Poštnina pavšaiirana.
V Ljubljani, dne 6. marca 1920.	Letnik II.
Kraljestvi Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
deželne vlade za Slovenijo.
Vsebina: Is .Službenih Kovin kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“. — Uredba o izvedbi delne ekspropriaci.je veleposestev za jr-vne interese, kolonizacijo in gradnjo delavskih in ur.dniških stanovanj in vrtov. — Naredba ministra za agrarno reformo o plačevanju zakupnine za veleposestva, oddana v začasni zakup Uredba ministrskega sveta o posebnih «ačasnib drag'njskih dokladah upokojencem, upokojenkam in njih sirotam. — Razglasi deželne vlade za Slovenijo : Izpremembe v osebju. Razglas o izpremembi naslova Jugoslovanskemu generalnemu komisariatu za premet in turistiko v Sloveniji“. Razpis službe uradnega sluge pr> ravnateljstvu pomožnih uradov poverjeništva za notranje zadeve. Razglas o obmejnih kontrolnih železniških postajah in o veterinarski kontroli ž.vine in živalskih sirovin, ki so uvažajo in izvažajo Razglasi delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani: Razglas o dnevnicah in potuinah carinskemu osebju. Izpremembe v osebju. — Razglasi raznih drugih uradov in ohlastev.
Is „Službenih Novin kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca".
Številka 47 z dne 2. marca 1920.:
Naredbi Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika A1 e k s a n d r a-z dne 22. februarja 1920., s katerima se sprejemlje ostavka dr. Tomislava Tomljenoviča kot bana Hrvatske in Slavonije Ver imenuje narodni poslanec dr. Matko L a g i n j a za bana Hrvatske in Slavonije.
Zapisnik o 43. redni seji začasnega narodnega predstavništva ujedinjenega kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 25. junija 1919.
--------------------
135.
V imenu Njegovega Veličanstva F*<etr»a, I., po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Mi
A le k s a, n el e z»,
prestolonaslednik
na predlog Našega ministra za agrarno reformo in poi zaslišanju ministrskega sveta predpisujemo to-le
Uredbo o izvedbi delne eksproprUcije veleposestev za javne interese, kolonizacijo in gradnjo delavskih in uradniških stanovanj in vrtov.*
Člen 1.
Preden se začne izvrševati končna ekspro-priacija veleposestev, ki je izrečena v § 9. in 10. predhodnih odredb za pripravo agrarne reforme z dne 25. februarja 1919.** v zvezi z uredbo z dne 21. julija 1919.*** o prepovedi odsvojitve in obremenitve veleposestev, sme minister za agrarno reformo takoj ,izvesti ekspropriacijo veleposestev, ako so taka zemljišča potrebna za jav-ne ( rzavne in komunalne) interese, za koloni-zaetjo, dalje za osnavljanje malih kmetij in gradnjo delavskih in uradniških stanovanj in vrtov.
Člen 2.
Zemljišče veleposestev, potrebno za javne državne interese, za kolonizacijo in prostovoljce, določa minister za agrarno reformo ter izvršuje njegovo ekspropriacijo in porazdelitev.
Minister za agrarno :eformo ni vezan na maksimum posestva, ki je začasno določen z uredbo z dne 21. julija 1913. o prepovedi odsvojitve in obremenitve veleposestev, ako gre pri ekspropriaciji zemljišča za važen javen državni interes, čigar važnost presoja minister za agrarno reformo.
Člen 8.
Ekspropriacijo veleposestev smejo zahtevati:
1.	) v svojem imenu za javne komunalne interese in za gradnjo delavskih in uradniških stanovanj in vrtov pristojna komunalna (občinska in mestna) oblastva;
2.	) v imenu posameznih kmetovalcev za osnavljanje malih kmetij pristojni občinski (mestni) agrarni odbori.
Prošnje za ekspropriacijo, obrazložene s potrebo in opremljene z načrti, katastralno-posest-nimi polami, zemljiškoknjižnimi izpiski dotič-nega zemljišča in drugimi potrebnimi listinami, se morajo vlagati pri okrožnem agrarnem uradu (okrajnega glavarstva).
Člen 4.
Na to' prošnjo okrožni agrarni urad, ako je. potreba dovolj dokazana in prošnja zadostno opremljena, odredi ob troskih prosil-čevih ogled in razpravo na licu mesta' vpričo uradnega geometra in ekonoma. Na to razpravo agrarni urad pravočasno s posebnim pozivom pokliče lastnika dotičnega zemljišča, prosilca, prizadeti občinski (mestni) agrarni odbor, po potrebi pa tudi okrajni agrarni odbor in občinska (mestna) poglavarstva, ki morajo dan in predmet razprave razglasiti javno na običajni način vsaj osem dni pred razpravo, da se razprave lahko udeleže vse prizadete osebe.
Predmet ogledu in razpravi je to, da se do-žene:
1.	) ali je zahtevano zemljišče del veleposestva (identifikacija zemljišča) ;
2.	) ali se to zemljišče po veljavnih predpisih sme ekspropriirati in uporabiti v zahtevano svrho;
3.	) ali je potreba in svrha opravičena in dokazana ;
4.	) ali se z ekonomskega stališča in z ozirom na določeni maksimum veleposestva sme dovoliti ekspropriacija zahtevanega zemljišča.
Ko sta ogled in razprava izvršena, mora okrožni agrarni urad prošnjo s temi spisi in prilogami obenem s- svojim poročilom in obrazloženim predlogom izročiti agrarni direkciji v rešitev.
Člen 5.
Agrarna direkcija na podstavi poročila okrožnega agrarnega odbora izda odlok o ekspropriaciji.
Zoper ta odlok sme nezadovoljna oseba po a.grarni direkciji vložiti pritožbo na ministrstvo za agrarno- reformo v roku 14 dni od dne, ko se ji je vročil odlok. Ta pritožila ima odložilno moč. Agrarna direkcija presodi ugovore 'v pritožbi ter jo s svojim poročilom in z vsemi spisi izroči ministrstvu za agrarno reformo v končno rešitev.
Prepozno' prejetc pritožbe mora agrarna direkcija odbiti.
Člen fi.
Razglašena v „Službenih Novinah kralj stva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 37, izda dne 19. februarja 1920.
Uradni list LXI \z leta 1919.
*** Uradni list pod št. 608 iz leta 1919.
Z ekspropriacijo, ki je izvedena za javne državne interese, pridobi država neobremenjeno lastninsko pravico do ekspropriirane nepremičnine.
Z ekspropriacijo, ki je izvedena na prošnjo občine (mesta), pridobi občina (mesto) neobre-
menjeno lastninsko pravico do ekspropriirane nepremičnine.
Z ekspropriacijo, ki je izvedena za kolonizacijo, prostovoljce ali na prošnjo1 občinskih (mestnih) agrarnih odborov za osnavljanje malih kmetij, pridobe kolonisti, prostovoljci ali kmetovalci kot privatni pridobitelji neobremenjeno lastninsko pravico do ekspropriirane nepremičnine, vendar s to omejitvijo, da ne smejo brez dovolitve ministra za agrarno reformo eks-propriiranega zemljišča niti odsvojiti, niti obremeniti.
Člen 7.
Ko postane odlok o ekspropriaciji pravnomočen, ga mora izvršiti okrožni agrarni urad, ki mora na licu mesta posameznega pridobitelja uvesti v posest ekspropriiranega zemljišča.
Od dne, ko je uveden v podest, nosi vsak zakupnik vsa javna bremena in vse davščine, ki so združene s posestjo in lastjo ekspropriiranega zemljišča.
Vsak pridobitelj takega zemljišča si mora po veljavnih predpisih od gradbenega oblastva izposlovati gradbeno dovolitev. Za koloniste nabavlja to dovolitev okrožni agrarni urad.
C 1 e n-8.
Kolonisti, prostovoljci in kmetovalci morajo v roku treh let potem, ko so bili uvedeni v posest, zgraditi hišo.
Ce v tem roku ne zgrade hiše ali če zanemarjajo zemljo, izgube lastninsko pravico do ekspropriiranega zemljišča, ki ostane na razpolago ministrstvu za agrarno reformor-
Odloke o izgubi lastninske pravice do take nepremičnine izdaja okrožni agrarni urad.
Zoper tak odlok je dopuščena pritožba v roku osmih dni po okrožnem agrarnem uradu nai agrarno direkcijo, ki končno reši pritožbo itt predmet sam. Prepozno vložene pritožbe mora agrarna direkcija odbiti.
Okrožni agrarni urad skrbi za to, da se takšno zemljišče podeli drugemu prosilcu v last ob istih pogojih in da se to izvede v zemljiški knjigi, ako minister za agrarno reformo glede tega zemljišča ne ukrene kako drugače.
Člen 9.
Okrožni agrarni urad mora skrbeti, da se ekspropriirani deli veleposestva brez stroškov odpišejo z imena in iz lasti dotičnega veleposestnika ter vpišejo na ime in v last posameznih pri-dobiteljev z omejitvijo, navedeno v členu 6.; tudi mora prenos lastninske pravice in vpis omejitve lastninske pravice, označen v členu 6., zaprositi z uradnim dopisom pri pristojnem zemljiškoknjižnem oblastvu.
Člen 10.
Ce se je veleposesrvo ekspropriiralo1 po tej uredbi, se prekliče prepoved c odsvojitvi veleposestev, ki je po uredbi z dne 21. julija 1919. vpisana v zemljiških knjigah; za take primere se s to uredbo vred izdaja generalna dovolitev ministra za agrarno reformo za prenos lasti ekspropriiranega zemljišča z'imena in iz lasti dotičnega veleposestnika na ime in v last novega zakupnika.
Člen 11.
Vsak veleposestnik mora dopustiti, da se na njegovem zemljišču zaradi ekspropriacije po tej uredbi započno potrebna tehnična in druga dela, o čemer ga mora vsaj tri dni prej obvestiti pristojno občinsko (mestno) poglavarstvo.
Škodo, storjeno ob takih pripravljalnih delih, morajo prosilci povrniti po cenitvi občinskih (mestnih) cenilcev.
Člen 12.
Višina odškodnine za neobrane pridelke kakor tudi za prevzeti inventar veleposestev se določa po predpisih, ki so izdani za prevzemanje inventarja ob likvidaciji veleposestev.
Istotako veljajo glede osebja kakor vseh službenih razmerij osebja na ekspropriiranih veleposestvih določila, ki so izdana za likvidacijo veleposestev.
Člen 13.
Višina končne odškodnine za ekspropriirano zemljišče in zgradbe na veleposestvih se uredi po zakonodajstvu ob izvedbi končne ekspropriacije veleposestev.
Do tedaj morajo vsi pridobitelji ekspropriira-nega zemljišča plačevati vsako leto letni prispevek v višini enoletne zakupnine, ki je določena za oddajanje veleposestev v začasni zakup. Od te vsote gre ena četrtina državi za pokrivanje stroškov ob izvedbi agrarne reforme in kolonizacije, tri četrtine pa gredo bivšemu lastniku.
Za zgradbe na ekspropriiranem zemljišču morajo pridobitelji bivšemu lastniku plačevati letni triodstotni znesek od vrednosti zgradb, ki se ugotovi s cenitvijo.
Za osnovo cenitvi zgradb, ki so na ekspropriiranem zemljišču, je treba vzeti inventarne nabavne stroške po odbitku njih amortiziranega dela. Kjer ni inventarja ali kjer nabavni stroški niso pravilno vpisani v inventarju, je nabavne stroške ugotoviti s cenitvijo.
Cenitev opravlja komisija dveh strokovnjakov, izmed katerih imenuje enega uradni organ ministrstva za agrarno reformo in drugega pristojno gradbeno oblastvo.
Ugotovljena vrednost zgradb ne sme nikoli presezati njih sedanje gospodarske vrednosti.
K cenitvi zgradb je treba lastnika, oziroma njegovega pooblaščenca, povabiti s posebnim pozivom.
Člen 14.
Pridobitelji zemljišča, ekspropriiranega po tej uredbi, so oproščeni vseh taks (pristojbin), določenih v finančnih zakonih in drugih predpisih za prenos nepremične imovine.
Člen 15.
Dokler se ne ustanove agrarne direkcije, izvršujejo njih dolžnosti po tej uredbi glavni agrarni poverjeniki.
Člen 16.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko jo kralj podpiše in ko se razglasi v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Izvedba te uredbe je poverjena ministru za agrarno reformo.
V Beogradu, dne 12. februarja 1920.;
št. 2120.	A1 .	.
Aleksander s r.
Minister za agrarno reformo:
dr. H. Krizman e. r.
Naredbe osrednje vlade.
136.
Haredba ministra sa agrarno reformo o plačevanju zakupnin» za veleposestva, oddana v začini zakup.*
Na podstavi § 6. naredbe ministrskega sveta z dne 10. aprila 1919. o delni izvedbi predhodnih
* Razglašena v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 38, izdanih dne 20. februarja 1920.
odredb ministrskega sveta za pripravo agrarne reforme z dne 25. februarja 1919. odrejam,
da je za zemljišča veleposestev, po agrarnih poverjenikih oddanih siromašnim kmetovalcem v začasni zakup za leto 1919./20., pobrati kot zakupnino, upravne stroške in kolonizacijski prispevek vsoio v znesku osemkratnega čistega ka-tastralnega dohodka, nadalje deset kron za oral kot merske stroške.
Zakupnina v tem znesku se določa za vsak posamezni kompleks zemljišča (posestva, pustinje) sumarno. .Posamezni zakupniki plačajo za posamezne parcele tega kompleksa razmerno vec ali manj, kakor je pač zemlja plodovita ob času, ko so jo prejeli v zakup, o čemer oddaja mnenje ekonomski strokovnjak, toda tako, da je zakupnina sama za vse parcele skupaj enaka osemkratnemu čistemu katastralnemu dohodku vsega kompleksa; za travnike je zakupnina desetkratni cisti katastralni dohodek.
Za krčevine in one zemlje, ki se po svoji lastr nosti ali leži izredno obnašajo (rentirajo), sme pristojni poverjenik odmeriti tudi večjo zakupnino nego osemkratni čisti katastralni dohodek, in največ za 1U0 % večjo.
Ud tako pobrane zakupnine gredo tri četrtine lastniku veleposestva, ena četrtina pa državi kot upravni stroški in prispevek za kolonizacijo.
Državni davek in občinska dokiada, potem druge javne davščine, združene s posestjo zemlje, zadevajo lastnika veleposestva, istotako redni prispevek za vodne zadruge in vzdrževanje drugih Jndrotehničnih naprav, toda ce znaša ta prispevek za vodne zadruge nad 30% določene zakupnine, zadene lastnika samo teh 30 %, ostanek pa zakupnike. Ce bi bil del, ki zadene zakupnike, večji od vsote, ki zadene lastnika, mora zakupnik piacati samo največ toliko, kolikor nosi ! lastnik, torej drugih 30 % zakupnine, presežek pa zopet zadene lastnika, 'listi del, ki odpade na za-kupnka, se takoj pobere v zakupnino. Teh 30 % se računi od one vsote, n ostane po odbitku četrtega dela zakupnine, kateri pripada državi.
Ako je prisjjevek za vodne zadruge v tem primeru večji, nego znaša 60 % zakupnine, zadene presežek zopet lastnika, vendar se ne pobira od toletne zakupnine, nego gre na breme tekočih let, oziroma na breme odškodnine, ki jo lastnik dobi pri končni ekspropnaciji posestva. S posebno naredbo ministrstva za agrarno reformo se še določi, kako se ta presežek izplačaj vodnim zadrugam.
Če je v tem ali onem kraju kaj specialnih razlogov, kakor: skrajno siromaštvo kmetovalcev, izčrpanost zemljišč, ali če se zemlja v tem ali onem kraju zakupuje tudi drugače in ceneje itd., se sme zakupnina zmzati tudi pod osemkratni čisti dohodek, toda odlok o tem izda glavni poverjenik na predlog okrajnega poverjenika, in sicer šele na posebno prošnjo agrarnega odbora; ta odlok pa se priobči zakupnikom in postane pravnomočen šele potem, ko ga odobri minister za agrarno reformo.
Kjer je zemlja pogrešno vpisana v višji razred, naj se zakupnina določi po faktični dobroti zemlje, kakor jo ugotovi pristojni ekonomski strokovnjak; odlok o tem pa izda pristojni glavni poverjenik.
Vse to velja tudi za druga zemljišča, ki ne spadajo pod pojem veleposestva, a se dajo tudi v zakup potem agrarne reforme.
Zakupnina se praviloma plačuje naprej, toda pristojni agrarni poverjenik sme na predlog agrarnega odbora odgoditi plačilo enega dela zakupnine onim siromašnim kmetovalcem, ki ne morejo vse zakupnine plačati naprej.
Skrajnji rok, ki se jim sme dovoliti, je dan
1.	junija 1920.; takrat morajo plačati vso zakupnino.
Pobrane vsote se vplačujejo v denarne zavode, kakor je to že prej odrejeno.
Istotako se še odredi zakupnina za zemljišča, dana v zakup prostovoljcem, toda od njih se zakupnina ne bo pobirala, nego plačevala jo bo država.
Minister za agrarno reformo:
dr. H. Krizman s. r.
137.
Uredba ministrskega sveta i dne 10. februarja 1920.
•	posebnih začasnih araginjskih dokladah upokojencem, upokojenkam in njih sirotam.*’
Ministrski svet je sklenil v seji z dne 10. februarja 1920. pod št. 154:
Člen 1.
Osebam, ki na podstavi uredbe z dne 28. junija 1919., D. R. br. 63.515,** oziroma na podstavi uredbe z dne 22. julija 1919., D. R. br. 68.522, dobivajo od države na svojo pokojnino draginjske in rodbinske doklade, se dovoljujejo poleg pokojnin in dosedanjih draginjskih in rodbinskih doklad še nove draginjske in rodbinske doklade, ki se določajo tako-le :
I.	Draginjske doklade.
1.	) Za osebe, ki spadajo pod razpredel A uredbe z dne 23. junija 1919.: ako imajo največ 100 kron mesečne pokojnine, 200 kron' na mesec; ako imajo več nego 100 kron pa do 150 kron mesečne pokojnine, 245 kron na mesec; ako imajo več nego 150 kron pa do 250 kron mesečne pokojnine, 290 kron na mesec; ako imajo več nego 250 kron mesečne pokojnine, 320 kron na mesec.
2.	) Za osebe, ki spadajo pod razpredel B uredbe z dne 28. junija 1919.: ako imajo največ 100 kron mesečne pokojnine, 190 kron na mesec; ako imajo več nego 100 kron pa do 150 kron mesečne pokojnine, 220 kron na mesec; ako imajo več nego 150 kron pa do 250 kron mesečne pokojnine, 250 kron na mesec; ako imajo več nego 250 kron mesečne pokojnine, 280 kron na mesec,
3.	) Za osebe, ki se jih tiče uredba z dne 22. julija 1919.: ako imajo največ 100 dinarjev mesečne pokojnine, 80 dinarjev na mesec; ako imajo več nego 100 pa do 150 dinarjev mesečne pokojnine, 100 dinarjev na mesec; ako imajo več nego 150 in do 250 dinarjev mesečne pokojnine, 120 dinarjev na mesec; ako imajo več nego 250 dinarjev mesečne pokojnine, 130 dinarjev na mesec.
II.	Rodbinske doklade.
1.	) Za osebe pod točko I., 1. in 2., po 30 kron za vsakega rodbinskega člana na mesec.
2.	) Za osebe pod točko I., 3., po 15 dinarjev za vsakega rodbinskega člana na mesec.
Člen 2.
Sirotam brez očeta in brez matere gre dvojna otroška doklada: dosedanja in s to uredbo določena.
Člen 3.
Na doklade po tej uredbi se uporabljajo predpisi uredbe z dne 28. junija 1919., D. R. br. 63.515, razen člena 16., in uredbe z dne 22. julija 1919., D. R. br. 68.522, kolikor se tičejo upokojencev, upokojenk in sirot, ter niso izpremenjeni s to uredbo.
C1 e n 4.
Doklade po tej uredbi niso zavezane niti davku, niti nakladi ali pristojbini ter so izvzete od sodne in administrativne izvršbe.
C1 e n< 5.
Doklade po tej uredbi stopijo v veljavo z dnem 1. decembra 1919., izplačevale pa se bodo po odredbi ministra za finance, ki po tem izda potrebna navodila.
Minister za pripravo ustavotvorne skupščine in izenačitve zakonov:
dr. I. Paleček s. r.
Ministrski svet je v seji z dne 10. februarja 1920. povsem sprejel predloženo uredbo.
Predsednik ministrskega sveta, zastopnik ministra za zunanje zadeve: Ljub. M. Davidović s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta:
Juraj Biankini s. r.
*	Razglašena v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 43, izdanih dne 26. februarja 1920.
** Uradni list pod št. 575 iz leta 1919.
Minister za prosveto:
Pavle Marinkovič s. r. Minister za finance: dr. V. S. Veljkovič s. r.
Minister za promet:
M. Draškovič s. r.
Minister za kmetijstvo in vode:
K. Stojanovič s. r.
Minister za pravosodje:
K. L. Timotijević s. r.
Minister za gradbe:
Velislav N. Vulovič s. r. Minister za notranje zadeve:
Sv. Pribičevič s. r.
Minister za pošto in brzojav: dr. Lukinič s. r.
Minister za verstvo:
T. Alaupovifi s. r.
Minister za socialno politiko:
V. Korač s. r.
Minister za trgovino in industrijo: dr. Kramer s. r.
Minister za vojno in mornarnico: general Štev. S. Hadžič s. r. Minister za prehrano in obnovo dežel: Bukšeg s. r.
Minister za gozde in rudnike:
A. Kristan s, r.
Minister za agrarno reformo: dr. H. Krizman s. r.
Minister za pripravo ustavotvorne skupščine in izenačitve zakonov:
dr. I. Paleček s. r.
Minister za narodno zdravje:
Sp. Piletič s. r. ,
Razglasi deželna vlade za Slovenijo.
Itpremembs v osebju.
Predsednik stola sedmorice je imenoval za oddelek B stola sedmorice v Zagrebu:
za svetniška tajnika: Ljubomira Mil a novica, sodnika v okrožju višjega deželnega sodišča v Zadru, in Vinka Strasse rja, sodnika pri okrožnem sodišču v Novem mestu; višjega pisarniškega predstojnika pri okrožnem sodišču v Novem mestu Josipa Miklavžiča za ravnatelja pomožnih uradov in višjega oficianta pri bivšem vrhovnem in kasacijskem sodišču na Dunaju Petra Vilfrida plem. Grisogona za oficiala.
St. 567.
Razglas,
»Jugoslovanskemu generalnemu komisariatu -aa promet in turistiko v Sloveniji“, ki je podrejen poverjeništvu za javna dela, se je zato, da se ne-pn icno ne zamenjava s komisariatom ministr-^ 1'a,za. Prpmet, primerno izpremenil naslov ki se g asi od sedaj: „Jugoslovanski gene-
stovenTj?“1531^1 23 tuiski promet v V Ljubljani, Jne 28. februarja 1920.
Vodja poverjeništva za javna dela: inž. Klinar s. r.
St. 2211/pr.
Razpis.
> Pri ravnateljstvu pomožnih uradov poverje-inštva za notranje zadeve v Ljubljani je namestiti uradnega slugo s prejemki, določenimi v zakonu z dne 25. septembra 1908., drž. zak. št. 204, oziroma z dne 25. januarja 1914., drž. zak. M. 16, z draginjsko doklado za mesto Ljubljano m s pravico do službene obleke..oziroma do ekvi-valenta zanjo. Dokler velja naredba o draginj-nar’db<kladah’ 86 le~tC izPlačujej" po določilih te
Kaz-j isano mesto je izrečno pridržano vojnim invalidom, ce so za to službo sposobni, m certi-fikatistom.
Svojeročno pisane in pravilno kolk'ovane prošnje, opremljene z dokazili o starosti, o državljanstvu , o zdravju (izpričevalo državnega zdravnika), o mavnostnem vedenju, potem z dokazilom, da je prosilec vešč čitanju, pisanju in računanju, naposled z dokazilom o invalidnosti, oziroma s certifikatom, naj se vlože do dne 2 0. marca 1920.
pri ravnateljstvu pomožnih uradov poverjeništva za notranje zadeve v Ljubljani.
Za pravnoveljavne legitimacije invalidom velja listina nadpregledne komisije, s katero so bili za take spoznani.
V	L j u b 1 j a n i, dne 2. marca 1920.
Za poverjenika za notranje zadeve: Kremenšek s. r.
St. 807.
Razglas.
Da se prepreči prenašanje živalskih kužnih bolezni iz inozemstva v našo državo, obenem pa zagotovi izvažanje zdrave in nesumljive živine, se izdajajo nastopne odredbe:
1.	) Vsa živina in vse živalske sirovine se smejo uvažati ali izvažati le preko določenih obmejnih kontrolnih železniških postaj.
2.	) Za take kontrolne postaje se določajo te-le železniške postaje: Ljubljana glavni kolodvor, Maribor južni kolodvor, Spodnji Dravograd, Zgornja Radgona, Velikovec, Jesenice in Bistri-ca-Bohinjsko jezero.
3.	) Preko drugih železniških postaj, ki niso navedene pod točko 2., je uvažanje ali izvažanje živine in živalskih sirovin prepovedano.
4.	) Na navedenih obmejnih postajah morajo vse transporte živine ali živalskih sirovin, ki se uvažajo v kraljestvo Srbov, PIrvatov in Slovencev ali izvažajo iz njega v inozemstvo, kontrolirati uradni veterinarji.
5.	) Pri veterinarski kontroli se mora ugotoviti ne. le, kakšno je zdravstveno stanje živine, ki se uvaža ali izvaza, ampak tudi to, da je provenienca živine in živalskih sirovin nesumljiva.
Da se ta veterinarska kontrola izvrši v vsakem primeru, za to morajo skrbeti ne le stranke, nego tudi železniški in carinski uradi.
6.	) Uvoz živine in živalskih sirovin je pripustiti samo, če je živina zdrava in nesumljiva, nadalje če je po spremnih listih dokazano, da izvira iz nesumljivih občin in da transport ustreza predpisom trg-ovskega dogovora z dotičnim tujim ozemljem.
Izvoz živine ali živalskih sirovin je dopustiti, če je živina zdrava in če je po spremnih listih (živinskih potnih listih) dokazano, da izvirajo živina ali živalske sirovine iz nezakuženih občin. Ce tega dokaza ni, je uvoz ali izvoz ustaviti in zavrniti.
Le če se takoj ugotovi z poizvedbami, ki se vrše ob stroških prizadete stranke, da je bil sum neupravičen ali da se izkaže nesumljiva pioveni-enca, se sme uvoz ali izvoz dovoliti; o postopanju pa se mora napraviti natančen zapisnik. Prepis tega zapisnika se priklopi spremnim listinam.
7.	) Za izvršitev veterinarske kontrole morajo stranke plačati pristojbine v isti izmeri, ki je predpisana z naredbo jjoverjeništva za kmetijstvo z dne 17. januarja 1919., št. 172 Ur. 1., o pristojbinah za ogledovanje živine, ki se prevaža po železnici. Za veterinarsko kontrolo živalskih sirovin je plačati razen potnih stroškov še 100 K za vsak železniški voz; pri manjših pošiljatvah so pristojbine primerno nižje, najnižja pa znaša 40 K.
8.	) Te pristojbine se stekajo v državni sklad; železniški uradi jih morajo prav tako, kakor je predpisano glede oglednine za živino, ki se prevaža po železnici, odpošiljati mesečno finančni deželni blagajni.
Tudi zaračunjanjc v prid kontrolnim veterinarjem, državnemu skladu in železnicam se vrši po istih predpisih kakor pri zaračunjanju oglednine.
9.	) O uvažanju in prevažanju živine in živalskih sirovin morajo voditi kontrolni veterinarji posebne zapisnike.
V	Ljubljani, dne 18. februarja 1920.
Deželna vlada za Slovenijo,
Poverjeništvo za kmetijstvo.
Vodja poverjeništva za kmetijstvo:
dr. Vrtačnik s. r
Razglasi delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani.
St. B III 12/31.	363
Razglas.
Generalna direkcija carine v Beogradu je z odlokom c. št. 6861 z dne 15. februarja 1920. izdala vsem carinarnam o pobiranju dnevnic v znhslu člena Ž35. carinskega zakona navodilo, ki se tu objavlja v izpisku, in sicer:
Po členu 233. carinskega zakona gre za izvrševanje službenih poslov izvun carinarne in iz-vun časa, določenega za službeno delo, ukaznim uradnikom dnevno po šest dinarjev, neukaznim uslužbenten pa po tri dinarje brez ozira na to, koliko časa trajajo ti posli. Plačilo dovoznine in potnine imajo pa le, če je kraj, kjer se izvrši službeno delo, oddaljen od carinarne več nego dva kilometra.
Ker je po sklepu ministrskega sveta z dne 11. marca 1919. veljavnost carinskega zakona prejšnje kraljevine Srbije razširjena na skupno ozemlje kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, se mora tudi pobiranje dnevnic vršiti edino le po citiranem členu 253. tega zakona. Zato> se stroga prepoveduje tako samovoljno pobiranje dnevnic kakor tudi pobiranje po predpisih, ki so veljali poprej. Istotako se prepoveduje pobiranje dvakratne dnevnice.
Breč dovolitve carinskega upravitelja se ne srne izvršiti nobeno službeno opravilo izvun ca-rmaine in tudi ne izvun časa, določenega za službeno delo. Take dovolitve izdajajo upravitelji samo na podstavi predložene prošnje ali izjave v deklaraciji.
V zmislu člena 227. carinskega zakona določa delovni čas pri čarinarnah minister za finance na predlog generalne direkcije carine, razpored ponočne službe (dežurstvo), delo ob nedeljah in praznikih na mejnih železniških in parobrodskih postajah pa upravitelji carinam po važnosti potniškega in trgovskega obrata.
Carinski organi torej nimajo pravice do dnevnic za izvrševanje službenih poslov ob času nočne službe, ako čakajo vlake in parobrode in ako pregledujejo potnike in prtljago, naj se ti posli opravljajo podnevi ali ponoči.
Kadar člen 233. carinskega zakona priznava carinskim nameščencem pravico do doplačila dovoznine in potnine, gre carinskim nameščencem ali pristojni dovoz in natura ali doplačilo v denarju po taksi, določeni po "krajevnem oblastvu, oziroma — če taksa ni določena — po razmerju krajevnih razmer. Če uporabljajo železnico', imajo ukazni uradniki pravico do II. razreda, ne. ukazni na do III. razreda, če uporabljajo ladje, pa ukazni uradniki pravico do I. in neukazni uslužbenci do II. razreda.
Dnevnice in potnine se smejo plačevati samo pri carinarniški blagajni, in sicer na podstavi pobotnice udeleženih carinskih uradnikov, potrjene po carinarniškem upravitelju. V pobotnici je treba označiti številko službene knjige, kamor se vpisujejo vse pobotnice, številko deklaracije in čas in kraj, kjer se je opravil službeni posel. Vsaka pobotnica mora biti tudi opremljena s ca-rinarniškim pečatom.
Kjer se dnevnice plačujejo v kronah, se znesek obračunja po državnem kurzu.
Carinarne morajo navedeni odlok generalne direkcije carine nabiti na vidnem mestu v uradnih prostorih.
Vse carinarne se morajo strogo ravnati po teh določilih. Ako postopajo zoper nje, se uporablja predpis iz člena 184. carinskega zakona.
Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 2. marca 1920.
Delegat: dr. Savnik s. r,
Izpremembe v osebja.
Edvard S c h u b i t z, višji davčni upravitelj pri davčnem uradu v Kočevju, je dodeljen tamkajšnjemu davčnemu okrajnemu oblastvu v nadaljnje službovanje.
Josip Stare, davčni oficial pri davčnem okrajnem oblastvu v Kočevju, je premeščen k davčnemu okrajnemu oblastvu v Kamniku.
Za delegata: Špindler s. r.
Št. 2708 ex 1920,	JR St SS grl Sä. S«	366-
Nastopne tobačne trafike se s tem razpisujejo po jarnern natečaju:
	1 1 -		Kosmati dobiček v				zadnjem		Poanti be je vložiti		
Zaporedut številka	Kroj, ulica, bišaa številka sedanje trafike	Pristojno vodstvo			let» pri				pri Hnatičnem okraj* J&asšćifts		
		prisrleduega okraja finančne straže	tobaku		kolkih		poštnih znamkah		nem ravoateljstru r Ljubljaui		je ftkožiti
			K	V	K	V	K	V	do dne	do ure	K
1	Vodmat št, 67 pri Ljubljani	Ljubljana II v Ljubljani,									
	Škofja Loka št. 41	Vodnikov trg št. 6	4957	—	—	—	—	—	22./3. 1920.	10	600
2		Kranj	ir 686	47	151	78	28	55	26. 3. 1920.	10	250
3	Metlika št. 233	Noro mesto	2086	60			—	-—	—	27,/3. 1920.	10	200
4	Cerklje št. 9 (đavćid okrwj k»ški)	Mokronog	2286	16	1	75				10	200
									29./3. 1920.		
5	Škocjan št 40										
	(davčni okraj mokroneški)	Mokronog	1249	38	—	—	—	—	3e,/3. 1920.	10	120
Natančnejši podatki o donosu in stroških, ki jih je imel dosedanji imetnik trafike, so razvidni pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani ali pa pri gori navedenih pristojnih vodstvih priglednih okrajev finančne straže.
Vsi podrobnejši podatki, na katere se je ozirati pri napravi ponudb na predpisanih obrazcih, daše bodo mogle ponudbe vpoštevati kot sprejemljive, so glede vsake trafike razvidni iz celotnega natečajnega razglasa, ki je nabit na uradni deski pn finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani in na^ uradni deski za vsako posamezno trafiko pristojne občine. Interesenti se na to še posebno opozarjajo.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 20. februarja 1920.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
A 10/19—13.	251 3—2
Poklic neznanih dedičev.
Gregor Kerschhofer, pastir v Turjancih, je dne 4. januarja 1920. umrl, ne da bi bil zapustil poslednjo voljo.
Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini se postavlja gospod Alojzij Reiter, sodni sluga v Gorenji Radgoni.
Kdor hoče kaj zapuščine zahtevati zase, mora to tekom enega leta od danes dalje naznaniti sodišču ter izkazati svojo dedinsko pravico. Po preteku tega roka se izroči zapuščina, kolikor izkažejo dediči svoje pravice, ie-tem, kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripade zapuščina državi.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, oddelek I., dne 10. februarja 1920.
A I 189/18—12.	252 3—2
Poklic neznanih dedičev.
Neža Bohi, bivša posestnica v Trnoški vasi št. 28, je dne 17. marca 1918. umrla, ne da bi bila zapustila poslednjo voljo.
Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini se postavlja gospod Alojzij Mir, zasebnik v Ptuju.
Kdor hoče kaj zapuščine zahtevati zase, mora to tekom enega leta od danes dalje naznaniti sodišču ter izkazati svojo dedinsko pravico. Po preteku tega roka se izroči zapuščina, kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-tem, kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripade zapuščina državi.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek L, dne 10. februarja 1920.
A VII 463/19—13.	297 3—2
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Friderik' Bedacht, posestnik in mlinar v Podložu št. 91, je dne 24. maja 1919. umrl.
Vsi, ki imajo terjatev do zapuščine, se po-zivljejo, naj napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču do dne
15. aprila 192 0.
v sobi št. 13 ustno ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek VII.,
dne 14. februarja 1920.
Nc I 418/19—2.	197 3—2
Amortizacija.
Po prošnji Janeza Kekca, užitkarja v Pod-vincih št. 53, se uvaja postopanie za amortizacijo nastopne, hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubi!: ..Hranilna knjižica Kmečke hranilnice in posojilnice v Ptuju št.411 za 171 K 77 v, glaseča se na ime: Janez Kekec".
Imetnik te knjižice se pozivlje, na^ uveljavi svoje pravice, tekom šestih mesečev, sicer hi se po preteku tega roka izreklo, ‘a hranilna knjižica ni več veljavna.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek I.,
dne 24. januarja ' kič
Nc VII 395/19—2.	258 3—2
Amortizacija.
Po prošnji Antona Laha. kočarja v Spodnjih Jablanah št. 34, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: „Hranilna knjižica posojilnice v Cirkovcih št.717 za 1000 K, glaseča se na ime: Lah Anton in Marija“.
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, sicer bi se po tem roku izreklo, da hranilna knjižica ni več veljavna.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek VII.,
dne 7. februarja 1920.
E 15/20—1.	280
Dražbeni oklic.
Po zahtevanju Janeza Zmajska, posestnika v Lopaci, bo dne
3.	maja 19 2 0.
ob desetih pri spodaj oznamenovanem sodišču v sobi št. 6 dražba zemljišča vi. št. 133 katastralne občine presečenske, sestoječega iz parcel št. .309 (pašnik), št.310 (vinograd) in št.310 (pašnik).
Nepremičninam, ki jih je prodati na dražbi, so določene vrednosti na 515 X 65 v.
Priteklin ni nič.
Najmanjši ponudek znaša 278 K; pod tem zneskom se ne bo prodajalo.
Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo' nepremičnin (zemljiško-knjižni izpisek, hipotekarni izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd.), smejo tisti, ki žele kaj kupiti, pregledati pri spodaj oznamenovanem sodišču v sobi št. 3 med opravilnimi urami.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle uveljaviti glede nepremičnine same.
O nadaljnjih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z na-bitkom pri sodišču, kadar uiti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenovanega sodišča, niti temu ne imenujejo v sodnem kraju stanujočega pooblaščenca za vročbe.
Okrajno sodišče v Kozjem, oddelek II., dne 12. februarja 1920.
A 426/18—15.	335 2—2
Oklic.
Na podstavi sklepa okrajnega sodišča v Črnomlju z dne 25. februarja 1920., opr. št. A 426/18—16, bo dne
2 0. m a r c.a 1 9 2 0.
ob devetih na licu mesta v Dolu št. 10 prostovoljna sodna dražba nastopnih zemljišč, spadajočih v zapuščino po Mihaelu Rozmanu v Dolu št. 10: vložne številke 26, 27, 28, 196 katastralne občine dolske, 195, 385, 386, 387 in 445 katastralne občine starotrške, s hišo št. 10 v Dolu, gospodarskim poslopjem in pripisano zemljo.
Vzklicna cena znaša 10.237 K, pa se pomnoži za cenilno vrednost onih priteklin, ki se na licu mesta določijo za take ter prodado skupaj z zemljiščem.
Vsak ponudnik mora pred dražbo v roke sodnega komisarja izročiti vadij 3000 K, čitaj: tri-tisoč kron.
Zdražitelj je zavezan plačati najvišji ponudek v 14 dneh potem, ko se prodaja sodno odobri, v rnke sodnega komisarja.
Vse navedeno zemljišče se proda skupaj.
Po prodaji zemljišča se prodado tudi premičnine, spadajoče v zapuščino.
Dražbeni pogoji, zemljeknjižni izpiski in ka tastralni podatki se lahko vpogledajo med urad-
nimi urami v pisarni notarja Rada Jereba v Črnomlju.
V	Črnomlju, dne 26. februarja 1920
Notar Rado Jereb s, f._ kot sodni komisar.
Firm. 29/20, A I 222/4.	m
Izprememba pri že vpisani firmi.
V	register za firme posameznih trgovcev st je pri firmi :
Champagner- u. Weinkellereien Clotar Bouvier. Weingutsbesitz Radkersburg,
•s sedežem v Gornji Radgoni, vpisala nastopna izprememba:
Firma se glasi odslej:
Champagner- u. Weinkellereien Clotar Bouvier, Weingutsbesitz Ober-Radkersburg — Šampanjske in vinske kleti Clotar Bouvier, posestnik vinogradov Gornja Radgona.
Obratni predmet in imetnik, kakor do sedaj.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, oddelek I„
dne 9. februarja 1920.
St. 267/m. š. sv.	-363 2—1
Razpis slnžbe.
Na mestni pomožni šoli je po odredbi višjega šolskega sveta za Slovenijo* z dne 30. januarja 1920., št. 20.446/19, s šolskim letom 1920./21. stalno p o p o 1 n i t i nanovo sistemizirano, mesto strokovnega učitelja za r o k o~ tvorni pouk na tej šoli.
Prednost za podelitev te službe imajo prosilci, ki so za ta pouk že usposobljeni.
Učitelju rokotvornega pouka bo obenem naloga, med velikimi počitnicami prirejati učne tečaje za izobrazbo učiteljev rokotvornega pouka.
Prosilci, ki reflektirajo na to službo, naj svoje pravilno opremljene prošnje po službeni poti vlagajo pri podpisanem mestnem šolskem svetu najkasneje do dne
3 0. a p r i 1 a 19 2 0.
Mestni šolski Svet v Ljubljani, dne 3. marca 1920.
Tedenski izkaz o zdravstvenem st&> nju mestne občine ljubljanske.
(Od dne 15. do dne 21. februarja 1920.)
Število novorojencev 32, mrtvorojencev 2, umrlih 57. Od umrlih je 36 domačinov in 21 tujcev. Umrli so: za jetiko 4 (med njimi' 3 tujci), za kapjo 2, vsled nezgode 2, za pljučnico 6, za različnimi boleznimi 43. Med umrlimi je 21 tujcev in 39 oseb iz zavodov. Za infekcioznimi boleznimi so oboleli: za vraticoH, za špansko hrip« 50 (med njimi 4 tujci).
Mestni fizikat v Ljubljani,
dne 28. februarja 1920.
Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.