Ätev. 13. Ljubljana, 16. decembra 1884. Tečaj II.
Slmaski
čebelar in sadjerejec.
Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva
za Kranjsko.
Izhaja csaki meter enkrat in *<■ poiilja udom brezplačna; nemlom za 1 gld. 30 kr. na leto. Intertill in priloge rafunijo te po najnižji ceni. — Lelnina za ude znaša samo 1 gld.
OIisck: Kunec leta. — 0 življenji iu di-lovanji bučel. — Izbiranje čepov ali trakov. — Medeno vinu. — Medeno pivo. — Tudi jazberu se luedii ljubi. — Vosek in med Skušeni zdravili v imiii^ib boleznih. — Naši dopisi. — Oznanili) predsednišiva. — Inserati.
Konec leta. 4
Sedaj, k» so leto 1884. bliža svojemu koneu, bliža se ob jednem tudi drugo letu. odkar obstoji naše društvo in naš list, svojemu svršitku. Blizo konta tega meseca obhajali bomo vesele božične praznike, ter za temi v malo dneh pričnemo novo leto. Slovenski čebelar in sadjerejec približa se prav vljudno pred svoje prijatelje in čitatelje ter konec druzega leta svojega obstanka za božične praznike in novo loto veselo zakliče:
Vaem marljivim čebelarjem, Neutrujenim sadjarjem, Zvestim udem, In neudem, Našim bralcem, Podpiralcem, Li z dar.arjam, Dopis' vanjam, Voščim danaa vsem Zgor povedanim: Božična praznika vaaale, In potica vsa medena, Ter z orehi zlo povita I Vei veseli jih načnite, Zdravi tuli uživajte, Srečno vea pa dokončajte. In ko mine staro lato, Še veselo novo lato Vcačim tukaj Yearn Vam skupaj, Da bi zdravi ga vživali, Meni zvesti ea 03talil
Slov. čebelar in sadjerejec nastopi z letom 1885. svoj tretji tečaj. Kakor malo (leto vedno večje in močneje postaja, tako je tudi on postal od dno do dno večji ljubček svojim čitateljem in prijateljem ter prihaja vedno večji, čvrsteji iu močueji. Enako z maločebelnim panjem ]>rišlo je „Čebelarsko in sadjerejsko društvo za Kranjsko" med svet; se ve, da ne brez sovražnikov. A čebele tega panju so pridno delale ter hitro se množile, tako da je panj sedaj že precej močan. Da pa ta panj (naše društvo) še bolj krepak postane, prosimo vsako našo čebelico — vsaeega čebelarja in sadjerejca — naj nam pridobi več čebelic — novih udov, novih prijateljev.
Naj bi nam novo leto prineslo le toliko udov kakor pretočeno, bilo bi nas črez 7(H). Več ko je čebelic v panju. večjo veljavo ima. Pripeljite nam tedaj novih udov! Za en goldinar pristopnine pošljemo novim članom tudi vse dozdaj izšle liste „Slov. čebelarja in sadjerejca, ako priložijo za poštnino 30 kr.
Tudi prosimo naše prijatelje, naj nam blagovolijo naznaniti tako osebe, katero bi vtegnile pristopiti k našemu društvu, da jim pošljemo list na poskušnjo /. do-tičnitn vabilom. Naznanijo naj se nam dotična imena s poslednjo pošto. Nar bolj pripravno je to storiti z dopisnico, katera le 2 kr. stane, z naslovom :
Čebelarsko in sadjerejsko društvo za Kranjsko na Jesenicah, (Gorenjsko).
Vse dosedanje ude pa prosimo, naj nam so v prihodnje zvesti ostanejo ter nam pošljejo letnino za leto 1885., kakor hitro mogoče, kajti le potem nam je mogoče dobro in vspešno nadaljevati in napredovati, ako nas p. n. udje redno se svojimi doneski podpirajo.
Z Rogom, prijatelji naši za letos! Upamo, da se prihodnjo leto zopet vsi
villimo!	Predstojništvo.
-K-
0 življenji in delovanji bučel.
Marljirn I1U1VI.1, liailiino li ili-la.
Vse stvari vredne so našega opazovanja in občudovanja. Vsaka koristi nam po svoje. A rekel bi. da nam nijedna stvar ne koristi takö čudovito, kakor ravno marljiva bučela. Mej vsemi nam znanimi žuželkami, naj bolj zanimiva nas Imčcla; ona naj bolj nam koristi, a nam je tudi podučljiva. Dragi čebelarji, nudim vam tukaj obilo prilike, da v prihodnje do dobrega opazujete priljubljeno vam stvar — bučelo! Znano vam je, da žive bučele. bodi si divje, ali pa vdomačene, v velikim številu skupaj. Marljiva bučela cel božji dan dola in išče medu ua cveticah in po mahovji. Strel potem pospravi v svoje domovje, kojega ima v uli iu panji.
Ako opazujemo bučelini dom — sat — takoj zapazimo, da je taisti razdeljen na troje: V enem satu bučele stanujejo, v drugem imajo zalego, a tretji jim je hram za zalogo črez dolgo zimo.
V veliki republiki, recimo tudi v malem kraljestvu bučel, vlada samo jedna, in ta je kraljica. Ona je mati vseh bučel v panji. Hučelice porodijo se kot mali črvički in stare jih nekoliko časa z rilčkom pitajo. Lahno počiva črviček v svojem grobu nekako 14 dni, spi nezavedno v piskercn, katerega so bučelo nekako, bi rekel iuštiktivno (naravnim nagonom) zadelalo. V tem stanji, spanji, imenuje se mlada bučelica črviček. V svojem času pride ta mali črviček na dan.
V	panji obdaja kraljico mnogo trotov, a veliko več pa hnčel delavek. Trotji kratkočasijo in vplodijo matico in ona potem kaj urno vplodena jajčica leže. Bučele imajo na glavi tipalnicc, katere so jim '/.a to, da liolje vidijo in se tako zamorejo obilili nezgod povsod ogniti. One imajo nadbradek, kojega pri delu vpotrebujejo. Imajo rilček, s kojim slad iz cvetic srkajo, ga povživši domov nesejo in v piskrce odločijo. Nog ima bučela ti. Z sprednjima nabira množino, katero nosi nekako sredi nog — srodnih uog — ki so z nekakimi lasci porašene, da jej množina tako lebko ne odpade. Tako obložena bučela vrača se domov v ul, od kojega se često-krat nad 4 ure lioda oddalja. 1'ridši v panj, bučela brzo odloži svoje breme, a še druge jej pri tem delu pomagajo, kajti one doma prelevijo, kar ene v cvetkah dobijo.
.Modra bučela pa tudi vkrene, da za njo v panji nij nevarnosti nobene; da je zavarovana pred slednjim neprijateljem. Kajti sat postavi pred žrelo tako umetno iu spretno, da jo le ozek vhod v nje dom.
Da se zamore bučela sovražnika vhraniti, zato ima želo, s katerim zamorc nasprotnika raniti, ja celo vmoriti. A bučela, želo zgubivši, tudi sama vmrje.
Čez vse zanimivo je to, kar na bučelah opazujemo. Modro razvrstenje bu-čelinih udov, ki so zares kaj pravilno porazdeljeni; njihovim delom popolnoma primerni; ljubezen do zaroda; vmetno napravljeno satovje; njihova delavnost in ročnost; njihova preprosta veselost: to je, kar najpred vsem nad bučelami občudujemo.
Torej čebelar, ne hodi nikdar mimo ula naprej, brez da bi prej ne občudoval bučele, marljive stvari! Nikdar ne zapuščaj ula, da ne bi pomislil malo, da bučela rada dela, za kar Stvarnik jo je odločil. In če to storiš, potem leliko višje misli o bučelah dobiš. Kavno prišlo mi je v misel to-le: Bral sem nekdaj: „V prav prijazni zavezi živi človek tudi leliko s takimi živalimi, katere so po svojem životu od njega jako različne, posebno z bučelami. Bučele poznajo svojega gospodarja ravno tako dobro, kakor ena drugo; ako pride katera v sosedov nI ali panj, jo domače takoj izpodijo: ako pa gospodar polne peščice bučel iz enega ula v druzega predeva, so si koj dobre — gotovo le zarad gospodarja. Pa vsakemu gospodarju nijso tako pokorne in vdane, temuč le nekim — bi rekel, izvoljenim ljudem, katere čestijo, kakor svojo kraljico? Neki ljudje so jim očitno zoprni; a drugih se takoj privadijo in jih potem vedno rade imajo. Kdor pa se poti ali se jih boji. onemu ne dajo se mirno spravljati. Labat pravi, da je v zahodnjej Afriki dobil človeka, katerega so nazivali bučeluim kraljem, kajti bučele so povsod za njim letale in se mu na glavo, rame in roke usedale. Tudi beremo, da so nekdaj na Egiptovskem bučele imele svoje pastirje, ravno kakor ovce; na žvižg so izletele iu se vračale: vse v enej vezi letele so za svojim pastirjem. kamor mu je drago bilo.
V	francoski knjigi „Naravni čudeži" čitamo sledečo pravljico: „Blezo Nant je neka gospa v lepem poletji na svojem gradiču prebivala in tu dokaj bučel imela. Pri teh nježnih stvarieali je kaj rada bila in zarad tega vse storila. kar jim je drago in ljubo bilo. Majnika I. 1777. zboli in umrje v Nantu. To dobo preminejo vse njene bučele od gradiča, priletijo v mesto, se usedejo ua rako (mrtvaško trugol svoje dobrotnice in ostanejo tti. dokler se pogreb ne začne. En sosed hiti na gradič in najde vse tile prazne". Ta prikazen je kaj čudna in neobična, kajti razven svoje ljubavi iu zahvale do svoje dobrotnice in matere razodevajo te živalice svojo skrivnostno znanje njene smrti in mrličnega počivališča.
Dandanašnjo naravoslovje vže barem spozna, da žuželko ne služijo neogibljivo svojemu nagonu, marveč da umejo napravi ja ti svoje satovne pogače, močno različne od navadnih, ako to lirja kaka posebna sila. potreba ali okolščina. Vhod za-gradijo n. p. s satovjem, da so varne mračnih metuljev ali sfinksov. Očividno je, da ne delajo po samem nagonu, marveč tudi po nekej pameti — v sili celo iz druzega gradiva, kakor po navadi. Torej naj končam tako-le:
Obilo je število	A ona tega zlega
Bnčelie tam v panji:	Se nikdar ne ustraši;
Različno, a kaj uiično,	Ručela se ne zbega,
Njih delo v nehanji.	Naj tudi grom jo plaši.
Domovje prva varjo,	Nevihta kedar mine,
A druga strd nabira;	In solnee se prikaže,
Naj tudi hud vihdr je:	Hučela iz doline
Bučeliee zatira.	Strd nese vsake bale.
Zakaj bučela, tudi v sili dela !	/„. z-k.
Izbiranje čepov ali trakov.
Prava izvolitev v požlahtnenje odmenjenih mladik jo gotovo velike važnosti, toda te še ne poznamo dobro iu se pri cepljenji ne brigamo dovolj za njo. Iiadi jo preziramo. I)a pa o tej zadevi pravi pojem dobimo, no smemo imenitnih pravil opuščati, na pr. da je v rastlinstvu življenje tako mnogosfransko. da vsak del od jedne rastlino odvzet in na drugo prenesen tamkaj zopet novo rastlino naredi, katera je pa onej. od katere jo bil del odvzet, popolnoma podobna. Iiavno zato in zaradi te pomnožilue zmožnosti bo vsak tak del posebne lastnosti, katerih on največ ima. pokazal. Iz toga je sklepati, da so morajo cepovi od dreves in grmov, sploh od lesnih rastlin vselej taki odbrati, kakoršne požlahtnenje divjake hočemo imeti. Tu treba je gledati na cvetlice, sad, listovje in posebno na rast.
Da pa to bolj na tanko razvidimo, naj bo tu izgled, kateri je dobro znan, iz cvetličarije, naveden. Izborimo si vrtnico ali rožo. ('e hočemo pri vrtnici, katero mislimo cepiti, dobiti bolj dopolnjeni cvet, treba jo cop odrezati od kratke srednjemočne veje, katera je ravno cvetela, ali pa bo kmalo cvetela. Ako pa vzamemo za cep take mladike, ki so prav hitro in močno rastle, pa vendar cvetele še niso in se k cvetu tudi nič ne napravljajo, dobili bomo prav zdrave močno izraš-čene rastline, ki pa skoro nič ne bodo cvetelo ali pa le redko kedaj. Ce bi pa nasprotno namesto onih divjih izrastkov (mladik) vedno le tanke, majhne in slabotne vejice v cepove jemali, dobili bi s takim eeplenjem se ve da tudi slabotne rastline, ki bi svojo prejšnjo slabost pokazale in slabo cvetele, če prav bi bile od velikih, divje rastočih plemen in rastlin.
Prav tako, kakor smo sodaj od vrtnice povedali, je tudi v takoj meri pri sadnih drevesih. Človek pri izbiranji čepov nikdar ni dovolj oprezen. Iz toga izvira, da človek po neprevidnosti in premajhni paznosti pri izbiranji čepov dobi drevesa, ki slabo cveto, malo sadu doprinašajo, in še to večinoma slabo, ter pokazujejo slabe lastnosti onih dreves, od katerih so vzeti. Nasprotno pa so dobe, iu to večkrat, drevesnice, sadni vrti in drugi nasajeni prostori, v katerih so drevesa, katerih cepovi so vsi od enega in istega drevesa vzeti, zelo različna, pa vendar so vsi najodnakoj prsti.
Kaj tacega so večkrat prikaze pri sadnih drevesih in vinskih trtah; posebno pri zadnjih se večkrat vidi, da pomladi nekatere razraščevalne trte popred ali pa veliko pozneje poganjajo, kol druge; da nekatere prav posebne nove lastnosti po-kaznjejo, med tem ko druge zopet v jeseni zdaj pred, zdaj pozneje dozorevajoče grozdje različno oblike, barve iu podobe pri jagodah kažejo, z jedno besedo, da prav nove vrsto narode, veliko drugačne, kot pa so od onih trt, oil kterili so bile vzete.
Ker drevo lahko posamezne dele na prav izvanredno različni način in tudi na neenako prikladnost naredi in to se tudi večkrat zgodi, je skrbna naloga vsacega prebrisanega vrtnarja pri izbiranji čepov in sadik z vso pozornostjo na to paziti, da le take odbore, ki vse lastnosti, katere si on pri novem drevesu želi, popolno pokaže. Odbiranje naj se nikar ne podi še le po zimi, temveč v pravem času t. j. ob času cvetja, če se pre za olepšalni grm, in ob času dozoritve sadu, če se gre za poholjšanje (požlahtnenje) sadnih dreves. Takrat že naj se mladike, katere svojo rast, rodovitnost in lastnost kot pravo in dobro pokažejo, na kak način za-znamovajo, da se ob času ve vrtnar kam obrniti, in mu ni treba takrat se z vsa-kojakim zadovoljiti.
-X--
Medeno vino.
Vzemi za vsakih 10 litrov vode 1 liter medu in to zmes pusti tako dolgo kuhati se in vreti, da se na površju nič več pene ne delajo. To bo trajalo kake ;5 četrt ure. Dokler se peni, naj se pene z eedilko odjemajo. Na to se vrela tekočina vlije v lončene ali lesene posode, da se ohladi. Tu notri se pusti, da se na 20—25° K. ohladi. Tako ohlajena dene se v sod, v katerem je popred vino bilo. Sod se postavi v klet ali v kaki drugi mrzli prostor ter se pusti odbit, da se skuha ali vre.
Prvih osem dni naj bo sod vedno poln. ker v tem času največ tekočine izpuhti. Treba je tedaj že popred 1 ali 2 litra več take tekočine skuhati, kakor ravno sod drži, da se potem leliko zaliva.
Po preteku štiritednega tacega vrenja, naj se vino, da se bolje očisti, v drug sod prelije. Tu naj zopet ostane še 4 tedne odprto, da more vreti. Zdaj. (ko je s tednov minilo,) je vino izgotovljeno. Dene naj se v steklenice in v suho klet shrani. Ko je vino že kake 4 tedne v steklenicah, je veliko boljše, nego takrat, ko se je iz soda jemalo.
-X-
Medeno pivo.
Medeno pivo si tako-le lahko napraviš: Vzemi 30 litrov vode, 1 liter medu. To skup zmešaj in kuhaj tako dolgo, da zavre in celo skipi. Med tem pridno od-jetnaj to zmes. Devaj jo v leseno ali lončeno posodo ter pusti, da se shladi do 2(1—2»° H. K temu sedaj prideni pol kavne žlice dobrih belih pivovih drožja in pusti ali precej v tej posodi ali pa v odprtem sodu to reč 24 ur kuhati se. Po preteku 24 ur pa odlij tekočino v steklenice, dobro zamaši in zavezi. Za 14 dni je pa pivo narejeno in dobro v pijačo. Ta pijača je prav okrepčavna in dobro žejo gasi, zaradi česar ji' v poletnem času posebno za priporočevati. ker malo stane in je kmalo narejena.
Tudi jazbecu se medu ljubi.
V začetku decembra pridem neko jutro, tako pripoveduje neki nemški čebelar, v čebelnjak iu v strahu zagledam jeden panj prekucujen, satovje je bilo iz njega potrgano iu tncdii je manjkalo. .Mislim iu mislim, kdo bi bil to storil; to nepošteno dejanje pripisoval različnim sovražnikom, a kaj gotovega nisem upal izreči. Da bi bil jazbec to naredil, tega si nikakor nisem nadjal. — Nekaj dni pozneje se pa nekaj taeega zgodi v nekem drugem čebelnjaku, ki je bil precej oddaljen iu lastnina druzega čebelarja. Takrat bil je pa sneg, zato se jo dobro pa tudi razločno njegova (jazbečeva) sled poznala, ko je prišel k čebelnjaku iu tudi ko jo odšel v svoj brlog. Od sili dob jo večkrat po noči prišel v ta čebelnjak iu panjove praznil: tako da je vso panjove v unom čebelnjaku skoro popolno izpraznil iu obral. Tudi k mojemu (prvemu) je še prišel gledat, če bi še kaj dobil, da bi se malo posladkal. pa se je grozno opekel, kajti panjovi so bili sedaj vsi za njega previsoko postavljeni.
Opomba uredništva. Vse je mogoče. Znano je sicer, da jazbec rad žre sadje in grozdje, ter da razdira osam in čmrljem gnezda: težko je pa vrjeti, da bi si upal v obližje vasi. ker je zelo nezaupljiv in se za svojo kožo bolj boji, ko vsaka druga žival. Oddaljene ulnjake že lahko da obiskuje, a v bližavo si ne upa. Tudi zato je težko vrjetno, da bi se to po zimi godilo, ker prirodopisei pravijo, da jazbec po zimi spi v svojem brlogu.
Uretlniileo.
-M--
Vosek in med škušeni zdravili v mnogih boleznih.
(Dalje in konec.)
Položni pri otrocih.
1.	X najdenišnici v Parizu so leta 1810. vsakemu novorojencu nekaj žličič zmesi iz 5 delov medu in 4 dele vode dali.
2.	Da se gobice, ki se otrokom rade v ustih prikažejo, preženejo, naj so mehka cunjica pomoči v vodo in potem okoli prsta (kazalca) ovije, se stoičen i m sladkorjem potrese, in s tem se ustiea obrišejo.
3.	Zato je tudi dobro rabiti žajbeljnov čaj z medom.
Rano in nlesa.
Med, laško olje in vosek se skupaj staja, to mazilo je zdravilo, ki stare rane ozdravlja.
Črvi ali grl iste.
1.	Med je treba jesti zjutraj na teše, vsak dan jodno žlico, pa ne prekuha-nega. in na to naj se mrzla voda pije.
2.	Dva lota metaličnega živega srebra, z jednim funtom vode zmešano so v lončenem loncu počasi kuha in zdaj so voda z medom zmešana notri brizglja.
Bolečine na očeh.
1.	Testo malega kruhka s čebulo se naveže.
2.	Ce so ulosa na beli koži pri očesu, naj so z medom, v katerem so se mravlje kuhale, namaže,
Pogoltnjene reči.
Dreeham, znani potovalec po severni in srednji Afriki, oprostil je človeka, kteremu je rilija kost v ^rrlu ostala, te liolečine s tem, da mu je did voščene kroglice (pilne') v med pomočene, da jili je požrl.
Runicnica.
.Ječmenova voda z medom iu prekulianje suliili korenin od pasje pirikc.
Dušivni kašelj.
Pšenične otrobe se prekuhajo, to se zmeša z medom iu mlekom in potem večkrat mlačno piti.
(1 «v
*r mi.
Rumenjak od jajca se z voskom dobro premeša in v vročem mleku razstopi.
Su&ica.
Zdravnik Boerhave je svojim na sušiei (jetiki) trpečim bolnikom takošen red zaukazal:
Vsak dan morate z praznim želodcem jahati in počas vedno več objahati; zjutraj iu zvečer morate ves život dolgo in trdo s toplimi in suhimi rjuhami ribati; le v zgornjih prostorih spati: zvečer zgodaj spat iti iu zjutraj zgodaj vstati; medeno vodo z enakim delom mleka pri mešan i m piti in večkrat črez dan jesti, posebno mlečne in raočnate jedi, ter lahko zelenjavo.
Naši dopisi.
Kostanjevica. Naj povem tudi jest, kako je bilo v tukajšnjem okraji z letino za čebele iu sadje.
Kakor sem Vam že sporočal, so čebele še precej dobro rojile, potem pa so se matice silno gubile. Toliko drugače se že ni kmali spridilo, ko letos. Vzrok temu je bilo slabo vreme. Ob kostanjevem cvetji so čebele sprvega malo dobile; proti koncu pa se je vreme zboljšalo, da je bila paša precej dobra. Tako so bile čebele rešene poletne lakote, mi pa skrbi, kje bomo dobili, če bo sila, medu za pitanje.
Od ajdove paše smo mnogo pričakovali, pa prav malo dobili. Vsled tega so čebelarji malo dobili za med, ki se je tukaj, se ve da s satjem in čebelami vred po 2b kr. kilo plačeval: pa tudi čez zimo so mogli le malo panjev obderžati. Čebele tedaj tukaj spomladi ne bodo ceno. — V pokončevanje čebel z žveplom so čebelarji tukaj tako zaljubljeni, da jih ni moč od te neumnosti in neusmiljenosti odvrniti. Mnogo sem si prizadeval, čebelarje od te napake odvrniti, pa bilo je vse zastonj. Gospod trgovec Gač bi bil rad med v celem nezdrozganem satji dražji plačeval, ko drugi medarji. pa samo enemu se je truda vredno zdelo, poskusiti med na ta način prodajati, čebele pa pri življenji ohraniti. Ko bi čebelarji vedili, kako lahko je čebelam, ki so bile s solilarjevim dimom omamljene, med pobrati, gotovo bi jih nobeden s žveplom ue moril. V ta namen se nekoliko solitarja v vodi raztopi; v to vodo se pomočijo cunje, da se napoje, potem pa se. bodi si na solnei ali pa na peči, posuše. Košček take prižgane cunje se vtakne v panj. ki sc
mora pa zamašiti in nekoliko po konci postaviti, ila se dim hitreje po panju razširi. V par minutah so čebele vse omamljeno; ko mrtve ležijo med satjem, in čebelar stori z njimi, kar mu drago. Za četrt ure so omamljene čebelo zopet zdrave. Jest izmed omamljenih čebel, poiščcm matico, da jo odstranim, čebele pa streseni ali na tla. od koder se same po panjih razidcjo; ali pa jih spravim v kaki prazni panj, da jih poleni povoljno razdelim. Strah, da tako ojačeui panjovi čez zimo preveč medu potrebujejo, je prazen. Več ko je v pauji čebel, topleje jim jo, iu manj hrane potrebujejo po zimi. Spomladi pa je vsaka čebela en krajcar vredna, pravi star pregovor.
Sadja, posebno jabolk je bilo letos mnogo; le škoda, da nobene ceno nimajo, če tukaj sadje obrodi ni kmetu druzoga z njim poinagano, kakor to, kar ga z družino povžije. Kdor ga nima, ga gre rajši prosit, ko bi ga kupil, iu ga tudi lahko dobi: ptujega človeka pa v te kraje ni, da hi sadje, kupil. To je poglaviten uzrok, da se tukajšnji kmetje ne morejo za sadjorejo ogreti.
Sliv je bilo po uižavah obilo, a po hribih celo nič. Tudi te nimajo skoraj nikakoršne cene. Orehi so precej dobro obrodili. Za te bodo pa že gospodinje poskerbele, da se ne bodo spridili.
Vina je letos zlo toliko, ko lani. iu je tudi enake dobrote, čudno, da se(io-renci nočejo letos pokazati k nam. Dolenjci bi jim prav radi barigle napolnili.
L. A.
Spodnja Idrija. Slavno uredništvo! V zadnjem Čebelarju in Sadjerejcu od 18. novembra t. I. se na HS. strani čita od zdravilnih moči voska in medu, in sicer od sledečih bolezni: Trganje po ušesih, opeklina ter čebelni iu osni pik. Naznani naj se v čebelarju iu Sadjerejci sledeča pomoč:
Prisad in oteklina.
Dim od medu in jekla je nar boljše zdravilo za prisad pregnati, če kakemu v kako rano pride, da ga močno boli in otekati začne. Temu se takole, pomaga: Vzame se stara kosa ali srp, dene se v ogenj, ila se razboli in rndeč postane. Zdaj ogrni s prteno cunjo bolni ud, (kjer je bolezen iu otok), spodaj drži razbeljeno koso ali srp, deni na razbeljeno železo medu, da se prav dobro kadi, ter da se boleči ud in cunja dobro pokadi. Potem ovij bolečino z cunjo, obveži, in je dobro. Bolečina kmalo neha, oteklina pa tudi večjidel že v 24. urah izgine.
Opomniti je treba še tole: če je bolezen (rana) na enem prstu in je roka vsled bolečine že do komolca otekla, tedaj ni dovolj, da se samo prst pokadi in ovije, ampak tudi druga roka do komolca, kakor daleč je otekla.
lioi'jntl Lfukoeic..
Oznanilo predsedništva.
One p. n. gospode ude, kateri so vplačali letnimi za 1884. 1., pa niso bili v „Imenikih" naznanjeni, prosimo, da se oglasijo pri pred-sedništvu društva „na Jesenicah"; one gg. ude pa, kateri so let ni no še dolžni, prosimo naj nam jo pošljejo d» novega leta.
Odgovorni urednik Anton Klein. — Izdajatelj Janez Modic, društveni predsednik.
Lastnina aCabalarakeg> in »n'ljenj.iki:ga 'lruiStva na Kraiijaku". — Natisnila Klitln ln Kurar r I.JulilJnnl.