nedelj jssued daily except Saturday«, Sundajrs and Hollday» PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravniškl prostori: 26S7 South Lawndale Ave. Office of Pubiication: JM7 South Lawndal« Ave. Teltphone, Rockw«li 4004 ^ rn™. m i««, st UM iHi-omot at C hic—o. lUinoU, under the Act of Congreas o t March I. im. Acceptance for mailing at spocial rate of postage providod fbr in section 1108, Act of Oct. 3. 1917, authonied on June 4, 1918. CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 7. NOVEMBRA (NOV. 7). 1944 SJubacrlption $8 00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 218 Maršal Stalin napovedal zlom nemške oborožene sile v bližnji bodočnosti Ruske kolone se bližajo osrčju Budimpešte. Ankara poroča o paniki med prebivalci glavnega ogrskega mesta. Rusi odbili nemške napade na svoje pozicije v Vzhodni Prusiji.— Ljuta bitka med ameriškimi in nemškimi če-za posest nemškega mesta se nadaljuje. Novi bombni napadi na nemška industrijska središča.—General MacArthur naznanil okupacijo japonske vojaške trdnjave LONDON, 6. nov.—M a r š a 1 Stalin je v »rojem govoru isja- vll, da »tojl Nemčije aa robu katastrof*. Obenem Je poadravil invazijo Francije kot korak, ki j« omogočil ruakim armadam, da so pognale nacijske oborožene »ile s sovjetskega osemlja. Stalin, ki je govoril na proslavi 27-letalco ruske revolucije, js dejal, da so ruaka čete uničile 120 nemških divislj v tem letu in da se sedaj bori proti Rusom "samo 205 nemških ln satelitskih divislj." Maršal Stalin Je poudaril da ni nobenega dvoma, da bres druga fronte. Id Je priklenila 75 namšklh divislj. no bi Rusi mogli pognati nacljskih čet ls sovjetska Rusije. London. 6. nov. — Radio Berlin je danes naznanil, da so ruske oklopne kolone in tanki u-drli skozi predmestja Budimpešte in da so prve oddaljene samo dve milji od osrčja glavnega mesta. Istočasno je radio Bukarešta naznanil, da so Rusi fronto pri Arnhemu, Holandija. London je prej naznanil, da so kanadske čete počistile vse o-zemlje ob reki Meuse in da je pot do Antverpa, belgijske luke, odprta zavezniškim parnikom. Cez 2500 britskih in ameriških bojnih letal je metalo bombe na Frankfurt, Ludvvigshaven, Karlsruhe, Solingen in druga nemška mesta. Bombe so porušile več objektov in zanetile ogromne požare. Okrog 900 a-meriških bombnikov se je dvignilo z baz v Italiji in napadlo vojaške objekte na Dunaju. Leyie. Filipini. 6. nov. — Čete ameriške divizije so okupirale Pinamopoan, strategično mesto na severozapadni obali tega o-toka, po zdrobitvi odpora japonske sile. General Douglas MacArthur poroča, da se zdaj vale proti Ormocu, japonski vojaški trdnjavi. Ameriške čete so v zadnjih 24 dajalcem V Franciji urah prodrle 14 mil] daleč v, J # smeri Ormoca, zadnje japonske Rooševelt povabljen v Pariz Francoska vlada je hvaležna Ameriki Waahlngion. D. C.. 6. nov. — Francoska začasna vlada, katere predsednik je general Charles de Gaulle, je povabila Roosevel-ta ln državnega tajnika Hulla, naj obiščeta Pariz. Povabilo naglaša, da vlada in francosko ljudstvo visoko cenita ameriško pomoč, ki je omogočila osvoboditev Francije. Besedilo povabila je objavil državni department. Pričakuje se, da se bo Rooševelt odzval. Glede Hulla, ki je bolan že dva meseca, ni znano, ali se bo odzval ali ne. On se že dva tedna nahaja v mornarični bolnišnici. General De Gaulle je prej povabil v Pariz premierja Churchilla ln zunanjega ministra E-dena. London je naznanil, da sta oba sprejela povabilo. Možnost je, da bo francoska vlada povabila tudi maršala Stalina, naj obišče Pariz. Pospešitev procesa pro- udrli v Budimpešto m severne strani. ^ d Glavna nemška in ogrska sila je koncentrirana v Budi, hribovitih predelih Budimpešte na zapadni strani reke Donave. Dopisnik ameriške časniške agen-ture Associated Press v Bernu, Švica, poroča, da je poveljstvo nemških in ogrskih čet odredilo totalno evakuacijo Budimpešte. Ruske kolone so udrle v Budimpešto po okupaciji Ujpešta. železniškega križišča, ki leži dve milji severno od meje ogrske prestolnice. Vest iz Ankare, Turčija, pravi, da so se ogrske čete obrnile proti nemškim in da so zdaj v teku ljute bitke med njimi. Eksplozija dinamita je razdejala most na reki Donavi zadnjo soboto. Ogrski begunci, ki so bili na mostu, so bili vrženi v reko, kjer so utonili. Rdeča zvezda, glasilo ruske armade, piše, da je usoda Budimpešte že zapečatena. Mesto bo kmalu v ruskih rokah. Geslo ruskih sil je sedaj "Naprej v Berlin." Poročilo iz Ankare omenjp paniko med prebivalci v Butrtn-Peiti. "Očitno )*, da se hočijo ogrski vojaki in ljudstvo odrejati od Nemcev," pravi poročilo. "Nemci so morali razorožiti več ogrskih regimentov, ki so se u-prli Samo štiri ogrske divizije s" ostale lojalne Nemcem." Uradni komunike, objavljen v Moskvi dsnes zjutraj, pravi, so Rusi odbili napade nem-sl" ,n »zvriili več napadov na '„'rr sk" klezniika in cestne zve-f r"' '"mlju na zapadnl stra-f ' Rene Oddelki prve ime-■ zrnati,, drže pozicije pri sto japdnskih letal. Čungldng, Kitajska. 6. nov. — Močna japonska sila prodira jroti Liučovu, železniškemu erižišču v provinci Kwangsi, s treh strani. Prve japonske ko-one so dospele do ozemlja, ki ie oddajeno samo 40 milj od te-];a križišča. Čungking je priznal, da je položaj kritičen. M. rR«'nu. 110 Berlin poroča, da britske čete dospele so na Pariz, 6. nov.-Justičnl minister je naznanil ustanovitev novih sodišč, da se pospeši proces proti onim, ki so obtoženi izdajstva fo sodelovanja t nemško pinske grupe sestrelili čez dve- okupacijsko silo. Pred posebno trdnjave na otoku Leytu. MacArthur je naznanil, da so ame- z vzhodne (ri&kl letald y v zraku nad lam 4n -drugimi otoki Fili- sodišče pride general Finsard, ustsnovitelj protiboljševiške legije, ki se je borila na strani nemške armade proti Rusom ns vzhodnih frontah. On bo, najbrže obsojen v smrt. Unija preklicala splošno stavko Stavkarji se vrnili na delo i Detrolt. Mlch., 6. nov. — U-radniki neodvisne unije Mecha-nics Educational Society of America so preklicali splošno stavko, v kateri je bilo zavoje-vanih 21,500 delavcev, članov te unije, v Detroitu in Toledu, O. Stavka je zavrla produkcijo materiala za armado in mornarico. Matthevv Smith, tajnik te organizacije, je naznanil dosego sporazuma z voditelji avtne u-nije, včlanjene v Kongresu industrijskih organizacij. Rekel je, da ne more razkriti deta j lev sporazums, ker bi to lahko povzročilo nove komplikacije. Stavka je bila preklicana po konferenci v Toledu, ki je trajala osem ur. Sklicsns je bila potem, ko Je federalna vlada posegla v konflikt in zasegla po stavki prizadet* tovarne Smith je naznanil, da i vsi stavksrji vrnili na Rusi prevzeli ukradene poljedelske stroje Washington, D. C.,« nov.-Ra-dio Moskva je naznanil, da so Rusi prevzeli poljedelske stroje, katere so rumunske in nemške čete zasegle v Ukrsjini in Mol-davijl. ko sta bili provinci pod korrtrolo teh čet. Med temi je dva tisoč trsktorjev. Zavezniška kontrolna komisijs poročs. ds so bili stroji najdeni v neki tobačni tovsrni v Bukarešti. Rumun-a bodo morali poprsvlti vse stroje ki so bili poškodovsni Dr. Carrel umrl v Parizu Pariz, 6. nov.—Dr. Alexis Car-rel, sloviti biolog, ki je živel več let v Ameriki, je umrl v starosti j 71 let. On ln Charles A. Lind-bergh, ameriški letalec, sta izumila mehanično srce. Carrel Je bil deset let direktor Rockefel-lerjevega instituta medikalrte raziskave v New Yorku. Pred nekaj tedni so krožila nepotrje-1 na poročila, da je bil aretiran na obtožbo sodelovanja z Nemci v času okupacije Francije. zavezniki osvobodili vso grško celino Nemci ie j drze nekaj otokov na Egejskem morju ti LIKVIDACIJA 2IDOV V SOLUNU Atene, Ortlja. 6. nov,—Zavezniki so v operacijah, ki so se pričele pred sedmimi tedni, osvobodili vso grško celino. Uradno poročilo pravi, da je ts stara in zgodovinska dežela, katero so Nemci držali tri le in sedem mesecev, počiščena. Le posamezne skupine nemških garnizij se še skrivajo v hribih na severu. Nekaj nemških čet je pobegnilo v Jugoslavijo, kjer jim preti uničenje. Zavezniška lzvidniška letala niso odkrila nobenega sledu za Nemci v Grčiji, kar je v soglas-' ju s poročili, da so pobegnili v srbske hribe na drugi strani meje. Nemci še drže nekaj grških otokov na Egejskem morju. Glavna nemlaa sila, ki je izgubila skoro vsa' motorna vozila, beži proti severu skozi dolino ob reki Vardar v smeri Skoplja, cestnega križišča, ki je oddaljeno 75 milj od grške meje. Izgleda nl, da bi se'večji del te ille Izmuznil skozi to dolino v Nemčijo. Ruske čete ln jugoslovanski partizani kontrolirajo črto na ozemlju ob t poti umika Nemcev proti severu. Nemške čate, bežeče proti severu, so požgala več grških vasi *n ra«tFjale"iWt* *t*r rtiostrivir za seboj. Svoj srd za poraze so Izlile na prebivalce teh vasi, ki se niso mogli upirati. Poročila trdijo, da po Nemci poklali veliko Število civilistov. Solun. Grčija, 6. nov.-—Izmed 60,000 Židov v tem mestu jih je ostalo samo 200. Nemci so uporabljali posebne čete za likvidacijo Židov. . Domače vesti Ranjen v Nemil j l Edison, Kans. — John in Matilda Cizerle sta dobila poročilo od vojnega departmenta, da je bil 17. okt. ranjen v Nemčiji njun sin John. Vsi no člani društva 225 SNPJ, Is Clevelanda Cleveland. — Dne l. nov. je po daljši bolezni umrl Edvvard F. Skully, star 23 let, sin dru« žine John Skully. Bil je član Makabejcev. Poleg staršev zapušča dva brata pri vojakih (eden je v Franciji) in sestro.— East Ohio Gas Co. oglaša v tukajšnjih listih, da bo po katastrofi prizadetim povrnila vso uničeno imovino in tudi odškodnino za Izgubljena življenja. Do zdaj ugotovljenih smrtnih šrtev je 133, od teh 67 nespoznanih. Pod razvalinami na pogorišču še vedno iščejo zgorelih žrttv. — Družina Louis Koljat is Not-tinghama je bila obveščena, da je bil njen sin Sgt. Joseph Koljat 15. okt. zopet ranjen v Franciji. Prvič je bil ranjen 22. avg. — Joe Kotnik ln žena sta dobila poročilo od sina Edvvarda, ki služI prl msrinlh, da je bil ranjen ob invaziji otoka Palau na Pacifiku dne 28. sept. Is bolnišnice New York. — Iz bolnišnice se je vrnila na svoj dom v St. Al-buns, L. I., Matilda Pavllč. Za del jo je mrtvoud, a je že precej okrevala. Zborovanje španskih republikancev Pariz, 6. nov —Španska republikanska zveza, katero tvorijo begunci, ki so pobegnili v Francijo pred in po zaključenju civilne vojne, se je na svojem zborovanju Izrekla za ustsnovitev odbora za narodno osvoboditev. Ta odbor bo vodil kampsnjo za strmoglavljenje režima diktatorja Franca v Španiji. Maršal Tito ranjen v napadu? London, G. nov.—Radio Berlin poroča, da je bil maršal Tito, po veljnik jugoslovanske osvobodil ne armade, ranjen v napadu. Nspadltin ranili vin ga (Itaki nacionalisti. Noben drugi Vir ni potrdil berlinskega poročila. Pomoč jugoslovanskim ujetnikom Ujetniki dobivajo živila in druge potrebščine Washtngion. D. Cm 6. nov.— Okrog 150,000 jugoslovanskih vojnih ujetnikov v Nemčiji dobiva zadnji dve leti pomoč na podlagi posojilno-najemnlnske^a programa po Izjavi, katero je pravkar objavila administracija za zunanjo ekonomsko pomoč. Ameriški Rdeči križ se je tudi zavzel za ujetnike ln skrbi, da dobivajo živila, obleko, zdravila in druge potrebščine. Sllčna pomoč prihaja od privatnih agentur, kakršna je Združena jugoslovanska pomožna uatann-va. Pošiljanje potrebščin jugoslo* vanskim vojnim ujetnikom se je pričelo zgodaj preteklega leta, ko je postalo jasno, da jugoslovanska ubežna vlada na razpola ga z zadostnimi finančnimi sred stvl. Ker Nemčija uradno ne priznava obstoja te vlade, se je jugoslovanskim ujetnikom slabše godilo kot ujetnikom drugih držav. . Naciji so uradno Izjavili, da e priznavajo legalnega obstoja Jugoslavije ln da niso obvezani na podlagi pravil ženevske konvencije, postopati napram Jugo-slovanskim ujetnikom tako kot napranTujStnlkom drugih držav. Pofežaj teh ujetnikov ja bU obu-___ ped, dokler niso prejeli, zunanja mth pomoči. Namcl so se celo pona šali, da ameriški ln anglaškl voj reorganizirane kitajskih vojnih industrij Nelson imenovan za načelnika misije ZADEVA ODPOKLI. CA GENERALA Waakington. D. Cm 6. nov. — Posebna ameriška misija bo odpotovala na Kitajsko, da reorganizira kitajske vojne industrije. Zadevno naznanilo je objavila Bela hiša. Za načelnika misije je bil imenovan Donald M. Nelson, bivši načelnik odbora za vojno produkcijo. On je imel dolg razgovor s predsednikom Roosevel-tom. Pričskujo se, da bo misija katero tvorijo Industrijski vešča-kl, odpotovala na Kitajsko prihodnji teden. Med temi so Howard Coonley, Eugene M. Stalllng« in Herbert W Graham. Rooševelt je naznanil, da ja general Kalšek Izrekel željo, naj sa Nelson vrne na Kitajsko. Nelson s* je mudil več tednov na Kltajikem ln razpravljal s Kal-šekom ln dnjgimi kitajskimi voditelji o reorgantslranju kitajskih Industrij ln drugih proble- "Kot Roos^jMov flssbnl od- ni ujetniki dobivajo "živila in P^lantc w **«tktlk misija bo Francoska vohunka obsojena v smrt Pariz, 6. nov. Marle Lou, ki Je bila na obravnavi pred sodiščem v Grenoblu spoznans za krivo špionaže v prilog Nemcem, je bila obsojena v smrt. Nekaj ur po obsodbi je&fcla ustreljena. Italijanska armada pripravljena za akcijo Rim, 6. nov.—Novs Italljansks armada, oborožena z ameriškim in angleškim modernim orožjem, bo kmalu šla v akcijo na strsni zavezniške pete ln osme armade, se glasi naznanilo. druge potrebščine, ne pa Jugoslo- » vanaki .Izvajal načrta, katerih cilj Ja o- V oretekiem letu so lagoalo- kitajskih vojnšh «*P°- vanski vojni • ujetniki dobili okrog dva milijona zavojev živil ^^J^I^ in drugih potrfbščip. To pome- " nl, da Je slahernl prejel najman| New York. d. ppv, j "Roose- en zavoj mesečno. V tem letu voltov odpoklic generala Josepha so ujetniki dobili 1,680,000 zavo- W, Stllvvdla kot poveljnika za- Jev živil. Grški gerilci za razpis volitev Ljudstvo odloči glede povratka kralja Atene. Orčlja. 6. nov. — Voditelji grških gerllcev v organizaciji, ki je znana pod imenom o-svobodiIna fronta, so izjavi!!, da no za razpis volitev, pri ksterlh naj ljudstvo odloči, kakšno vlado hoče. Če se bo odločilo za povrstek kralja Jurija, se ne bodo uplrsll, toda general Sarafls, poveljnik gerilcev, je dejal, da je popolnoma uverjen, da se bo ljudstvo Izreklo z^ republiko Zaupamo zaveznikom, l> > D,. JL, Ap]fiOitCUiI držali obljube, izražene v AU5KU UCICgULI/U dospela v Rim veznlšklh sil na Kitajskem, v Burmi in Indiji Je bil edina pravilna poteza v nastalih okolno-stlh," je dejal dr. C. L. Hsla, direktor kitajske čssniške agentu-ra ln . repreientant kitajskega mlnlatritvs za informacija v A-inerlki. "Če se Je kitajska vlada v načelu strinjala, da Američan postane vrhovni poveljnik, ja razumljivo, ds Je hotela Imeti tudi besedo prl odločitvi, kdo naj bo poveljnik." Dr. Hsis le dalja rekel, "da sa je vlada v Cungkingu trudila, da reši vprašanje kitajskih komunistov. General 8tllwvll, ki ja zahteval popolno oborožitev komunistov, se najbrže nl zavedal posledic, ki bi prišle, če bi bila njegova zahteva sprejeta." Herr dr. Ooebbela. kaj isbereva kraj, bt pobegnil«? Atlantskem čarterju," je rekel Sarafls. "Grško ljudstvo ja že dalo razumeti, ds hoče Imeti zadnjo ln odločilno besedo glede forme vlade " Harsfls Je dejal, da bo njego-vs oborožena si Is tvorila Jedro nove narodne s r made. Grški častniki, ki so sodelovali z Nemci, bodo izločeni. Ustanovljeno bo vrhovno vojaško sodišče, katero bo odločilo, kdo lahko služi v narodni armadi Osvobodilna fronta ima silo 50,000 mož v akciji in okrog 100,000 mož v rezervi. General Je odločno zavrnil trditve, da Je njegova armada pod vplivom sovjetov. Dejal je, da ruski čaetmkl v tej armadi so le opazovalci. Maršal Stalin dobil red zmage Moskva, 6 nov, — M l. Kali-nln predsednik Hovjetake unije, je podelil maršalu Htallnu red'ni ruske delegacije v vseh svo-zmage. Odlikovanje Je prjzna- Jih govorih naglašall važnost nje Stalinovih zaslug v vodstvu rveze med Rusijo, Veliko Bri-operaeij ruskih armad, ki so re- unijo ln Ameriko in Izražali u-/ulturale v strahovitih porazih panje, da ae bo ojačila v povoj-nemških oboroženih sil. ruh letih. Organiziranje delavskega gibanja v Italiji Rim. 6 nov. — Ruska delavska delegscljs je dospela v Rim, kjer sta že delavski delegaciji lz Amerike In Anglija. Člani teh so obiskali osvobojene Itall-Jsnske pokrajine in mesta. Potovanje po teh je bilo zaključeno z masnim shodom v gledališču Biancacclo D P fcevljagm, tolmač ruaka delegacije, je |ioda! slično Izjavo kot George Baldafizl. predstavnik ameriških unij Kongresa industrijskih organizacij — "da ao Italijanski delavci navdušeni za organiziranje demokratičnega delavskega gibanja." & vljatfin je de)al, da so čla- Glasovi OLASILO IM LASTNINA Orgaa ol and publUhed Naročnina s. Zdrui.no dri.ro (Hm Chlca^JUi Ko-doUM «a iiTm.00 so pol i.u I1.M ^ - Cfclcafe 1» okal£> cLakCo V M sTc.lo 1.10. 13 75 se pol lote; 10 lnoi.in.tro IMO. ^iSip^rTi^ for Iho UniUd SUi~ <.xe^ Chlc^o) CuZuTSiMipor f«. Chicago and Cook Counir I7.S0 por r*« lorriga countries 18-00 p*x yw. . . Cena oalaaor po dogororu,—Rokopiai dopiaor In ao o. rra*a|o. Rokopbi Ulor^rno dr^mT^mi Ud.) m rrn.Jo pošUJalolJu lo r slu4.Ju. 6. 5. prilolil Adrortlaing raiaa on agraamanl^-Monuoeripl« ol and unaollcllod articU« will ool bo rotumod. Other mmnmetipU. • uch^u^slorla«. pl.^ ' wh.n acconpaniod by selladdreaaed and atoapod eorelope. Naslov na rta. kar Ima aiik PROSVETA 2657-59 So. Lavrndale Ava« Chlcago 23. Illinoia MEMBER OF THE FEDERATED PRESS iz naselbin KRASEN PRIMER DO DOMOVINE Now Yorlc N. Y.- Datum v oklepaju na primer (November 30, 1944), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam je s ttm datumom potekla naročnina. Ponovita Jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. _ Paberki od tu in tam ZA POSLUŠALCE RADIA ♦! • Piihodnje leto bodo poslušalci radia vsako nedeljo imeli priliko slišati "delavske forume," ki bodo oddajani širom dežele po tem ali onem radijskem omrežju. Na teh forumih, ki bodo oddajani 15 minut (ob 1:15 popoldne vzhodni čas), bodo diskuzirali o delavskih in gospodarskih problemih. Prično se prvo nedeljo v januarju in bodo trajali skozi vse leto. Dogovor za oddajanje teh programov je bil sklenjen med Ame-liško delavsko federacijo (ADF) in Odborom za industrijsko organizacijo (CIO) na eni strani ter tremi radijskimi omrežji—National, Columbia »n Blue Netvvorks—na drugi. Pozneje je pristala na enako koncesijo tudi Mutual Broadcasting Co., toda je dogovor vetiral Robert M. McCorm»cl;, torijski izdajatelj Chicago Tribune, ki lastuje najmočnejšo radijsKo postajo (VVGN) v tem omrežju. Ti programi bodo oddajani po vsakem omrežju skozi 15 tednov zapoiedoma in izmenoma med CIO in ADF. Pričela jih bo ADF po omrežju NBC. Na teh forumih bodo razpravljali o raznih problemih s stališča organizirane e mej, zapirala pred zunanjim svetom. Do letošnje pomladi ni dovolila nobenemu tujezemskemu časnikarju obisk ruske li urite V zadnjih mesecih H napravila izjemo in organizirala nekaj časnikarskih ekspedlclj v južno Ukrajino In Besarabijo, na Poljsko in eno v baltiške^ir>Mve. Po osvoboditvi Leningrada je par tujezemskih poročevalcev za par dni dobilo vstop tudi v to herojsko meato. Ta jHilIttk« ruske vlade Je res čudna, kajti vsa poročila teh re- poiterjev mi b»la za Rusijo zelo laakava. "Ampak Stalin že ve, kaj delu" . . . pravijo njegovi oboževalci. Mogoče . . . KLOBUK PRED UAW V zadnjih desetih letih je ameriško delavsko gibanje obogatelo vsaj za eno unijo, na katero je lahko ponosno vse delavstvo. In to je unija avtnih delavcev CIO (United Automobile VVorkers— UAW>, kt ni le največja po številu članov—šteje Jih okrog 1.250,000 —maiveč je tud» naibolj progresivna in demokratična. Zasluga za slednje dvoje « v tem. ker ima relativno mlado, agresivno člnnstvo, k« zna ceniti organizacijo in načela demokracije. Zato tudi lioMtov I.ewiM>vega all Uillmanovega kova ne trpi, oziroma jih ie do zdaj znalo krotiti. * Ta unija se razvija v celo Institucijo, ki ae briga za vse probleme dežele, ker m* zaveda, da te ed njih odvisno vse članstvo. V svojem članstvu ne v»di samo pi oducentov, marveč tudi konzumente. Z drugo heaedo ne briga ae aamo za lo. koliko delavec zaaluii in T*Ki kakšnimi oogoji dela. marveč- tudi. ka) in koliko lahko kupi za kvoj zafclužek. Zato je ustanovila konzumaki department, ki na eni strani čuva inteieM- konzumentov v Waslungtonu. na drugi pa vodi med članstvom agitacijo dprl in aj>eliral na svoje podružnice, da naj ustanove svoje relifne odbore za zbiranje obleke in denarnih prispevkov, za nakup najpotrebnejšega v pomoč ljudem v bližnji bodočnosti osvobojene Jugoslavije, se je odbor JPO-SS šele zbudil, sklical sejo, izdal poziv na ameriške Slovence za zbiranje denarnih prispevkov, obleke itd. Nič za Jugoslavijo, samo za Slovence. Kje so pa Slovenci? Ali se računa, da bodo Slovenci po zmagi zaveznikov prišli pod okrilje katoliške države, o kateri sanja Oto Habsburški? Delili jx>moč bodo sami. Prosili pa bodo, so rekli, da se jim* dovoli rabo ZOJSA ve pravice, za pošiljanje obleke Slovencem, katero bodo delili tudi sami. Komu pa? V Sloveniji bodo odločevali in govorili oni, ki so se za njeno svobodo borili, to so partizani I Čeravno so v njih, vrstah rodoljubni katoliški duhovniki, jih Hitler, Goebbels in slovenski klerikalci v Ameriki, ki imajo večino v odboru JPO-SS, nazi-vajo brezbožne zločinske komuniste. Združeni odbor in SANS sovražijo. Vedo, da bo relifna akcija Združenega odbora koristila v novi Jugoslaviji ljudem, ki gledajo v bodočnost. Narodni izdajalci pa ne bodo tam, ko dospe pomoč iz Amerike. Bežali bodo s Hitlerjevimi gestapovci, tresoč se pred narodovo osveto, ker so krivi največjega zločina —bratomora Iva. Združeni odbor oz. njegova relifna organizacija ni zahtevala, da JPO-SS izroči sklad. Prosila je le, da naj odbor JPO-SS sam nakupi najpotrebnejše in pomaga napolniti prvo ladjo. Združeni odbor garantira, da bodo najpotrebnejši v Sloveniji dobili pomoč, če bo Slovenija, ko dospe ladja, svobodna, če pa ne, bo pa pomoč dana onim Slovencem, ki žive v Srbiji in na teritorijih Slovenije, k' jih je osvobodila narodna vojska. Odbor JPO-SS je imel 19. oktobra sejo v Chicagu. Večina od- omrežen z verskimi predsodki. Prepričali se bodo saboterji prve pomoči bolnim, gladnim, golim in bosim v Sloveniji in Jugoslaviji, da so prispevala narodna društva in napredni posamezniki najmanj tri četrtine denarja v sklad JPO-SS^ Ali bomo dovolili, da bi bil poslan skozi Vatikan, edino odprto pot, da bi prišel v roke izdajalcu in so-delovalcu krvnika Slovenije, organizatorju bele garde in domo-j brancev, morilcev svojih bratov m sester? o Vsak pošten Slovenec in Slovenka hoče in zahteva, da se ta denar uporabi za lajšanje bede našega naroda in takoj, ker je potreba največja! Jožo Menton. IZ URADA "BIG" TONYJA Oakland, Cel.—Pod naslovom "Iz urada Big Tonyja" že mno? go let pišem v Prosveti in Pro-letarcu, nikoli, pa še nisem pojasnil, kako sem dobil ime "Big Tony". Nisem si ga sam izmislil, temveč pripečatili so mi ga drugi. Zgodilo se je takole: Meseca junija 1. 1906 sva se s Frankom Rugeljerfi poslovila iz slovenske metropole Cleve-landa, in se napotila v državo sončnih rož, v Dunkirk, Kansas. Ustavila sva se pri njegovih prijateljih. Naselbina je bila tedaj še nova, enako tudi šahti. Delo se je takrat lahko dobilo. Mene so poslali k družini Tome, kjer sem dobil stanovanje in hrano. Frank Tome, ki je že med pokojnimi, mi je dobil delo v premogovniku in me učil kopati premog. Frank Rugelj pa je ostal pri Markovičevi družini, v premogovniku pa mu je dobil delo njegov prijatelj Frank Po-terpin. Tudi slednjega že krije ameriška zemlja. Frank Rugelj še vedno živi v tistem kraju. Ostala sva iskrena prijatelja. Kadar me pot zanese v Kansas, se oglasim pri Rugljevih in se počutim pri njih kot doma. Frank ima lepo farmo, na kateri kmetuje, odkar je dal slovo premogovniku. Tega je že 20 let. Pravi, da ima dovolj dela in jela in je zadovoljen. Tudi jaz sem dal slovo premogovniku. Naselil sem se daleč proč, v mesto Oakland, Cal., ta- Člani rasnih stavbinsklh unij v San Diegu. Calif.. ao ob nedeljah brezplačno prenovili trgovski lokal za druiabnl vojaški klub. Na pročelju Je iudi opaziti par napisov: "Vote NO on No. 12/' kar pomeni, naj voiilci v Californiji glasujejo proti iniciativnemu pred logu ii. 12. ki je naperjen proti delavstvu. ko daleč, da nismo mogli rifc na-P Mestni delavci so deležni vsa-prej in ne nazaj. V družihi nas 'ko1 leto 12 dni počitnic. Ker ni- Z*. u:i---j— ~ —'-1 — sem pri najboljšem zdravju, sem si izvolil moje počitnice od 21. avgusta naprej. Toda moral sem jih podaljšati, ker sem bil tako slab, da smo morali poklicati zdravnika na dom. Zdravnik je ugotovil, da pravilno ne-funkcionira moj "karburator" ali srce. Vpraša me, če mi kdaj primanjkuje sape, a jaz sem dejal, da ne vem, kako .bi si tolmačil, kajti včasih diham, kakor da bi šlo za stavo. Priporočil mi je, naj za nekaj dni ležem v posteljo. Srce mi je res tako razbijalo kakor stara lokomotiva. Sedaj mi že bolje deluje, tako da lahko sedim pri pisalni mizi in tipkam tale dopis, da v njem prijateljem sporočim, da "Big" Tonyja še fci koklja brcnila. Zdravnik se mi je zelo zameril, ker mi je prepovedal alkoholne pijače. Da bi njega prej koklja brcnila kot "Big Tonyja." Odkar sva a ženo sama, imdva vsak svojo spalno sobo. Cigaret ne kadim že več let. Sedaj pa mi je tudi pijača prepovedana. Skoraj bi rekel, da se res več ne izplača živeti. Ha, ha! Meni se vidi, da> je najbolje za človeka, ki se dobro ne počuti, da si da dovolj počitka. In tako jaz živim. Podnevi se greiem na soncu kakor mlad martinček, ponoči pa ne morem spati, zato premišljujem o preteklosti. Sinoči mi je tole prišlo na misel: Včasih je res luŠno b'lo, sedaj pa ni več tako, včasih smo vince pil', sedaj pa vodo. Pozdrav vsem čitateljem Prosvete od ta velikega Tonyja iz daljne Californije! Anton Tomšič. je bilo sedem, a vedel nisem, kje in kdaj naredim prvi šiht v Californiji. Včasih velja tudi korajža. Leta 1922 sem vprašal za delo v mestni hiši, dobil pa sem ga tri leta pozneje, toda ne v mestni hiši, temveč izven nje, kjer sem še sedaj uposlen kot mestni delavec. Da se povrnem, kako sem prišel do imena "Big Tony". Ko sem pričel delati v premogovniku, je bilo pri vhodu rova pet rudarjev, voznik pa je pripeljal samo itiri vozičke. To se je ponavljalo. Eden izmed nas ni dobil vozička. Pri tistem vhodu sva bila dva z imenom "Tony", namreč jaz in neki Italijan. Voznik je odpeljal s premogom naložene vozičke in mimo grede zakričal: "Car, Tony!" Ker sva bila dva z enakim imenom, je nastala zmeda, kateri Tony naj bo deležen tistega vozička. Jaz sem držal voziček na enem koncu, Italijan pa na drugem. Fant se je podal s pretnjo, da me bo za tožil vozniku. Tako je tudi storil, češ, da sem vzel njegov voziček. Voznik je pojasnjeval, da je vsakdo upravičen do enakega števila vozičkov in razsodil takole: "Da se ne bosta več prepirala, kdo izmed vaju je deležen vozička, bora vselej zavpil: Car for you, Big Tony, ali pa: Car for you, Little Tony!" Da bo ta dopis še bolj popoln, prilagam tudi svojo sliko. Bila je vzeta pred dobrimi šestimi meseci pred hišo, v kateri je "urad" Tonyja. Stroške plačam sam. Francija in Rusija London. (ONA). — Politični opazovalci v Parizu trde, da bo šel general de Gaulle v Moskvo, da spozna Stalina, edinega velikih zavezniških prvakov, katerega še ne pozna. Francosko javno mnenje zahteva s precejšnjim poudarkom, da naj se poda de Gaulle v Moskvo zahvalit se sovjetskim narodom v imenu francoskega naroda za njih zasluge za osvoboditev Francije. Potovanje—tako mislijo Francozi—bi imelo ogromno moral-' *X no vrednost in bi okrepilo vezi Naša sinova, Frank in Joe, sta med obema državama. Izražajo preko luže, oba O. K. Frank se celo mnenje, da bi bilo dobro, da je v predzadnjem pismu pohva- se ob tej priliki začrtajo osnov-lil, da bodo kmalu v Berlinu, iz'ne linije sovjetsko-francoskega Berlina pa bo stopil v Višnjo! sporazuma glede zaščite miru goro, da bo videl očetov rojstni ;Maurice Schumann, ki često Kokra j. Včeraj pa smo prejeli pi-ivori v imenu de Gaulla. je ne-smo, v katerem nam sporoča, da davno že izjavil po radiu, da bi e v Belgiji, torej bil° nesmiselno iskati varnosti v feru, proč od Viš- Evropi, ako Rusije ne bi bilo v Sorlolaki novinarji pripravllajo vojaški list sa Ironto na vshodnem bojišču. Sodanla roln. u modomlalrana tudi v lom. da so vao armado n. obeh alranok dobro pr^krblTono novlnami se nahaja nekj potuje proti sev nje gore. Joe pa nam je pisal iz Francije in pravi, da je imel težave, ko je kuha\ menažo na "jječi", ki je zložena iz opeke. Omenja, da je videl nekatera mesta, med njimi tud' Cherbourg, a nekatera pa so tako razdejana, da želi. da bi bila to resnično vojna. Oba sta člana SNPJ. Njuna naslova uta: Captain Frank Tomsic. HGS 552, AAA Auto. WPNS, BN A P. O. 230 Postmaster, New York. N. Y. Naslov drugega sina pa je. Cpl. Joe Tomsic. 39132864. 333rd HarborCraft Co. tudi s vojaškimi A. P. O. 350 Postmaster, Now York, N. Y. r.adn^i organizaciji. WREK. 7 NOVEMBRA PROSVITA Jugoslovani v Mehiki P,šc J. Z. List j v glavnem m Pist« J. Z. Liat I v glavnem mestu je prispevalo t , i^aniel !bliZU d° $7,0000° meh v (Nadaljevanje.j jtejev pomoitt| skUd komitejeva t, dosti važnejša in slovesnej-, podružnica v Guadalajari $1,-* g bila javna slav- j 455.00, ona v Ciudadu Obregonu I H vršila en teden $2,390.00 ter končno sub-komi-to ie 13 maia v največjem : tej v Cananeji $734.00. ^Leošem mehiškem narod-1 Z ozirom na nepričakovano iledišču Palacio de Bellas nagli razvoj dogodkov na evrop-■ Bil je to debut ali prvi skih bojnih poljih v teku zad-i nastop komiteja pred me- njih dveh ali treh mesecev je dim občinstvom. Velikanska (komitejev izvrševalni odbor rana je Jbila vsa ozaljšana s pred kratkim zaključil, cla srna-nori zavezniških narodov in,tra prvi del svoje nabiralne ak-Zi civilnih in delavskih or-(cije kot zaključen. Stopil je v acji ki so se udeležile te stike tako z ameriškim in angle 1 XLima —■■■I« T If I ____«* ■ . predbe. Ozadje odra ie bilo prepreže- škim poslaništvom v Mehiki, kakor tudi direktno s sedanjo jugoslovansko vlado v Londonu ! Sozvezdo na eni stra- ,s ProšnJ°« da P^skrbe čim i z drugo istotako veliko na-' PreJ ™f<* Potrebna transport-zastavo ^na^ dru- i strani; v romna slika maršala Tita z nima rečenicama: "Muera el ,cismo! Libertad ai pueblo! iscal Tito." Ua prostranem odru so bili po-- članov komiteja delegati vele mehiških delavskih in dru-, naprednih organizacij. V di- Vprašanje povojne uposlenosti sredini med obema Poslati ves že nab™™ materijal - na svojo določbo. Torej pred tem korakom smo, čakamo še samo na ladjo. — Pa da končno še tega ne pozabim! V svrho obširnejše in efektivnejše propagande predvsem v notranjosti dežele je začel izdajati Titov pomožni ko-mitej kmalu po svoji ustanovitvi atskih ložah, preprezenih z poseben "Boletin" v španskem ihovimi narodnimi zastavami, jeziku, od katerega so do danes bilo opaziti Konstantina Ou- izSle tri številke. Dasi mala in kega, sovjetskega poslanika skromna je to do sedaj vgeka. Mehiki, dra. Karla Wendla,l_ - [ikega ministra, mr. Cooteja, jpmka angleškega poslanika, pcquesa Bertheta, časnikarske-atašeja francoskega poslani-, prvega tajnika ameriškega aništva, kakor tudi več južnoameriških diplomatov. Pol-mik generalnega štaba Anto-i Davila Caballero je zastopal prezidiju mehiškega vojnega linistra generala Lazarja Car-Hiasa, Lic. Rafael Gual Vidal mehiško revolucijonarno ranko (P. R. M.) Po daljšem govoru,s katerim predsednik komiteja, general Jberto Zuno Hernandez, otvo-zborovanje, pozdravil navzo-in orisal v glavnih potezah j komiteja, se je poslužilo be-sde večje število prijavljenih ornikov, tako general Anto-I. Villareal, general in fede-ilni senator Celestino Gasca, rofesor Gilberto Bosquez, zad-p mehiški poslanik v Franciji, »nsieur Berthet v imenu fran-ikega naroda, senorita Anito avo v imenu bolničark komi-ejeve sanitarne brigade in kon-no dr. Fodor v imenu jugoslo-inske kolonije v Mehiki. Govorom je sledil umetniški el slavnosti, pri katerem je so-lovalo večje število domačih tujih umetnikov gledišča ka-•r tudi filma: Španec Angel asa, Consuelo Guerrero de «na. Amalia Millan, Julian So-Georgine Tissel, članica kneoske gledališke skupine is Jouvet ter končno ameri-» plesni ballet Waldeen. God-i generalnega štaba mehiškega 'jnega urada je izpopolnjevala tooro med posameznimi točka-i programa. Bilo je prvič v zgodovini Me-» da m- jc na tako obširen in način proslavljalo v jav-*ti ime naše stare domovine, *kor ^di zasluge, trpljenja in naših junaških partizanih bojevnikov. nedno zaključim z javnimi tfocibami m proslavami, je po-da na kratko omenim še banket, katerega je pri-td'; komitejev damski patronat el*gantnem nočnem klubu El »n na katerem so nas zo- 1 P*»stili s svojo prisotnostjo Vjelskl Poslanik z ženo, češki r '' ' - tako s svojo ženo, francoskega, poslanika ■"•""■k Mnnsieur Maurice ■^u Dom ba sle sam je bil te-ker se je mudil na v Afriki), kakor I lo drugih odlič-k., Mehičanov, ka- 2 faznih tujcev. Cisti do-'' K>redbe je seveda zo-Ljj^ blagajno komiteja k'»t tisoč pet sto pe- kor prva publikacija. ki se izda-j gledati vlada, kot tudi industrija v Mehiki direktno in izključ- je, da se začrta program obsežne no v jugoslovanskem interesu. Vsebuje vsakikrat deloma prevode iz ameriških ali jugoslo- vanskih listov, večinoma pa izvirne članke, nanašajoče se na poslovanje komiteja, razmere in dogodke v Jugoslaviji ter drug podoben materijal — vse seveda v direktno zvezi s cilji in programom komiteja. Takoj ob začetku nabiralne kampanje je komitej tudi izdelal posebne velike propagandne plakate s Titovo sliko v sredini, od katerih nam je veliki vladni uradni dnevnik "El Nacional" sam daroval $5000 komadov, ki so bili nato nalepljeni več dni po vseh važnejših cestnih vogalih glavnega mesta Mehike, vzbujajoč naravno veliko pozornost mimo idočega občinstva. Glavni namen, ki sem si ga bil postavil s pisanjem tega članka, je bil, dokazati našim sorojakom v Združenih državah in drugod, da Jugoslovani v Mehiki — četudi nas je malo in se le pored-koma oglašamo med vami — nikakor ne spimo v teh dnevih križev in težav, ki jih preživlja naš borni, a vrli narod v stari domovini. Sodbo o smotru in uspehih našega dela pa prepuščamo vam samim in pa narodu, katerega sinovi smo. Konec. K k a »kim •'» uličnimi priredba •m pa seveda i •branjem med jav-'nite nabral do sre-blizu $23,000.00 'v,ni ter približno '!i v zdravilih (to novi posteljni o 'Juhe itd.), konzer 'bnem, torej skupaj ",em tisoč osemsto :,">ti. Samo član-'»'ugoslavla Libre Problem povojne uposlenosti v Združenih državah je obravnavan v članku, ki je izšel v Post-vvar Information Bulletinu, katerega izdaja Postvvar Information Exchange, Inc., ki proti, majhni pristojbini nudi članom socialno znanstvenih in vzgojnih organizacij potrebno proučeval-no gradivo o narodnih in mednarodnih zadevah. V omenjenem članku je rečeno, da je s problemom povojne uposlenosti povezano tudi izvo-jevanje in dosega trajnega miru in sicer iz vidika zdaj toliko za-željene mednarodne kooperacije, kajti z ozirom na to kooperacijo nastane vprašanje, če bi se večina ameriškega ljudstva sploh še brigala za mednarodno kooperacijo, ako bi se ponovno zgodilo, da bi bilo po tej vojni kakih 15 milijonov Američanov brez dela in zaslužka. Članek tudi podčrtuje veliko razliko med številkami, ki jih dajejo na razpolago razni viri in katere skušajo pokazati, koliko delavcev bo ostalo brez dela in zaslužka, ko se bo zaključite vojna. Znano Gallupovo poskusno glasovanje ter izražanje javnega mnenja je kazalo v mesecu juliju letos, da povprečen državljan meni, da bo ob koncu vojne okrog šest in pol milijona delavcev brez dela. Predstavnik organiziranega delavstva pa je dejal, da bo ob zaključku vojne z Nemčijo ostalo brez posla 15 milijonov delavcev v Združenih državah. Župan La Guardia pa je celo menil, da bo ostalo brez dela deset milijonov delavcev, ki so zdaj uposleni v vojni industriji in poleg teh bomo imeli tudi deset milijonov nezaposlenih vo- jakov, ki se bodo vrnili domov iz vojaške službe. Politični ekonomi so mnenja, da bo mogoče organizirati kolektivno zaščito miru le v svetu, ki bo užival gotovo mero blagostanja ali prosperitete. Dalje ugotavljajo, da bi imela mednarodna valutna stabilizacija ter zmanjšanje carine ugoden vpliv na uposlenje v Združenih državah. Po drugi strani pa bi visok odstotek uposlenosti v Ameriki pomenil svetovno blagostanje, kar bi zagotovilo uspešen razvi-tek mednarodne kooperacije. Organizirano delavstvo! >ge v tem pogledu nekoliko drugačnega mnenja. Pregled jDoložaja iz vidika delavstva in delodajalcev, dognanega potom izjav predstavnikov obojih, je podan v naslednjem: "Organizirano delavstvo trdi, da nima nobene zagotovitve za zadosten zaslužek ali tozadevno zaščito, ni zahteva v tem pogledu garancijo za polno uposlenje po vojni. Mnenje organiziranega delavstva je, da bo imela privatna industrija približno 40 mili jard dolarjev rezerve, dalje dav čne vrnitve in druge popuste vsled znižanja vrednosti na blagu. Z vsem tem bi mogla pri vatna industrija sama poskrbeti za splošno uposlitev. Toda ako delodajalci v tem oziru ne bodo nudili uposlitve za vse od zaslužka odvisne delavce, tedaj bo morala zvezna vlada obdržati v svo jih rokah lastništvo vojnih tovarn pod privatnim obratova njem. "Kongres za industrijalno or ganizacijo (CIO) opozarja na dejstvo, da več kot 60'/ ameri ških delavcev zasluži manj kot $2000 letno, radi česar bi morala proizvodnje, nizkih cen in višjih plač. Zvezna vlada naj tudi za-tre monopole in da apodbudo za kom peticijo. Tak* smernice, tako trdijo oni, ki jih zagovarjajo, bi pomogle do zgraditve obsežnega trga za industrijske izdelke ter za širokopotezno uposlitev delavstva. Privatna industrijska uprava pa se proti vi odgovornosti za uposlitev delavstva po vojni, kot to pokazuje Ameriška trgovsku zbornica. Predstavniki industrije pravijo, da polna uposlenost v praktičnem smialu ni mogoča drugje kot v fašističnih ali komunističnih deielah. V družbi, ki priznava svobodno ekonomijo, )>a vsaj dejna ali sezonska brezposelnost neizogibna. Privatna industrija se dalje tudi izgovarja, da je odgovorna komaj za eno četrtino splošne uposlenosti; ostala dela alt uposlitev v deželi zavisi od poljedelstva, male trgovine, raznih obrti ter majhnih podjetij. Delavci torej, ki niso potrebni v industrijski proizvodnji, bi morali najti zaposlenost v omenjenih strokah in poljih. Uprava -privatne industrije daje tudi argument, da mora industrija obratovati toliko, da zadosti zahtevam po produktih—-zaposlenost pa zavisi od nizke ali visoke zahteve po industrijskih izdelkih. Iz tega razloga ne mara delati nobenih obljub glede povojne uposlenosti delavcev, ker ne ve, kolikšna bo zahteva I m) produktih, in nima tozadevno tudi nobenih garancij ali obljub. Je pa prepričana, da je svobodno podjetništvo (tree enterprise) neobhodna potreba v demokratični družbi in radi tega je privatna industrija proti vladnemu lastništvu tovarn, ter urgira, da se kontrola vlade nad industrijskim obratom omeji ter odpravi. Vla di priporoča, da nudi pobudo za svobodno podjetništvo n širjenjem trga in znižanjem davkov na dobičke. V slučaju pa, da bo odslovi jenih nenavadno veliko število delavcev, nima privatna industrija nič preti temu, ako imajo delavci ^brezposelnoatnn zavarovanje ter priliko, da dobe zaslužek pri javnih delih, katere oskrbi zvezna vlada.* Članek se zaključuje z ugotovitvijo, da medtem, ko so v teku take debate ln Izogibanja odgovornosti za morebitno povojno brezposelnost, ao pa naši vojaki in delavci po vojnih tovarnah zaskrbljeni glede negotove bo dočnosti v pogledu zaslužka in dela.—FLIS. Turčija in marial Tito London. (ONAf-Vesti iz bal kanskih krogov v Londonu po ročajo, da je maršal Tito odbil predlog Turčije, da imenuje po sebnega poslanca za njegov glavni stan. Jugoslovanska vlada ima svojega rednega ambasadorja v An kari. Turška vlada je najbrži-mnenja, da bi bilo dobro, da ima svojega predstavnika pri dejan ski oblasti v Jugoslaviji, na licu mesta. Pravijo, da je Tito tur ške ponudbe vljudno odklonil, češ. da le bolje pocukati, dokler se razmere ne razčistijo nekoliko. Tuiški predlog, k- je dokaz, da se namerava Turčija zanimati za balkanske zadeve, |c prišel ako-ro istočasno z nedavnim razpravljanjem o turški politiki na jugoslovanskem radiu, oddaja, v kateri je bilo držunje Ankare močno ktitizirano. Jugoslovanski tadio je dejal, da balkanski narodi ne potrebujejo nikaklh turških |»ollcaJev za vzdrževanje miru na Halkanu In da so balkanski narodi tudi dosegli svojo osvoboditev sami. brez turške pomoči Hslkanski krogi v Londonu mislijo, da bodo od noša ji med Turčijo in balkanskimi deželami, kot Jugofflavijo. Boli/arijo in Grčijo v glavnem odvu.nl od trga, kakšno ra/merje bo nastalo med Husijo »n Anglijo tei Turčijo To razmerje pa je ravno zdaj v svo-! jem kritičnem odl<»čflnem tre-notku—zdaj. ko ee je vm položaj i v vzhodnih, jugovzhodnih in tu* di sredozemskih piedelih Evrope popolnoma predrugačil. Od 20. oktobra naprej bodo lokalni uradi War Prace and Ra- tioning Boardov oddajali novo ( knjižice šele potem, ko bodo lz-i ttgali vse razveljavljene odmer-I ke 'n vse one, ki so še veljavni, ki so bili že v veljavi na dan prošnje, izvzemši le zadnjo znamke onih serij znamk, ki so stopile v veljavo na dan prošnjo za novo knjižico ali že poprej, Slika la oavobojenega grškega aaaata Patraaa. kjer meščani po« sdravljajo šupana (na konju) po njegovem povratku ls gora. kjar aa Ja akrlval prod okupatorji. Domača fronta V PronMI *e dmroa ml« Ko I. Aircr.lt Corp. * .™|th ogromnih MtMdb «o».r».t. * .....i*.......... Office of War Information VVashington, D. C. ARMADA IŠČE BOLNIČARKE Vfashingtort.-—Vojno tajništvo poroča, da je vojaški zdravniški oddelek pozval pomožne bolničarke Rdečega križa, ki so že delale v bolnišnicah, da se javijo za službe kot plačane civilne na-stavljenke v vojaških bolnišnicah in klinikah. Vojska nujno potrebuje več tisoč pomožnih boničark za nego bolnih ali ranjenih vojakov. Osebe, ki pridejo v poštev, naj se javijo takoj, da se jim dostavi knjižica pomožnih bolničark armade. Naslov: U. S. Civil Service Com-mission, VVashington 25,1). C. NABAVITE OLJE ZA KURJAVO Washington. — Namestnik administratorja za petrolej, Kalph K. Davios priporoča osebam, ki kurijo z oljem, da napolnijo za loge olja zdaj, da nc bodo nji hovi kotli prazni, ko pride zima in pritisne mraz. » KAMPANJA ZA MAKSIMALNE CENE VVashington.—Office of Pričo Administration pravi, da bo4o začele največt* zveze trgov«t\ in konzumentov kampanjo, katere cilj je, da se izboljša poslovanje glede maksimalnih cen s tem. ds bodo povsod nabite na vidnem mestu, tako da se jih bodo konsumenti posluževali. Ta pro-ti inflacijska kampanja bo zasledovala naslednje cilje: 1, Prepričati ljudstvo, da leži pred nami kritičen čas za borbo proti draginji. 2. Doseči to. tla bodo obešeni seznami maksimalnih cen na dobro vidnem mestu, kjer bodo konzumenti mogli do njih brez težav. 8. Poudarjati, da imajo trgovci in konzumenti skupen interes, du sodelujejo v borbi proti draginji in gospodarskemu kaosu po vojni. 4. PiepiičaU trgovce in kon« zumente, da vlada ne more prevzeti vse odgovornosti za demo-kratično izvedeno kontrolo cen odgovornost /a lo nosijo tudi posamezniki in občine. 5, Objasnitl vsem občinam ob-širnoat dela, katero so izvedli lokalni uradi za kontrolo cen ter tuko še boli razviti prijateljske poslovne odnošaje rned utadi yu kontrolo cen in konzumenti, ZA HllNE GOSPODARJE NVashington - Office of Prič« Administiation poroča, da se morajo vsi hišni gospodarji regis-Utreti pri OPA v svojem okraju, ! neglrd* na to, koliko najemni* kov imelo OPA pravi, da daje I to obvestilo v odgovor na razlit • na voraftanla posestnikov, pri kateiih stenute le ena ali dve o*ebt so bili v dvomih, da li se imajo registrirati ali ne. PREDLOG! ZA KONTROLO SPOLNIH BOLEZNI ' NVashington -V S Public Health Service del KHeral fte< • urtty Agency poudarja potreb", da se uved*)o strožje mere ra kontrolo spolnih h«»le/nI v posameznih občinah, posebno zdaj, ko so bliža dcmobilizucija oboroženih sil. Priporočal jo različne korake, katere naj store posamezniki in privatne organizacije —kot je naznanil nedavno North Carolina Department of Health., 1. Kazgovarjajtc se s svojim lokalnim zdravniškim častnikom o kliničnih pripravah, ki so na lazjMilugo v vašem kraju tn pomagajte mu s svojim vplivom, da jih izboljša. 2. Dajte tudi sami progloduti svojo kri. Prigovarjajte tudi drugim osebam, naj store enako, 3. Zahtevajte od lokalnč oblasti, da strogo nadzira znano slučaje infekcije v domačem kraju. 4. Poizvedite, da li se nahaja v vašem mestu organizacija, kl skrbi zu to, da objasni ljudem nevarnosti okuženja. 8, Podpirajte policijske in sod ne ob|asti, ki zasledujejo ono propale elemente, kl žive od prostitucije, najnevarnejšega vi ra teh bolezni. Za vzgojo in informacije Šlro ke javnosti so na razpolago fll mi, brošure, letuki ln lepaki, « POZIV VOJNIM INDUSTRIJAM VVashington. — Vojni tujnlk H eni v L. Stimson. minister mor nai m- .Jame.«* V Korrestal ln predsednik VVur P r o d u c t io n Hoarda J A Krug so dali na slednjo izjavo: "V prlznanjtkda je najsvetej šs dollnost-^ifKega državljanu glasovanje pri volitvah, poživljamo vojna industrije, du store vso potrebno, da.bodo mogli vsi nastavljene! glusovati v času rednih delovnih ur j>ovsod tam, kjer Je glasovanje pred ali po delovnih urah nemogoče I Kise čl Je treba na tu način, du bo čim rnanj motenja pri delu, Delavce pozivamo, na | gredo nu volišče ali pred ali |>u po delu. Mnogo l>o pomagalo v tem jiogledu, ako bodo diugl volile! gleduli nu to, du pridejo deluvci iz vojnih industrij prvi na vrsto, tako da ne bo preveč dragocenega časa Izgubljenega s čakanjem delavcev v vi sluh pred voliščem," ♦ VVashington - VVur Productlon Hourd In Nationu! Houslng Agen-ey izjavljata skupno, du bo oljij-suvu predpisov glede uporulM* gradbenega mateiiala omogoči-la zidanje hiš približno v isti meri kot pred vojno, PREDPISI ZA POSOJILA VOJNIM VETEMANOM VVashington General Frank T Hines, administrator zadev veteianov, je izjavil, da so Izšli pied|)lsi za guranclj* posojil vojnim veteranom, katere daje ari-rnmistiarija zs zadeve vrtna nov. l/posojene vsote borio morale biti uporabljene ra zidanje hiš al* npii nakupovanje. Pred pisi »loha-aio du ume administracija za zadeve veteranov garam tirati največ |D>sojllu do $2.000 • KNJIŽICE ZA ODMERKE Wa«hingt ONA (•44 WAMUN» umi vi ^mtmmimmm mmmrm^r PROSVETA GORNJE MESTO POVEST IZ ZAGREBŠKEGA ŽIVLJENJA SPISAL BOGOMIR MAGAJNA (Nadaljevanje) Regina »e ji je vrgla v naročje in jo pričela poljubljati na lica, na oči, na roke, potem pa je zajokala in zbežala v drugo sobo. Krilan je opazoval yse to ves prepadel. Drugi so se smejali. Toda Krilan je tudi videl, kako je Simon naenkrat vstal in odhitel skozi vrata. Drugi so zopet zaplesali, kajti godba je igrala neprestano. Skoraj za Simonom je odhitela tudi Mancika, ne da bt vzela plašč s seboj, Krilan jo je hotel spremeniti, a Mancika mu je trdo ukazala naj ostane. Razsrjen je ta odšel v drugo sobo, prisedel k Regini in dolgo molčal. •Malči je ostala sama. Le ona je bila sedaj trezna v tej uri. Nihče se ni menil zanjo. Zamislila se je skozi okna proti goram, ki so se svetlikale iz noči. Bila je tik ob oknu in je lahko videla zvezde, ki so trepetale v daljnih višavah. Premišljevala je o besedah, ki jih je njej govoril Simon malo poprej, ko so odšli v zabavišče. Govoril je o nekem otroku, ki ga bo Malči rodila nekoč.JifUvo/Ao sin in bo ra-stel v nove dni, iWdrf(A* lJi*iK Takrat bo mnogo veselja po vaseh in mestih in le čiste zarje bodo ležale nad polji in hišami. Jurkica pa bo prelepa žena, učiteljica novih otrok. Zbirali se oodo krog nje, da jim govori o belih lepotah življenja. Ljudi ne bo napajalo vino. Pijani le veselih naporov bodo dvignili svoje duše čim bliže k sinjim, božjim višavah. Zgodilo se je tudi še nekaj drugega nenavadnega. Nikolaj Benčina je naenkrat stopil na oder k ciganom, vihtel steklenico v svoji roki in kričal. Erika je plašno stala ob odru, se trudila, da bi ga odpeljala domov. Toda Nikolaj Benčina je vpil: "Kdor misli, da lažem, naj se mi približa, razbil mu bom s tem litrom pijano glavo. Danes sem zadnji večer tu in nikdar več ne pridem v družbo ljudi, ki se ro-gajo vsaki veliki ljubezni. Vaša duša je kakor pijani knez, ki se valja tam v prahu na tleh. Skozi vse vesoljstvo bedi neskončno živo bitje, vi pa ste opijanili svoje oči in ga ne vidite. Bog pa je poslal angela k meni, ki je prinesel meni godbo in Eriki lepoto v oči. Naj si ji nihče ne prlblisž in nsj ne vrže svojih oči nsnjo, ksjtl vaše oči so umazsne in se rogajo pravi lilpotl. Ona je preprosti otrok in v njeni duši se zrcali večno življenje, ki živi nad svetovi in je ustvarilo Erikine oči. Simon sam mi je to povedal. Vi pa ste me omamili z vinom in lažnivo godbo, da tega nisem videl toliko čusa." "Pojdi domov, Nikolaj, ne kriči tem ljudem!" "Baš tem ljudem, Erika, tem . . Hotel je Še govoriti, toda Erika ga je prijela zM'roko. Tedaj je on treščil steklenilo v zid, da so se čreplnje razsule z žvenketom po mizah, vrgel je natakarjem denar. Lepota preprostega otroka ga je premagala. Prijel je Eriko in jo odvel iz te družbe, v katero se res ni več vrnil, pod nebo, na katerem so roji zvezd si-pali luč med veseljstvo. Cigani pa so strastno in blazno igrali davorijo, ob kateri je celo knez zopet odprl oči in nekaj zagolčal. Tudi Krilan in Regina sta se dvignila in poslušala, šele se-dsjstase našla ta dva človeka. 25. Mancika se je ustavila ob vratih in se stisnila k zidu, da bi Simon ne opazil. Dasi se je trudila ohraniti si hladnokrvnost, je vendar čutila, kako ji bije kri v sencih. Lesk v njenih očeh se je spreminjal. Sedaj Je bil tih in miren, kot od fleklice, ki hoče ljubiti, pa se je naenkrat zslesketalo kot v očeh ptice ujede. V njeni duši so se borile misli med seboj. Pred njo se je razprostirala široka in to noč nenavadno čudna pokrajina. Polmesec je visel onstrsn doline tik nad kuj>olami Mirogoja. V daljavi so se svetlikale v mesečini gore, ki so o-klepale Medvedji grad in dolino Kraljičinega studenca, ki je bila sedaj pogreznjena v temo. Medvedji grad v katerem in ob katerem je v daljnih dobah izkrvavelo toliko življenj, se je izrazito risal v ozračje vrh svoje gore. V dnu doline se je vila med snegom črna voda, kot da je nekdo odprl v gorah ogromno votlino, j>olno črnila in ga razlil v dolino. Po bregu navzdol so strmela pod nebo drevesa, zimski gozd v noči, nekako mračen, skoraj preteč, in udarjal v dušo z mrko mrzlo goloto, na kateri se je lepil sneg in poledica. Mancika se je v svoji duši vzrado-stila te slike, ki jo je v trenotku preletela z očmi. Potem je zoj^et nepremično uprla oči v Simona. Ni se menila za mraz, ki je bil oster. Plašč je pustila v zabavišču. Bele gole roke so ji nemo in nepremično visele ob svilenem krilu. Kip tik stene. Le oči so živele in šle za Simonom. Nekje izza griča je udarila v zvoniku štirikrat. Kot človek y snu se je premikal Simon počasi .korak za korakom proti zidu, proti prostoru, kjer je nekoč sedel z Marijo. Nekaj težkega, topega je ležalo v njegovi duši, kot da jo je stisnila črna kovinska senca s prsti. Zadel se je ob rob mize in obstal. Mizo je pokrival sneg. Naklonil se je z dlanmi na njo. Sneg je bil trd in mrzel. Odmeknil je roke in se zamislil v to belo ploščo. Odprl je usta, brada se mu je povesila. Mancika ni prezrla niti ene njegove kretnje in je pozorno motrila njegovo lice: "Ne bo se ubil," je pomislila skoraj s srdom. Simon se je naenkrat ozrl nazaj, kakor bi se bal, da stopi skozi vrata. Mancike ni zapazil. Stisnila se je še bolj v kot. Zaokrenil je zopet glavo in pričel s prstom pisati v sneg na mizi. Mancika je slišala, kako se udira skorja pod prstom, in polastila se je radovednost, kaj piše. "Morda se bo ubil," je pomislila. Njegove ustnice so se blodno zasmejale. Videti je bilo, da sam ne ve, da se smeje. Črke, ki so se zvile izpod prsts, so bile hlsdne, skrivenčene, trpke, pisane s topim obupom in so pokrile skoraj VSO miZO. ' M4T u "V zimi in bedi dolgo po polnoči po naročilu svoje duše Mariji in vsem lažem Gornjega mesta v slovo. — Simon Jeran." Dvignil je dlani k ustom in zadihal vanje. Zeblo ga je. Potem se je naslonil na zid in za-strmel v zidovje Mirogoja. Zopet se je razlil smehljaj na njegov obraz, a sedaj je bil v bledi mesečini čudovito mehak. Mancika je nehote stopila korak naprej. Tudi v njenem izrazu se je zrcalilo nekaj nenavadnega, Skoraj strašno lepega. Tudi ona je odprla usta in skoraj zasanjala v Simonov obraz. V istem hipu, ko se je on zavihtel na zid, da bi se vrgel v globino na drugi strani, je zakričala, skočila k njemu in ga potegnila nazaj. Ozrl se ji je v lice in se spet zasmejal, toda sedaj je bilo v tem smehu sovraštvo. Iztrgal se je iz rok, ki so se ga oklenile. "Pusti me!" je izgovoril šepetaje in pričel bežati krog male utice proti bregovom, ki so peljali navzdol. Mancika v prvem hipu ni vedela, kam beži Simon, a brez pomisleka je stekla za njim. Bežal je med drevesi, krenil po rebri navzdol naravnost proti črnemu potoku. Spomnila se je Mancika: globoka in črna je tista voda in neredkokrat so našli telo človeka na njenem dnu. Polastil se je je strah, da ga ne bi dohitela. Vzklikala je njegovo ime, noge so se ji udirale v sneg, udarila se je s čelom v ledeno drevo, led jo je ranil, a ni čutila, da ji teče kri. (Dalje prihodnjič.) WHtTE FLAGS GREET YANKS IN GERMAN TOWN "Zakaj ni ljubezni v Zakaj da le enemu! ne privoščijo niti nJsru. 1 prav tistemu ne k. fl najbolj lačen in žejen'" In koj je srce obeh odKov, uporno in trdo: "Zato je ni, ker jih Je svoji pravični jezi obsodil imajo duše temne in 2a v maj zaklenjene! Ob židi J metu so lačni in žejni"' Ali gorje, ob taki mislih nila ljubezen v srce; kapj WHITE PIA0S APPIAMD from wlndowi, doorways and rooftopa vvhen American Infantrjrmen slopped through the rainy atreeta of Kolacheid. Germany—just e few miles from doomed Aachen. The German famllies hunf out everjrthins from bed aheets to shirts. Sisnal Corps Radio© ho ta. njegovo mislijo. Seže mu v smeh in seže v jok, v ljubezen in v sovraštvo. Po svoji volji in x> svoji pravici mu razsodi in x>dpiše besedo, brez usmiljenja, brez ugovora. Suje ga v ; arke in brezdna, ubraniti se ji ne more; vzdigne ga do nebeškega solnca kakor perje na dlani, za hvaležnost ne vpraša. In kadar pride čas, sedi zvesto ob njegovem vzglavju, pali blagoslov-jeno svečo in rožlja s črnim molkom. Tista ura ni najsijajnejša sreča, ni najtemnejša žalost. Prav navaden, malenkosten dogodek je, kakor se vrše vsak hip sredi ceste; časih je celo smešen. Ali človeško srce tehta in meri vsako po svoje. Marsikdo, ki bi se širokega meča ne bal, se zgane pred drobno buciko. Ker gospodar je kri, pamet je le godrnjav hlapec. Ponavadi ne hranijo strupa v črnih vedrih in sodih, temveč v drobnih steklenicah, ki so bele in nedolžne, da se jim brez strahu približa otrok. V doživljaju, ki je navidez neznat-nejši od prosenega zrna, se raz odene človek, kakor je v svojih globočinah, se ustanovi za vselej njegova usoda. Tako je mnogoterim obžarjeno življenje z milo svetlobo ene same minute, drugim le2i na srcu kamen iz luže, nobena misel ne more či sta izpod nJega. Človeku je časih hudo pri srcu, da ne ve zakaj; takrat zasluti svojo uro. Narahlo mu potrka, na 11 zaklenjena vrata; on spozna njpn korak, njen glas; in trepeče od groze. Ve dobro, da bo nekoč lahkotno odklenil^ vrata, pa Če je ključavnica še tako močna, če je zapah še tako težak. Ve tudi, da bi nobe na prošnja molitev ne segla do nebes. In ve še nadalje, da ga ne zapusti nikoli več, kadar pride, niti ne v sanjah; in gorje niti ne po smrti. Groza največ ja je, da ne ve, kedaj in kje ga zaloti strašna sodba. Tako tre peče srce neprestano, tako so oči venomer nastežaj odprte svetle, nemirne, ker bi rade seg le skozi mrakove. In vendar pri de ura natanko tedaj, ko je srce najbolj tiho, ko so oči najbolj omamljene od solnca. Na visoko naloženem vozu, med mnogoštevilnimi culami in cajnami se je peljal Lenart v mesto. Poleg njega je sedela mati, zaverovana vase in svoj strah, pred seboj je gledal cin-cajoči, sključeni hrbet voznikov, zadaj so praznično oblečene ženske opravljale in obrekovale s hreščečimi, jeznimi glasovi, ki niso utegnili poslušati drug dru gega. Lenarta je zeblo v hlad nem jesenskem jutru. Ključil se e v tri gube, stiskal se med cu le, k materi se ni maral, ker ga ie bilo sram. Njegovo srce je bi lo prazno kakor poveznjen ko-rec; nobene kaplje ni bilo njem, ne veselja in ne upanja, pa tudi ne strahu in žalosti. Gledal je, videl nikamor ne. Z vre čo si je ovil noge; noge so se ogrele, srce je bilo mrzlo in pusto kakor prej. ===== Voznik se je zasmejal, se okre-nil, pokazal Lenartu svoj pijani, solznogledi obraz. "Ti, učenjak, zdaj šele vem, kaj da me peče in bode v hrbet! Tvoje oči so, učenjak! Obrni se malo v drugo stran! Kadar boš jezični dohtar, joj še pravici pred takšnimi očmi; hujše so od brušene britve!" J®M Lenart se je prestrašen mil, mati je bila v srce užaljena. "Nikoli ne bo jezični dohtar! Duhovnik bo!" , Voznik se je zasmejal še glas neje ter je veselo udaril po konjih. "Duhovnik? Bo, če ima tudi vrag svoje mašnike! Čudno, da se žival ne plaši; vso pot se mi zdi, da vozim greh in kazen božjo!" Oglasila se je ženska zadaj koščena ženska s koščenim glasom: "Ta otrok se še nikoli ni smejal! Jaz bi ga tepla, zakaj tak otrok je obseden!" "Zares je obseden!" so poki male ženske povrsti. Lenart in mati se nista spogledala, pa je obšinila ena mise oba: (Se nadaljuje.) Razni mali ogla, DELO DOBE "auto lika naučiti se mehanuno 's»d Dobra plača. Oglasit. , «rVBTM8h~15 Chica*> ave" Park, 111. M LASTNIK PRODA 2-5 m hišo. Klet, gorka voda-dVa kurjava. Prinaša $110.00 m Cena $10,500. Prvo nadst. Pl Pri Riis Park, na 2602 No Ave. Phone BERkshire 1123 HIŠNIK—Stalno delo 6 dni v za srednje starosti moškega. $100 za dnevno delo. Ne n svojo strogo milostjo. Nsjlndjša mati je tista, k i grdo gleda Med vsemi važ-nirni atvaimi je najbolj važna ta, da otrok nikoli ne |tf>/abt imena, stanu in spola svojih dobrotnikov Kadar daš vinar, ga n<* da* samo na koncu bičs, temveč tudi na verigi. Ta veriga m* ne da raztigati, ne prepiliti. Rožlja hie* nehanja. Dal aem ti vinar. daj cekin' Otrok daje svoje povračilo; če drugače ne, a krvjo. Ker dobrotlyivnst zahteva svoje ti de obresti, drži na-tsnek termin, ae ne meni rs proš-nje Sladki in mirni ao občutki upnikovi, (»osebno še zategadelj, ker mu je pripravljeno obilno "Vlačilo v nebesih,** V nebesih in ns zemlji'" je odmevalo zamolklo iz mraka Kajti slajše je pričakovanje od plačila samega. Močnejše je vino v mislih nego v kozarcu. Dobrotnik nosi glavo pokonci, nosi jo v solncu in pravi: Obsevaj me, saj sem te zaslužil! Kdor sproži dobrotno dlsn, jo hkrati široko nastavi; taka je njegova pravica, ln še imenitnejša je: za čašo vino korec krvi! Kri Je žlahtna pijača, posebno če lije po tenkih mladih žilah, ln poceni Je: s strogo dobrotljivostjo si io kupi človek; večno zaslu-ženje mu je navrženo. Kadar pa si je pridobil pravico do kor-ca. si je prilastil že tudi vrha no vedro. Ko lzpije to vedro, bi si poželel kadi'" Debela senca Je zacmokala na glaa, celo na mrtvi ateni je bila nabrekls in zabuhla. Zares je tedaj po vsej izbi zadišalo slsdko po mladi krviP V težki vinski vzduh se je izlila prešerna slast, ostri vedomčevl zobje ao zsškrtali od poželJenja. Sence so se zsmsjsle vsekrižem. nizdol in navis; razlegal se je krik strasti, smeh pohote. Vmes pa je zavrisnilo nenadoma tako prečudno in strahotno, kakor da je priletel skozi okno svetel nož. Bil je jok, tenak, cvileč, milosti proseč, pognan sunkoma iz otroškega grla. Lenart se je vzdramil na peči, planil trepetajoč, ves objokan; v sanjah je videl hude strahove, ali vdiel jih je še z bdečimi očmi, nikoli več ni pozabil nanje, spremljali so ga po vseh njegovih potih do konca. Tako so ljudje poslali Lenarta v šolo. IX. Vsak človek doživi uro, ki Je trdno središče njegovega življenja. Od te same ure se cepijo Šarki v preteklost in prihodnjoet, njena luč obseva, karkoli je bilo in kar še bo. Od svojega rojstva se je pripravljal nanjo sam ln so ga pripravljali drugi. Vsi njegovi koraki so bili namerje-ni le k nji edini; ko se je rodil, ga je ona. usodna, prijela zs roko in ga ni izpustila več. In kadar se mu nazadnje razodene is obličja v obličje, takrat je vse dopolnjeno; boljše bi mu bilo, d« bi umrl. Ura sodnica je zago-spodarila nad nJim, nad vaem njegovim nehanjem, nad vsako IzM je—izpopolnjeni DR. KERNOV angleškoslovenski besednjak Cena $5.00 • poštnino vred V zalogi Imamo tudi njegovo Angleško-slovensko berilo naJfcttM pripomoček pri učonju angleščino sa starejšo, ali mlajšim sa učenje slovenščine. Cena $2.00 • poštnino vred »i«i»som* Naročila projoma proletarec 2301 S. Lavvndale Ave., Chicago 23, III. TISKARNA S.Ns¥J. r t. -lil—— sprejema m »I v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za 4ešefce in shode, vizitnlc časnike, knjife, koledarje, letake itd. slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem angleškem jeziku in drugih..... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ DA TISKOVINE NAROČA V 8VOJI TISKARN .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskar .... Cene smerna* unijsko delo prvs ttiIi Pišite po informacije na naslov: SNPJ P Rl N T E RY 2657-59 S. L«wndale Avenue • • Chicago 23. IUlaolf TEL. ROCKWELL 4904 naroČite si dnevnik prosveto Po sklepu 12. redne konvencije ao lahko naroči na llit Prosto to prišteje eden. dva. tri. štiri sli pet članov ls ene drušlne k tni naročnini. LUt Prosveta stane sa vso enako, ss člane ali nečlana »ou u eno letno naročnino. Kot ea člani še plačajo pri saesmantu f l.zo " tednik, ae Jim to prišteje k naročnini. Torej aeda) nI vsroks. r*a da Je Ust predrag sa člane WfPJ. Llat Proaveto Je vaša lastnini » gotovo Je v vsaki drušlnl nekdo, kl bi rad čital llat vsak dan. Pojasnilo!—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti cj SNPJ, sli če se preseli proč od družine in bo zahteval sam »voj un tednik, bode morsl tisti član ls dotične družine, ki Je Uko uupn« naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnHtvu im* in obenem doplsčstl dotično vsoto listu Prosvets. Ako te|« »tori, tedsj mors uprsvnlštvo znižati datum zs to vsoto narocnu Cena Uatu Prosveta Jot Za Zarui. dri*ve ln Kanado 90.00 1 tednik to.________ 2 tednika ln_______ 3 tednike ln._________2.40 4 tednike ih............1 20 5 tednikov ln._________ niš Za Chicago Ir. okolico J* 1 tednik la.—.......... 1 tednika ta-..- 2 tednike la—........... 4 tednike la.------------ ft tednikov ia.------ . .. 19.00 17* - • * ... s* _ v* _ 1J« Za Evropo Je----— 11 polnile spodnji kupon, prllošlto potrebno vsoto Mener Order v pismu ln si naročite Prosveto. UsL kl Je vsi« i«" PROSVETA. SNPJ. 2Sft7 So. Lavmdale Ave. Chicago 20. I1L Prllofteno pošlljem naročnino sa list Prosveto vsoto ft — 1. Ime________________________________________Cl društva lt----- Naslov__________ Ustavile tednik ln gs članov moje druilne: 0. 4. -ft. • pripišite k moji naročnini ed Hov naročnik Q ČL društva *t CL društva št Cl. društva *t-fr. dreštva it- Piševa.— □