V Kranju in Skofji Loki sta bili v soboto in nedeljo dve osrednji športni prireditvi. V zimskem bazenu v Kranju so se člani in članice borili za zimske republiške naslove v plavanju. Jugoslovanska smučarska pionirska reprezentanca pa je na mednarodnem FIS smučarskem tekmovanju Loka '78 osvojila med šestimi ekipami odlično drugo mesto. Foto: F. Perdan
_>
Leto XXXI. Številka 14
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Trlič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — v. d. odgovornega urednika Andrej 2alar
GLASILO SOCI
N E
Kranj, torek, 21. 2. 1978 Cena: 3 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1968 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
ZA GORENJSKO
Pred volitvami
c
Gorenjska se dogovarja o dolgoročnem razvoju
Temeljne kandidacijske konference
V vseh gorenjskih občinah potekajo intenzivne priprave na volitve. Po evidentiranju so bili na vrsti predkandidacijski postopki in nato samo kandidiranje.
Po predkandidacijskih postopkih, v katerih so se delovni ljudje neposredno po svojih delegatih dogovarjali o možnih kandidatih in jih predlagali, so na vrsti kandidacijske konference. Na teh se opravi kandidiranje članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in delegatov družbenopolitičnega zbora skupščine občine. Temeljne kandidacijske konference se sklicujejo v vseh temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in te na dveh sejah opravijo svoje delo. Na prvi seji obravnavajo in sprejmejo poslovnik ter poročila o dosedanji volilni aktivnosti in sprejmejo predloge možnih kandidatov za člane delegacij in kandidatno listo za člane delegacij. Obravnavajo tudi predloge več možnih kandidatov za vodilne funkcije, za delegate družbenopolitičnega zbora in za kandidate republike in zveze. Določijo tudi delegate za prvo sejo občinske kandidacijske konference. Na drugi seji obravnavajo poročilo o aktivnosti, predlagajo možne kandidate za delegate zveznega zbora skupščine SFRJ ter obravnavajo in oblikujejo stališča o možnih kandidatih za nosilce vodilnih funkcij v občinski skupščini, v republiški skupščini, za delegate družbenopolitičnega zbora skupščine SRS, za zbor republik in pokrajin in kandidate za člane predsedstva SRS. Tudi na drugi seji določijo delegata za drugo sejo občinske kandidacijske konference.
V temeljni organizaciji združenega dela ali v delovni skupnosti, ki ima manj kot 30 delovnih ljudi, sestavljajo temeljno kandidacijsko konferenco vsi delovni ljudje in izvršni odbor osnovne organizacije sindikata skupaj z vodstvi družbenopolitičnih organizacij. V temeljnih organizacijah, kjer je več kot 30 delovnih ljudi in deluje delavski svet, nima pa samoupravnih delovnih skupin, se vključi v konferenco še delavski svet. Će pa ima temeljna organizacija tudi samoupravne delovne skupine, tedaj kandidacijsko konferenco sestavljajo delegati iz vsake samoupravne delovne skupine, delavski svet in izvrsni odbor osnovne organizacije sindikata skupaj z vodstvi družbenopolitičnih organizacij. Podobno se oblikujejo temeljne kandidacijske konference tudi v krajevni skupnosti, kjer v manjših skupnostih sestavljajo konferenco vsi občani v krajevni skupnosti, svet krajevne skupnosti in izvršni odbor ali predsedstvo krajevne organizacije SZDL skupaj z vodstvi drugih družbenopolitičnih organizacij, v večjih krajevnih skupnostih pa delegati vaških in uličnih odborov SZDL in drugih odborov krajevne skupnosti, delegati hišnih svetov, svet krajevne skupnosti in izvršni odbor ali predsedstvo krajevne konference SZDL skupaj z vodstvi drugih družbenopolitičnih organizacij. D. S.
V.
IV. mednarodno FIS smučarsko tekmovanje pionirjev Loka '78
Pokal osvojili Avstrijci, naši drugi
ŠKOFJA LOKA - Mesto pod ^ubnikom in starovrška smučišča so pretekli teden, od četrtka do nedelje, gostila mladi alpski smučarski naraščaj Evrope in Kanade. Pionirji iz ^vstrije, Bolgarije, CSSR, Italije, ®vice, Kanade in Jugoslavije so bili gostje četrtega mednarodnega FIS tekmovanja. Na prisrčni Petkovi večerni otovoritvi, ki je pila ob baklah na Mestnem trgu, Je govoril predsednik organizacijskega odbora tekmovanja Ja-Šter, tekmovanje pa je odprl predsednik skupščine Anton Polajnar. Tekmovalci, gostje in gledalci so se * enominutnim mol
kom poklonili umrlemu generalnemu direktorju ljubljanske Emone Francu Nebcu. Emona je namreč prevzela pokroviteljstvo nad tem pionirskim tekmovanjem. Na nedeljski svečani podelitvi nagrad in pokalov je govoril in četrto prvenstvo zaprl častni predsednik mednarodnega FIS tekmovanja, predsednik izvršnega sveta skupščine Socialistične republike Slovenije Andrej Marine. Predsednik IS SRS si je ogledal tudi nedeljske boje mladih smučarjev v slalomu. V ekipni konkurenci so bili najboljši reprezentantje Avstrije.
Premalo povezovanja in dogovarjanja
mer pri kovinski industriji (Želez arna) ali elektrogospodarstvu, so najodgovornejši za razvoj znani, drugje pa bodo nujna Se dodatna dogovarjanja in usklajevanja.
Kranj — Predsedstvo skupščine gorenjskih občin je konec lanskega leta obravnavalo srednjeročne in dolgoročne razvojne smernice Gorenjske. Ob tem je izpostavilo tiste organizacije združenega dela, ki bi bile vsaka na svojem področju najodgovornejše za načrtovanje razvoja in združevanje interesov po posameznih panogah in področjih. Vendar takšna usmeritev ne postavlja posameznih delovnih organizacij v izjemen položaj, tmveč jih le zadolžuje, da poskrbe v panogi za primerno organiziranje združenega dela in skupno načrtovanje razvoja. Od temeljitosti in popolnosti planiranja so namreč odvisne investicije in udeležba bančnih sredstev. Ker pa smo se na Gorenjskem v preteklosti prepogosto zapirali v občinske meje ali celo za plotove podjetij, kar je bila voda na mlin lokalizmu in uveljavljanju interesov posameznikov ali ozkih skupin, smo prav na področju vlaganja marsikaj zamudili. Da bi odstranili takšne nazore, smo bili organizacijsko in družbenopolitično premalo močni, čeprav bi se lahko zgledovali po nekaterih drugih slovenskih regijah. V njih vlada večja enotnost pri pogledih na srednjeročni in dolgoročni razvoj. Temu primerno imajo že organizirane nekatere ustanove, katerih glavna naloga je predvsem načrtovanje razvoja in planiranje, čemur dajejo vedno večjo pozornost tudi nekateri zakoni in predpisi.
Predsedstvu skupščine gorenjskih občin je bila naložena naloga začeti razpravo na tem področju. Oblikovana so bila okvirna in temeljna stališča do teh vprašanj, uresničevanje pa je naloga združenega dela. Pri tem ima pomembno vlogo Gospo-
darska zbornica oziroma njen odbor za Gorenjsko. Le-ta se je sestal pretekli teden v Kranju in potrdil ugotovitve ter stališča, sprejeta na predsedstvu skupščine gorenjskih občin. Medobčinski odbor Gospodarske zbornice SRS za Gorenjsko je menil, da je skrajni čas za okrepitev skupnega snovanja razvoja Gorenjske, ki ne sme upoštevati le trenutnih interesov, temveč predvsem dolgoročne. Za vsako področje gospodarstva so določeni najodgovornejši za razvoj. Le-ti pa se morajo v panogah naprej dogovarjati in načrtovati prihodnost. Na nekaterih področjih, na pri-
Hazprave o tej problematiki se bodo nadaljevale. Njihov zaključek naj bi pomenil družbeni dogovor o enotnem razvoju Gorenjske. Če bomo delo nadaljevali tako, kot je bilo zastavljeno, bo to pomemben gorenjski planski dokument, ki bo upošteval interese regije, občin, delovnih organizacij in plan denarnih ustanov.
J. Košnjek
DOGOVORIMO SE
6. STRAN:
SEJA SKUPŠČINE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ
Združeno delo bo v kratkem razpravljalo in sklepalo tudi o aneksih k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana zaposlovanja 1976 do 1980 za leto 1978. Kot vemo, je bil finančni načrt skupnosti za leto 1977 znižan, tako da je bila poprečna letna prispevna stopnja 0,26, potrebna sredstva pa znižana na 14,2 milijona din. Razliko med dogovorjeno stopnjo in prispevno stopnjo 0,26 je treba po sklepih skupščine vrniti združenemu delu oziroma jih poračunati v prispevni stopnji za letos. To je pomenilo tudi revizijo celotnega programa v srednjeročnem programu razvoja, korekcije pa so upoštevane z aneksi. Spremembe so nastale predvsem zaradi skoraj enoletne zamude pri izvajanju nalog glede zaposlovanja in usposabljanja invalidov.
Enak dnevni red imajo tudi skupščine enot za zaposlovanje Jesenice, Kranj, Škofja Loka, Radovljica in Tržič, ki se bodo sestale v četrtek, 2^{. februarja ob 12. uri.
Častni predsednik mednarodnega FIS smučarskega tekmovanja Loka '78 je bil predsednik izvršnega sveta Slovenije Andrej Marine. Predsednik si je v nedeljo na Starem vrhu ogledal boje v slalomu najboljših pionirjev Avstrije, Bolgarije,'CSSR, Italije, Kanade in Jugoslavije. Kot dober smučar, saj si je tekmo ogledal na smučeh, je bil navdušen nad vožnjami mladih alpskih smučarjev. Na zaključni slovesnosti na Mestnem trgu v Škofji Loki pa je predsednik Andrej Marine predal pokal vodji zmagovite ekipe Avstrije.
Naročnik
Tito sprejel Pečarja
Predsednik republike Josip Broz-Tito je sprejel direktorja radia Jugoslavije dr. Zdravka Pečarja, ki ga je obvestil o pričetku delovanja in odmevih, kijih je v naši in svetovni javnosti zbudila vest o ustanovitvi naše nove radijske postaje. Predsednik republike je opozoril na veliko odgovornost kolektiva, zato da bi beseda socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije prek novih močnih oddajnikov prodrla ne le v Evropo, temveč tudi do številnih prijateljev širom sveta, posebno pa v neuvrščene dežele.
Zmaga solidarnosti
V soboto so v Breginju z novo zgrajeno šolo proslavili še eno zmago solidarnosti vse jugoslovanske družbe, ki je takoj po katastrofalnem potresu pred nekaj manj kot dvema letoma nesebično priskočila na pomoč prizadetim prebivalcem Tolminske. Na ruševinah starega Breginja je zraslo novo naselje montažnih hiš, namesto stare šole pa so dobili sodobno in prostorno šolsko poslopje. Denar za novo šolo so zbrali delovni ljudje Makedonije in bo nosila ime po makedonskem revolucionarju Goce Delčevu.
Drage obresti
Obresti zaradi čakanja na plačani avtomobil je treba plačati v višini 7,5 odstotka. Taka je razlaga zveznega javnega tožilca, ki je postavila piko na i razpravam o tem, kakšne obresti proizvajalci dolgujejo kupcem, ki so vplačali denar za nakup avtomobilov. Vendar se pro-izvajalci še sedaj branijo in grozijo, da v prihodnje ne bo več vplačil, niti seznamov kupcev in da naj se znajde vsak, kakor ve in zna. Obresti morajo izplačevati od 1. novembra 1976. leta, vendar to opravljajo le približno. Če bodo sedaj dosledno spoštovali zahtevo javnega tožilca, bodo Crvena zastava, Cimos in T AS morali globoko poseči v svoje proračune. Prvi izračuni namreč govorijo, da bo vsaj 200.000 kupcev zahtevalo obresti po 7,5-odstotni stopnji, kar znaša najmanj 12 milijonov dinarjev. Če prodajalci ne bodo hoteli ugoditi njihovim zahtevam, so kazni za vsak posamezen primer zelo stroge: za OZD 200.000 in za odgovorno osebo 10.000 dinarjev.
Avtomobilska cesta v BiH
Jutri bodo začeli graditi v BiH avtomobilsko cesto Banja Luka—K las niče. Dolga bo 9,7 kilometra in jo nameravajo zgraditi do dneva republike. Cesta bo stala 270 milijonov dinarjev in bo prva avtomobilska cesta v tej republiki. Najprej bodo zgradili le polovico širine. Omenjena cesta bo potem, ko bo zgrajena v celoti, del avtomobilske ceste Banja Luka—Okučani, ki jo naprej proti Zagrebu gradijo Hrvati. Sredstva za cesto so zagotovili republiška skupnost za ceste, občine in Mednarodna banka za obnovo in razvoj. Samo polovico jo bodo gradili zato, ker sedaj nimajo več denarja, niti promet ni tako gost, da bi zahteval pravo avtomobilsko cesto.
JESENICE
V četrtek, 23. februarja, bo redna seja izvršnega odbora predsedstva občinske konference SZDL Jesenice, na kateri bodo sprejeli zaključni račun občinske konference SZDL, pregledali poročilo o opravljenih nalogah emitiranja radijskega programa v letu 1977 lokalne radijske postaje Jesenice, spregovorili o programski zasnovi časopisa Glas za leto 1978, o sodelovanju splošne bolnice Jesenice s pobrateno občino Valjevo, o poimenovanju vzgojnoizobraževalnih organizacij po borcih in dogodkih iz NOB ter o nekaterih drugih vprašanjih. D. S.
Prva seja občinske kandidacijske konference bo v sredo, 22. februarja, V sejni dvorani občinske skupščine. Na seji bodo razpravljali o sprejemu poslovnika občinske kandidacijske konference, sprejeli poročilo volilne komisije in koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja o opravljenih postopkih v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih, obravnavali dodatne predloge o možnih kandidatih, volili kandidate za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine ter med drugim določili tudi kandidata za predsednika izvršnega sveta skupščine občine ter izvolili delegata za prvo sejo republiške kandidacijske konference. D. S.
RADOVLJICA
V sredo, 22. februarja, bo v mali sejni dvorani skupščine občine javna razprava zasebnih obrtnikov, gostincev in avtoprevoznikov občin Radovljica in Jesenice. Govorili bodo o pripombah na obrtni zakon in o mnenjih, ki so jih posredovali v prvi javni razpravi.
ŠKOFJA LOKA
Na današnji seji izvršnega sveta občinske skupščine bodo razpravljali o osnutku odloka o proračunu občine za letos, osnutku odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in njihove družinske člane in potrdili lokacijo za gradnjo žitnih silosov s spremljajočimi objekti v Dolenji vasi. Seja bo v pisarni predsednika IS, ob 18. uri.
Na seji skupščine občinske zdravstvene skupnosti bodo obravnavali aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti, poročilo o uresničevanju zdravstvenega varstva za leto 1977, poročilo o realizaciji dohodkov in izdatkov za leto 1977 in poročilo o staležu dela-nezmožnih. Seja bo v sredo, 22. februarja, ob 17. uri v sejni dvorani občinske skupščine.
V četrtek, 23. februarja, ob 16. uri bo seja občinske konference ZKS. Seja bo v pionirski sobi osnovne šole Podlubnik. Delegati bodo sprejeli akcijski program predkongresnih priprav, potrdili delegate za XI. kongres ZKJ in VIII. kongres ZKS ter zaključni račun za leto 1977, sprejeli predlog finančnega načrta za letos ter poslušali informacijo o predlogu preobrezbe srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje v škofjeloški občini. L. B.
TRŽIČ
Komisija za idejnopolitična vprašanja pri predsedstvu občinske konference ZSMS Tržič bo organizirala med 20. in 26. februarjem seminar za predsednike in sekretarje osnovnih oi*ganizacij ZSMS, za referente za idejno-politično delo, organiziranost in razvoj ZSMS ter za mladince, ki so v osnovnih organizacijah zadolženi za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Seminar bo v Preddvoru. Seminar bo izrednega pomena, saj bo na njem govora o programu izobraževanja, pripravah na mladinske kongrese in na volilne konference po osnovnih organizacijah. Stroške za udeležence iz združenega dela bodo pokrile osnovne organizacije, za udeležence iz krajevnih skupnosti pa občinska konferenca ZSMS. J. Kepic
Pred pomembno akcijo v Cerkljah
Poleg napeljave centralne kurjave bo potrebna tudi adaptacija in ureditev prostorov vključno s kino dvorano — Uspešno izvedena akcija, ponos vsem prebivalcem Cerkelj — Spet več družabnih in kulturnih prireditev
Cerklje — Za pomembno akcijo se je te dni odločila KS Cerklje. Med vaščane so dali anketni list, s katerim jih seznanjajo z načrti in nalogami, ki se jih nameravajo lotiti. Radi bi uredili ogrevanje v kinodvo-rani in v ostalih prostorih družbenopolitičnih organizacij in društev v zadružnem domu. Poleg napeljane centralne kurjave bi bila potrebna tudi adaptacija in ureditev prostorov vključno s kinodvorano. Prvi načrti in predračuni so bili pripravljeni že pred dvema letoma, vendar bo potrebno dokumentacijo obnoviti, nova predračunska vrednost pa bo znašala okrog 400 tisoč dinarjev.
Za izvedbo celotne akcije bo potrebno poleg lastnih sredstev pridobiti tudi sredstva, ki se po samoupravnem sporazumu in družbenem
dogovoru zbirajo v občini in so namenjena za investicije v krajevnih skupnostih. Eden od najpomembnejših pogojev za pridobitev sredstev iz natečaja pa je lastna udeležba prebivalcev Cerkelj v višini 30 odstotkov vrednosti investicije. Tako bi prišlo na vsakega volivca po 150 dinarjev in bi ta znesek lahko plačal vsak v treh obrokih po 50 dinarjev. V ogrevanih družbenih prostorih v zadružnem domu pa bi se tako lahko obnovile družabne in kulturne prireditve, ki so sedaj postale redkost. Komisija pri KS Cerklje za izvedbo te akcije upa, da ji bo uspelo do konca meseca septembra letos zagotoviti potreben denar in uresničiti akcijo, ki bo v splošno korist in ponos vsem prebivalcem Cerkelj.
J. Kuhar
Zadovoljni z obiskom
Ljubljana — Predstavniki nekaterih pokrajinskih listov in lokalnih radijskih postaj v SRS so imeli pogovor s sekretarjem izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Francem Šetincem. Na pogovoru je bilo obravnavanih več odprtih vprašanj. Med ta sodi odnos pokrajinskega časopisa s svojimi ustanovitelji, nizka akumulativnost vseh lokalnih medijev in ne nazadnje medsebojno povezovanje in povezovanje s centrom: lokalne radijske postaje z RTV Ljubljana, pokrajinskih časopisov pa z glasilom RK SZDL Delom.
Franc Šetinc je pokazal razumevanje za težave in obljubil, da bo vsebino pogovora prenesel na komisijo za informiranje pri CK, vendar je tudi povedal, da o konkretnih rešitvah za konkretni medij ni sploš-noveljavnega recepta, ki bi ga CK lahko posredoval razen solidnega dela, ki edino prinaša trajne sadove. Kar zadeva medsebojno povezovanje je bilo moč razbrati, da mora povezovanje vedno sloneti na družbenem interesu in interesu posameznih delovnih kolektivov, pri čemer se
• t)V p (M O/ A- \r. <»1 'A 'I*- 'ft- 6( Vi 1Q
preanosi aaje regionalnemu povezovanju medijev. Za Gorenjsko to pomeni, da se je treba dogovoriti, kako in na kakšen način delegatske informacije približati slehernemu delegatu, občanu in proizvajalcu. To velja tako za Glas, kot za Radio Triglav (Jesenice) in za Radio Tržič.
IS.
Borce 31. divizije
(Gradnikove, Prešernove in Vojkove brigade ter drugih njenih enot)
vabimo na tradicionalno tovariško srečanje, ki bo 4. marca ob 19. uri v prostorih Doma JLA v Ljubljani.
ODBOR BORCEV 31. DIVIZIJE
iT-am ~~ Skupina jugoslovanskih novinarjev, ki se je več dni mudila na obisku v Sloveniji, kamor jih je povabil odbor za pripravo 8. kongresa ZKS, je svoj zadnji dan obiska v naši republiki namenila Kranju. Goste so sprejeli predsednik skupščine občine Kranj Tone Volčič, predsednik izvršnega sveta Drago Stefe in namestnik sekretarja občinskega komiteja ZK Zvone Filipa-vič: le-ti so novinarje seznanili z gospodarskim razvojem kranjske občine, delovanju delegatskega sistema, o delu ZK in drugem. - L. M. - Foto: F. Perdan
Obvestilo občanom
Volilni imenik
Oddelek za notranje zadeve pri skupščini občine Kranj vabi delovne ljudi in občane občine Kranj, ki imajo volilno pravico, da pregledajo splošni volilni imenik in zahtevajo popravek najpozneje do 6. marca 1978.
Delovni človek oziroma občan lahko zahteva ustno ali pismeno popravek v volilnem imeniku, če on ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik volišča, na katerem ima pravico uveljavljati volilno pravico; zato ker je vpisan v splošni volilni imenik kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju te občine oziroma tega volišča ali kdo, ki je umrl; ali pa zato, ker je nepravilno vpisano ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega.
Volilni imenik za občane mesta Kranja je razgrnjen v oddelku za notranje zadeve SO Kranj v Kranju, Trg revolucije št. 1, soba št. 177/11, za občane, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče izven mesta Kranja, pa na pristojnih krajevnih uradih.
OBČANE, KI SO SPREMENILI NASLOV STALNEGA PREBIVALIŠČA, PA TEGA NISO PRIJAVILI NA PRIJAVNO-OD-JAVNI SLUŽBI ODDELKA ZA NOTRANJE ZADEVE ALI NA KRAJEVNEM URADU, PROSIMO, DA TO STORE TAKOJ IN S TEM OMOGOČIJO NEMOTEN POTEK SPLOŠNIH VOLITEV, KI BODO 12. MARCA 1978.
SKUPŠČINA OBČINE KRANJ ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE
J
Kandidacijska konferenca
v Gradu
Grad pri Cerkljah - Krajevna konferenca SZDL Grad je pripravila prvo kandidacijsko konferenco in zbor krajanov, kjer so potrdili kandidate za člane temeljne delegacije in za delegacije v samoupravnih interesnih skupnostih. Slednji bosta dve. V prvi bodo združili kulturo, zdravstvo in telesno kulturo ter izobraževanje, v drugi pa skupnosti s področja socialnega varstva. Na zboru so ocenili, da je uvedba posebnih delegacij pozitivna, saj se bo v delegatski sistem vključilo še več krajanov, delegati pa bodo manj obremenjeni, kar se v sedanjem mandatu pogosto dogaja.
Udeleženci kandidacijske konference so terjali od delegatov odgovornost do delovnih ljudi in obča-
Jože Stanonik — možni kandidat za predsednika
Škofja Loka — Kot možnega kandidata za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine so v Škofji Loki evidentirali Jožeta Stanonika, ki je dolgoletni družbenopolitični delavec v občini in je opravljal že več odgovornih funkcij. Bil je med drugim predsednik OK ZSMS, predsednik občinskega sindikalnega sveta in v zadnji mandatni dobi predsednik izvršnega sveta občinske skupščine. L. B.
Kandidati za družbenopolitični zbor
Jesenice — Predsedstvo občinske konference SZDL Jesenice je na svoji zadnji seji razpravljalo o oblikovanju družbenopolitičnega zbora skupčine občine. Na osnovi sklepov temeljnih kandidacijskih konferenc, ki so bile do seje predsedstva, so predlagali možne kandidate za družbenopolitični zbor. Kandidati so: Janko Burnik, Milan Budja, Anton Dežman, Fedja Krč, Franc Kalan, Rina Klinar, Franc Kobentar, Miro Kočevar, Franjo Kragolnik, Maks Klinar, Milan Mežnarc, Slavko Osredkar, Slavko Pem, Anica Pire, Ana Pagon, Mirko Rabič7 Jaka Svetina, Joža Vari, Jože Vendramin, Angelca Vukovič in Anton Zupan. rj g
nov. Na pravo mesto je treba postaviti pravega človeka. Ta cilj pa bo dosežen le, če bodo v predkandida-cijskem postopku tvorno sodelovali vsi, ki oblikujejo frontno socialistično zveze delovnega ljudstva. Delegati pa ne smejo biti osamljeni, temveč jim morajo biti volivci velika opora. Na to so še posebej opozarjali dosedanji delegati, ki so bili obremenjeni z nalogami, saj jih je bilo premalo.
V Gradu bodo nove delegacije pomladili. Več mladih kot leta 1974 so predlagali. Vendar jim bodo morali pomagati starejši in izkušenejši družbenopolitični delavci. Še vedno je prepičla zastopanost žensk. V pripravah na marčne volitve lahko pomanjkljivost odstranimo. Ob tem pa so krajani menili, da se pomanjkljivosti ne da odpraviti čez noč, temveč bo treba dolgotrajno načrtno delo. D.Žlebir
Seminar za vodstva ZK
Tržič — Na osnovi programa občinske konference ZKS Tržič bodo pripravili v Tržiču med 20. in 25. februarjem seminar za člane občinske konference, za sekretarje osnovnih organizacij in njihove namestnike in za člane, zadolžene za usposabljanje in kadrovsko politiko. Udeleženci srečanja bodo obravnavali naloge ZK pri vsebinski in organizacijski krepitvi, dejavnost komunistov pred kongresi, naloge kadrovskih komisij, usposabljanje članov ZK in vodenje evidence članstva po osnovnih organizacijah. J. Kepic
Vojaški predstavniki v Radovljici
Radovljica - V torek, 14. februarja, so prišli na obisk tuji vojaški predstavniki akreditirani v socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Dopoldne so obiskali skupščino občine Radovljica in delovni organizaciji Almiro in Elan. Seznanili so jih z družbenopolitično ureditvijo, samoupravno organiziranostjo, gospodarskimi uspehi in delovanjem splošnega ljudskega odpora v Radovljici. V Almiri in v Elanu so se pogovarjali o rezultatih samoupravljanja, o obrambnih pripravah in o sistemu družbene samozaščite. Popoldne so odpotovali v Kranjsk0 goro. •' '
Pozornost izumitelj s tvu
TRŽIČ — Koordinacijski odbor za vodenje akcije Tedna Komunista v tržiški občini se je sestal pretekli teden in ocenil začetek široko zasnovane akcije. Člani odbora so menili, da je treba dati v akciji »Človek, znanje, produktivnost« posebno pozornost inovacijam in izumitelj-stvu. Delovna skupina pod vodstvom Draga Pegana pripravlja metode za ocenjevanje uspešnosti na tem področju. V razprave o tem, ki morajo biti predstavljene delovnim ljudem in občanom, se bodo vključevale osnovne organizacije ZK, samoupravni organi in organizacija za tehnično kulturo, ki je najodgovornejša pri tehnični vzgoji prebivalstva. Pomembna je vloga šol, kluba študentov in kluba štipendistov. Oba se morata bolj povezati z združenim delom ter zaustaviti tudi odhajanje kvalificiranih ljudi iz občine.
»Družba in knjiga« je druga *kcija v okviru Tedna. Tržiška
knjižnica bo dobila marksistični oddelek, krepkejša pa mora postati tudi poverjeniška mreža Prešernove družbe. V program sodijo tudi prireditve, ki bodo zbližale občana in knjigo.
»Komunist med kongresoma« je akcija, ki mora razgibati poverjenike za tisk in politično literaturo po vseh osnovnih organizacijah ZK. Tržičani načrtujejo ustni časopis ter posvetovanje odgovornih za obveščanje v tržiški občini, ki morajo delovne ljudi in občane sproti seznanjati s potekom akcije Teden Komunista. Med prireditvami velja omeniti še pogovore o vlogi slovenske izdaje Komunista, mladinske kvize na tematiko kongresov ZKJ, ZKS in ZSMS, in razgovor z glavnim urednikom slovenske izdaje Komunista. Teden naj bi bil končan sredi junija, nakar bo sledila ocena opravljenega.
M. Valjavec
Pomanjkljiva obrazložitev
Tržiška občinska skupščina meni, da je treba občane v javni razpravi bolj seznaniti s cilji osnutkov odlokov o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem in o nadomestilu za upo rabo stavb nega zem ljiš ča
Tržič — Do 15. marca bo v tržiški občini trajala javna razprava o osnutku odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem in o osnutku odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Osnutka odloka predlagata temeljite spremembe v politiki upravljanja in razpolaganja s stavbnimi zemljišči v tržiški občini ter temu primernih nadomestil. Predvsem je treba povedati, da predloga vnašata večjo načrtnost na tem področju, ukinjata dosedanji prispevek od uporabe mestnega zemljišča in ga nadomešča z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča, obenem pa omogočata, da bo za urejevanje stavbnih zemljišč doslej skrbela občinska skupščina ali primerna interesna skupnost (komunalna, interesna skupnost za upravljanje s stavbnimi zemljišči in podobno). Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (prejšnji prispevek za uporabo mestnega zemljišča) naj ne bi dobivale več krajevne skupnosti, temveč organ, ki bo skrbel za urejanje stavbnih zemljišč, v tem primeru občinska skupščina. Letno naj bi v
občini zbrali nekaj nad dva milijona dinarjev. Tržičani so prve poskuse pri načrtnem urejevanju stavbnih zemljišč že naredili na Povhetovcm vrtu v Pristavi, letos pa nameravajo komunalno opremiti stavbno zemljišče Pavlinovo sleme v Bistrici pri Tržiču. Za potrebe krajevnih skupnosti pa naj bi združeno delo po novem združevalo 0,5 odstotka od bruto osebnih prejemkov, kar prinaša veliko več denarja skupnostim, kot ga je doslej prispevek od uporabe mestnega zemljišča.
Skupščina je načelno z novostmi soglašala. Menila je, da se tudi na to področje uvede večja načrtnost, vendar so delegati menili, da sta predloga pred javno razpravo premalo obrazložena in morajo strokovni organi pripraviti dodatne obrazložitve. Marsikaj je še nejasnega, zato bi bila vsaka odločitev v tem trenutku prenagljena. Čim prej kaže oblikovati tudi stavbno zemljiško skupnost, ki bo prevzela sedanje obveznosti upravnega organa občinske skupščine.
-1. Košnjek
DOGOVORIMO SE
SEJE ZBOROV JESENIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE
Jesenice — Danes, (v torek). *1. februarja, bo oh Hi. uri v konferenčni sobi skupščine občine seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine. V četrtek, 23. februarja. Pa bosta tudi ločeni seji /.borov združenega dela in zbora krajevnih skupnosti.
Na seji družbenopolitičnega zbora skupščine občine bodo obravnavali Poročilo izvršnega sveta skupščine Občine Jesenice za obdobje 197-4 do 1^78, predlog letnega načrta uresničevanja družbenega plana razvoja občine Jesenice za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1978, predlog dopolnitve družbenega dogovora o pospeševanju razvoja malega gospodarstva v obdobju 197;') do 1980, Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1978, "predlog °dloka o spremembah odloka o po-Sebnem občinskem davku od prome-*a proizvodov in plačil za storitve, Pfedlog odloka o razveljavitvi odlo-*a o ustanovitvi sklada za financi-l?nje potreb narodne obrambe v ob-
'ni Jesenice, predlog odloka o ustanovitvi pokrajinskega odbora za Go-renjsko kot medobčinskega organa Za izvrševanje skupnih nalog na Področju obrambnih priprav ter gla-8°vali o nekaterih volitvah in imeno-^anjih. Na sejah zbora združenega ?e'a in zbora krajevnih skupnosti pa "?°do razpravljali tudi o predlogu ^Užbenega dogovora o oblikovanju ^n v stanovanjski gradnji v Slovenji, na seji zbora združenega dela pa >e o predlogu za potrditev sklepa o
alorizaciji programa kulturne *kUpnosti Jesenice za leto 1978, o Podlogu za izdajo soglasja k samoupravnemu sporazumu o temeljih P|ana samoupravne komunalne .^Upnosti Jesenice za obdobje 1977 2P 1980 ter o predlogu odloka o dolo-,>tvi delegatskih mest, o oblikovanju
onferenc delegacij in skupnih dele-f?.cij za zbor združenega dela skupine občine Jesenice.
DAVČNA POLITIKA V LETU 1978
Davčna politika se določa / dogovorom o usklajevanju davčne politike za posamezno leto zato, da se izenačijo pomembne davčne obveznosti na območju republike. Vsebina dogovorov je za posamezna leta precej enotna, kljub temu pa nastopajo spremembe. V dogovoru za leto 1978 je na novo vključeno določilo o davku iz osebnega dohodka delavcev, določila o davku od kmetijstva so spremenjena zaradi spremembe davčne osnove, na novo je obdavčeni promet alkoholnih pijač in nova je uvedba posebnega občinskega davka od prometa umetnih brezalkoholnih pijač.
Dogovor predvideva enake vrste obdavčitve kot v preteklih letih razen davka iz osebnega dohodka delavcev, ki naj bi bil letos na novo uveden. Ta davek naj bi udeleženke dogovora uvedle po stopnji 0.5 odstotka.
SPORAZUM KOMUNALNE SKUPNOSTI
V javni razpravi ni bilo na osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana komunalne skupnosti pripomb. Obravnavali so ga v vseh temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih organizacijah in tudi v dislociranih enotah ter v krajevnih skupnostih in ga potrdili. Zdaj bodo o njem glasovali še delegati obeh zborov skupščine občine. Samoupravni sporazum ureja obseg in način uresničevanja nalog s področja komunalnih dejavnosti ter obveznosti, določa obseg in kakovost storitev posameznih komunalnih dejavnosti s programom del, cilje razvoja komunalnih dejavnosti na področju individualne in kolektivne porabe, pogoje in merila, na katerih ho temeljila realizacija programa in vire sredstev ter materialne obveznosti. D. S.
Prispevki na izobraževanje
Kranj — Občinska izobraževalna skupnost predvideva za uresničitev programov vzgoje in osnovnega izobraževanja v letu 1978 naslednja sredstva, ki se bodo po različnih stopnjah zbirala od bruto osebnih dohodkov delovnih ljudi: za enotni program (Kranj) bo potrebnih 1(X),973.000 din, za program skupnih nalog (republika) 5,031.000 din, za program vzajemnosti (republika) 2,368.000 din in za dodatni program (Kranj) 23,754.000 din. Skupna prispevna stopnja bo zato znašala 4,65 odstotka za prve štiri mesece letos in 4,86 odstotka za naslednjih osem. Poleg tega bodo iz presežka sredstev nad vrednostjo enotnega programa, ki ga zagotavljajo z enotno poprečno prispevno stopnjo v Sloveniji vse »razvite« občine, združevali še sredstva za solidarnost na ravni republike v višini 16,868.000 din (0,41 oziroma 0,51-odstotna prispevna stopnja). Ta sredstva bodo v primerjavi z lanskim kranjskim prispevkom večja kar za okrog 230 odstotkov.
Škofja Loka — Škofjeloška izobraževalna skupnost bo potrebovala za izpolnitev enotnega programa 57,580.000 din, za program skupnih nalog 2,354.000 din, za program vzajemnega kreditiranja 1,108.000 din, za dodatni program pa 14,492.083 din. Skupna prispevna stopnja bi letos zaradi prenehanja zbiranja sredstev za gradnjo varstvenih objektov v Škofji Loki padla v primerjavi z lansko stopnjo. Za prve štiri mesece bo 5,28 odstotka, medtem ko se bo s 1. majem povečala na 6,23 odstotka, ker bodo 1 odstotek denarja namenili za izgradnjo objektov za usmerjeno izobraževanje. Manjkajoča sredstva do vrednosti enotnega programa bodo v Škofji Loki iz solidarnostnih sredstev republike dobili 2,457.000 din.
Predlogi potrebnih sredstev in prispevnih stopenj za izobraževanje so torej že izdelani. Izvršna odbora izobraževalnih skupnosti v Kranju in Škofji Loki sta jih že potrdila, nadaljnja razprava pa bo pokazala, če so in kje so potrebne spremembe.
H. J.
#© ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske poslovna enota Radovljica ekspozitura Bled
bo od 20. februarja poslovala v novih orostorih HOTELA PARK, Cesta svobode 1 5
vsak dan od 6.30 do 1 8. ure ob sobotah od 6.30 do 1 1 . ure
Delovni upokojenci
Škofjeloško društvo upokojencev povečuje število svojih članov — Lani je pripravilo več izletov, pomaga pa tudi pri razreševanju socialnih problemov svojih članov
Škofjeloško društvo upokojencev ima 1200 članov. Od tega je 173 družinskih upokojencev, drugi pa so starostni ali invalidski upokojenci. 152 članov je pred upokojitvijo delalo v Gorenjski predilnici, v Šeširju 84, v Jelovici 08, na železnici 35, v LTH 33, v Gradisu 31, JLA in organih za notranje zadeve 32, Centru slepih 27, Odeji in Tehniku po 13, prosveti 22, občinski skupščini 15, v Iskri Reteče 12, v trgovini 21, 38 članic je bilo služkinj, 20 pa privatnih obrtnikov. Drugi so delali v manjših delovnih organizacijah ali pri zasebnikih.
V društvu ugotavljajo, da večina delovnih organizacij vzdržuje stike z nekdanjimi sodelavci in se jih vsako leto vsaj enkrat spomni. Pri društvu pa vsako leto obiščejo upokojence, ki dopolnijo 80 let. Sedaj imajo že 115 članov, ki so stari nad 80 let.
Kdaj vrtec v Škofji Loki
Škofja Loka — V začetku februarja letos so vzgojno varstveni zavodi na Gorenjskem prejeli opozorilo Zavoda za šolstvo SRS, enote Kranj, da morajo, kot zahteva zakon o pedagoški službi iz 1974. leta, do 31. avgusta letos uskladiti število otrok v zavodih s pedagoškimi in zdravstvenimi normativi, ki upoštevajo tudi prostorske pogoje posameznih oddelkov.
V škofjeloških vrtcih je vključenih v varstvo kar 171 otrok več kot bi jih po predpisih lahko bilo. Letos potemtakem ne bi smeli sprejeti niti enega novega otroka.
Rešitev prostorske stiske so videli v izgradnji novega vrtca, ki naj bi po načrtih sprejel prve varovance že 8. marca letos. Zal pa o gradnji trenutno še ni sledu. Kje se je zataknilo?
O vsem tem so pred dnevi razpravljali člani komisije za sprejem otrok v Vzgojno varstveni zavod Škofja Loka in pri skupnosti otroškega varstva zahtevali pojasnilo.
Odgovor je približno takle: sklep, naj bi vrtec zgradili do 8. marca letos, je bil sprejet lani v aprilu. Stavba naj bi bila montažna, gradila pa bi jo Jelovica. Priprava lokacijske dokumentacije je bila zaupana strokovni službi SIS in Lokainvestu. Skoraj istočasno pa se je pojavilo tudi vprašanje lokacije za gradnjo objektov usmerjenega izobraževanja, športne hale in dijaškega doma, zato so poskušali lokacijo vseh štirih objektov uskladiti. No, jeseni so se končno odločili, da bo vrtec stal na prvotno določenem mestu.
Zapletlo pa se je spet z odkupom zemljišča. Lastnika sta ponujala več
zendje kot bi jo potrebovali, zahtevala pa sta tudi višjo ceno kot je običajno v takih primerih. Sledili so pogovori, pregovori, pritožbe, dokler ni bila končno sredi januarja letos vsa zadeva predložena sodišču. Eden od lastnikov je že pristal na ceno, ki jo je sodišče določilo, drugi pa še vedno vztraja pri svojem. Vendar pa pri skupnosti otroškega varstva predvidevajo, da bo tudi ta spor kmalu rešen, verjetno že v teh dneh. Potem se bodo gradnje vrtca lotili s pospešeno naglico, tako da bo malčke lahko sprejel že septembra.
H. J
Društvo se delegatsko povezuje v skupnosti socialnega varstva in v stanovanjski skupnosti. Redno se udeležujejo tudi sej skupnosti za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Zal pa ima ta skupnost v občinskem merilu zelo majhne pristojnosti in kot taka ne more dosti vplivati na položaj upokojencev. Pri društvu si bodo prizadevali, da bodo v naslednjem mandatnem obdobju sodelovali v vseh interesnih skupnostih, ki obravnavajo probleme, ki zadevajo upokojence oziroma stare ljudi.
Veliko pozornosti škofjeloško društvo upokojencev posveča razvedrilu in rekreaciji članstva. Imajo posebno komisijo za rekreacijo, ki vsako leto pripravi program izletov in priskrbi vodiče, ki izletnikom omogočijo, da čimbolje spoznajo zgodovino ter kulturni in gospodarski napredek krajev, ki jih obiščejo.
Leta 1976 so pripravili 6 izletov, ki se jih je udeležilo 285 upokojencev, lani pa 11 izletov, na katere se je odpeljalo 529 članov. Ogledali so si kraje v Sloveniji ter sosednje dežele v Avstriji in Italiji. Lani so si ogledali tudi kraje v Bosni, kjer so bili pomembni dogodki med NOB. S programi izletov bodo nadaljevali tudi letos.
V sodelovanju s samoupravno stanovanjsko skupnostjo so v dveh letih uspeli rešiti stanovanjske probleme vseh prosilcev — upokojencev. Kar 17 jih je bilo na prioritetni listi za solidarnostna stanovanja in le še štirje čakajo na vselitev. Za upokojence pa je pomembna tudi vest, da so v Stari Loki začeli graditi dom za upokojence. L. Bogataj
Zadovoljivo reševanje zadev borcev in invalidov
Gimnazija Kranj
64001 Kranj Koroška cesta 13
razpisuje delovno mesto
snažilke
s polnim delovnim časom za nedoločen čas
Za delovno mesto je določeno poskusno delo 1 mesec.
Pričetek dela po dogovoru. Prijave sprejema gimnazija do 10. marca 1978.
Podrobne informacije o delu dobijo interesentke na upravi šole.
Kranj — Komisija za zadeve udeležencev NOV in vojaških vojnih invalidov pri izvršnem svetu občinske skupščine Kranj je ugotovila zadovoljivo reševanje zadev borcev in invalidov v občini v preteklem letu. Tako je lani družbeno pomoč prejemalo 175 upravičencev, udeležencev NOV, vojaških vojnih invalidov, španskih borcev in koroških borcev. Ta stalna družbena pomoč pomeni upravičencem tudi osnovo za zdravstveno zavarovanje borcev NOV, ki zdravstvenega zavarovanja morda nimajo iz kakšnega drugega razloga. Za te borce je pravica do zdravstvenega varstva celo pomembnejša kot sam denarni znesek družbene pomoči.
V občini je za borce organizirana posebna zdravstvena služba od oktobra 1975. Delo te službe je dispanzersko. Preventivno delo obsega sistematske zdravniške preglede in odkrivanje ter zdravljenje obolenj. Kurativno delo pa je delo v dispanzerju in obiski na domu pri bolnikih. Lani je dispanzer obiskalo 4215 bolnikov. V dispanzerju za borce se zdravijo v glavnem starejši ljudje. Lani se je v naravnih zdraviliščih zdravilo 42 borcev.
Čeprav se je stanovanjska problematika za večino borcev zadovoljivo rešila že pred nekaj leti nazaj, je lani še vedno bilo pomanjkanje stanovanj za borce. Leta 1977 je bilo borcem dodeljeno 19 novih stanovanj, je vendarle ostalo še 23 prošenj nerešenih; prispele so celo še nove. Seveda je stanje v samem mestu in v bližnji okolici zadovoljivo, saj se je pretekla leta prav v mestu močno gradilo. Vsekakor bo morala samoupravna stanovanjska skupnost od-
slej več graditi tudi na podeželju, v večjih krajih kot so Šenčur, Golnik, Naklo, Cerklje in tudi na Jezerskem. Marsikateri problem bi lahko rešili tudi/dodelit vi jostanovan jskega posojila za popravilo ali predelavo pa tudi za izgradnjo lastnih stanovanjskih hiš borcev. Zato je komisija že pripravila osnutek »pravilnika o dodeljevanju posojil udeležencem NOV za adaptacije stanovanjskih hiš v zasebni lasti«. I.S.
VA
VIATOR
SOZDSAP Viator DO Golfturist TOZD Gostinstvo Gozd Martuljek*;
objavlja
prosto delovno mesto
hišnika
Pogoji:
— KV delavec kovinske ali elektro stroke
— 2 leti ustreznih izkušenj
— 2 meseca poskusne dobe
— zaželen vozniški izpit B kategorije
— delo lahko nastopi takoj ali po dogovoru
— rok za prijave je 15 dni
60.000 obrokov na dan
Do konca meseca je v kranjskih delovnih organizacijah v javni razpravi predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi interesne skupnosti za izgradnjo tovarne za pripravo hrane v Kranju. Sporazum, ki naj bi bil podpisan do 28. februarja, bi omogočil začetek priprav na gradnjo, tovarna hrane pa naj bi začela obratovati pred koncem leta 1980.
Ureditev celodnevne prehrane ni samo kranjska oziroma gorenjska zamisel, temveč je le del splošnega slovenskega načrta o izboljšanju prehrane občanov in delovnih ljudi. Vse bolj se namreč kaže potreba po bolje organizirani prehrani izven doma, na kar pa nadi obrati družbene prehrane niso pripravljeni. Rešitev je zato treba iskati v zamisli o tovarnah polpripravljene in pripravljene hrane, ki naj bi zagotovile urejeno in kvalitetno prehrano v VVZ, dijaških domovih, domovih za ostarele občane in v delovnih organizacijah. Takšne tovarne naj bi zgradili za ljubljansko, mariborsko, celjsko, kranjsko, novomeško in obalno področje. Kranjsko področje zajema občine Kranj, Tržič, Radovljico in Škofjo Loko.
Tovarna hrane bo imela več prednosti pred sedanjimi klasičnimi kuhinjami: pripravljala bo hrano za vse sloje prebivalstva — od najmlajših, do šolarjev, delavcev in upokojencev, pripravljali jo bodo strokovno usposobljeni kadri, boljša bo higiena, poleg tega pa bodo obroki lahko cenejši.
Iz analize, ki je bila opravljena v zvezi s potrebami po tovarni prehrane v Kranju, je namreč razvidno, da imajo redno prehrano organizirano vrtci, posebne osnovne šole in zavodi, domovi za učence srednjih šol in domovi za starejše občane. Tudi osnovne šole imajo dobro organizirano pripravo malic, srednje šole pa so povsem na dnu. Slabo je razvita tudi družbena prehrana delavcev. Od 53 anketira-
' 50.000 din začetnega deleža
Podpisniki samoupravnega sporazuma o ustanovitvi interesne skupnosti za gradnjo tovarne hrane v Kranju bodo v 30 dneh po podpisu sporazuma združili po 50.000 dinarjev kot začetni in nepovratni delež za pokritje stroškov priprave investicijskega programa in druge dokumentacije za izdelavo ekonomske analize o rentabilnosti navedene naložbe in za izdelavo lokacijske dokumentacije. Izdelavo dokumentacije bodo poverili Veletrgovini Živila, ki mora preskrbeti vse dokumente v 150 dneh po podpisu sporazuma.
r
Najprej naj bi iz »skupne kuhinje« dobiva/i hrano šolarji, gojenci dijaških domov in oskrbovanci iz domov upokojencev ter najmlajši v vrtcih. — F<>t<>: F. Perdan
nih OZD jih ima lastne obrate družbene prehrane 21 tovarn, v katerih se lahko hrani 14.000 ali 54 odstotkov delavcev. 11 OZI) vozi tople obroke od drugod, 12 odstotkov delavcev pa še vedno dobiva vrednostne bone.
Ob tem tudi ugotavljajo, da so OZD oskrbele preskrbo /. malicami, drugi obroki pa so zapostavljeni. Ker je med zaposlenimi polovico žensk, ali drugače povedano, ker so skoraj vse ženske v kranjski občini zaposlene, bo prav gotovo potrebno računati tudi na pripravo kosil. Sedaj delovne organizacije regresirajo v poprečju 80 dostotkov cene malice in le 25 odstotkov cene kosila.
Tudi higienske razmere v obratih družbene prehrane niso najboljše, prav tako ni ustrezen transport iz kuhinj v razdelil-nice. Čeprav bi tovarna hrane te pomanjkljivosti odpravila, se za-
Prvi obroki konec leta 1980
Samoupravni sporazum o ustanovitvi interesne skupnosti naj bi bil podpisan do konca tega meseca, do 15. decembra letos naj bi bil narejen idejni projekt z investicijskim programom, do 28. februarja 1979 naj bi bila ustanovljena poslovna skupnost za sodelovanje med podpisniki, do 15. decembra 1979 naj bi bil pripravljen glavni projekt, lo-kacijsko-investicijska dokumentacija in začela naj bi se gradnja, leto dni kasneje pa naj bi v tovarni hrane »skuhali« prva kosila in malice. ,_J
misli marsikje še branijo. Na eni strani to pomeni zaprtost OZD, na drugi pa bojazen, da bi se sedanje slabosti nadaljevale. V večini delovnih organizacij pa do konca srednjeročnega obdobja načrtujejo razvoj obratov družbene prehrane in planirajo v te namene 130 milijonov dinarjev.
Ker imajo OZD, TOZD in delovne skupnosti urejeno prehrano znotraj svojih obratov družbene prehrane, bi najprej prešle na »skupno kuhinjo« šole, vrtci, dijaški domovi in domovi za ostarele. Takoj naj bi vključili tudi tiste OZD, ki nameravajo obnavljati ali na novo graditi obrat družbene prehrane. Tako bi tovarna, ko bi konec leta 1980 začela poskusno delati, »skuhala« dnevno 60.000 obrokov. Gradnja tovarne pa naj bi veljala nekaj več kot 64 milijonov dinarjev. L. Bogataj
V podbojarni za 578.000 dinarjev prihrankov
Jesenice — V zadnjem času so se v inventivno dejavnost v jeseniški železarni poleg ostalih vključili tudi delavci iz temeljne organizacije združenega dela vratnih podbojev. Kolektivno inventivno delo je v temeljni organizaciji vratnih podbojev obrodilo zaželene uspehe. Na zadnji seji so ocenili deset, v zadnjem času v proizvodnjo uvedenih inovacij. Člani odbora za gospodarstvo so potrdili izračune prihrankov in koristi v višini 578.000 dinarjev in tako priznali za izplačilo 42.0(K) dinarjev spodbudnih odškodnin, akontacij in triletnih rent.
Termika v Nigeriji
Termika sodeluje pri gradnji termoelektrarne v Nigeriji. Ter-mičarji delajo izolacijo na kotlih in cevovodih TE'. Glavni izvajalec del je italijanska firma Snapzo-geti iz Milana, izvajalec montažnih del je EMH iz Maribora, gradbeni material pa prispeva in opravlja nadzor firma AEG iz Dortmunda. Celotna kvadratura izolacij, ki jih bo opravila Termika bo znašala skoraj 13.000 ^kvadratnih metrov._
Skupnost za zaposlovanje Kranj
Predvpisi v srednje šole
O namenu in ciljih predvpisov v srednje šole smo v tej rubriki že pisali, tokrat pa podrobneje o sami tehniki predvpisovanja.
Izobraževalna skupnost Slovenije je vsem osnovnim šolam že poslala prijavnice za predvpis in ob tem času jih je večina učencev že izpolnila, njihovi starši pa podpisali, kar pomeni, da so seznanjeni in da se z otrokovo odločitvijo strinjajo. Osnovne šole bodo prijavnice poslale na šole, kamor so se učenci prijavili, za vojaške šole pa bodo zbrali prijavnice oddelki za ljudsko obrambo pri občinskih skupščinah. Na posebne zbirnike bodo osnovne šole predpisale podatke iz predvpisnic za vsakega učenca posebej, zbirnike pa poslale skupnostim za zaposlovanje.
Ob tej priložnosti smo dolžni opozoriti vse učence, ki trenutno niso v osnovnih šolah, ki so torej iz kakršnegakoli razloga ostali eno leto doma (morda so med njimi tudi učenci, ki so si lani napačno izbrali poklicno pot, a želijo letos to popraviti!), da zanje prav tako velja obveznost predvpisovanja. Ker prijavnic ne bodo
dobili na osnovni šoli, naj se oglasijo na Skupnosti za zaposlovanje v Kranju ali njenih enotah, ki so v vseh občinah Gorenjske. Enako velja tudi za tiste absolvente posebnih osnovnih šol, ki imajo vse pogoje, da uspešno zaključijo šolanje na katerikoli dvo- ali triletni šoli: tudi ti naj se oglasijo pri Skupnosti za zaposlovanje.
Nadaljnje delo v zvezi s predvpisi bo usklajevanje želja mladine in kadrovskih potreb združenega dela. Tu pričakujemo, da bodo pomembno vlogo odigrale posebne izobraževalne skupnosti, medtem ko bodo Skupnosti za zaposlovanje po zaključenem predvpisu, to je po 24. februarju, in znanih kapacitetah srednjih šol, preusmerjale tiste učence, ki nimajo velikih možnosti za uspešen zaključek šolanja na prijavljeni šoli. Seveda bodo preusmeritve potrebne predvsem na šolah, za katere se bo prijavilo preveč kandidatov.
Naša služba je bila zadolžena, da posreduje vsem učencem, ki zaključujejo osnovno šolo, informacije o srednjih šolah. Take informacije so zbrane v knjižici Poklici in šole, ki smo jih že poslali osnovnim šolam. V teh knjižicah so poleg podatkov o šoli in predmetniku za vsako šolo posebej še informacije o preveč ali premalo usposobljenih za posamezne poklice oziroma — kot pravimo — o deficitarnosti in suficitarnosti poklicev.
Številčni podatki so prikazani za vso republiko in v marsičem niso tipični za razmere, kakršne vladajo na področju popraševanja po kadru na Gorenjskem. Vse, ki jih pri izbiri poklica zanima tudi ali bodo po zaključeni šoli našli zaposlitev, opozarjamo, naj v Informaciji napisanih podatkov ne sprejmejo s preveliko zaskrbljenostjo, pač pa svetujemo, da počakajo na podatke, ki so tipični za gorenjsko regijo in kakršne že pripravljamo. Anica Robič
Najboljša moka je iz Sente
Kranj — Pred predstavništvom Zitoprometa Senta v Kranju se dan za dnem ustavljajo težki prikoličar-ji, ki tovorijo po vsej Jugoslaviji znano »moko iz Sente«. V Bački so namreč najugodnejši klimatski pogoji za rast pšenice, ki se po kvaliteti brez sramu kosa s slovito kanadsko vrsto.
Agroindustrijski kombinat, h kateremu sodi tudi Zitopromet Senta, se poleg pridelovanja pšenice in drugih žitaric ukvarja tudi z gojenjem gob, vzrejo živine, v svojem sklopu pa ima tudi tovarno testenin in krmil. A najpomembnejša je vendarle pšenica. Mlini brez prestanka meljejo, vsak dan 22 vagonov moke.
Od tega jo pripeljejo 25 ton v Kranj, od tod pa gre malodane po vsej Sloveniji in Istri.
Najbolj iskana je seveda moka tipa 400, prodajajo pa tudi vse druge vrste (tip 600, 800, 1000). Z moko zalagajo na primer Emono, Živila, Maksimarket, ABC Loko, Delikateso in še številna druga podjetja.
Dobro pa uspeva tudi prodaja na drobno. Najmanjši zavitek moke tehta 25 kilogramov. Poleg tega imajo v skladišču še rženo moko in razne vrste krmil pa testenine. Skladišče je za kupce odprto vsak dan od šestih do pol štirih popoldne.
Posebno ugodnost pa dajejo j Zitoprometu kmetovalcem. Le-ti lahko pripeljejo svojo pšenico in jo tu zamenjajo za moko. Za sto kilogramov pšenice dobijo na primer petdeset kilogramov najkvalitetnejše bele moke. Največ se tega načina trgovanja oklepajo kmetje s Sorskega polja ter iz domžalskega in kamniškega konca.
Posel v Zitoprometu Senta v Kranju torej lepo cveti. Delavci (štirinajst jih je vseh skupaj) so zadovoljni. Prostori so dovolj veliki, skladišča lepo urejana. Tarejo pa jih druge težave. V nekaj letih bo namreč stari del Kranja zaprt za avtomobilski promet, razen za manjše dostavne avtomobile, pa še ti bodo morali verjetno blago razvažati v zgodnjih jutranjih urah ali celo ponoči. K njim pa vsak dan vozijo težki tovornjaki. Iz smeri Planina ne smejo, ker most čez Kokro ne bi zdržal, skozi mesto pa verjetno tudi ne bodo smeli. Zato so se s predstavniki skupščine občine Kranj že pogovarjali o mogočih rešitvah. Sporazumeli so se, da bi bila nova najprimernejša lokacija v industrijski coni na Primskovem. Kdaj in kako pa bodo idejo uresničili, še ni znano. H. J.
Čimprej pod svojo streho
Engineering iz Kranja ima vse pripravljeno za gradnjo proizvodne hale — Sedaj gostujejo na več koncih in imajo zato vrsto težav
Podjetje Engineering i/. Kranja ni niti veliko in niti staro, kljub temu pa se je že dobro uveljavilo. Delavci, 71 jih je sedaj zaposlenih, delajo v dveh osnovnih oddelkih; v enem projektirajo vse vrste instalacij od strojnih, elektroinstalacij do arhitekture in gradbeništva. Drugi oddelek, ki zlasti v zadnjem času vse bolj pridobiva na pomenu in ima tudi izredno velike možnosti razvoja, pa je oddelek za varstvo okolja in površinske zaščite. Delavci tega oddelka projektirajo in tudi izdelujejo vse vrste naprav za čiščenje industrijskih odplak in naprav za biološko čiščenje vseh drugih odpadnih voda.
Čeprav jih je kmaj 71, kot smo že omenili na začetku, so razdrobljeni kar na štirih krajih, od tega delajo tri skupine v Kranju in ena celo v Ljubljani. Takšna razdrobljenost kolektiva povzroča težave tako v proizvodnji kot pri organizaciji dela in samoupravnih odnosih, zato so se že pred nekaj leti odločili, da si bodo preskrbeli primerne prostore. Iskali so razne rešitve in imeli so v načrtu odkup več starih hiš, ki bi jih bilo potrebno obnoviti, vendar so vse te zamisli padle v vodo. Zato so se odločili za novogradnjo in še pri tem se jih je držala smola. Lani spomladi so pooblastili Domplan, da jim preskrbi ustrezno lokacijo za gradnjo.
Ko so imeli že vse pripravljeno za ureditev potrebne dokumentacije, je eden od mejnih sosedov sprožil postopek, češ da ima čez omenjen« parcelo pravico do poti. In tako se je postopek spet zavlekel najmanj za pol leta. Domplan je namreč moral poiskati novo lokacijo. Nova prav tako leži v industrijski coni in sedaj že pripravljajo potrebne dokumente za začetek gradnje. Tudi finančno pokritje naložbe je zagotovljeno m sedaj končno lahko resnično računajo, da se bodo v nove prostore preselili do jeseni. Najprej seveda proizvodnja.
Nova proizvodna hala bo imela 800 kvadratnih metrov delovne površine. Veljala naj bi 10 milijonov dinarjev, ker bodo vse načrte izdelali sami. Poleg proizvodne hale bodo postavili tudi stavbo za upravo in projektivni oddelek, zemljišča pa so odkupili toliko, da bodo lahko proizvodno halo še za enkrat povečali-
Sedaj imajo proizvodnjo v Rozmanovi delavnici pod Jelenovim klancem. Pred nekaj dnevi so se namreč morali izseliti iz delavnice pri Elektro Sava, ker jim je že pred časom potekla najemna pogodba-Čeprav so želeli z lastnikom doseči odložitev izselitve do jeseni, nis° uspeli. L. Bogataj
Nova garažna hiša - Medvode - Delavci SGP Tehnik iz Škofje lofte gradijo v novem stanovanjskem naselju v Medvodah garažno hišo Triple* z 48 prostori. Garaže veljajo od 60 do 65 tisoč dinarjev, odvisno od etd6' na red pa bodo v mesecu juniju letos. — fr
Končan Teden slovenske drame 78
Izjemen odziv — Ustanovljene nagrade — 23 predstav v desetih dneh
Prejšnji teden je zadnjikrat padla gledališka zavesa letošnjega Tedna slovenske drame, ki je bil že osmič ponovljen. Ta gledališka manifestacija, ki sodi med najpomembnejše kulturne prireditve Kranja, oziroma med najpomembnejše gledališke prireditve republike, je v teh letih postala že tradicionalna, ustaljena. Vse dosedanje gledališke prireditve 8o iz leta v leto potrjevale potrebnost take gledališke prireditve, ki omogoči vpogled v celotno izvirno slovensko gledališko ustvarjanje.
Že prejšnje festivalske prireditve so začele s spremljevalnimi prireditvami. Vsak festival namreč prav s spremljevalnimi prireditvami še povečuje interes ter dviga (seveda s kvalitetnimi spremljevalnimi prireditvami) ustvarjalno temperaturo. Organizator Tedna slovenske drame Prešernovo gledališče iz Kranja se je prav spričo tega odločilo za številne spremljevalne prireditve.
Predno zapišemo nekaj podatkov, tale ugotovitev: letošnji TSD 78 je Uspel nad pričakovanji. V primerjavi s prejšnjimi leti oziroma lanskim TSD se je na letošnji prireditvi obisk povečal dejansko za 100 odstotkov. Tako bistven premik pri obisku rnoramo vsekakor pripisati spremljevalnim predstavam oziroma prireditvam (slovenska monodrama, lutkovne predstave), verjetno pa se je zanimanje bistveno povečalo zaradi celotne kvalitetne podobe letošnjega Tedna.
Tako si je 19 različnih predstav, ki so bile ponovljene kar triindvaj-setkrat (sem moramo prišteti še Udeležence okrogle mize TSD 78) ogledalo 6313 gledalcev. Predstave rednega repertoarja TSD 78 si je ogledalo 3793 gledalcev, med spremljevalnimi prireditvami pa si je slovensko monodramo ogledalo 1414 gledalcev, lutkovne predstave 1048 gledalcev, na Okrogli mizi TSD 78 Pa je bilo 58 udeležencev. Tako nam govori statistika.
Prireditelj TSD 78 Prešernovo gledališče je letos s številnimi no-
vostmi (predstave izven hiše organizatorja Tedna, številne spremljevalne prireditve) popestril gledališko življenje, tako je Kranj deset dni dobesedno živel z gledališčem. Letos je prireditelj tudi bistveno vplival na izbor repertoarja TSD. Načelno stališče preteklih Tednov (vsako gledališče lahko sodeluje z eno predstavo, ki jo sam izbere) je bilo letos bistveno korigirano, saj so gledališča prijavljala po več predstav, organizator oziroma umetniško vodstvo kranjskega gledališča pa je v soglasju z gledališči odločalo o predstavi na Tednu. Letošnjo prakso, ki se je obrestovala, velja s
azen ampak odziv, ki ga vedno doživi kvaliteten gledališki dosežek. Morda so gledalci, seveda ne zavedajoč se, ploskali tudi gledališču v celoti, gledališču, ki je po drugi vojni uprizorilo kar 11 slovenskih dramskih besedil. (Med sodelavci banja-luškega gledališča je bil tudi Peter Malec, ki je del svojih ustvarjalnih gledaliških hotenj realiziral tudi v Kranju). Vsekakor je organizator, ne glede na kvalitetno predstavo, s povabilom ustrezno nagradil Narodno pozorište Bosanske krajine, ki s tako intenzivno vitalnostjo širi slovensko odrsko besedo v bratski republiki. Vsekakor izjemen primer v naših gledališčih.
Treba bi bilo tudi podčrtati izvirno idejo razstave plakata na prostem, ki pa po izvedbeni plati ni bila
Prizor iz Generacij Dušana Jovanovića, ki jih je na TSD 78 uspešno pred stavilo Narodno pozorište Bosanske krajine iz Banja Luke.
statutom in pravilniki Tedna uzakoniti, tako da bi bil kranjski festival v nekem smislu selektiven. Letos je Teden lahko povabil v goste tudi gledališče iz druge republike, saj finančni položaj ni bil tako kritičen kot na lanskem Tednu. V goste so bili povabljeni gledališčniki iz Banja Luke, ki so s svojo predstavo naleteli na izjemno živ odmev med občinstvom, ki niti približno ni bil kurto-
Odprta vrata kulturi
Radovljica — Lanskoletna akcija Komunista pod geslom Človek, delo, kultura je kot kaže spodbudila Številne delovne kolektive, da tudi v prihodnje kulturi odprejo vrata. Plod te akcije je vse večje število različnih kulturnih predstav in akcij v obratih in drugih poslovnih prostorih delovnih organizacij. Najpomembnejše pa vsekakor je, da so začele pobude za uveljavitev kulture Prihajati prav od delavcev samih.
Lep primer je stalna galerijska dejavnost v kolektivu Hotelskega turističnega podjetja Bled. Razen stalnih slikarskih razstav že uveljavljenih umetnikov v prostoru in salonu Golf hotela so se v zadnjem času odločili tudi za stalno razstavo kvalitetnih likovnih del v belem salonu Grand hotela Toplice. Pri tem so se °brnili na Mladinsko knjigo, ki jim Posreduje kvalitetne grafike najbolj znanih slovenskih umetnikov. Janu-arja je razstavljal Jože Ciuha, novo Ništavo pa bodo postavili tudi za dan žena. Razstave si ogledujejo številni tuji turisti, zato bodo poskrbeli, da bodo prikazali najboljša hkovna dela, ki predstavljajo slovansko in jugoslovansko kulturo.
Razen galerijske dejavnosti, ki jo °odo začeli uvajati z likovnimi razstavami tudi v vseh drugih hotelih tega podjetja, so družbenopolitične organizacije na pobudo osnovne organizacije zveze komunistov sklenile posvetiti pozornost *Udi drugim zvrstem kulture. Tako
so 13. februarja organizirali za vse člane delovnega kolektiva v stekleni dvorani hotela Jelovica gledališko predstavo. V monodrami Lizika je nastopila igralka mariborskega dramskega gledališča Milena Muhi-čeva.
V hotelskem turističnem podjetju Bled imajo v programu še več podobnih prireditev. V kratkem nameravajo v sodelovanju z matično knjižnico Anton Tomaž Linhart v Radovljici pripraviti priložnostno razstavo družboslovne in strokovne knjige, s čimer se bodo vključili v letošnjo akcijo Komunista.
Blejskim turističnim delavcem, Verigi Lesce, Lip Bled, Plamenu Kropa, Iskri Otoče, Almiri Radovljica, Domu dr. Janka Benedika in še nekaterim delovnim organizacijam se je pridružila tudi radovljiška enota Ljubljanske banke, ki je ob koncu lanskega leta nudila svoje poslovne prostore za likovno razstavo akademskega slikarja Janeza Ravnika z Bleda, ob Prešernovem dnevu pa so slovesno odprli razstavi) 'olj in akvarelov člana LIKOR pri ZKO Radovljica, mladega in nadarjenega Miroslava Pengala. Razstavo je odprla predsednica sindikalne organizacije enote Ljubljanske banke, ki je poudarila, da bi takšne kulturne manifestacije morale postati trajna oblika povezovanja kulture in združenega dela.
JR
najbolje posrečeno izvedena. Velik odziv pa si je na Tednu zaslužila Okrogla miza Tedna slovenske drame. Zanimivo temo, ki jo je sugestivno razvil Taras Kermanuer, je vsekakor sprožila vrsto vprašanj strokovne narave ter je zato izzvenela studiozno in pozitivno v vseh pogledih. Naj danes opozorimo tudi na ustanovitev nagrad Tedna slovenske drame. Kot je verjetno bralcem znano, Teden ni bil koncipiran kot tekmovalni. Tak ostaja tudi v bodoče. Toda organizator Tedna je v prepričanju, da delavci, ki neposredno ustvarjajo slovensko gledališče, niso nagrajevani (gre za pisatelja in dramaturga) ustanovil »Nagrado Slavka Gruma« za najboljše slovensko dramsko besedilo v preteklem letu in »Grun — Filipičevo priznanje« za slovensko dramaturgijo. 0 nagradah bomo še posebej pisali.
Za danes naj torej končamo /. obvezujočo mislijo: naslednji Teden slovenske drame 79 naj obdrži veliko kvalitetno raven in velik odziv, ki ga je imel letos. Seveda se pri tem moramo zavedati, da kvaliteta in kvantiteta ni odvisna od organizatorja ampak predvsem od vitalnosti vseh slovenskih gledališč, organiza-' tor pa naj tudi v bodoče smelo zarisuje pot Tednu slovenske drame.
Cisto na koncu še pripis. Finance povsod bremenijo. Letošnjo prireditev so finančno podprli Kulturna skupnost Slovenije, Kulturna skupnost Kranja in kolektiv Gorenjska oblačila, ki so bila tudi pokrovitelj Tedna slovenske drame 78. Verjetno tudi v bodoče organizator brez pomoči delovnih organizacij (ki naj bi prevzele pokroviteljstvo Tedna) ne bo mogel. Pozornost delavcev Gorenjskih oblačil do te kulturne prireditve in do finančnih težav, ki jih ima prireditelj s prireditvijo je vsekakor pripomogla pri tem, da tudi s tega vidika Teden ni imel težav.
M. L.
«dovljica — Med delovnimi organizacijami, ki prizadevno skrbe za kul-•>hfi' Je tu^ poslovalnica Ljubljanske banke v Radovljici, kjer pripravljajo očasne razstave. - Foto: F. Perdan
Filmsko gledališče
v kinu Center vsak petek ob 20. uri
Klub kulturnih delavcev j« v sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom in kranjskim Kinematografskim podjetjem pripravil nov ciklus filmov, razdeljenih v tri dele: italijanski politični film, vvestern kot komedija in antivvestem ter intima v filmu.
24. 2. Kdo ste, Kantozi
3,.'). Kruh in čokolada
10.3. Vsi za Eldorado 17. '.]. Vroča sedla
24.Sodnik za obešanje 31. .'J. Duh košnice 7. 4. Povabilo
14.4. Niti morje niti pesek 21. 4. Peter inTilka
28. 4. Ljubezen
100 dinarjev je 10 filmov in .'t Listi filmskega gledališča.
Abonmajske izkaznice so v prodaji pri blagajni kina Center, v nekaterih OO sindikata in ()() ZSMS ter (za večja naročila) v Klubu kulturnih delavcev (delavski doni. vhod 5, tel.: 21-135). .). P
Odbor za medsebojna razmerja
^ IN EXI adria aviopromet j ljubi jana
objavlja naslednje delovne naloge in opravila:
1. vodje oddelka
za pravne zadeve
2. administratorja
v sektorju skupnih služb
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1.: visoka izobrazba pravne smeri, 15 let delovnih izkušenj na področju pravnih poslov, znanje angleškega jezika, pravosodni izpit;
pod 2.: administrativna ali ekonomska šola, 1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih, pasivno znanje enega tujega jezika.
Obe delovni mesti sta na Brniku. Za obe delovni mesti je predpisana 3-mesečna poskusna doba.
Razpisni rok pod točko 1 traja do 1. marca 1978; pod točko 2 pa do 25. februarja 1978.
Svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov:
Inex Adria aviopromet, Ljubljana, Titova 48 - kadrovska služba.
GOZDNO GOSPODARSTVO BLED
TEMELJNA ORGANIZACIJA
KOOPERANTOV
Zasebni sektor gozdarstva Bled
Za smotrn«) organizacijo odkazila drevja in za sestavo plana kamionske odprem? lesa v letu 1!)7