pričakujete ničesar in ste na koncu prijetno presenečeni. Prisluhnite partnerjevim težavam, saj vas v tem trenutku resnično potrebuje. On: Prizadevanje pri prijetni neznanki se vam bo pošteno izplačalo, saj vam bo uspel veliki met na ljubezenskem področju. Mogoče bo ostalo samo pri prijetni avanturi, vendar je lahko po drugi strani ravno to tisto pravo. VODNAR Ona: Odkrili boste nekaj zelo zanimivega, vendar nikar ne poskušajte tega izrabiti v napačne namene. In predvsem ne pozabite, da je dober prijatelj veliko boljši kot občasen partner. Obeta se vam zanimiv konec tedna. On: Prišel je čas, da se do popolnosti posvetite svojemu poslovnemu življenju, saj je pred vami obdobje, ko vam bo šlo vse kot po maslu. Nekdo vas bo prosil za pomoč, zato ga nikar ne zavrnite. Ona: Konec tedna boste izkoristili za obiske pri sorodnikih, kjer boste nenazadnje izvedeli tudi novico, ki vas bo precej presenetila. Marsikaj iz preteklosti vam bo postalo veliko bolj jasno. On: Ne zahtevajte vsega naenkrat, temveč napredujte počasi in varno. Predvsem pa se začnite zavedati, da vam ne bo prav nič pobegnilo. Pazite na neko malenkost pri partnerki, saj boste tako izvedeli preneka-tero skrivnost. LETNIČAS 21 3 12 5 SUPERSILA 8 VEZ 6 9 14 11 48 RUMENA STRAN Nasveti mlademu poslancu »No, kako je kaj v Ljubljani?« je velenjski župan Bojan Kontič na Skoku čez kožo povprašal svojega do pred kratkim ožjega sodelavca Jana Škoberneta. Ta je v poslanskih klopeh zamenjal strankarsko kolegico in mentorico Andrejo Katič, ki je postala obrambna ministrica. »Če boš potreboval kakšen nasvet, da ti bo lažje v parlamentarnih sobanah, ni problema, saj sem večkrat v Ljubljani,« je kot nekdanji poslanec in prekaljen politični maček Kontič nagovoril mladega poslanca. »A le če boš dobro izpolnil prvo težjo domačo nalogo in med poslanci >zlobiral<, da bo povprečnina za občine ostala 525 evrov. Nasveti stanejo,« je še pristavil Kontič. Očitno je bila domača naloga pretežka in lobiranje ni bilo dovolj uspešno, saj je povprečnina po novem 519 evrov. RG, foto: SHERPA Laško v Celju Igra z denarjem V Otroškem muzeju Hermanov brlog v Celju je otrokom na voljo tudi skoraj prava bančna poslovalnica, kjer se lahko s pomočjo igre učijo, kako ravnati z denarjem. Očitno je vse skupaj zanimalo tudi direktorja celjske bolnišnice Marjana Ferjanca. Ne vemo pa, ali je spraševal, kako je s krediti, ali ga je bolj zanimalo varčevanje. NC, foto: SHERPA Srečko Maček je zaveden Laščan na »začasnem bivanju v tujini«, ups, v Celju ... V domačem kraju je aktiven na kulturnem področju in tudi njegova služba v domoznanskem oddelku celjske osrednje knjižnice, kjer med drugim skrbi za portal Kamra, se navezuje na to njegovo prostočasno dejavnost. Zato ne preseneča, da je razstava Muzeja Laško o preteklosti prireditve Pivo in cvetje postavljena prav v knjižnici in da jo je odprl prav Maček. Še vedno pa raziskujemo, ali ima raje pivo ali cvetje. NC, foto: SHERPA Zaradi tebe, Mojca, zdaj še videospot Zatem ko je Celjan Sebastjan Kamenik lani izdal knjigo Pesmi mojega srca, ki jo je namenil svoji ljubezni Mojci Breznikar, je pravkar v izdelavi tudi videospot za eno od uglasbljenih pesmi iz knjige. Pesem Zaradi tebe, Mojca izvaja Samo Horvatič, glasbo in aranžma je napisal Uroš Zagožen, za tehnični del snemanja in montažo videospota sta skrbela Boštjan Završnik in Vlado Lipovšek. Prizore so snemali na celj ski Špici in v središču Celja, v njih pa so sledili ljubezenski in družinski zgodbi, ki je osrečila Kamenika. Slepemu mladeniču je sonce v temo, kot je zapisal v besedilu pesmi, prinesla ravno Mojca. Vez med njima je tako trdna, da je lahko zgled tudi ostalim pri iskanju poti, kako obogatiti in polepšati odnose in razmerja. To se čuti ne le navzven, ampak tudi v vsaki kitici pesmi. Ta je postala navdih tudi za glasbene ustvarjalce. SŠol, foto: osebni arhiv Enotna vlada V teh dneh mineva leto Cerarjeve vlade. Kot lahko slišimo iz vladnih vrst, je kljub mnogim zahtevnim preizkušnjam vlada trdna kot skala in enotna, odločena, da popelje Slovenijo iz krize in uresniči strukturne reforme. Visoke vladne predstavnike, infrastrukturnega ministra Petra Gašperšiča, gospodarskega Zdravka Počivalška in generalno direktorico direktorata za prostor, graditev in stanovanja Barbaro Radovan smo ujeli ob nedavnem obisku v BSH Nazarje. Ob obletnici delovanja vlade so se najbrž vsak po svoje malo zamislili nad tem, kako bodo ravnali v podjetju, če kmalu ne bo zgrajena hitra cesta Šentrupert-Velenje. RG Tik pred začetkom snemanja videospota na celjski Špici sta bila Mojca in Sebastjan takole resna. Izza kamere in fotoaparata so namreč sledili še zadnji napotki o nadaljnjem poteku snemanja. Preden bo videospot zmontiran in na voljo za ogled, naj samo izdamo, da so vsi prizori polni ljubezni, predvsem pa romantike, ki druži Mojco in Sebastjana ter njuno družino. _ ■ ■ v v Žeja in črna očala Ko si tako priljubljen, da se po tebi imenuje celo »špricer«, je to res nekaj posebnega. Zasedba Mi2 je to doživela v teh dneh, saj je Hiša vin Emino zastavila promocijsko akcijo in v vročih dneh ponudila v enem paketu več blagovnih znamk Obsotelja. Pod geslom Mi2 sma špricer so obudili spomin na priljubljeno pijačo. Dodali so še kozarce, ki se ujemajo z akcijo. Ker je zasedba ponosna na svoje korenine, je podprla kampanjo največje vinske kleti v Obsotelju in na Kozjanskem, so povedali člani. Njihovi oboževalci pa končne vedo, kaj pomeni besedilo pesmi Najrajši sn pa s teboj pil ... So zato za fotografiranje potrebovali črna očala? NC, foto: Hiša vina Emino