Savinjska železnica. Naši liberalni Nemci imajo sicer malo vere, ali dveh členov držijo se v svoji veri vendar-le vsi, brez izjeme. Prvije: Nemee je gospod in drugi: Brez nemščine ni življenja. Zato pa, kjer koli vidiš Nemca, tam ti on že zapoveduje in kar koli oživi v naši deželi, tam ti tišče nemSčino naprej, kakor da brez nje~ni ničesar pri nas mogoče. Štajarski deželni zbor ne stori za naše kraje veliko in kedar stori kaj, ni mu toliko za naše kraje, kolikor za svoje, nemške verske člene. Bog zna, da se je nemška gospoda v Gradci odločila le težko za Savinjsko železnico, ali iz lepa ni ji bilo mogoče, da se je izogne. Brž pa se tudi že pokaže, da ona tega ne stori drugače, kakor na podlagi le-onih verskih členov. Pri stavbi železnice np dobi kateri izmed slov. poslancev, ampak bainmer-amboss, dr. Schmiderer, ima v inienu dež. odbora ,prvo besedo pri vsem delu, tedaj tudi pri napisih, ki jih je treba na postajah. Le-ti pa so torej tudi le nemški, samo svarila so slovenska. Labko si mislimo, da je to razburilo tamošnje slov. ljudstvo, občine so pa tudi glasno ugovarjale zoper to pri dež. odboru. Zastonj, slov. napisi bi bili na poti, tako modruje hammer-amboss in za njim ves deželhi. odbor. Zadnji četrtek je bila pa vsled tega precej huda vojska v dež. zboru. Poslanec Vogel je imel poročilo o novi železnici Celje-Šogtanj-Velenje. V dež. zboru so bili določili, da sme vsa železnica priti na 2,700.000 gld.,. kakor pa kaže površni račun vseb stroSkov za-njo, bilo bi jih za 30.000 gld. manj. Poročevalec torej nasvetuje, naj sestavi dež. odbor natančen račun o vsem delu, dež. zbor pa naj vzame poročilo »na zadovoljno znanje«. V tem pa se vzdigne slov. poslanec, dr. Lipold ter pravi: Kakor smo se tudi na slov. Štajarji, posebno v Savinjski in Šaleški dolini, veselili nove železiiice, vendar pa sedaj, ko je zvršena, naše veselje ni popolno; prav neljubo — naj ne rečein ostreje besede — zadela nas je mala dobrobotnost dež. odbora, ki se ni spčmenil enakopravnosti slov. jezika ter je dal napise pri postajah narediti le v nemškem jeziku. Ljudstvo v Šaleški dolini si je želelo slov. napisov, to nam kaže jasno sklep okr. zastopa v Šoštanji, saj je podjetnikom v svojem času obljubil 10.000 gold. samo pod tem pogojem, da bodo vsi napisi dvojezični. Oni bi bili lo gotovo tudi storili, a najvišji deželni upravi se je zdelo za malo biti pravični ter napraviti napise tudi slovenske na železnici, ki gre izključljivo po slov. ozeralji. Odgovor dež. odbora na prošnje občin pa je bil na ravnost žaljiv in je med ljudstvom pouzročil hudo nevoljo. Na dalje pa še imairio Šaleščani, posebej še Velenjci pritoževati se zoper visoko vožnjino na novi železnicL Poprej nismo več plačevali za blago na vozeh, kakor sedaj na železnici; na robe manj. Ako ostane vožnjina taka na železnici, potem ne bode za-njo veliko dela. Kar se tiče vožnje za osebe, moram opomeniti, da so na-nji le mešani vlaki in toraj prav mudni. Človek se pelje 23/4 ure v Celje, v vozu pa pride v dveh urab tje! Po vrhu pa je še vožnja draga, sila draga. V  novem času je sicer nekaj nižja, ali le za silo. ,Taz si t6rej dovoljujem dež. odbor prositi, naj dela pri južni železnici na to, da se zniža po celi novi železnici vožfijina, posebej pa Se za Velenje, na način, kakor je to pri vožnji iz Maribora na Ptuj, kjer se računi daljava 'na ravnost, ne pa skozi Pragarsko. Deželni odbornik, dr. Schmiderer, torej tisti, ki ima vso to zadevo na svoji vesti, odgovarja na to: Nemške napise so želela mesta pa tudi več slov. občin. (Klici iz slov. strani: To ni resnica. Katere občine? Iinena!) To je. v listinah. (Klici: Kje ?) Dvojezični napisi bi sanio motili. (Slov. poslanci: Koga? Zakaj?) Vsi obč. načelniki so bili v pričo, ko se je o tem govorilo in nibče ni črbnil o napisib besede. (Slov. poslanci: To labko, saj ni niliče mislil, da bi še bilo treba.) Gg. zastopniki slov.'Štajarja tedaj ne gledajo toliko na potrebe ljudstva, kol i- kor na vprašanje o jeziku. — Tako tolče hainmer-amboss. Gospod dr. Iv. Dečko pa mu ne ostane dolžan odgovora. On pravi, da se razvije nova železnica še le" tedaj dobro, ako se potegne doli na Kranjsko in gori na Koroško. Kjer teče sedaj železnica, tain pa so Slovenci in njih ne kaže žaliti; nemški jezik se zato ne prezira, če so napisi nemški in slovenski skupaj. Svarila so v obeb jezicih, čemu bi ne bile tedaj ludi postaje v obeh? Prvi zastopnik dežele, dež. glavar, je nadalje odgovoril v Velenji na pozdrav neke občine: naj ljudje manj pijo, več pa delajo! Tak odgovor na prijazen pozdrav je mogoč le pri turskem paši. Zoper njega mora se izreči z vso resnobo. Raron Hackelberg nasekajib proti g. dr. Dečku blizo tako-le: Na Spodnjem Štajarskem živijo tudi Nemci. Slovenci njim nočejo priznati enakopravnosti (uje! ured.), kajti v večib občinab ne najde človek nemških napisov. Kedar so vojaške vaje, treba je nemSkib napisov. Ge se torej Slovenci postavljajo tako na zadnje noge .... (Velik krik na strani slov. in kons. poslancev). Haekelberg se na to izgovarja, da mu je ta beseda le ušla (?) ter da ni hotel ^aliti slov. poslancev, zatem pa nadaljuje: Ge slov. ljudstvo tirja slov. napise na železniških postajah, naj pustijo tudi nemške napise v občinah. Dobro je odgovoril na to g. baronu poslanee M. Vošnjak, a baronu sta prišla na pomoč dr. Starkel in dr. Kokošinek, oba pa tako, da bi bila storila bolje, ko bi bila dela jezik za zobe. Slabo zidovje se ne podpre s žibovjem, vendar pa nam ni treba, naj še dostavimo, da je gospdda v deželni hiši vsprejela poročilo o tej železnici — »na zadovoljno znanje«.