Ameriška Domovi ima 'flk3SkMMM e/% Ul— tl O /W1 c- ▲MCRICAN IN SPfMT F0RCI6N IN LANGUAGE ONLY S10V€NIAN MORNING NGWSRAPO NO. 158 CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, AUGUST 19, 1957 8TEV. LVL - VOL. LV1 Hčerka poslanika — sovjetski vohun! Hčerka nekdanjega ameri- Novi grobovi Katarina Kafer V petek popoldne je umrla v Mt. Sinai bolnišnici 80 let Žkega poslanika V Nemčiji stara Katharina Kafer z 5910 in njen soprog sta bila V Nibble, rojena v Jugoslaviji, od službi sovjetske obvešče- koder je prišla pred 37 leti. Njen mož John je umrl pred 10 leti. Tukaj zapušča sinove valne službe. WASHINGTON, D. C. —Boris Morros, ki je delal kot pro-tivohun naše obveščevalne službe v sovjetski vohunski mreži, je povedal v odboru predstavniškega doma za preiskavanje protiameriške dejavnosti, da ! sta bila Martha Dodd Stern, hčerka ameriškega poslanika William Dodd v Nemčiji v letih 1933 do 1938, in njen soprog Alfred K. Stern sovjetska vohuna. Morros, ki je delal 12 let po sporazumu z FBI v sovjetski vohunski službi, je povedal med drugim tudi, da je bil v sovjetski vohunski službi tudi neki tajnik ameriškega poslaništva v Pragi in celo neki član naše vohunske službe v Nemčiji. Njegovi predpostavljeni so zahtevali da zbere kak “obte-žilni” material o Eisenhower ju in gen. Clay, ki je bil tedaj a-m er iški vojaški guverner v Nemčiji, dalje, da naj spravi kakega vohuna v pisarno new-yorskega nadškofa kardinala Spellmana. Po njegovi izjavi imajo Sovjeti v Združenih državah 55 podjetij, ki jim služijo za kritje vohunov. Marthi in Alfredu Sternu se je posrečilo pravočasno umakniti v Mehiko, odkodar sta verjetno odšla v katero izmed dežel za železno zaveso. Leota, Tonya, Steva in Johna, 7 vnukov in 7 pravnukov. Pogreb je danes zjutraj ob 8:30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Petra ob devetih, nato na pokopališče St. Mary’s. Naši vrhovni vojaški poveljniki ne verjamejo v novo svetovno vojno WASHINGTON, D. C. —Zadnji teden so izmenjali voditelje skupnega generalnega štaba. Admiral Radford je odšel v pokoj, njegov naslednik general Twining je prevzel posle. Oba sta sprejela časnikarje in jim povedala, da nimata vtisa, da bi Rusi začeli kako vojno. Admiral Radford je še do-dejal, da misli, da bo vsaj za nekaj let zadosti poskrbljeno za našo varnost, ako bomo držali vojne izdatke na sedanji višini. Oba poveljnika trdita, da sta v naših obrambnih načrtih vključeni obe možnosti: malih in velikih vojn. Oba nasprotnika bi že takoj v začetku vsakega vojskovanja hitro izdala svojo željo, ali naj bo vojna samo malega ali večjega obsega, in temu primemo uporabljala moderno orožje. Vsak bi se pa bal. da prvi začne z orožjem Helen Infalvi Po 3 mesecih težke bolezni je preminula poznana Helen Infalvi, rojena Pavlic, stara 65 let, s 16217 Waterloo Rd. Bila je vdova; soprog Joseph je umrl leta 1953. Zapušča otroke: MJs. Ann Dugach, Joseph, ml., in Hrs. Stephanie Bauman, osem vnukov, sestro Mrs. Anno Mi-kesich v Kansas City, Kans., in več drugih sorodnikov. Rojena je bila v fari sv. Katarine v Karlovcu na Hrvatskem, kjer zapušča sestro in več drugih sorodnikov. V Ameriki je bila 47 let. Od leta 1925 je s soprogom vodila grocerijo na E. 66 St. in St. Clair Ave. 8 let. Družina se je preselila v Collinwood, kjer so vodili gas station na E. 161 St. in Waterloo Rd. in gostilno na 16217 Waterloo Rd (10 let) do 1954. Bila je članica društva Majka Božja Bistrička št. 47 C. F. U., kjer je poprej bila tajnica in blagajnica; Sv. Paul društvo št. 10 CFU; ustanovna članica Croatian Ladies Cultural Club in Croatian Ladies Club of Collinwood. Pogreb bo v sredo zjutraj ob osmih iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Države v latinski Ameriki računajo na priliv dolarjev BUENOS Aires, Argentina.— V argentinski prestolici so se zbrali zastopniki vseh republik v latinski Ameriki, da na skupni konferenci Organizacije a-meriških držav obravnavajo predvsem sledeče gospodarske zadeve: splošni gospodarski sporazum, skupni gospodarski napredek, zunanja trgovina, promet in medsebojna tehnična pomoč. Strokovnjaki so jim baje pripravili kar tri tone pripravljalnih spisov. Zastopniki pa se ne bodo dosti ukvarjali z branjem takih spisov, več bodo govorili o kapitalu, ki je potreben za take načrte. Kar tri države, Čile, Kuba in Venezuela, predlagajo ustanovitev velike južnoameriške banke, samo na tihem si pa mislijo, da bi zanjo dala denar naša federacija. Potrebe za kapitalom so o-gromne, samo Argentina bi rabila več kot bilijon dolarjev. Radovednost državnega tajništva je precej draga WASHINGTON D. C. — Od- J bor predstavniškega doma, ki preiskuje poslovanje naše federalne administracije, je staknil zanimiv izdatek v tajništvu za zunanje zadeve. Tajništvo je zelo zainteresirano na tem, kaj javno mnenje misli o njegovi zunanji politiki. Taka želja je lahko razumljiva in ji ne smeš oporekati. Zato je tajništvo ustvarilo svoj način, da preiskusi, k.aj misli o njem naša javnost. V čem obstoji ta način, poročilo odbora ne pove. Pač pa je dognalo, da je tajništvo v ta namen pora- Volivna gesla v nemških parlamentarnih volitvah BONN, Nemčija. — Voditelj nemških krščanskih demokratov K. Adenauer in voditelj soci-jalistov Ollenhauer sta izklesala sledeča volivna gesla: Adenauer trdi: Zmaga socija-listov bo odprla vrata za popolno podjarmljenje zapadne Nemčije pod komunizem; to bo dejanski konec Nemčije za zmeraj. Nič manj udaren ni Ollenhauer, ki pravi: Kdor glasuje za krščanske demokrate in njihove zaveznike, tvega diktaturo ene stranke, naraščanje cen in inflacijo, dokončno delitev naše domovine,’ atomske bombe in atomsko smrt. V zunanji politiki pa se znaša istočasno na Ameriko, češ da se meša v vo-livni boj z znano berlinsko deklaracijo, in na Hruščeva, češ, da je prišel v Berlin samo zato, da podpre komunistični režim v vzhodni Nemčiji in tako indirektno pomaga Adenauerju v sedanjem voli vnem boju. -------------o—----- SIRIJA JE POSTALA SOVJETSKI SATELIT Sovjetom se je posrečilo razširiti in utrditi svoj vpliv v Siriji v takem obsegu, da moremo smatrati to državo za prvega sovjetskega satelita na Srednjem vzhodu. — Namesto zmernega gen. Nizameddina je bil imenovan za načelnika glavnega stana vojske splošno znani levičar. — Napovedujejo obisk Hruščeva in Žukova. DAMASK, Sirija. — Obdolžitev Združenih držav kovanja zarote proti vladi predsednika Shukri al-Kuwatlya in izgon treh ameriških uradnih zastopnikov sta bila začetek vrste ukrepov, ki so Sirijo spravili popolnoma pod vpliv levičarjev. Vlada je naznanila sklenitev posebne pogodbe s Sovjeti o dobavi orožja in o odkupu sirijskih deželnih pridelkov. To je spravilo Sirijo v popolno gospodarsko odvisnost od Sovjetije, čeprav poudarjajo vladni krogi, da ji ni bilo treba sprejeti nobenih političnih ali vojaških obvezno-nosti. Na mesto odstopivšega gen. Nizamaddina, ki je skušal deželo držati izven sovjetskega vpliva, je bil imenovan za načelnika glavnega stana vojske splošno znani levičar. V Siriji se je vršila ameriške diplomatske zastopnike in obdolžila Združene države javno kovanja zarote proti njeni vladi. Združene države so vse sirijske obdolžitve odločno zavrnile kot lažnjive in označile dva j /z Clevelanda j in okolice borba med levičarji in zahodnousmer-j enimi skupinami že več let. Tudi sama vojska je bila razdeljena med levičarje in zmerne. Levičarje je vodil pol. Serraj, vodja obveščevalne službe, med I tem ko so se zmerni zbirali o- Dgenj v našem sosedstvu CLEVELAND, 0. — V sobo- ko]i načelnika giavnega stana i sirijska zastopnika za “nezaže- boto popoldne okoli pol štirih je nastal ogenj v hiši na gen. Nizameddina. Pred ne-kaj tedni so se skušali zmerni so iz- St. Clair Ave, kjer je bila ne-jznebiti polk_ Sarraja in kdaj znana L-----' na in kasneje kdaj znana Lauschetova gostil-1 simi nj imenovanje • .----tudi tiskarna A- ’ Pavla na E. 40 St. ob devetih bilo nepostavno kar pol milijo in nato v družinski grob na pokopališču Kalvarija. V laški komunistični stranki je zmeda vedno večja RIM, Italija. — Komunistični voditelj Togliatti je na lanskem strankinem kongresu spravil vse svoje nasprotnike z vplivnih mest, posebno v centralnem komitetu. Nasprotnikov pa ni popolnoma izgnal, dal jim je samo mesta v manj važnih organih komunistične stranke. Tako je poslal svoja glavna nasprotnika senatorja Scocci-maro in poslanca Onofrio v glavni kontrolni odbor stranke, ki navadno nič ne pomeni. Toda tovariša Scoccimara in Onofrio mislita drugače. Napravila sta iz kontrolnega odbora pravo vrhovno sodišče za komunistične staro hčerko Margaret. Mati in sinko sta bila sama doma. Sinko se je igral z vžigalicami v na dolarjev, ki jih je tekom'zidni omari za obleko. Ta se je zadnjih 14 let vzelo iz sklada pri tem vnela in fantič ni moža nepričakovane zadove. Po gel sam pogasiti ognja. Tudi za vojnega atašeja v Kairo. Ta je meriške Domovine. Hiša je last lo odkloniL p0srečii0 se mu je Lauschetove . družine, bratov obdržati svoj položaj Franka, Charles, Harolda in dr. | Levičarji so postajaii vse mo- Williama, ter sester Mrs. Jose- čnejši tako y vladj kot v vojski) phine Welf in Mrs. Frances U- kj je dibivala v zadnjih mese- rankar. Icdb vedno vej sovjetskega oro- V prvem nadstropju nad tr- v. J d • govinama so stanovali Mr. in „. .. . , ... Lr T-, i i,/r . Sirna in Egipt sta najodlo- Mrs. Edward McCreary s 7 let čnejša nasprotnika Eisenhow_ starim sinom Donom in 13 let . , , , . o j •• erjeve doktrine za Srednji vz- hod. Med tem ko skuša Egipt vsaj na zunaj ohraniti videz ne-. odvisnosti, je Sirija zaplula z Ijani” osebi, s čimer je onemogočeni njuno nadaljno bivanje v deželi. Vprašanje je, v koliko bo a-rabsko javno mnenje verjelo sirijskim obdolžitvam in kaj bodo k spremembam v sirijskem državnem in vojaškem vodstvu rekle njene sosede. Napovedujejo obisk Hruščeva, Žukova LONDON, Vel. Brit. — V poučenih krogih trdijo, da bosta v bližnji bodočnosti obiskala Sirijo in verjetno tudi Egipt sovjetska mogočnika Nikita Hruščev in maršal Žukov. Žu-kov je bil v Sirijo povabljen že razpetimi jadri v sovjetske vo- pred nekaj tedni in je vabilo de. Obdolžitev Združenih dr- Sprejei. žav kovanja zarote proti vladi j Obisk Hruščeva in Žukova tej poti so v tajništvu^obšli dol-Jinateri, ki jo je^klical na P0”1^ predsednikL ^a,.^ je itne- naj bi „ * utrdi, s„VJetski la brez dvoma namen očrniti Vpjiv v 0beh deželah in pripra-Ameriko v očeh Arabcev kot vd j-ja za njegovo nadaljnje podpornico Izraela ter jo pred- širjenje. Tretja postojanka, ki staviti kot sovražnico Arabcev, j0 nameravajo izgraditi Sovjeti ki se vmešava v notranje zade- v arabskem svetU) je Jemeip ve njihovih neodvisnih držav. na skrajnem jugozahodnem Sirija je edina in prva izmed koncu arabskega polotoka ob arabskih držav, ki je izgnala južnem vhodu v Rdeče morje. žnost, da si za take stroške iz-.to ni uspelo. Zbežala je iz sta-poslujejo odobrenje Kongresa, novanja, nakar so sosedje, ki Da so se v tajništvu bali te so videli dim, poklicali gasilce, poti, je razumljivo: Kongres bi Ti so ogenj zadušili, kljub vse- takih izdatkov ne odobril, saj tajništvo take stvari zve lahko brez stroškov in poročil Gullu-povega zavoda in sličnih ustanov, ki vse dajo svoje ugotovitve na razpolago časopisju. Za-j to so v tajništvu prišli na še bolj originalno misel: smatrajo podatke, ki so jih tako nabrali, za — “zaupne”. Naša birokracija se lahko kosa z vsako drugo na svetu! -----o---- Na Kapitelu živijo v 1. 1957, toda mislijo na 1. 1958 WASHINGTON, D. C. — Člani našega Kongresa mu pa sodijo, da znaša škoda okoli $12,000 na sami hiši in o-koli $3,000 na pohištvu in blagu v trgovinah hiše v pritličju. Mrs. McCreary je dobila precej opeklin in so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo obvezali, nato pa odpustili domov. Lauschetova hiša se drži neposredno poslopja Ameriške Domovine, ki pa je zidano in ni zato utrpelo nobene posebne škode. ------o------ Poljaki bodo dobili vseh $95 mil. pomoči WASHINGTON, D. C. — Na- —- - ----j—-. i , . . v . sicer Z1V0 ša administracija je svoj čas ob- največjega kalibra, kajti to bi funkcionarje, ki gleda kritično (debatirajo se o tistih par zako- ijubila Poljakom 95 miIijon0v do. tudi na delo tovariša Togliat- nih, ki jih smatrajo za Poll^cno ]arjev podpore deloma v živilih, tija in mu očita, da je preveč yazne> v mlshh ^ pa ze v L , delom y rudniških strojih. V ta , , m .v ^ . . 'frt ip nlamrain Valrn sp bodo DO- * J pomenilo verjetno, da bo uničen ves svet. ------o------ Četrti vol Kmet žene dva vola v mesto. Sreča ga mlad postopač: “Kam pa greste vi trije voli?” zakliče postopača “Mimo četrtega!” se odreže kmet. Obe strani naj po nekaj '‘žrlvujeta'' Vodja unije avtomobilskih delavcev je predložil, naj General Motors, Ford in Chrysler znižajo povprečne cene pri posameznih avtomobilih za model 1958 za $100, pa bo unija omejila svoje zahteve pri sklepanju nove kolektivne pogodbe. DETROIT, Mich. — Unija av- pred dobičkom korporacij in tomobilskih delavcev je pred- pred “aspiracijami” delavskih ložila velikim trem avtomobil-(unij, zato tudi predlaga, naj 0-ske industrije, naj pri svojih be strani delita odgovornost in mehak Tovariša ’ Scoccimaro in'to je planirajo, kako se bodo bo->v v - Jlla simo oisfodTonr i?u. Mt Vremenski prerok pravi: Delno oblačno, milo. linistične metode. Zaveznika imata v tovarišu Longo, ki je vodil zadnjo delegacijo v Moskvo in v poročilu delegacije o svojem potu napadal indirektno tudi Togliattija. V laški komunističnih vrhovih torej pošteno grmi in treska, na navadne komuniste se pa do sedaj še ni vlila nobena ploha. Verjetno bo moralo iti iz stranke nekaj komunističnih inteligentov, ki so za večjo svobodo v komunističnem gibanju. Protekcija Togliattija jih pred tako usodo ne bo mogla obvarovati. modelih za 1. 1958 znižajo cene za okoli $100 pri posameznem vozu, zato pa bo ona omejila svoje zahteve pri sklepa-_ nove kolektivne pogodbe šeni 1958. j potrebne odobritve od Kongre- v maju prihodnjega leta. To Demokratje pripravljajo že,sa- Kongres je odobritve dal naj bi bila skupna poteza v bor-sedaj načrt, kakšni davki in ka-|Pretekli teden, Eisenhower pa bi proti infiaciji. Predlog je stake naj se zmanjšajo. Pri tem i6 podpisal izglasovane zakone. vji General Motors, Fordu in upajo da bo federalni proračun ,Palfaki bodo doblh zaenkrat Chrysler predsednik unije za letošnje leto pokazal prebi- za 46 milijonov pšenice in pavo- Walter Reuther. le. Kar bodo zanje izkupili tveganje v borbi za splošno korist. tek najmanj 2 bilijona dolarjev. Na drugi strani bo bo proti zlorabam v unijskem poslovanju počasi zaspal. Pokazalo se je namreč, da imajo unijski voditelji velik vpliv, tudi takrat, iko ne postopajo preveč taknOvčst-no z unijskim denarjem. Demokratje planirajo tudi, kako bodo obnovili vse tiste zakonske predloge, ki so propadli v letoš- skih načrtih pa še ni dosti znanjem zasedanju. O republikam jnga. v zlotih na poljskem domačem trgu, bodo morali dati na razpolago naši administraciji. Običajno pa je, da naša adminis-stracija porabi tako dobljena dobro imetja v dejeli sami, v našem slučaju torej na Polj* skem. Reuther je izjavil, da je stavil predlog po soglasnem sklepu vodstva unije kot praktičen korak k zaustavitvi inflacije. O-menil je, da je predsednik Eisenhower pozval tako podjetja kot delavce, naj bodo v zadevah cen in plač umirjeni, da bo mogoče inflacijo zaustaviti. Vodja unije je poudaril, da Skupni nastop CLEVELAND, O. — Predsednik mestnega sveta Jack Russell je umaknil svoj načrt za preureditev mestnega središča in gradnjo posebne razstavne dvorane, ki ga je izdelal R. Little. Tako je ostal samo načrt Outcalta,- ki ga podpira župan A. Qelebrezze in za katerega izvedbo je ponudil pomoč new-yorški finančnik Zeckendorf. Mestni svet in župan se bosta skupno zavzela pri volivcih za odobritev izdaje bondov v vsoti $15,000,000, s katerimi bi bili kriti stroški za izvedbo o- f 1 * ! j V Florido— Mr. in Mrs. Steve Lucic, 13508 Lake Shore Blvd. sta odpotovala danes v Miami, Florido, kjer nameravata ostati do prihodnje spomladi. Pozdravljata prijatelje in znance v Clevelandu in se priporočata za 0-bisk. Zastonj— Stol na kolesih dobi lahko zastonj, kdor ga rabi, na 1364 E. 53. St., tel. HE 1-8521. Iz bolnišnice— Pavla Zigman, 1114 E. 63. St. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Prijatelji jo lahko obiščejo na domu. Danes teden bo obhajala svoj 65. rojstni dan, h kateremu ji sorodniki in prijatelji čestitajo in ji žele še mnogo let zdravja in zadovoljstva! Vpišite se v volilni imenik!— Vsi oni, ki ste postali državljani v zadnjem času in oni, ki ste se selili ali poročili, se morate vpisati v volilni imenik, oziroma dopolniti svoje podatke, če hočete voliti pri primarnih volitvah 1. oktobra in pri volitvah 5. novembra. Vpisati se morate najkasneje do srede, 21. t.m. Komunisti bodo baje poostriti preganjanje katoliške cerkve RIM, Italija. — Rimski politični krogi mislijo, da bodo komunisti začeli zopet preganjati na celi črti katoliško cerkev, ker je baje Vatikan odklonil namig, da naj stopi s Kremljem v redne diplomatske zveze. Ako bo do preganjanja prišlo, bo razlog najbrže tičal drugje: laški komunisti s tovarišm Longom na čelu so bili v Moskvi in verjetno tožili, kako j:h laški demokristjani tdlčejo na vseh poljih. Nazadovanje komunističnega gibanja v Italiji jih sili na udarnejši boj proti katolicizmu sploh. Tak pravi razlog je pa težko povedati, kajti pomenil bi priznanje komunistov, da nazadujejo. Zato so porinili v ospredje zadevo z diplomatskimi odno-šaji. nega dela načrta, ki pripada so koristi ameriškega ljudstva^mestu. NAJNOVEJŠEVESTI BEIRUT, Libanon. — Levičarski prosovjetski oficirji z gen. Afif Bizory, znanim komunistom, na čelu so prevzeli popolno nadzorstvo nad sirijsko vojsko. Desničarske oficirje “čistijo” z vseh važnejših mest. Predsednik Sirije Ku-watly je odletel v Kairo na razgovore z Naserjem, nato pa odšel v Aleksandrijo v bolnišnico. CLEVELAND, O. — Stavka far-marjev-mlekarjev je trajala samo en dan. Ko so včeraj mlekarne pristale na zvišanje cene mleku za 100 funtov na $5.52, je bila stavka končana. Zaradi nove cene mleka na debelo bodo povišali ceno mleka pri kvartu za en cent. POINT PELEE, Ont. — Dr Harry Briggs Jr., 36 let stari profesor zgodovine na Uni versity of Alaska, je včera preplaval jezero Erie od Mar blehead, Ohio, do tu, kar zna ša 32 milj. Prva dva poskusa lani sta se mu ponesrečila. V vodi je bil neprestano 36 ur. f 2 AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 19, 1957 Ameriška Domovina » VI« »* IC-/V V,—M« > V»» 8117 St Clalr Ave. — HEnderton l-0«3S — Cleveland 3, OMo Puhliihcd daily except Saturday«, Sunday«, Holiday« and let week In July General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA 2a Zedinjene države: 112.00 na leto; ?7.00 za pol leta; $4.00 za $ mesece ZtL Kanado in dežele izven Zed. držav: > $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 mesece Petkova izdaja $8.00 na leto SUBSCRIPTION RATES Elnited States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year Entered as eecond class matter January 6th, 1908, at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1870.__________ «gg^g&»83 No. 153 Mon., Aug. 19, 1957 Malo razgovora s čitatelji Zdi se nam, da je, od časa do časa potreben razgovor s čitatelji lista. Zgodi se namreč, da tu in tam kdo, ki je stavil kake pripombe k pisanju lista ali spraševal glede objave dopisov, vabil in podobnega, ne dobi odgovora, še večkrat pa se zgodi, da kdo v prijateljski družbi ali tudi v javnosti čez list pozabavlja, namesto da bi svojo kritiko sporočil uredništvu, če je seveda njegov naročnik, ali pa ga pustil pri miru, če mu je žal odriniti tistih nekaj dolarjev za naročnino. O teh “pripombah” in pritožbah” bi radi danes napisali nekaj stavkov. Pred letom je bilo tu in tam slišati kako pripombo zaradi pisanja 1. strani lista češ, da nima dosledne linije. Ponovno smo zapisali, da list zavzema svoje stališče do posameznih vprašanj v uredniških člankih na drugi strani, med tem ko so na 1. objavljene samo novice, ki pa s svojim samim izborom izražajo značaj lista. V zadnjem letu pritožb v tem pogledu ni bilo. Hude težave ima urednik z dopisi. Naročniki, pa tudi nenaročniki pošiljajo vsemogoče in nemogoče, kar se zdi njim važno. Le redko kdo pa pomisli, če bo njegovo pisanje tudi koga zanimalo in če je sploh užitno. Pametna kuharica najprej preudari, če bo jed, ki jo ima namen kuhati, užitna in če jo bo kdo sploh hotel jesti. To isto bi moral preudariti tudi vsakdo, preden se loti kakega pisanja za javnost. JVled nami so ljudje, ki pišejo po cele strani dolge sestavke in jih pošiljajo listu s pripombo o njihovi silni važnosti, zaradi katere jih je treba gotovo objaviti in to, če le mogoče “še ta teden.” Silno jezni in užaljeni so, če njihovi želji ni ustreženo! Če ne gre drugače, se sklicujejo celo na demokracijo in svobodo tiska, pod katero pa seveda ne razumejo pravico lista, da objavlja, kar se mu zdi primerno in pametno, ampak pravico, da se sliši tudi njihov glas, pa če ga kdo želi slišati ali ne! Takih demokratov in zagovornikov svobode nas Bog varuj! Večina dopisnikov je dosti skušena in ima razumevanje za list. Urednik jim vedno rad ustreže in popravi, če je kaj treba, predno gredo njihovi dopisi v tisk. Tu in ^ tam se oglasi tudi kdo, ki hoče imeti prav tako, kot je “napisal,” čeprav morda njegovo pisanje nima ne glave ne repa, je brez vsake zveze in pisano tako, da ga nemara še sam ne bi znal po dveh ali treh dneh več prebrati. Nekoč je neki dosti ugleden mož — Bog mu daj dobro, sedaj je že na onem svetu — poslal dopis, ki ga je pač sestavil in napisal po svoji najboljši zmožnosti. Da ta ni bila posebno velika, je razumljivo, ko je v šolskih klopeh trgal hlače komaj dve zimi. Urednik je pisanje popravil, ga “uredil” ni objavil. Nekaj din nato je slučajno slišal, ko je nekdo pisca pohvalil, kako odlično je napisal svoj dopis. Ta mu je odgovoril; ‘Oh, kaj to! Jaz sem napisal vse lepše in boljše, toda urednik mi je vse spridil!” Po slovenskih naselbinah Amerike in Kanade je gotovo dosti vsakovrstnih novic, ki bi zanimale prenekaterega či-tatelja lista. Urednik ne more do njih, če mu jih nihče ne pošlje. Slovenski listi žal nimajo toliko denarnih sredstev, da bi lahko vsako vrsto plačali, kot je to bila navada doma m je tu-pri angleško pisanih listih. Potem se dogodi, da se kdo pritoži: “O onem ste objavili, da je praznoval srebrno ali zlato poroko, da se mu je rodil otrok, da mu je umrla žena, da je — opravil državljanski izpit, o meni pa ne! “Misli, da se mu je zgodila velika krivica, ker njegovega imena ni bilo v listu, med tem ko so se imena drugih brala lahko črno na belem. In vendar je kriv sam, ker nam važnega dogodka ni sporočil. Med nami so pa ljudje tudi popolnoma drugačne vrste. Morda napravijo komaj nekaj milj od doma za dan ali dva, pa že pošiljajo pozdrave — “možu, ženi, hčeri, sinu in — znancem.” To se pravi, da bi radi povedali svetu, da imajo ženo ali moža, sina in hčer ter da so se popeljali v beli svet . . . Kdo se ne bi veselil z njimi! Ljudje, ki so radi večkrat v javnosti, pišejo in govore o vsem, pa naj se že na kako stvar razumejo ali ne. Nekoč je neka pobožna duša hotela učiti v lisf^u,krivo vero, da “je Marija ustanovila zakrament sv. Rešnjega telesa.” Samo pomislite, kako bi izgledalo, če bi. urednik ne bil tega “nauka” videl! Krive vere bi bil gotovo on kriv! Amerika je dežela reklame, pisane in kričeče! Vsak podjetnik, vsak trgovec se trudi, da ddbi čim več kupcev za svoje blago. Na to reklamo spominjajo razne zahvale za “presenečenja” in podobno. In vendar bi dejali, da stari slovenski rek “Lasdna hvala cena mala,” še vedno velja! Po naši deželi je dosti srečolovov, loterij in podobnih prireditev. Vse dopisnike bi želeli opozoriti, da je po zakonu prepovedano o teh stvareh pisati v časopisju, če je do-stavljan naročnikom po pošti. En sam tak stavek je lahko vzrok, da pošta vso pošiljko časopisa zavrne! Če so torej take stvari črtane iz dopisov, naj se nihče ne jezi! Vsak človek ima svoj okus, to se vidi v listu najbolj pri povestih. Menda se listu še ni posrečilo najti povesti, ki bi bila všeč vsem! Zmeraj se najde kdo, ki se pritožuje: “Le kje ste pa spet to dobili!” Preskrbejti dovoljšnje število primernih povesti ni enostavna stvar. Vsak čitatelj, posebno pa vsak naročnik, bi naj smatral “Ameriško Domovino” za svoj list, za katerega se je pripravljen ob vsaki priložnosti zavzeti in ga podpreti, ne pa z njegovimi nasprotniki čezenj zabavljati. Uredniki so veseli vsakega nasveta, vsake dobronamerne kritike, morajo pa gledati, da je list na dostojni višini, da služi stvari resnice in pravice, predvsem pa — slovenstvu. Pennsylvanskt prepihi ,Piše Majk Pittsburgh Perma. — Mene starega Majka je zadela končno sreča. Le kakšna si gotovo mislite. Dobra! Povabljen sem bil od mojega sorodnika, da naj grern če želim, z njimi na pot z avto v Washington. Kajpada, da sem sprejel. Dan pred 4. julijem smo oddrdrali tja preko gorovja proti Maryland in Washingtonu. Bila je to moja prva pot tja, odkar sem v Ameriki. Ko sem včasih na zemljevidu ogledoval našo slavno Pennsyl-vanijo, si nisem predstavljal, da je tako obsežna država. Zraven pa tudi nad vse zanimiva. Naša pot je šla gor in doli, ker Pennsylvania je v nekaterih delih zelo hribovita in gorata država. Najvišja točka v državi Penni je Mt. (gora) Davis v Somerset okraju (county) prav blizu meje države Maryland. Gora Davis meri 3,213 čevljev nad morsko gladino, kar je sko-ro tri petine ene milje nad morjem. Najnižja točka v državi pa je, kjer reka Delaware prestopi mejo v Maryland. Najvišja naselbina nad morsko gladino se pa nahaja v Penni ne daleč od gore Davis na grebenu blizu mesteca Meyersdale, njegovo predmestje in se imenuje Pocahontas. Nahaja se o-krog 2700 čevljev nad morjem. V našem Alegheny okraju, v katerem se nahaja naš slavni “špitcburg” — tako so namreč rekli našemu mestu v svoji mešani kranjski izgovorjavi naši stari Slovenci, je pa najvišja točka nad morsko gladino okrog 1400 čevljev. Gorovje narašča doli proti jugu. Tam, kjer v Pittsburghu stoji železniška postaja Pennsylvania Railroad Station, tam pa je višina nad morsko gladino 758 čevljev. Kaj to pišem? Ali je v tem kaj zanimivega. Za vsakega morda ne, za nekatere pa. Za tiste, ki jih to ne zanima vem v naprej, da bodo rekli, kaj pa je z Maj kom, ali bo zdaj v njegovih sedmih križih kak inženir postal? Kar dobro bi bilo, da bi bil res en kos kakega inženirja. Boljše bi se mi godilo, kakor se mi. Pa sem vseeno zadovoljen s tem, kar sem in povem vam da ne menjam z nobenim kraljem, ne cesarjem na svetu. Prav res. To nekaj iz tega razloga, ker v naprej vem, da ne bom dobil nobene take ponudbe in da me nihče ne bo silil, naj jo sprejmem. Torej sem lahko kar brez skrbi in bom radi tega lahko spal. * VSI IMAMO TEŽAVE. Veliki ljudje imajo velike težave, mali ljudje pa male težave. V Pitts Pressu sem bral, da angleška kraljica Elizabeta toži nad draginjo. Vse se draži in za kraljico še posebno. Je pač kraljica. List pravi, da njeni letni računi za telefon znašajo nad $70,000.00. Za ta denar mora biti že dosti besed. Besede pa tudi niso več tako poceni, kakor nekoč. Koliko ima sedaj kraljica letne plače ne vem. Preje enkrat pred njenim kraljevanjem sem pa nekje čital, da je angleški kralj imel nekako okrog dva milijona na leto plače. Z dvema milijonoma se pa že da nekako živet, bi dejal jaz. Saj moram še jaz z mojimi 70 dolarji na mesec, ki jih prejemam za socialno pokojnino. * BESEDA O TISKARSKEM ŠKRATU. — Navihan in ves hudirja je tiskarski škrat. Z menoj se večkrat pošali in kaj mu hočem, ker ga vjeti ne morem. Zdaj ga vidim, zdaj ne in dobiti v roke ga ne morem. Seveda, kdor ima kaj pojma, kako pride v tiskarnah do napak, se ne bo jezil, še manj pa kaj zameril. Včasih je pa kaka tiskarska napaka od sile sitna. Pred leti že sem opisal neki slučaj, ki se je dogodil v našem mestu. Je bilo to nekako pred kakimi 40 leti. Zemljiški prodajalec rodom hrvatskega rodu še je pisal Budič. Umrl je že pred leti. Tam na severni strani nekje je prodajal lote in zanimanje za iste je podpiral z živahno reklamo. Za neko nedeljo je pripravil posebni program. Vabil je občinstvo, naj pride na prostore, kjer je zemljišče razdeljeno v lote (parcele), da se bo tam serviralo prigrizek, pivo za moške in kavo za ženske. Vabilo je lepo zaključil s sledečim stavkom: “Vse vljudno vabi in vsem jamči najboljšo postrežbo, vam udani. Prodajalec Hudič.” Ime je bilo še z večjimi črkami postavljeno, da se je bolj videlo. Ljudje so se spogleda-vali, smejali, nekateri so dejali, “ta je pa res pravi ‘hudič’,” ki se tako le norce dela iz nas. Zemljiški prodajelc Budič je bil ves iz sebe, grozil & tožbo, češ da mu je to za tisočake škodilo. Zadevo so popravili z objavami, ki so pojasnjevale, kako je do napake prišlo. Vse se je zgodilo tako le: Tiskar, ki je besedilo stavil (to je črke), je, ko je stavil njegovo ime pomotoma posegel po črko “H,” namesto, da bi posegel po črko “B” in tako je ,,z besede “Budič” postal “Hudič.” Vidite kakšno je zagodel tiskarski škrat — pa naj še kdo reče, da škrata ni! Pa še kakešn je! Jaz bi svetoval vsem tistim, ki jim tiskarski škrat dela preglavice, posebno pa še tistim, ki čistijo tiskarne, naj ne bodo do škrata prav nič prizanesljivi. Le metlo v roke, pa po njem, pometite ga ven. mrho sitno. Če to ne bo zaleglo, ga pa še z žeg-nano vodo poškropite, ampak s ta pravo, ne tako, kakoršno je imel neki meni znan tiskar vedno pri sebi. Navadno je imel flaško zataknjeno v hlačnem žepu zadaj in je segal po njo ter duhal in pokušal ono, kar je bilo v flaški. Pri tem je postal revež “utrujen” in včasih malo zadremal, tiskarski škrat pa je imel takrat svoj “piknik” in je na tiskarjev račun ustvarjal “nove” besede. Naj bo dovolj o tiskarskem škratu, da ga preveč ne razžalim; kajti pravijo če škrata preveč razjeziš, ti mrha do sodnega dne ne odpusti. Take zamere si pa prav nič ne želi. Stari Majk. Pismo iz Vel. Britanije Aberdare-Glam, Vel. Brit. — Čeprav pozno, šele po dveh mesecih dogodka, moramo poročati, da smo imeli letos v dneh od prvega do petega junija tu v svoji sredi najvišjega predstavnika katoliške cerkve vseh Slovencev doma in v zamejstvu, prevzviše-nega škofa — zlatomašnika dr. Gregorija Rožmana. Odlični gost se je pripeljal iz New Yorka v London z letalom v soboto 1. junija okrog osmih zvečer. Prvotno je bil prihod iz letala napovedan za enajsto uro dopoldne. Ker pa je na poti iz Amerike v Evropo železni ptič obolel in moral pristati na suhem, kjer so popravili motorje, je srečno prispel na naš “Otok” s deveturno zamudo. Na letališču sta g. škofa pričakovala naš župnik č. g. Kunstelj in prof. Sekolec. Po prisrčnem pozdravu so se vsi skupaj odpeljali v London (Holland Park) h gostoljubnim Sekolčevim na večerjo. Po kratkem kramljanju in večerji se je prevzvišeni podal v spremstvu č. g. Kunstlja v nadškofijsko palačo Katoliški Westminster, v kateri je prespal vseh pet noči svojega bivanja tu. V nedeljo, 2. junija, na praznik narodnih mučencev, je ob desetih dopoldne prišel prevzvišeni v “Naš dom,” kjer ga je čakalo nad štirideset rojakov. Z njimi se je prav po domače pogovoril, si ogledal prostore doma in se nato z rojaki vred podal v 'kapelo “Mladih krščanskih delavcev.” Majhna kapela je bila takoj prenapolnjena in polovico udeležencev sv. maše je moralo stati zunaj na hodniku. Sv. mašo je daroval prevzvišeni in imel kratek jedrnat govor “Ozka in strma je pot, ki pelje v srečno večnost in Bog je vse to naše trpljenje preteklih let in vse neprijetnosti tujine videl že v naprej ob začetku sveta in sedaj nam obilo siplje duševnih in telesnih dobrot, da vse to lahko prenašamo. Med sveto mašo je bilo slovensko ljudsko petje, ki pa žal ni zvenelo preveč ubrano, a bilo je peto prav iz srca Bogu v čast. Po končani sv. maši so se mnogi razkropili po Londonu k svojcem na kosilo, ostali pa so se podali v “Naš dom”, kjer so imeli s prevzvišenim skupno kosilo in domač razgovor. Po kratkem odmoru so ob treh popoldan začeli prihajati novi obiskovalci, da vidijo svojega škofa in se pogovorijo z njim, tako da se je popoldne k birmi in k blagoslovu zbralo 150 rojakov iz vseh delov Britanije. Med obiskovalci moram omeniti žebotovo mamo iz Maribora, katera biva že nad devet let pri svojih hčerkah na Angleškem. Prevzvišeni so duhovni oče vseh Slovencev v tujini in doma v svoji škofiji, saj so njih verniki raztepeni po vseh delih sveta in vsi so jim prav živo pri srcu. z njimi delijo vesele in težke ure. Ob petih popoldne smo se vsi skupaj zbrali v cerkvi sv. Ane v Wauxal Bridge Rd. v Londonu, kjer je imel škof pridigo, birmal šest slovenskih otrok in vsem skupaj podelil blagoslov z Naj svetejšim. Osnovna misel pri popoldanski priliki je bila ta “V molitvi in v duhu bodimo vedno povezani med seboj, pa naj nas ločijo še take daljave. Po končanih večernicah smo se vsi skupaj podali v cerkveno dvorano* k čajanki. Tam je devetletna Anica Rožman iz Bed-forda izrekla prevzvišenemu prav prisrčno dobrodošlico in mu izročila šopek s slovensko trobojnico. Po pozdravu se je zopet razvil domač razgovor, prevzvišeni je hodil od mize do mize in se z vsakim po domače pogovoril, izročil je mnogo pozdravov za tega in onega iz vseh delov sveta, kjer žive Slovenci, katere je tekom letošnjega leta obiskal. Okrog osmih zvečer so se ljudje pričeli razhajati vsak na svoj dom, v kraje, kjer si služijo vsakdanji kruh. Vse se je veselo in zadovoljno vračalo s sodbo “Tako odličnega govornika še nismo slišali in tako preprostega domačega in prijaznega moža, kot je škof Rožman še nismo videli in če bi vse to preje vedeli, bi število navzočih Slovencev gotovo znašalo preko tristo. Pripomniti moramo, da je nad polovico Slovencev v Angliji iz drugih škofij: lavantinske, goriške in tržaške, kateri škofa Rožmana osebno niso pa-znali. Naslednji dan, v ponedeljek, 3. junija, je prevzvišeni obiskal razne civilne hrvatske in srbske predstavnike, bil sprejet pri cer- Zadn j e čase nisem preveč silil‘župnika dr. Farkaša. Meni je v ospredje, ker so se izpod Stolpa Sv. Križa oglasili tudi drugi. Kar dva dopisnika sta poročala o nesreči in sreči našega gosp. bilo to zelo prav, ker različna poročila pritegnejo pozornost različnih ljudi. Kakor je čitateljem znano, so pred pol leta podprli naš farni konvent. Že smo se parkrat pohvalili, kako smo iz stare stavbe napravili kar cel beli grad. Stavbo so od zunaj tako zaokrožili, da so ji dodali kar 6 novih sob. Na znotraj pa so jo tako predelali, da je od stare stavbe, komaj kaj malega ostalo. Na konvent smo vsi zelo ponosni. In sestre imajo neprestano obiskovalce, ki si želijo lepo stavbo temeljito ogledati. To je vse lepo. Toda predelava je bila draga stvar. Kaj pa je danes prav za prav v Ameriki po ceni? Vsak hoče dobro zaslužiti — ne samo delavec v tovarni, ampak tudi podjetnik in trgovec. Zato nam je naš konvent napravil precejšno luknjo v farni blagajni. Pa to še ni vse. Komaj so v konventu z delom končali, so se delavci premaknili v župnišče. Tam so popolnoma preuredili' kletne prostore. Iz njih so napravili lepo in praktično kuhinjo, ljubeznivo in domačo sobo za sestanek, ter veliko razvedril-nico, ki je majhno dvorana za sebe. V nji se vrši tudi poučevanje krščanskega veronauka v sobotah. Kletni prostori imajo iseveda vse potrebne dodatke kot n. pr. dvojno stranišče, točilnico, shrambo itd. Naši farani so razumeli prav dobro, da morajo na izredne načine zbrati denar za izredne izdatke. Posebno dva mlada A-merikanca — Mr. Stephen Horvath in Mr. Bill Turey — sta dala pobudo za cerkveno prireditev, za katero sta pridobila kaplana gosp. Alojzija Hribseka, ki je sklical v začetku marca t. 1. sestanek farnih zastopnikov. Kaka dva ducata se nas je tega sestanka udeležilo in vsi smo bili soglasni v sklepu, da naj se ta zamisel izpelje. Seveda je gosp. župnik dal k tej zamisli svoj pristanek z velikim veseljem. Za 1. nagrado, smo kupili prvovrsten in kompletno opremljen “Dodge,” čigar prodajna cena je nekaj več kod 3,800 dolarjev. Prodajalec, dober katoliški Poljak, ga je preskrbel z izrednim popustom. Ko je bil avto v garaži, smo si zavihali rokave in šli na delo. Mislim, da bi težko pokazali kak drugi primer lepšega farnega sodelovanja. Uspeh ni iz-cstal. Blizu 5,000 dolarjev smo izkupili na ta način samo na trgih in ulicah. Končen rezultat se je pokazal v ponedeljek, 22. julija. Celoten izkupiček se je dvignil skoraj na 14,000 dolarjev. Stroški so znašali blizu 4,000 dolarjev. Čisti dobiček je znesel $10,119.50. Te številke so gotovo razves-Ijive, zlasti če pomislim, da naša fara ni ravno velika, šteje z otroci vred le malo čez 1,200 ljudi. Lepe pozdrave vsem bravcem ! širom sveta. Anton Lagoja. ------o------ Dober odgovor Za nqvi film “Ljudje med seboj” je dal režiser G. Lamprecht napraviti več plastičnih figur za kvenih angleških oblasteh, v torek, 4. junija, pa je obiskal slovenske družine v Londonu in okolici in v Bedfordu, v sredo, 5. junija, je počival in se v četrtek, 6. junija, okrog dveh popoldne odpeljal z letalom v Pariz in od tam dalje do svojih vernikov po Zapadni Evropi. Omeniti moramo to, da bi bil prevzvišeni pralv rad obiskal vsako slovenško ali mešano družino in v vsako prinesel svoj nadpastirski blagoslov, a čas je bil žal prekratek. Toda v mislih ima slehernega Slovenca v Britaniji, saj nam je leta 1948 v nekem pismu pisal “Vsako jutro pri sv. maši pošiljam blagoslov tudi na Angleško.” Tukajšnji katoliški list “Universe” se je v binkoštni izdaji prav lepo izrazil o našem škofu Rožmanu. Čeprav so bili dnevi bivanja prevzvišenega v Londonu kratki, so za nas Slovence zelo pomembni. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je slovenski škof v prestolici Velike Britanije govoril in birmoval slovenske otroke. Še nikdar ni slovenski škof stopil v mesto, v katerem so se odločale in se še odločajo usode narodov. O našem Baragu vemo, da se je pred 120 leti iz svojega misijonskega potovanja po Ameriki vrnil domov v Slovenijo in se ustavil za deset dni na Irskem. Leta 1919 je nameraval priti v London naš pokojni veliki Jeglič, da reši usodo Goriške in Istre, a so ga takratni svetovni dogodki prehiteli in mož ni mogel priti, ne pomagati. Rožman pa stopa mirno in njegov nastop pokaže, da ni tak in da je bila njegova preteklost pravilna in poštena. V svetovne politične razmere se mož nikdar ni vtikal in tak je še danes, če vidi dušno in splošno nevarnost za narod, je njegova dolžnost, da dvigne svoj glas in opozori na napake in na nevarnost. Prevzvišeni! Nismo Vas sprejeli s častmi, katere Vam kot velikemu možu pristojajo. Nismo Vam priredili posebnih akademij in svečanosti. Smo nezmožni, pa tudi preveč razkropljeni. Toda vsa domača govorica in domače razpoloženje je velo iz slehernega Slovenca prav iz srca z zavestjo, da smo Slovenci še verni, zvesti Bogu in naši Mariji Pomagaj. Kot povsod se tudi tu dobijo žalostni značaji. Morda nikjer tako močno ne vihrajo viharji različnih narodov, ver in značajev kot prav tu pri nas na “Otoku” in smo Vašega obiska še posebej veseli. Bog naj Vam bo obilen plačnik, mi pa Vam obljubljamo, da bomo tudi v bodoče zvesti sinovi našega naroda in zvesti veri naših očetov. Bog naj nam nakloni, da bi se kdaj srečali v rodni slovenski zemlji v res pravi svobodi. če pa tega ne bo, naj se zgodi po Vaših besedah, pisanih v Vašem poslovilnem pismu oktobra leta 1947. “Na tem svetu se morda ne bomo več videli, tedaj pa gotovo nasvidenje pri Jezusu in Mariji!” Ob Vašem zlatomašniškem jubileju Vam kličemo: “še na opremo svojih interjerjev. Ko si mnoga leta!” Vašemu neumorne- jih je ogledal, je opazil, da ima mu in nesebičnemu delu za zve- neki angelj šest prstov na nogi. ličanje duš in v čast in odreše- Zagrmel je nad arhitektom: nje slovenskega naroda pa obilo j “Človek, kje pa ste že videli božjega blagoslova ter Vam in angelj a s šestimi prsti?” vsemu našemu narodu pri Bogu | Ta pa mu hitro odgovori: in Mariji Pomagaj večno plači- “Še nikjer. Pa mi vi povejte, lo. Vam ob tem skem jubileju žele zdravljajo Vaši hvaležni Slovenci v kje ste videli angelj a s petimi lepem življen- prsti!” ------o------ — V preteklem stoletju so in Vas po- 4. preskušali železniške vlake na Angliji, | jadra. Poskusi se niso obnesli. Dr. Josip Malj Zgodovina slovenskega naroda Pod vodsivom prvakov (18(0-1890) 3. Strankarsko gibanje Ko so se na ta način od vseh strani zložile sile v skupen napad na slovenski liberalizem, je kočno tudi ta začel prehajati v protinapad s “protiklerikalno” gonjo in s priporočanjem slovanskega bogoslužja. Tu je stopil iz zatišja Missia, pogumno razvil katoliško bandero in pozval na odločni boj zoper liberalno nevero. Kot odličen vojskovodja je dajal navodila, da bi prišlo delovanje za narod in Cerkev v potrebno soglasje. Poleti 1889 je že moral dr. Slane priznati v “Slovenskem Naro-du”, da so duhovi na Slovenskem ločeni. Lastne politične organizacije dotlej niso imeli ne liberalci ne katoličani. Na Dunaju so bili oboji včlanjeni v Hohen-wartovem klubu, v kranjskem deželnem zbpru pa sta bila oba tabora zastopana s pomirljivim ljudmi, tako da do večjih sporov ni prišlo. Spomladi leta 1898 so snovali skupno “Slovensko društvo”, a so se kmalu razšli zaradi načelnih nasprotij. Mladi Kalan, Žitnik in Povše so zahtevali, da se v pravilih poudari “katoliška podlaga”, do-čim bi bil Tavčar priznal le “krščansko podlago”, — vse dovolj jasni znaki nove opredelitve po svetovnem nazoru. Volitve v kranjski' deželni ‘zbor poleti 1889 je vodil sicer še skupni “Narodni volilni odbor “politikov iz minule sloga-ške dobe, vendar je na obeh straneh prodrlo tudi nekaj ne-oficialnih kandidatov (Povše, Hribar). Ker so se razbila pogajanja za ‘“Slovensko društvo” kot skupno politično organizacijo in da bi omajali gospostvo prvakov, so jeseni leta 1889 na Kalanovo pobudo izvršili predpriprave za ustanovitev posebnega “Katoliškega političnega društva”, ki je omelo ob koncu meseca januarja 1890 svoj ustanovni občni zbor. Za predsednika je bil sicer izvoljen konservativni Klun, o-stali člani odbora pa so pripadali po večini Mahničevim vrstam. Poslovni red za društvo je sestavil mladi odvetniški kandidat dr. Ivan Šuštaršič. Katoliško politično društvo je prirejalo številne, dobro obiskane shode po deželi in širilo katoliško politično zavest med kmeti. Postavljena je bila pregraja med stranko, ki je odkrito priznavala za svoje vodilo krščanska načela, in med skupino prikritega liberalizma. Življenje se je oblikovalo bolj in bolj v dveh ostro si nasprotujočih političnih strankah, ločitev duhov je bila izvršena in v delu in organizaciji je konservativnona-rodna stranka prehitela svobodomiselno. 1957 AVG. 1957 w.]®ra '9 HjHHtJfJLG KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV 4. Boj za narodno enakopravnost Do decembrske ustave. Leta 1848 slovesno priznane enkosti vseh državljanov pred zakonom tudi naslednja absolutistična in tej sledeča nova u-stavna doba ni niti preklicala niti dejansko popolnoma zavrgla. Pod pojmom enakosti pred zakonom so razumevali tudi enakost pravic tako vsakega posameznika kakor tudi celega naroda. Razen pravice do izobrazbe v materinem jeziku, o čemer bomo razpravljali v prihodnjem poglavju, so zahtevali Slovenci, da se njihov jezik upošteva pravično tudi pri sodniji in pri vseh javnih uradih. Tu je bila v notranjem poslovanju od nekdaj ukoreninjena nemščina, ki so jo hoteli obdržati tudi v pismenem občevanju si strankami. S staro navado so najprej prelomili na sodišču, kjer je potreba silila, da se je sodnik vsaj pri ustnem obravnavanju mogel brez tolmačev sporazumeti s stranko. Isto je bilo tudi s političnimi oblastvi, ki so zlasti po odhodu Francozov iz naših dežel večkrat prejela navodila, da mora uradništvo razumeti jezik ljudstva. Dekret Dvorne pisarne z dne 15. marca 1818 je iznova naročal, da morajo kresij ski uradniki popolnoma poznati jezik dežele ali kraja, v katerem službujejo. Leta 1827 je cesar zopet zabičava! deželnim vladam, naj jezikovnih predpisov ne zanemarjajo. Čeprav uradniki niso zado- Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. 68 St. ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas JOS. GLOBOKAR 986 E. 74th St, HE 1-6607 stili vsem zahtevam, je vendar v splošnem bilo mogoče, ugoditi vsaj najnujnejšim željam in potrebam prebivalstva. Dokler ni bilo vidnejšega pritiska od strani javnosti, je bilo pač sko-ro vse odvisno od dobre volje posameznega uradnika. Ta pa slovenskemu uradovanju ni bil naklonjen. Če je bil tujec, mu ni bilo mar za narodove težnje, v tujini šolani domačin se pa iz lagodnosti ni silil z uradovanjem v jeziku, ki se je v te namene moral šele razviti. Slovenskim odvetnikom, notarjem in duhovnikom je treba priznati, da iso izvršili glavni boj za veljavo slovenščine v uradih. Saj so oni bodrili ljudstvo, da je trdno vztrajalo pri svojih zahtevah, in skozi njihove roke je šla pretežna večina slovenskih vlog na državna in samoupravna oblastva, kjer je bilo treba ledeni oklep ravnodušnosti ali še češče neprikritega nasprotovanja šele razbiti. Ko so ljudje opazili uspehe narodnega prizadevanja, jim je to vlilo novega poguma, vzrasla je samozavest in rodilo se je zaupanje do voditeljev. Ko se je po razglasitvi oktobrskega diploma in februarskega patenta zbral kranjski deželni zbor, je na prvi seji dne 6. aprila 1861 predlagal Bleiweis, naj se pismo na cesarja sestavi razen v nemškem tudi v slovenskem jeziku. V dvorani se je zaradi novosti take zahteve pojavilo sicer hipno vznemirjenje, vendar-pa si nikdo ni upal ugovarjati Blei-weisovemu utemeljevanju, da mora za vsebino zvedeti tudi prebivalstvo dežele, ki je po dveh tretjinah slovensko. V tej adresi na cesarja je deželni zbor poudaril, da more moč in varnost države zagotoviti le tako edinstvo, ki dopušča notranjemu domačemu življenju posameznih dežel glede na njihove narodnostne posebnosti v šegah, omiki in pravni zavesti svoboden razvoj. (Dalje«, prihodnjič.) v,. SEPTEMBER 22. — Blagoslovitev nove farne dvorane jn telovadnice pri sv. Vidu zjutraj ob 11:00. Banket ob peti uri popoldne. 29. — Glasbena Matica bo podala ob štirih pop. koncert v SND na E. 80 St. pod okriljem newburskih SDZ društev. 29. — Podružnica št. 25 SŽZ priredi ob dveh pop- v cerkveni dvorani sv. Vida “card party.” OKTOBER 5. — Dduštva Kristusa Kralja št. 226 priredi v SND na St. Clair Ave. jesenski ples. 20. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi v šolski dvorani družabni večer. 6. — Pevski zbor Triglav ima vinsko trgatev v Domu zahodnih Slovencev na 6818 Denison Ave. NOVEMBER 3. — Dramatsko društvo NAŠA ZVEZDA bo priredilo igro v SDD na Recher Ave. 3. — Glasbena Matica poda opero Carmen v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 3:30 pop. 10. — Podružnica št. 14 SŽZ priredi ob svoji 30-letnici banket in večerjo v AJC na Recher Ave. Začetek ob petih. imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniininHMni JOŽE GEDINA: PO VZHODU IN ZAPADU Assisi. V Porcijunkuli. Na grobu sv. Frančiška. Sv. Frančišek. Bazilika sv. Frančiška. V cerkvi sv. Klare. Grob sv. Klare. Frančiškani. Illlllllllll!ll!il!lll!l!llllll!ll!l!ll!!lllilll (Nadaljevanje.) Ta veliki izvoljenec božji je moral prestati veliko težav in bridkosti ne samo na telesu, ampak tudi na duši. Bog ga je preskušal ter ga prepustil vplivu hudobnega duha: sanjalo se mu je, da je pogubljen. V teh težkih -sanjah se mu je zdelo, da gre od Porcijunkule proti mestu; spremljan od hudih duhov je počasi stopal. Ves razdvojen in potrt v duši se približa bolnišnici gobavcev. Gobavi bolniki, ki so se ga prej razveselili kakor angela, so ga zdaj vsi prestrašeni gledali, potem pa zaženo strašen krik: “Pomagajte! Frančišek prihaja in z njim vsa truma peklenska.” Dva -si zakrijeta oči, da ne bi videla te strahote, eden pa, kateremu je Frančišek pripravil toplo kopel in mu lastnoročno umil gnijoče telo in se mu je od tistega časa zdravje vidno vračalo zakriiči: Takšen torej si, o Frančišek, ti najsvetejši med svetimi! Torej si že umrl in si zdaj v družbi najgrših duhov peklenskih? O, o, komu naj človek še verjame na svetu, če je bi celo tvoja svetost laž in si zdaj zavražen in pogubljen.” Frančišek čuti, kako mu mrzel znoj porosi čelo; ves se trese od žalosti ih groze. Hoče spregovoriti dobro in blago be- sedo opravičbe in tolažbe, a ne more; jezik v ustih je kakor svinčen. Vse se ga boji. Kaj se me tako boje? se vpraša Frančišek: Ali sem res pogubljen? Hoče jih blagosloviti, pa roke ne more dvigniti, kakor mrtva je. Seveda, kako pa naj blagoslavljam, če sem pa res pogubljen, ga bolno zapeče v duši. Tedaj zasliši tik ob sebi, za seboj ali sam ob sebi — ne more natanko spoznati — sirov škodoželjen posmeh: “Pa si v življenju tako blagoslavljal, o Frančišek! G ti lažnik, lažnik!” Hoče moliti, da bi z molitvijo pregnal nevidnega zasmehoval-ca in ublažil grozo. A tudi moliti ne more; kakor bi imel glavo uklonjeno in stisnjeno v težak tesen obroč. Spozna, da ne more: Seveda kako bi molil, ko pa sem zavržen, Frančišek si zakrije lice z rokami ter kakor z najhujšo sramoto udarjen hiti naprej. Na goro Subasio pojdem, si misli k bratu Rufinu; svet mož je kakor angel božji. Drhteč od boli s povešenim pogledom, v oči ga peče sramota in s težkim srcem kakor Gospod na vrt Getzemani se napoti navzgor. Kar zasliši prestrašene glasove otrok, ki beže pred njim; ena izmed deklic pade, se hitro pobere, pograbi kamen in ga z vso močjo vrže proti Frančišku: “To imaš, ti po-gubljenec!” V preveliki boli nasloni glavo na zid in brez pomena se mu ž njim godi. zdi, da bi hodil k bratu Rufinu. Pogubljen, pogubljen. ... Pa vendar grem na goro; s težkim srcem stopa naprej; brat Ruf in sedi pred votlino na klopi, dvigne glavo: “Me li straši spet satan, ali je bridka resnica? Ali je to mogoče — Frančišek, da hi bil pogubljen? Potemtakem je res vsa ustanova zmota in deto že večkrat, a sem vedno mislil, da je to razodetje samo slepilo satanovo. . . . In Rufin se v grozi in bolesti prime z obema rokama za glavo ter zakliče: “Torej bomo vsi zavrženi in pogubljeni? O Kriste, Kriste!” ter izgine v votlino, dočim Frančišek zaman čaka pred votlino kakor berač pred bogatinovimi durmi. Brat Rufin se ni povrnil. Kam sedaj? Domov k Porcijunkuli? Kdo ve, kako bi ga sprejeli tam in če me ne bi izgnali tudi od tam? Pa se odloči: K sv. Damjanu grem! Napoti se k samostanu. Še ni vstopil v samostan; pred vrati stoji in čaka. Tudi tukaj se mu zdi, da so vrata zanj zaprta. Tedaj se odpro vrata ih prikaže se Klara, ki kakor oka-menela gleda Frančiška; usta so ji odprta, toda od groze ne more krikniti, nato zapre težka vrata in izgine brez besede. Torej tudi ta noče več zanj. Tako stoji sredi ceste in čuti, da na vsem svetu in niti v kraljestvu zavrženih ni duše, ki bi bila tako neusmiljeno samotna in zapuščena kakor je njegova. Kdo mu ostane zdaj? Na vsem svetu nih--če: razen edini Bog. Ozre se kvišku; a tedaj zapazi z novo grozo, da ni obnebja nad njim: Vse je brezkončno prazno in brezbrežna praznina, da ga z ledeno bolestjo zazebe v dušo. Torej tudi Boga ni več? . . . A, je, mora biti! Le, da sem jaz, ki sem izpred njegovega presvetega obličja za vekomaj zavržen, s svojim pogledom do njega prodreti ne morem in ne smem. Tedaj začuti mogočno hrepenenje po Bogu, ki ga je vedno nosil v srcu in duši, tako nepremagljivo gorečo željo po njem, da široko razprostre roke in zakliče s kipečim glasom: “In dasi sem pogubljen, še v globočini svoje zavrženosti te ljubim, moj Bog, ljubim . . . Tedaj zasliši poleg sebe svojega ljubljenca bi*atayLeona: “O, oče Frančišek, kako bi bil ti pogubljen? Saj mi je razodel sam Gospod Kristus, da boš deležen take obilne milosti nebeškega veselja kakor samo malo izredno blagoslovljenih, posebno izvoljenih duš. Ne, ne, oče Frančišek! Kaj bi bilo šele z nami, če bi bil ti pogubljen? O skušnjava satanova te moti in straši. V imenu Jezusa presladkega, odstopi duh teme.” In Frančišek je odprl vročične oči ter dolgo strmel čudeč se, kakor, da nič ne ve, kaj se Še vedno mu je bil pogled poln gfoze in mrzlega obupa; polagoma pa je prihajalo v dušo spoznanje in novo upanje, potem upre pogled na sv. razpelo na steni in zaprosi brata Leona: Brat Leon, daj mi Jezusa. Tedaj je prijel z drhtečo roko križ ter poln hvaležnosti zaklical: “Še nikoli te nisem ljubil, sladki moj Jezus, bila najtežja, ura v življenju sv« Frančiška, ko je mislil, da je pogubljen. V trudu, trpljenju in samo-zatajevanju je Frančišek zorel za nebesa in v tem tudi zbolel. Kristusove rane so ga bolele tudi oči, da je nazadnje skoro oslepel. Zdravniki so gaj? zdravili po tedanjih metodah s tem, da so mu z razbeljenim železom žgali sence. V aprilu 1. 1226 je neko noč hudo bljuval kri in tudi noge so mu pričele otekati. Bratje so tedaj mislili, da je smrt že blizu. Toda Bog je hotel, da Frančišek v svojem dolgem trpljenju izžarel svojo veliko ljubezen do Križanega. Asiški škof je sprejel bolnika v svojo palačo, da bi mu z boljšo postrežbo in zdravniško pomočjo lajšal trpljenje. Smrti se nič bal. Ko mu je zdravnik povedal, da ni več daleč dan ločitve, je pobožno in vdano sklenil roke ter vesel rekel: “Pozdravljena sestra smrt!” imel pa je še eno željo: Da umrje pri Mariji Angleški. Bratje so mu hoteli izpolniti tudi to željo. (Dalje prihodnjič) ------o------ lotnim razredom z milom in krtačo umil usta. Šolarjevi starši so učitelja tožili, sodišče pa je pohvalilo njegovo metodo. * Rickie Hill iz Bostona je zamenjal s svojim prijateljem pisemskega goloba. Oba prijatelja sta pticama porezala peruti, da jima ne bi ušla. Toda goloba sta se peš odpravila vsak proti svojemu domu, ki sta bila oddaljena nad tri milje, in tudi srečno dospsla k svojima bivšima gospodarjema. ^ Policijski komisar Soria se je po nekem tovariškem večeru zalotil, da glasno poje sredi ceste svojega revirja. Odšel je na policijsko postajo, se sam aretiral, trikrat podpisal protokol (kot obtoženec, kot priča in kot šef policije) ter se obsodil na dva dni zapora. Ženske dobijo delo Išče Dekle dobi delo se dekle ali več 35 let, Po svetu Neki desetletni londoski šo-larček je imel navado, da jejne-prestano strahovito preklinjal. Učitelj mu je za kazen pred ce- prevara, kakor mi je bilo razo- kakor te ljubim zdaj.” To je HELP WANTED — FEMALE GENERAL OFFICE WORK Typing not essential. 5-day week. Good working conditions. Excellent chance for advancement. Hourly rate. Permanent position Apply 9 a.m. to 4 p.m. FAIRMONT FOOD CO. 2310 W. 17th St. (159) REGISTERED NURSE FOR INDUSTRIAL OFFICE INTERVIEWS 2 TO 4 P. M. $18 PER DAY 200 REPUBLIC BLDG. FA 1-1270 or MAin 1-2600 (159) CLERK FOR BAKERY Cedar-Green area, evening hours. High hourly rate. Uniforms furnished. Health and welfare benefits. For information call ER 1-4747, 1/0 a.m. to 4 p.m. NEW YORK BAKERY 13903 Cedar 11621 BOOKKEEPER - ASST. Duties consist of operating comptometer, typing, payroll, accounts payable and receivable. Experienced. Air conditioned modern office, 5-day week, group insurance, hospitalization. Paid holidays and vacations. CUYAHOGA STAMPING CO. 10201 Harvard Ave. DI 1-8100 (169) Marchani Gai&ulaior OPERATOR Oampus Sweater Ei Sportswear Go. needs experienced Marchant calculator operator or Comptometer operator. Seasonal work. Fully air-conditioned building. Apply 8:30 a.m. to 5:30 p.m. Sat. 8:30 a.m. to 1 p.m. 3955 Euclid Ave. — (160) HELP WANTED — MALE PODMORNICE-LETALONOSILKE? — Letalonosilke bodočnosti ne bodo plule po valovih oceanov, ampak pod. njihovo gladino, pravi Frank Tinsley v zadnjem Mechanix Illustrated Magazine. Japonska gradi baje že sedaj podmornico z nosilnostjo 30,000 ton za prevoz surovega olja. Slika nam kaže dve bodoči podmornici-letalonosilki, kot jih je po fantaziji: narisal . Tinsley v .omenjenem časopisu. INTERNAL and EXTERNAL GRINDER Job shop experience preferred. Previous experience with aircraft work required. Must be able to setup machine. WEST INDUSTRIES, Inc. 19218 Redwood Rd. off Dilie Rd. KE 1-9555 (160) BROWN & SHARPE OPERATOR AND SET UP MAN Must have experience Hourly rate. ■' Day shift W. J. SCHOENBERGER CO. ki ima skušnjo z otroci. Lahko hišno delo. Mora razumeti angleško. Stanovanje. Kličite MU 1-3545 po 7. uri. (158) WANTED COUNTER GIRL CALL HE 1-5254 (159) MALI OGLASI Hiša naprodaj 610 E. 123 St., za 1 družino, 4 spalnice, v izvrstnem stanju, odprto dokler ne bo prodano. Kličite za sestanek PO 1-6572. .(x> Naprodaj Richmond Heights, tudi znan kot “Slovenski Heights!’, lot 75 x 150, vse poprave plačane, druga cesta južno od Chardon Rd. blizu Richmond Rd. $3200. MAVEC & CO. 26101 Euclid Ave. RE 2-8710 (162) Sobe se odda Stanovanje se odda starejši dvojici. Pokličite med 5. in 6. uro KE ,1-2873. (158) Išče stanovanje Išče se 4 neopremljenih sob. Nič otrok. Kličite EN 1-7511. __________________________058) MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. lekarna bo zaprta en teden od 21. avgusta do 28 avgusta. Spet odprto 29. avgusta. (159) Naprodaj Na E. 131 St. šest sobna zidana hiša, štiri spalnice, garaža za dve kari vse vodne cevi iz bakra; dobro sosedstvo. Cena samo $11,900, Na Lake Shore Blvd. in Euclid, zidana Colonial hiša, tri spalnice, garaža za dve kari, cena zmerna. Za podrobnosti se obrnite na Kovač Realty 960 E. 185 St. KE 1-5030 (158) Euclid, O. severnq od Blvd. E. 214 St. zidana Colonial hiša s 3. spalnicami je naprodaj. Električna kuhinja. Kličite RE 1-6015. (162) 8810 Harvard Ave. (161) Naprodaj Enodružinska hiša, 5 sob in kopalnica na 1231 E. 170 St. $13,-500. Vprašajte na 1230 E. 170 St., ali kličite IV 1-1026. (160) Sobe se odda 4 neopremljene sobe se odda zgoraj ljudem brez otrok. HE 1-8838, na 1004 E. 72 St. —(159) STREHE — ALUMINIJASTE STRANI Žlebovi in karpentersko delo Kličite J. Kovich - EN 1-2843 Vašega gradbenega strokovnjaka že 25 let -(162) AMERIŠKA DOMOVINA, “Stiški menihi ne mislijo tako,” je Janez popravljal. “Zaradi tlačanov imajo zmerom kakovo zdraho z graščaki.” “In tlačani jim zdaj iz same hvaležnosti pretijo z upori!” je deseti brat podsmešno šepetal. “Samo poskusijo naj!” je Peter Klepec preteče renčal. “Če se res spet ukreše kakov upor, se postavim pred samostan in naučim tlačane, kaj je prav!” Grad je zdajci oživel, Šimen se je že moral razvozlati in zbuditi brambovce. Uskoki so se medtem približali in ob zidovje začeli prislanjati lestve in po mačje tiho plezati v grad. A čuječi brambovci so jim trli betice in jih klatili v jarek. Nastal je velik hrup. Janez) deseti brat in Peter Klepec so razločno slišali vse, le videti niso mogli zaradi teme. Grajski so vpili in se hrabrili. Uskoki pa so se le molče dre-vili ob ozidje trdnega grada. Na pomagaj so privreli okoliški tlačani boj vseh zoper vse je napravil tak poboj in polo-maj, da ga grad tudi ob turških napadih še ni doživel takega. “Vidiš, tlačani so pritekli, da bi s svojim življenjem branili grad!” je deseti brat tiho rev-skal v Janeza. “In takele sužne duše čvekajo o svobodi in junačijo o uporih! Če se res obnovijo kakove prekucije, ostani doma, bolje bo zate!” Janez je molčal, sram ga je bilo. CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY GREETING CARDS AND GIFT STORE Est. 18 Yrs. Owner will sacrifice for quick sale on account of health. Call Bishop 7-3204. (158) HOTEL, only one. Morocco, Ind.— 3 story brick, 14 bdrms, 3 apartments, dining room, lobby. Full basement, hot air heating. Nearby Lake Murphy area provides excellent hunting and fishing. Over $5,000 annual income. Priced to sell by owner. Write E. Sutton. Morocco, Ind., or phone Morocco 37. (159) NIGHT CLUB and four room house on popular lake in N. W. Minn. Four acres of land and approx. 1000 ft. of lake shore. Excellent location for cabins. Price 18,000. By owner. Write Hill-Top, Frazee, Minn. (150) HOUSEHOLD HELP lENERAL HOUSEWORK. — Light cooking. Must like children. Own room and private bath in good home for right girl or mature woman. — Attractive salary. Must have city references. IDlewood 2-8319. (158) FEMALE HELP WANTED GENERAL HOUSEWORK. — Adults — Must stay — Own . Room and Bath. Buckingham 1-7844. (159) RESORT PROPERTY FOR SALE i POWERS LAKE — 6 bedroom all yr. home. 100 fit. lake frontage. Garage. Very deep wooded lot. Former residential hotel. Large dining and front porch. Private pier, beach. Priced to sell by owner. SHerwood 2-4076 after 1 p.m. (159) XX. Mimo hruške so tekli curki tlačanov, po vsakem se je hrup večal, tlačanske kose so prav nepriejtno v hrbet pikale Uskoke, ki so po lestvah silili v grad. Oni trije na hruški so bili nejevoljni. “Nič jih ne spametuje tlačanov, to zdaj vem!” “Morda mislijo, da bi razbojniki, ko bi opravili z gradom, prišli tudi nadnje?” “Nič ne mislijo. Če bi kdaj kaj mislili, ne bi bili zmerom pripravljeni, tudi umreti za grad!” “Mika me, da bi stopil tjale dol in da bi razpodil tlačansko drhal!” je Peter Klepec škripal z zobmi. “Nikamor se mi ne geni, o Peter Klepec!” ga je deseti brat krotil. “Medved, kakršen si, bi vse zdrobil, kar jih je pred gradom in v gradu!” “Ne bi, ne bi deseti sin svo-je matere!” je brdavs skoraj prosil. “Vsaj enega bi rad spreobrnil!” “Slušati me moraš, o Peter Klepec!” “Ne morem, ljubi deseti brat, ne morem! Strahovito me kači, storiti moram, kar mi je šinilo v glavo, božja volja je taka, sicer bi, to cem prav dobro še nocoj res zdrobil v sončni prah vse in razmezgal do nerazpo-znave, kar bi mi prišlo v pesti!” Tako je rekel in zdrsnil na tla, hrknil in mrknil v temo. Nameril se je prav na tlačane, ki so s čekanom in cepci, s koso in betom nagajali U-skokom. Iz teme je segel po prvem tlačanu, ga stisnil pod pazduho in ga kakor mlado ma-če odnesel pod hruško. “Kdo si?” ga je pestil. “Kaj si hotel v tem hrupu? Krasti, kajne?” “Grad je klical na pomagaj, pa sem prišel, kakor vsi drugi.” Peter Klepec ga je spoznal po glasu in se začudil. “In si zvesto hotel braniti grad?” “Valpet je ukazal.” “Kaj se ti ne zdi, da bi bilo bolje, če bi jih tudi grad vsaj enkrat dobil po grbi?” Tlačan je molčal in iskal pravo besedo, pa je ni našel. j Kmalu si se premislil, preleti Krajinčan! Ali je že tako dolgo, ko si v Mirnški jami pometal z gospodo in jim plenil in podiral gradove?” “Kdo ti je pravil, da sem govoril tako?” “Tisti, ki te je poslušal.” “Bedak je in izdajavec, tako mu povej!” “Bom. A ti mi povej, kako se pravi tistemu, ki gredoč na ljudsko veče v Mirnško jamo smukne v stiški samostan in na Grundljevo — pa izda vse!” Krajinčan je molčal in drhtel od strahu. Kdo je ta, ki gleda prav na dno srca? “Ne vem, v katero mer ti besede blodijo in kaj bi rad!” se je repenčil. “Povej rajši ti, kdo ti daje pravico, me loviti in pestiti.” “Tu si zdaj, ne vprašuj, odgovarjaj!’ ’ “Spoti se mi spravi, na miru me pusti!” je Krajinčan prhnil v temo; a Peter Klepec je bil uren, precej ga je spet imel pod hruško. “Kaj nisi — Peter Klepec?” je Krajinčan ubiral drugo struno. “Seveda si. O, le stoj, ne pohvali te grof, če zve, da si me zaviral, ko sem branil grad!” “In ti, izdajavec, preskrbiš, da zve, kajne?” “Na miru pusti mene ti, pa pustim tebe tudi jaz!” “O bodi ga zahvaljen Bog, da'je tako dober z menoj tale zavrženi izdajavec!” “Nikar, Peter Klepec, tožbo ti nakanim, hud odgovor boš dajal in žal ti bo da si natolceval tako grdo!” “In ker sem te zaviral, da nisi mogel braniti gradu, ko so prišli ljudje in hoteli lepo tiho storiti, kar si ti v Mirnški jami svetoval na ves glas, ali ne?” “Grof te privije in prisuče tudi za to!” “In tudi te izdaje te ne bo'la. “Kaj bi?” sram, malopriden si zadosti! E- “Slišal sem, da je venderla na izdaja več ali manj, kaj je hodil semkaj!” to tebi? Vest ti jo zmore ko nič.’«* Kranjinčan je škripal z zobmi, rekel ni nobene. “In kdor ni nocoj pritekel na pomagaj gradu, ga tudi pričr-niš, je-li?” “Kaj tebi mar?” Peter Klepec se ni mogel več premagovati, sveta jeza ga je grabila že ves čas, zdaj je zar- vstopil in se zasmejal. “Zakaj sprašuješ mene, če vohljaš za menoj in me daješ v jezike?’ ’ Vpila sta in ščeketala skoraj na ves glas. “Račun delata, pa se jima ne ujema!” so si sosedje namigovali. Mimo je prišel deseti brat, jul, Kranjinčana popal za ko-peti in z njim počil ob hruško. J Deseti brat in Janez sta se spustila z drevesa in stoknila od groze. “Kaj si storil, človek nesrečni?’ ’ “Mislim, veliko dobro delo! Pogubil sem izdajavca, ki se je pripravljal, da bi škodoval nam vsem!” Le-onadva sta premolknila od začudenja. Kaj ni tale brdavs prav tisti, ki se je skoraj razjokal otodile, ker je po nesreči in nerodnosti pogubil razbojnika? A zdaj gre in domačemu človeku zatrešči betico, kakor bi baba ubila bolho! “Pljunimo!” je Peter Klepec zarenčal. “Pojdimo, oprlavili smo!” XXI. Deseti brat se je drugi dan mudil po Malem Gabru in Žu-bini; prisluškoval je, ali kdo že 1 ve. kaj se je sinoči godilo v Žu-žemperku. Novica ni našla poti semkaj, vas še tega ni vedela vsa, da se je vrnil Kablič. Pripompljal je sredi noči in še ni stopil izpod strehe, ves čas se je le grizel z Marinko, kaj je počela vse te tedne njegove voze, s kom govorila in kaj postorila na do-mačijici. “Ali se je Gorenjko kdaj o-glasil pri tebi?” je naposled ljubosumno vprašal. “Nikoli,” se je neumno laga- “0 Kablič, kaj si doma? In se že golobčkaš z ljubo ženico, ki je tako koprnela po tebi?” VAM JE VŠEČ? — Dekle na sliki kaže novo modno stvaritev rimske delavnice Fontana. Plašč je iz grobega blaga z ovratnikom iz mehkega žameta in žametnimi zavihki na tričetrtinskih rokavih. Rame niso izrazite, prav tako ne pas. Plašč je močno ohlapen. Torbica je iz enakega blaga. ur NAROČITE SI DNEVNIK CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE | _________ i PALATINE—\y2 story, 4 bedroom frame; full basement;; automatic oil heat; new plumbing, 100 amp. service. 1 car gar., 50x132 lot; new comb, storms and screens; new roof, 2 blks. from sch., trans., and business distriqt. Owner will sacrifice. Call Palatine, 111. 886. (158) i LIVE IN VACATION LAND — Im-I mediate occupancy. Beautiful, large 3 bedrooms, 2 tile baths, L shaped ranch. Gas heat. Guest house on income property. Private beach,: boat house, 3 large landscaped lots. Nr. school, churches. By owner. 532,500, includes appliances. Phone Fox Lake, JUsitice 7-0293. (160) 1 AMERIŠKO DOMOVINO ST. THECLA — NORWOOD PARK— 2 story 8 rm. residence. Gas hot water heat. Has 2nd kitchen upstairs and 2 full baths. 2 car garage. — Walking dist. to parochial school. Can be used for relatives or income. Best offer. Must be seen. By owner. NEwcasde 1-0687. ORLAND PARK 5 rooms, 2 bedrooms, tile bath, fireplace, full basement, automatic oil heat. Garage. Lot 60x120. Pričel to sell by owneer. Fleldbrook 9-0245 (159) DVONADSTROPNO POSLOPJE — 6 sob na drugem, 4 sobe na prvem, s trgovino. Polno podkleteno. 2 lota vzhodno od hiše. Kličite lastnika po 12. uri opoldne. ROckwell 2-7040. NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK “Kaj bi rad, povej, drugo tebi nič mar!” “Pa ne, da so ti na piano pomagali Uskoki?” “Izpustili so me grajski — kaj česnaš o Uskokih?” ga je Kablič strahoma gledal. “Grof? Saj ga ni bilo doma. Ušel si, kajne? Sitnosti bodo, e pote pridejo, le brž se nagolob-čkaj!” se je deseti brat posmehnil in šel. Vedečnost ga je gnala tudi v Žubino in lotiti se je hotel tudi Štepiča. Poniglavo je menda! DR. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Ave., vhod na E. 62 St. Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. Prijave nepotrebne Nad North American banko po vrtu, gospodar ga je spazil. “Kaj bi rad tu?” ga je bre-zasto meril. “Molči, gospodar, molči,” se je prevejanec skrivnostno sukal okoli tepke, “saj ti povem precej.’ ’ “Poberi se mi, sicer vzamem v roke kaj lesenega!” (Dalje prihodnjič) LAKE ERIE LUMBER CO. 1321 Marquette VSEH VRST LESA. DESKE, VRATA, OKNA, FURNIR (PLYWOOD) Vaš sosed — blizu E. 55 St. in St. Clair Ave. HE 1-5080 Odprto od 8 zj. do 5 pop. V soboto do. 12:00 opoldne ioderfii šivaln! stroji • Življenska garancija • Avtomatično krpanje • Vidna izbira šivanja ° Oprema vključena • Motorna in nožna kontrola • Lep zaboj za prenašanje $10 naplačila LAHKI POGOJI WOLF FABRIC CENTER 7012 Superior Ave. EN 1-3764 Pomagajmo svojcem v starem kraju! • Sneg in mraz sta v letošnjem maju uničila velik del p-ridelka v Sloveniji in še nekaterih drugih predelih Jugoslavije. Posledica tega bo novo pomanjkanje, nova STISKA ZA HRANO! Občutili jo bodo brez dvoma tudi naši svojci in prijatelji, če jim ne BOMO MI POMAGALI. Pomagajmo jim s POŠILJKO ŽIVIL. MOKA, KAVA, RIŽ, pa tudi MAST so posebno dobrodošle stvari! Nam se kak dolar ne bo preveč poznal, svojcem v domovini bo pa z njim dosti pomagano. Za VSAK DOLAR, ki ga pošljete preko Nar. banke FLRJ, bodo dobili Vaši doma 600 DINARJEV. Obisk rojstnega kraja nam je v veliko veselje. Iz leta v leto odhaja več rojakov na počitnice preko morja. Potovanje v poznem poletju in jeseni je prav prijetno, p-a tudi v domovini je jesen lepa. Med tem ko ljubijo mladi pomlad, je zrelim in starejš:m ljudem bo^j všeč jesen, jesen v domovini še prav posebej! Na LADJAH je za avgust, setember in oktober še mogoče dobiti mesta. Prav tako tudi na LETALIH! Če želite pomagati svojcem v domovini ali če nameravate obiskati rojstno domovino, se obrnite na: m •VfrJ &.*■ ■vib § M' 6419 St. Ciair Ave. HE 1-4(48 ~ '/'A ' ' 1 'L";" .. .'■■■■ • - . rY’‘--W, Se priporočamo ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov; R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: Newbury 1283 PRVENEC — Pat Magic v Ely, Minn., pregleduje enega izmed prvih motorjev za čolne, ki se je prašil 25 let v garaži Franka Pucla. Pucel pravi, da je motor, ki je verjetno bil zgrajen pri Water manu, predniku sedanje Johnson Outboard Motor Co. Vsekano ima št. 1.