249
—   Svetovni sestanek časnikarjev se bode vršil letos dne 26. septembra v Lissaboni, kakor je sklenil centralni urad ftasnikarskege društva dne 15. junija v Heidelbergu. Na sestanku se bodo razpravljala važna vprašanja glede brzojavnega tarifa, ustanovitve posredovalnega urada za dopisnike, literarne lastnine, internacijonalnega razsodišča in več drugih zanimivih toČk
—  Nesreča vsled utrganja oblaka V Belapolanki v južni Sibiriji zgodila se je velika nesreča. Utrgal se je oblak in nastali so hipoma celi potoki, ki so drvili s tako silo, da so poruMli več hiš in izruli mnogo tudi močnih dreves. Utonilo je 5 žensk in 4 otroci. Ob enem §e je vsula grozna toča. ki je vničila popolnoma vso setev.
—   Največji dobrotnik na svetu je baje ameriški milijonar John Rockefeller. Njegovi letni dohodki znašajo 40 milijonov kron. Tovarnar Eockefeller da i/g svojih dohodkov v dobrodelne namene. Tekom zadnjih 20 let je izdal baje več kakor 100 milijonov kron; njegove dobrodelne ustanove prinašajo vsako uro — 1000 kron, torej 8,760 000 kron na leto. Vseučilišču v Čikagu je podaril 24 milijonov kron. Ta izjema mej bogatini živi jako   priprosto in vedno pridno dela.
—  Koliko velja Amerikance vojna? Listi poročajo, da so Amerikanci za vojsko meseca maja izdali 47,173 000 dolarjev, vplačalo pa se je samo 28,130 686 dolarjev, nastal je tedaj deficit 19,000.000 dolarjev. Največji del izdanega denarja porabil se je za vojni oddelek, namreč 17,000 000 dolarjev, za penzije 12,000.000 dolarjev in 8,795.000 dolarjev za mornarico. Samo v vojnem oddelku so jeden dan izplačali 4,105.000 dolarjev. Večina te svote spada na železnične stroške premikajočih vojaških krdel za Manilo. Tako malo je gotovine v državnem zakladu, da so 8,000.000 dolarjev izplačali v zlatu. Eezerva v zlatu znaša sedaj samo ša 173 milijonov dolarjev.
             Novice.
—  Bankerot žitnega špekulanta Amerikanski špekulant Josip Leiter, kateri je sestavil meščansko zvezo ameriških žitnih trgovcev in provzročil sedanjo draginje žita ne samo v Ameriki in Evropi ampak po celem svetu, kateri je še 1. junija napravil iz svojih transakcij deset milijonov dolarjev larjev dobička je bankerotiral. Niso ga strmoglavili špekulantje, saj 80 bili vsi kapitalisti v njegovem taboru, ni ga strmoglavilo občinstvo, ampak strmoglavila ga je priroda sama. Začetkom marca je bilo v Ameriki 150 milijonov bushelov žita na razpolaganje, a ker je letos pričakovati tako letino, kakoršne v Ameriki še nikdar ni bilo, jela je cena žita rapidno padati vzlic Leiterjevim prizadevanjem in to je Leiterja prisilila k likvidaciji, ki je napravila pravi krah.
—  Strela udarila v cerkev Iz Prage se poroča, da je v Bambergi udarila na sv. Rešnjega telesa strela v cerkev, ko so se ravno ljudje od procesije zatekli v njo pred hudo uro. Strela je težko ranila šest veterancev in štiri otroke, jed-nega veterana je strela ubila. Zmešnjava in strah je bil velik mej ljudmi. Mnogo se jih je poškodovalo, ko so bežali na prosto. — V me tu Koscielce na Gališkem je udarila strela v cerkev med službo božjo. Zvonik se je vžgal. V cerkvi je   strela ubila 5 Ijudjj, 25 pa težko ranila.
—   Koliko je stalo Spanjsko odkritje Amerike? Za časa ko je Kolumbus odkril Ameriko je bil na Španjskem v prometu neki srebrni denar z imenom marav^^ili. Neki nemški učenjak je dognal, da je eden tedanji maravedi vreden 2Y2 vinarja Glasom starih španjskih spisov je pa stala prva Kolumbova ekspedicija, ustoječa iz treh ladij, 1,040.000 ma-raved; potemtakem je odkritje Amerike veljalo  29.184 mark.
—   Umrl je dne 18 t m na Dunaji po dolgi, hudi bolezni v 68. letu c. in kr polkovnik v pokoji Jovan Braun, nekdaj poveljnik našega domačega pešpolka št. 17., pri katerem je rajnik prebil vso dobo svojega vojaškega službovanja in kateremu je bil udan z dušo in telesom. Pogreb je bil dne 20. t. m. ob 2   uri popoludne. Naj v miru počiva !