Izhaja vsak Četrtek. Cena mu je 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko in druge tuje države 4 K 60 vin.) — Posamezne Številke se pro-■ dajajo po 10 vin.	•
in zabavo.
Spisi ln dopisi se pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve
ulice 2. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: UpravnlStvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice Stev. 2.
Štev. 36.	V Ljubljani, dne 9. septembra 1909.	Leto XXII.
Moko so podražili.
Socialni demokratje in liberalci bi radi izpodkopali ugled naših poslancev; zlasti sedaj, ko stoje naši zastopniki v ospredju avstrijske državne zbornice in ko je po njihovi vstrajni odločnosti vz-rastel pomen našega ljudstva v naši drža1,;, jih vse boli iu z onemoglo jezo grizejo krog sebe. Poizkušajo po starem načelu vseh nasprotnikov krščanskih strank, ki se glasi: Laži, kar moreš; nekaj se morda vendarle- prime. Delajo pridno in ne menijo se za to, da se s svojimi lažmi sami butajo po jeziku. Iz enega kota vpijejo: Poslanci ne store nič za kmeta; samo za delavca in za meščansko gospodo in uradništvo se brigajo Od druge strani pa kriče: Samo za kmeta delajo, v ta namen so v deželi sklenili posojilo 10 milionov; v ta namen dražijo žito, moko in meso. »Domoljub« jc že v posebnem članku spomladi pojasnil, kje je vzrok letoSnji draginji žita in moke. Vredno je pa, da si to reč trezno in natančno od blizu ogledamo in pojasnimo, koliko je vredno očitanje, da so naši poslanci vzrok draginje.
1. Cene se ne delajo v državnem zboru, marveč na svetovnem trgu. Včasih so imeli javni zastopi pravico določati cene; danes je nimajo več. Liberalci so napravili prosto pot ne samo trgovini in obrti, marveč tudi 'sleparjem, špekulantom in oderuhom. Bilo bi pač prav, ko bi se vrnila zopet krščanska načela, ki zaganjajo vsako krivico in vsako izkoriščanje, torej tudi previsoke cene in prevelike dobičke pri trgovini. Ravno naš poslanec dr. Krek je izdelal v državnem zboru načrt, kako naj bi se v tem oziru izboljšalo. Po njegovem predlogu, naj bi se ustanovil poseben urad, ki naj bi imel Pravico ogledati si v veliki trgovini in pri Velikem obrtu vse knjige in spoznati na-
tančno način, kako se delajo cene. Ustanovilo naj bi se posebno sodišče, pred katerim bi se obravnavale tožbe proti previsokim, krivičnim cenam. Podatki prej imenovanega urada bi se pri razpravi uporabljaii in ko bi se izkazalo, da so cene previsoke, bi se dotični, ki so jih krivi, strogo kaznovali. Ta načrt, ki so mu celo nasprotniki priznavali duhovitost in veliko znanstveno vrednost, je seveda našel pri vseh kapitalistih najhujši odpor; vredno je omenjati, da se jc tudi znana liberalna cunja »Slovenski Narod« z veliko surovostjo in še večjo neumnostjo zaletel vanj. Kdor se hoče podrobnejše seznaniti s tem, naj vzame v roko »Cas« in naj si prečita v njem začetkom leta priobčeno razpravo dr. Ušeničnika.
2.	Edino, kar se sklepa glede na cene v državnem zboru, je carina, ki se plačuje na meji od vpeljanega tujega blaga. Blago je potemtakem tudi doma toliko dražje, kolikor znaša prevoznina in carina s tujih krajev. To pa velja samo za fa-briško blago tistih fabrik, ki so zvezane med seboj; pri žitu in moki je cena raz-merno vedno manjša nego je svetovna cena s prevoznino in carino vred. Carina je sklenjena leta 1906. v državnem zboru za deset let; torej sedanji državni zbor ni odgovoren zanjo. Vrh tega se carina ne more sklepati ali spreminjati samo za našo državno polovico, marveč vedno ima svojo besedo tudi Ogrska. Pesek v oči se pravi metati delavcem in meščanom, če se vpije, naj bi naš državni zbor meje odprl. Ne more jih, če ne privolijo Ogri. Ogri so pa povečini poljedelci; od njih se potemtakem to ne more pričakovati.
3.	Carina varuje fabriške izdelke in sicer zelo izdatno. Zato so ti izdelki dražji in kmet to čuti: železo in vsi železni izdelki so silno poskočili v ceni; delničarji železarskih družb pa vlečejo povprek nad 30 odstotkov dobička od svojega vlože-
nega kapitala na leto. Lim se je podražili in miio, sladkor in cement, volna in bombaževo blago, usnje in asbest; vse brez izjeme gre kvišku. Proti tem carinam, ki varujejo domačo obrt in zagotavljajo delo, soc. demokratje molče. Hočejo pa, naj kmetov pridelek bo brez cene. Kako neumno! Najboljši kupec je kmet. Kmečko ljudstvo je še v večini v naši državi; 55 od sto ljudi je kmečkega stanu. Ce ima kmet denar, ga ima tudi obrt in trgovina. To se vidi kot beli dan pri letinah; če je letina dobra, gre fabriško blago naglo izpod rok; dela in zaslužka je dovolj. Ob slabih letinah pa vse hira. Delavec, ki hoče uničiti kmeta in potlačiti .ceno njegovim pridelkom še bolj, žaga vejo, na kateri sedi.
'4. Kmečki stan mora pa v celoti skupaj držati. Če bodo vinorodni kraji rekli: Samo za vino naj bo carina; samo za vino naj se zapre tu.'a meja, bedo rekli drugod: Mi vino kupujemo, torej naj se za vino odpre meje. Na Češkem in Morav-skein je začelo silno napredovati umno pridelovanje žita; tam se ne boje odprtih srbskih in rumunskih mej. Prodajajo le pitano živino in zato bi jim poceni pašna živina le prav prišla. Pri nas pa pitanje v velikem ne poznamo. Če bo naš kmet, ki splošno ne pridela dosti žita, zahteval odprte meje za žito, bo severni njegov, stanovski /tovariš zahteval narobe prostost za živino. Kam pridemo potem? V gospodarskem življenju je vse skupaj zvezano in zlasti kmetje cele države morajo držati skupaj in varovati, da ne pade pod ceno ne les, ne živina, ne vino.
5. Cene za žito in moko bi pa vkljub carini ne bile tako visoke, ko bi ne biio ostudne špekulacije. Na ogrski borzi še vedno igrajo z žitnimi cenami. Ta sleparija umetno dviga ceno na korist bogatim špekulantom. Tu je treba poseči vmes. Boj, ki ga vodijo naši poslanci proti ogr-
jkemu nasilju, je vsled tega tudi v tem »žiru edino pravi.
Prav na kratko smo povedali, kako |e z omenjenim očitanjem, ki se je skuhalo v lažnjivih glavah naših nasprotnikov, in ki se ponavlja po liberalnih listih, gostilnah in šnopsari-jah. Prijatelj, ki ga slišiš, pomoli pod nos kričaču dokaze, ki smo jih tu navedli, pa boš videl, da bo njegova modrost brž pri kraju. Lagati je lahko, toda laž ima vendarle povsod in tudi v ti stvari kratke noge.
Dvoje veličastnih zborovanj v enem tednu.
Sadovi neumornega truda in delavnosti naših mož dozorevajo; o tem smo se prepričali niinoli teden. Mnogo je bilo
.šolcev, ki so organizovani v »Slovenski dijaški zvezi«? Večkrat smo že po-vdarjali, kako čudne razmere so tuintam po naših srednjih in visokih šolah, kako malo je še vernih in modrih profesorjev, ki bi dajali lep zgled krščanskega življenja dijakom, ki bi jih navajali'v skromnost, trezno in čisto življenje, ki bi jim utrjevali krščansko prepričanje. Prav nasprotno se večkrat dogaja. Znano je, kako težko je dobiti za dijaštvo primernega stanovanja, kjer bi bili dijaki zavarovani pred hudim in kjer bi dobili poštene, skrbne Ln ljubeče namestnike staršev. Slaba tovarišija, popivanje, brezbožno časopisje, ki se šopiri po mestih in ki se vsiljuje po vseh kotih dijaštvu: vse to in še mnogo drugega ugonablja mladeničem poštenost, veselje do dela, do študiranja, vse to so tiste nevarne pečine, ob katerih se razbije dijakom naših krščanskih staršev ne le poštenost, ampak omaje celo vera in da se pogrezajo čimdalje v globino duševne in telesne nesreče.
prosimo Boga, da bi dal stanovitnost ii blagoslov dijakom samim in onim, ki si z njimi trudijo.
Kaj pa so imeli pravzaprav naši kr ščanski dijaki v Ljubljani? Občni zboi slovenske dijaške zveze je bil. Člani st prišli k skupnemu sestanku, da se boljf spoznajo med seboj, da se prepričajo, ko iiko so že dosegli, kaj jim je še storiti, da se navduše za delo in znanost, ki je v so. glasju z nauki in načeli sv. Cerkve, di manifestirajo svoje krščansko prepričanje Dva dni je trajalo zborovanje, pri katere« smo čuli dovršena predavanja mladih u«. njakov. Posebno pa smo jim lahko hvaležni za ljubezen, ki jo kaže naše dijaštvo do slovenske domovine. Delo med /jud-stvom, izobraževalno delo po naši Sloveniji jih veseli, za to se navdušujejo, za to se pripravljajo. O posameznih predavanjih v našem listu ne bomo poročali, ker bi bilo preobširno. Omenjamo le. da sc je ob zaključku priredila v dvorani hotela »lini on« velika slovesnost, pri kater: je bili
krasnouspelih naših prireditev v pretekli poletni dobi. Veselili smo se iz srca mogočnega nastopa naših junaških Orlov v Kamniku, toda enaka radost nam je polnila srce tudi zadnji teden, ko je sprejela bela Ljubljana v svojo sredo stotine krščanskega dijaštva. Kdo bi se bil pred par leti nadejal tolikega naraščaja v vrstah onih mladih in čilih mladeničev - dijakov, ki bodo enkrat postali voditelji, učitelji in osrečevalci katoliškega slovenskega ljudstva?! S ponosom zre mati Slovenija nanje, z zadovoljstvom zro nanje danes osobito tisti možje, ki so osiveli že v borbi za prospeh in srečo slovenskega ljudstva. Stotine katoliškega dijaštva so nam poroštvo, da bo ostal krščanski značaj naše mile domovine nedotaknjen.
Zakaj pa izražajo naši časopisi tako odkrito veselje, da se je zbralo v Ljubljani do 500 dijakov, visokošolcev in srednje-21
Zrakoplovec Latham pade drugič v morje.
Neumorno delavnemu prizadevanju naših voditeljev prijateljev mladine in poslancev in nekaterih značajnih dijakov, osobito visokošolcev pa se je posrečilo, da so osnovali društva, v katerih se zbira cvet naših dijakov. Tekom treh let so ta društva čudovito napredovala i po moči i po številu. Tiho in brez posebnega hrupa je šla stvar naprej, — in ko smo čuli, pa tudi videli na stotine teh katoliških dijakov, ki so se zbrali zadnji teden v Ljubljani, se nismo mogli načuditi temu naglemu uspehu. Nasprotnikom in liberalcem je kar sapo vzelo, ko niso mogli zatajiti tega gotovega dejstva. Takrat, ko jim tajiti ne kaže, se zatečejo ti sovražniki vsakega krščanskega in poštenega napredka — v zakladnico sumničenja, zabavljanja, blatenja in sramotenja. Toda to veselje jim že privoščimo. Mi pa se veselimo tega krasnega pojava med našim dijaštvom in
navzočih nešteto gostov in prijateljev našega dijaštva. K pozdravu so pr sli kar trije škofje: presvetli knezoškof ljubljanski dr. A. B. Jeglič, dr. Anton Malinič m škof Stariha. Presvetli knez in škof dr. Jeglič je navduševalno govoril dijakom že pri otvoritvi občnega zbora, pa jih jc ponovno pozdravljal, bodril in navduševa tudi zadnji večer. Enako prisrčno .ic dajal poguma dijaštvu tudi škof dr. Malinič ter je priporočal zlasti značajnost s krščanskim prepričanjem. K pozdravu jc pa došlo tudi mnogo drugih odličnih duhovnikov, poslancev in veljavnih mož, ki so pokazali, kako čislajo in spoštujejo te nase vrle, navdušene, poštene in značajne fante, ki jim kličemo tudi mi: Čast! Pogumno nadaljujte svoje delo na slavo božjo in na korist naše domovine!
Drugo zborovanje, ki se je vršilo potekli teden, je za naše razmere in za nasO
deželo enako in še bolj pomenljivo, ■— namreč zborovanje »Slomškove zveze«. Komu ni neznano, koliko slabih učiteljev jc po naši deželi, ki so odločeni, da vzgajajo našo ljubljeno deco, pa potrebujejo, da bi šli sami poprej v vzgojo, v tako vzgojo, da bi se učili najprej krščanskega mišljenja in krščanskega življenja. Koliko jc takih učiteljev, ki živč med ljudstvom, pa se družijo z največjimi nasprotniki našega ljudstva, z liberalci in svobodo-misleci.
Krščansko mladino, otroke krščanskih staršev imajo v šoli, pa so zagrizeni [nasprotniki tega, kar je krščansko, vsaj tako moramo sklepati po grdi pisavi, ki odseva iz njihovega lista, ki se zove »Učit. Tovariš«, tako moramo sklepati iz govorjenja njihovih voditeljev po raznih shodih ... Sreča za našo deželo lic, da se število liberalnih učiteljev krči, da pojema njih moč, da izpregledujejo (vsaj povečini) kam so zabredli. Sreča za naše šolstvo je, da se je učvrstila četa onih pogumnih, dobrih in krščanskih učiteljev in učiteljic, ki žive med ljudstvom za ljudstvo, ki hočejo biti pravi vzgojitelji v oskrbo jim izročene slovenske mladine, ki sc zavedajo, iia morajo vcepljati v srca nedolžnih otrok rajprej ljubezen do Boga, pa tudi ljubezen do domovine. Kdor hoče vzgajati, mora biti sam zgled lepega življenja, zgled dela, molitve, zatajevanja iu trpljenja. In ta namen ima »Slomškova zveza«, v kateri so zbrani naši katoliški učitelji in učiteljice. Devet let že obstoji ta zveza, ki si je izbrala za vzor škofa in pedagoga Slomška. 1'očetek je bil pičeK. Toda božji blagoslov je sodeloval, da se je malo dre-| vesce razvilo v mogočno drevo, ki do-naša že lepe sadove. Kjerkoli hoče ljudstvo res krščanskega učitelja, sc obrača na zvezo in žalosten je vsak duhovnik, ako pride v njegovo župnijo učitelj, ki ni član krščanske Slomškove zveze. Zato smo se pa vzradostili, ko smo čuli, da se je zbralo pri svetišču Marijinem na Brezjah tako veliko število »Slomškarjcv«, da je bila zborovalna dvorana premajhna. Po pobožnosti in sv. maši v cerkvi Marijini, kjer so priporočili svoje težavno šolsko delo Materi božji, so imeli lepo zborovanje, ki se ga je udeležilo tudi več slovečih srednješolskih profesorjev, pa tudi mnogo poslancev, med njimi poslanci: Mandelj, Ravnikar, Lavrcnčič, Demšar, predsednik Jaklič in Pogačnik. Mnogo navduše-valnili govorov se je slišalo ob tej priliki pri občnem zboru in pri skupnem obedu. Imeli so tudi izvrstna predavanja; omenjamo predavanje gimnazijskega ravnanj tlr" '*c/-ja'{a ln nadučitelja Bregarja. Med obedom so vrlim učiteljem v pozdrav doneli topiči, igrala jc kopališka godba z Hjeda. — Bog daj našemu krščanskemu ucitcljstvu mnogo dobrega uspeha v šoli jn številnega naraščaja »Slomškovi zvezi«. Upamo, da ni daleč čas, ko bo večina uči-teljstva na Kranjskem zbrana v »Slomškovi zvezi«, in ko se bo ljudstvo naše '"ranilo vsakega učitelja, ki ni član te zveze. Bog daj!
Političen pregled.
DRŽAVNI ZBOR.
Državni zbor bo baje sklican 3. oktobra. Pa priprave zanj so slabe. Politično nebo se noče zjasniti. Vlada se noče zavzeti za osnovne pogoje od katerih je odvisno delovanje državnega zbora — prenehati bi morala namreč vsa nemška obstrukcija v češkem deželnem zboru, odveza bosenskih kmetov bi se morala ugodno rešiti, razvozlati bi se moralo vprašanje o italijanski in slovenski univerzi. Protičeški izgredi na Nižjem Avstrijskem so pa položaj še bolj poslabšali. Zasebno češko šolo v Poštorni je namreč dala vlada zatvoriti. Možno je, da pride do novih volitev za državni zbor.
Slovanski politiki izjavljajo, da dokler obstoji Slovanom sovražna vlada, ni misliti na delomožnost državnega zbora.
Sedaj se hipno ves položaj suče okoli češkega deželnega zbora. Bienerth se trudi, da bi dosegel sporazumi enje med Cehi in Nemci. Vlada s svoj.m počenja-njem na Nižjem Avstrijskem slabo dela za premirje.
DEŽELNI ZBOR KRANJSKI.
Kranjski deželni zbor bo sklican 23. septembra.
POLOŽAJ SE POOSTRUJE.
3. t. m. popoldne pa so se zbrali v Lincu vsi nižjeavstrijski državni in deželni poslanci, 43 po številu. Obsodili so obstrukcijo, češ da služi le slavohlepnosti nekaternikov in pa aspiracijam Ogrov, dalje so izjavili, da se mora zbornični poslovnik izpremeniti in da se mora varovati nemški značaj Nižje Avstrijske. Sklenili so da bodo lex Axman vnovič vložili in zahtevajo od vlade, da jo sankcionira. Splošno so se izrekli zoper vlado s § 14, računajo pa z razpustitvijo zbornice.
Krščanski socialci hodijo jako čudna pota. Pravijo, da so za to, da parlament deluje. Obenem pa stavijo sami temu največjo oviro, ko zahtevajo, da se sankcionira lex Axmann, to se pravi, da se na en mah uničijo vse češke šole na Nižje Avstrijskem.
Položaj pa sc bo še bolj poostril, ko se sestanejo v Lincu nemški svobodomiselni poslanci, s katerimi bi se »Slovenski Narod« tako rad zvezal. Nemci bodo postavili postulate, ki bodo kaj neugodno vplivali na »spravne« konferencc barona Bienertha.
In tako se dan na dan množe glasovi in znamenja, da bo Bienerthovo mečkanje jako klaverno končalo in da ga tudi Bilinski s svojimi zavezniki ne bo rešil.
STAPINSKI NA DUNAJU.
Dunaj, 4. septembra. Poslanec Sta-pinski se je danes pripeljal na Dunaj. Izjavlja, da bi se še-le potem mogel sprijazniti z Bilinskim, ako Bilinski svoje stališče napram »Slovanski Jednoti« popolnoma spremeni. Bienerth je pozval Bilin-skega, naj se spravi s Stapinskim. Demi-
sijo Bihnskega Bienerth ni sprejel in je vnovič pozval Bihnskega, naj gleda, da se s Stapinskim sprijazni. Stapinski izjavlja, da je bil res v finančnem ministrstvu, ni se pa sprijaznil z Bilinskim, ampak je v finančnem ministrstvu izročil nekaj želja svojih volivcev.
OGRSKA V KRIZI.
Budimpešta, 4. septembra. 10. ali 11. septembra bodo zbrani v Budimpešti vsi ogrski ministri. Vršil se bo ministrski svet, ki bo odločal o važnih zadevah. Ako se bo doseglo sporazumljenje, bo Weckerle poročal vladarju, sicer stopi Lu-kasc v akcijo. Apponyi se je izjavil, da je položaj silno resen. Ogrska da stoji pred nevarnimi dogodki, a se še dajo stvari poravnati, ako se krene na srednjo pot in tako reši deželo iz nezdravega, nevarnega položaja.
VELIKE POVODNJI V MEKSIKI.
1400 mrtvih, 15.000 ljudij brez strehe. — 100 milijonov kron škode.
Brzojavi iz Meksike poročajo, da je pri povodnji v Montereyu prišlo ob življenje 1400 ljudi. 15.000 ljudij ie brez strehe, škoda sc ceni na 100 milijonov kron. Mestna uprava je preteklo nedeljo delila med 5000 ljudi kruh, kavo, juho in druga jedila. Veliko ljudi je še na južnem bregu Katarinske reke in je nemogoče priti do njih. Iz razvalin hiš, ki jih je podrla voda, so dobili do sedaj 500 trupel. Najstrašnejši prizori so se dogodili preteklo soboto dopoldne, ko so se podrle hiše na južnem bregu. Strehe so bile vse polne ljudi, ki so zbežali v sraliu pred povodnijo nanje, a voda je podirala hišo za hišo. Vsi so izgubili pri tem življenje. Voda je rapidno rastla in podila ljudi iz nadstropja v nadstropje, ko so pa prišli na streho, se je hiša podrla.
LISTEK.
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(Lucij Flav.)
Zgodovinski roman. — Spisal J. Spillmann D. J.
(Dalje.)
Rabija Sadoka so besede njegovega sina precej zmedle. Vendar goji vkljub temu še nadalje s pristno judovsko trdo-vratnostjo v sebi prepričanje, da bo ohranitev templja rešila njegovega otroka krščanske zmote.
Medtem se vrši pri Titu vojni svet. Poveljnik navede kratko in jasno razloge za in proti ohranitvi templja ter obenem namigne, da je voljan prizanesti templju, če se da to združiti z blaginjo rimske države.
Načelnik pomožnih čet, katere je Tit najprej vprašal za svet, so takoj uganili namen svojega gospoda, jeli proslavljati njegovo ljudomilost in glasovali za ohranitev te čudovite stavbe, kateri ni enake na vsem svetu.
Voditelji posameznih le<nj pa zahtevajo z vso odločnostjo, da se tempelj po-
3i
ruši. Najbolj glasno in strastno govori v prilog tej zahtevi odpadnik Tiberij Aleksander. »Možje, že državna blaginja terja to žrtev. Judovsko ljudstvo mora kot samostojen narod v rimski državi prenehati; dokler pa bo stal njegov tempelj, nc moremo upati kaj takega. Znano vam je. da je bila dosilunal judovska vera korenina vseh puntov in uporov v palestinski deželi; zato jo moramo zatreti z njenim svetiščem in z njenimi daritvami vred. Poleg tega tvori ob vsakem puntu tempelj nepremagljivo trdnjavo in davek, ki ga mora ljudstvo plačevati njegovim duhovnikom. donaša neizčrpna sredstva za boj proti Rimljanom. Torej proč s templjem! Tempeljski davek mora postati državni davek. Judje naj se izpremenijo v Rimljane, kakor sem se jaz izpremenil z dušo in telesom!«
S temi besedami je zaključil strastni Tiberij Aleksander svoj bojeviti govor. Cereal, Placid in drugi ugledni častniki so se odločno pridružili nasvetu Tiberija Aleksandra. Flavij Jožef si ne upa reči niti da niti ne; pač pa izjavi, da prepusti z mirno vestjo usodo templja svojemu modremu in dobremu gospodu. Ce že zahteva blaginja rimske države, da se veličastna zgradba poruši, bi on s solzami v očeh dovolil to žrtev. Ako pa more Tit ohraniti hišo božjo, ne da bi država trpela kako škodo, bo večna in neminljiva slava ozna-njevala njegovo božansko dobrosrčnost in plemenitost vsem bodočim rodovom.
»In kako se glasi tvoj nasvet, tribun Lucij Flav?« vpraša Tit, ko se je naveličal tega sladkobesednega govornika.
»Zdi se mi odveč in popolnoma nepotrebno, da bi o tem kaj sklepali!« odgovori krščanski častnik. »Kajti najsi sklenemo to ali ono — tempeij bo razdejan!«
»Kako? Morda si mislil reči, da sem žc vnaprej sklenil, da se poruši tempelj in ne bom upošteval nasvetov tukaj -/branega vojnega sveta? Tvoje besede so drzne in žaljive,« vzkipi Tit in narašča svoje mračne obrvi.
»Hotel sem reči, da bo tempelj razde-' jan, in sicer tako. da nc bo ostal niti kamen na kamnu, tudi če vsi s Titom vred sklenete njegovo rešitev. Jezus iz Nazarcta, ki ga jaz, kakor ti je znano, molim kot svojega Boga, jc to prerokoval in zato sc bo tudi izpolnilo. Vsa rimska vojska, vsi poveljniki in celo ti, slavni cesar in vojskovodja, ste samo zato tukaj, da pomagate izpolniti besede Sina Božjega.«
Molče, skoro v zadregi, strmijo navzoči v tribuna, ki je govoril te besede z največjo hladnokrvnostjo in najglobljim prepričanjem. Toda samo nekaj hipov vlada tišina. Sledijo ji viharni in burni klici ogorčenja in Tiberij Aleksander vrisne: »To je lahko prerokoval Galilejec, saj je moral spoznati, da bodo Rimljani prisiljeni porušiti svetišče judovskega naroda, ako ga bodo hoteli vkleniti v svoj jarem!«
Tit ukaže mir. Nato dč Luciju Flavu: »Ako bo ostal tempelj nedotaknjen in se ne bodo izpolnile besede Nazarenca, ki ga smatraš za svojega Boga, bodete morali kristjani priznati, da ste verovali Jažnji-vemu preroku!«
»Tudi če se le ena jasna prerokba, katero so izgovorile Njegove ustnice, ne bo do pičice izpolnila, ne more O11 biti pravi Bog,« odgovori mirno in brez strahu tribun.
Pri teh besedah vzplamte poveljni-kove oči v strastnem ognju in takoj na to zakliče s svečanim glasom: »Prisegam pri Jupitru, najboljšem in najmočnejšem bogu! Te besede bodo odločilne! Ohranitev templja pomeni padec in pogin krščanskega verstva, katero je rimskemu cesarstvu mnogo nevarnejše kakor judovsko! Pokazal boni, da je bil njegov ustanovitelj lažnik in slepar — in krščanstva ne bo več. Z njim vred bo pogažena tudi judovska vera. Kajti četudi ostane pravi tempelj nedotaknjen, bomo vseeno okrog njega porušili vse utrdbe, ki ga obdajajo, tempeljski davek pa izpremenili v cesarski davek! Velim, da glasniki oznanijo vsem legijam mojo razsodbo. Tempelj mora ostati nepoškodovan! Odločil sem in stvar je končana!«
nili so se v vrsto, močno kakor zid, da od-bijejo s svojimi ščiti pogubonosne baklje sovražnikov, medtem, ko so se njihovi tovanši z vso silo zagnali v pritiskajoče judovsko četo. Slednja sc bori in brani s čudovito srčnostjo ter bije pravi boj na življenje in smrt; ali navzlic vsemu pri. zadevanju se ji niti za hip ne posreči pro-dreti daije in se približati rimskim utrdbam, na katerih še vedno grme ovni jn stenolomi. Končno se morajo Galilejci in gorečnlki, peneč se od jeze in togote, sramotno vrniti v mesto in pustiti na bojišču na stotine mrtvih in ranjenih rojakov.
Titu se je od veselja širilo srce. ko je z grobišča velikega duhovnika Janeza opazoval zmagovito prodiranje svojih vojakov, in je pozdravil posamezne legije, njih poveljnike in najpogumnejše vojake z jako laskavimi besedami. Ne daleč odtod se je medtem sredi gruče vojakov pomikala proti njemu nosilnica, v kateri ie sedela Berenika, in Tit jc spoznal, da jc prc. kasno se spomnil kraljičine prošnje.
Zeppelinov zrakoplov nad Bodenskim jezerom.
DVANAJSTO POGLAVJE.
Padec Antonije.
Še zmerom so bili zbrani poveljniki v Titovem šotoru, ko prihitijo poslanci z novico, da je precejšnja truma Judov planila iz mesta, da iznova poizkusi ugonobiti z ognjem rimske nasipe in oblecalne stroje. Tit veli, naj takoj vse moštvo odhiti na lice mesta, da brani in čuva dragocene zgradbe. »Ako sc jim še enkrat posreči podtakniti ogenj, potem res nc vem, kdaj in odkod bomo dobili novega lesa. Storiti moramo vse, da preprečimo sovražno nakano, tudi čc bi vojaštvo z lastnimi telesi moralo kriti naše utrdbe. Kdor bo pobegnil, bo poplačal s smrtjo svojo stra-hopetnost in svoje izdajstvo!«
Tako je zapovedal Tit in takoj osebno odhitel na bojišče. To pot njegovi vojaki niso potrebovali bodrila in opominov; vedeli so, koliko truda in koliko potnih srag jih je stala ta orjaška zgradba in kolikega pomena bo v nadaljnem vojskovanju. Str-
Berenika mu danes ni posebn < milostna; takoj pri prvih besedah 11111 jame očitati njegovo brezbrižnost, katero je pokazal napram njej, rekoč: »Kako si me vendar mogel prezreti, Tit? Tako nujno sem te prosila, da bi me popeljal sredi boja, in zdaj si me popolnoma prezrl! I'"* veljnik je opazil, da puliti iz njene nosil-niče celi oblak blagodejnih in ki piluil> dišav.
»Ne srdi sc, kraljica!« ji odgovori Tit kar naravnost, »v vojski jc poveljnikova dolžnost več kakor vsa pravila vljudnosti in želje ljubezni.«
Zdajci sc prerije k njemu neki posja-nec iu mu naznani težko in željno pričakovano novico, rekoč: »Gospod, zidovje pada!«
(Dalje prihodnjič.)
Razgled po
Orel pri Kraljici nebes. Preteklo nedeljo pohiteli so naši Orli na Brezje, poklonit se Materi Božji. 'Nad sto čvrstih fantov se je udeležilo v lepem svojem kroju tega božjepotnega izleta, od katerih veliko jih je pristopilo tudi k mizi Gospodovi. Po sveti maši, katero je daroval novomašnik častiti gospod Pr. Bonač. so imeli Orli v dvorani ondotnega izobraževalnega društva shod, na katerem sta govorila P. Salezij in dr. Pogačnik. Po shodu odkorakali so v Radovljico, kjer jih jc V navdušenih besedah v imenu prebivalcev radovljiškega okraja in Radoljice, pripadajočih S. L. S., pozdravil prečastiti gospod dekan in kanonik Novak. Zahvalil se mu je dr. Pogačnik. Popoldne ob 4. uri pa so imeli Orli javno telovadbo, katera jo kljub deževnemu vremenu krasno uspela. Nato sc je razvila v prostorih hotela Bartel živahna veselica. Pri sprevodu, telovadbi in veselici je svirala godba »Kat-dclavskega društva« na Jesenicah pod vodstvom častitega gospoda kaplana Kogoja.
V kn. Sk. zavodu sv. Stanislava v
Št. Vidu nad Ljubljano se bodo zglaše-vali učenci pri ravnateljstvu dne 18. septembra. Šolsko leto 1909/10 se prične dne 19. septembra s sv. mašo.
Umrl je 3. septembra v Križu pri Litiji na svojem domu pri bratu vlč. g. župnik v pokoju tržaško - koperske škofije Karel Miklavčič v 50. letu starosti. Služboval je več let na težavni službi v Žminju pri Pa zinu, kjer je imel veliko hudih bojev z nasprotniki Italijanaši. Tu si je nakopal bolezen, ki pa je mučila več let, dokler ga ni smrt rešila trpljenja. Svetila mu večna luč!
Iz Preske. Vlak na Sveto goro bo Sel 12. septembra iz Medvod ob U. uri dopoldne. Ustavi se Škofjiloki, Kranju, Podnartu in Lescah. — Pride v Gorico ob 4. uri popoldne. To na znanje vprašu-jočim.
Kako ravnajo liberalci z občinskim
denarjem. Nedavno jc oddajal ljubljanski občinski svet stavbo obrtne šole. 'Najcenejši je bil ponudnik Scagnetti, ki je bil za lfi.524 K cenejši od Supančiča. Ker sc ic proračun prekoračil že doslej za 18.484 kron, jc bilo pač pričakovati, da bi bil dobil cenejši ponudnik. A kako so jo zavili! Pred sejo občinskega sveta je izšla v »Narodu dolgovezna notica, polna običajnih liberalnih frivolnosti in surovosti, v kateri se napada Scagnetti, da je »klerikalec«, da z duhovniki občuje itd. Torej za »klerikalca« so ga proglasili, da je mogel dobiti delo za 16.524 K dražji liberalec Supančič! To je morala liberalcev! Dav-koplačevavci, zganite se! bi zdaj mi lahko vzkliknili. Nam je osebno pač vseeno, kdo dobi delo, kajti da bi bil gospod Scagnetti »klerikalec«, smo šele iz »Naroda« čitali; a da se tako dela pri oddaji javnih del, da se politična tendenca stavlja Md gospodarske razloge, to je, kar se mora obsojati. Deželni odbor bo oddajal mnogo zgradb in javnih del — kaj bi libe-ralci rekli, če bi se postavil na tako sta-
lišče? Po isti pravici bi mi lahko zahtevali, da noben liberalec ne dobi od dežele dela!
Za boljše učiteljske plače — kar po 5000 K na leto !— se poteguje goriška »Soča«. To je zmiraj takrat, kadar so pred durmi volitve. Seveda večina goriških učiteljev so najboljši agitatorji za agrarno, reci liberalno stranko. Ko bo volitev konec, se pa bodo učitelji lahko pod nosom obrisali, kajti tako je vedno navada pri slovenskih liberalcih.
Kranjski svobodomiselci so imeli v Ljubljani 5. t. m. svoj shod, katerega s'o se udeležili tudi dijaki raznih 'šol. Da so sc navduševali za boj proti Bogu in veri katoliški, ni treba še omenjati. Vsi ti svobodomiselci skušajo posnemati francoske prostozidarje, ki vedno kruteje preganjajo katoliško cerkev, dočim puste v miru drugoverske nckatoliške cerkve in židovske shodnice. Nedavno so zatvorili najlepšo cerkev Srca Jezusovega v Parizu, ki se je zgradila z milimi darovi vseh francoskih katoličanov. — Porotniki v Jonu so sklenili odpraviti besedico Bog iz prisege, češ da ta beseda, s katero imenujemo Najvišje bitje žali vest vseh brezvercev. Tako daleč je prišlo na Francoskem, da se ne sme Bog več javno imenovati in za pričo poklicati. — Take razmere si žele tudi slovenski framasoni. kar priča pisava njihovega časopisa »Svobodna Misel«, katero razpošiljajo po vseh slovenskih krajih. Slovensko ljudstvo pozor!
Liberalni učitelji zopet za brezver-sko šolo! Da so naši liberalni učitelji za svobodno šolo in da bi po zgledu francoskih framasonov in barcelonskih poži-galcev ter oskrunjevaicev mrličev radi vrgli iz šol katekizem, iztrgali otrokom iz src vero ter pometali iz šol križe, to žc davnej vemo. Saj se ie zato jasno izrekla skupščina »Zavezarjev« v Radovljici, ki je obenem poslala zastopnike v Prago na shod »Svobodne Misli«, pri katerem so bili med drugimi navzoči tudi voditelji nedavnih barcelonskih izgredov in grozot. Zadnji čas pa so kranjski in štajerski liberalni učitelji, da bi kmeta ulovili, zatajili svoje nazore, in »Učiteljski Tovariš« je nekako pred enim mesecem pisal, da je vera Jezusa Kristusa edino prava, katoliška Cerkev pa da edina prava ohranjcvalka njegovih naukov. Danes pa beremo v poročilu o skupščini »Zaveze« v Mariboru v poročilu nekega Pivka sledeče: »Če je postala iz šolstva iz cerkvene institucije posvetna, to nam še ni zadosti . . .« »Vse šolstvo stremi po tem, da se bo morala razdružiti nenaravna zveza šolstva z bogočastjem.« — Liberalni učitelji, ki hočejo razdreti vsako zvezo med šolstvom in bogočastjem, se pa še drznejo sklepati resolucije jn pozivati ljudstvo, naj se postavi na njihovo stran. Slovensko ljudstvo pa, ki ima danes v svoji sredi že obilo krščanskih učiteljev, kateri delujejo za njegov blagor v njegovih organizacijah, je mnenja, da liberalnih učiteljev prav nič ne rabi in
da se jim še veliko predobro godi. Naj se izselijo na Francosko, kjer je razdrta zveza med šolo in Bogom. Vsak tam, kamor spada!
Obrambna organizacija. V vseh slovenskih katoliško - narodnih glasilih se javljajo glasovi, da se enotno organizira po celem Slovenskem narodno obrambno delo. Po našem mnenju je treba tukaj razločevati med dvema panogama obrambnega dela, ki bi se naj samostojno organizirali. To je nepolitično izobraževalno delovanje ob meji in drugih narodno ogroženih krajih, drugič ;pa gospodarsko obrambno delo po vzorcu Siidmarke. Za zadnje delo si mislimo, da bi bilo najboljše, oživiti in reorganizirati že obstoječo Našo Stražo. Za narodno - izobraževalno delo in vse kar je ž njim v zvezi pa se naj osnuje novo društvo, ki bo enotno organiziralo, nadaljevalo in razširjevalo delovanje, katerega so sedaj opravljale različne pokrajinske krščansko - socijal-ne zveze, vsaka po svojem lastnem načrtu ali pa tudi brez načrta. Ze danes pa je naše trdno prepričanje, da morejo taka društva uspešno delovati le v slučaju, ako si najamejo za ta posel določene tajnike. Tako velika društva z ogromnim delokrogom ne morejo izhajati brez stalno nastavljenih moči. Treba je na delo, ker je Ciril - Metodova družba zašla popolnoma v strankarske roke. V njej gospodarijo sedaj najzagrizenejši liberalci, katerim daje zvesti Hribar svoja navodila. To družbo ne more podpirati noben katoliški Slovenec.
Strela je udarila dne 27. avgusta v hišo g. Petriča v Šmartnem pod Šmarno goro. Ko so prišli gasilci, domača družina ni niti vedela, v kakšni nevarnosti je bila. — Isto popoldne je treščilo tudi v neki dimnik v Tacnu. — V isti noči od petka na soboto je treščilo v Litiji v Kanmičar-jev kozolec, ki ie bil poln sena in je pogorel.
Sirotišnica v Kranju bo kma'u dodelana.
Pomlad v jeseni. Toča, ki je okrcala drevje v ljubljanski okolici, je povzročila, da se je drevje odelo z novim cvetjem. Cvetoče jablane je videti zlasti v Zgornji Šiški in Št. Vidu.
Imenovan je č. g. Fran Špendal, župnik v Tržiču za kanonika novomeškega kapitelja. Č. g. dr. C. Ažrnan, bivši gojenec rimskega zavoda Germanika pride za katelieta na novomeško gimnazijo.
Za vodovod na Ježici je poljedelsko ministrstvo dovolilo državni prispevek 34.800 K. zasluga g. župana Vilfana in poslancev S. L. S.
Olika tistih, ki se šteiejo med tako-zvane naprednjake! O priiiki dijaškega slavlja v Ljubljani, ko se je zvečer v dvorani hotela »Union« zbralo velikansko število gostov in prijateljev katohske dijaške mladine, se je priplazil nekov lopov v garderobo za telovadce ter ie tam'pometal skozi okno več klobukov, nekaj slammkov zlomil in razrezal. To je kričeč dokaz li-
5'
beralne strasti in zlobnosti. Take sadike rastejo na liberalnih tleh!
Tujski promet meseca avgusta v Ljubljani je bil izredno velik. Samo v hotelu »Union« je prenočevalo 1462 oseb.
Pri dopolni vnl deželnozborskJ volit vi v dolenjski mestni skupini je dobil liberalni kandidat sodnik V.šnikar celih 320 glasov. S. L. S. se volitve, kakor znano, ni udeležila, ker splob ne priznava, da bi bile volitve razpisane na postavnem temelju. Vprašanje, ali naj volijo cele politične občine ali pa samo izločeni mestni deli, je čisto zmedeno in se je interpretiralo v škodo naši stranki. Tako tudi zdaj velik del volivcev, ki bi morali kot občani voliti v mestni kuriji, ni imelo pravice. O tem se bo moral izreči deželni zbor, ko bo sklepal, ali se Višnikarjeva volitev sploh odobri ali ne. V oblasti deželnega zbora je, da to volitev tudi razveljavi.
Nov odsek Orla so ustanovili v Črnomlju preteklo nedeljo.
Otvoritev »Zadružnega doma« v Ve-1 kili Laščah se je izvršila preteklo nedeljo ob navzočnosti številnega občinstva. V cerkvi je imel slavnosti primeren govor č. g. Iv. Traven. Po cerkvenem blagoslovu je pa govoril deželni odbornik dr. Pegan. Slovesnost se je zaključila z ljudsko veselico.
Važen shod na Robu je bil dnč 29. avgusta. Poročala sta dež. odbornik dr. Vla-dislav Pegan in dež. poslanec Bartol. Po podanih poročil h o splošnem političnem položaju v Avstriji in o deželnih razmerah, so se sprejele soglasno sledeče resoluc.je: 1. izrekamo popolno zaupanje poslancem S. L. S. osobito nje načelniku gospodu dr. Susteršiču; 2. damo svojim poslancem popolnoma prosto roko, da delajo v 'korist ljudstva, ki jih je volilo in zoper sovražno vlado ter izražamo, da jih bomo podpirali pri eventualnih novih volitvah še bolj, s tem, da jih pridemo voliti v več em številu v državni zbor kakor doslej; 3. zahtevamo, da vlada dovoli zasedanje deželnega zbora toliko časa, da bodo naši poslanci mogli izvršiti delo, katero so dosedanje več/ne zanemariie v škodo kmečkega ljudstva; 4. izrekamo nezaupnico narodno-napredni stranki, katera po svojih voditeljih nastopa v škodo Slovanom ter v prid nemški vladi; 5. zahtevamo odločno, da vlada ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani.
Orli v Kranju. Dnč 29. avgusta je bil v dvorani »Ljudskega Doma« v Kranju prvi shod Orlov. Sedaj se priglašajo člani telovadcev in naraščaja. V kratkem bo glavni ustanovni shod, na katerem se bodeta izvolila oba orlovska odbora. Lepo telovadno orodje je naročeno. Predsednik »Izobraževalnega društva Kranj« je pozdravil mlade Orle ter spomimal na to, kako so Kranjci že od nekdaj častili orla kralja ptičev ter si ga kot znak moči privzeli v mestni grb, odkoder si ga je prisvojila dežela kranjska. Gospod Podlesnik iz Ljubljane je pa v izvrstnem govoru razložil pomen in nalogo nove organizacije, ki hoče vzgajati duševno in telesno čvrste mladeniče, da bodo neustrašeno branili obe svetinji našega naroda: vero in narodnost. 6'
Resolucije glede socialnega dela dijaštva. Slovensko katoliško-narodno dijaštvo, zbrano na svojem velikem sestanku v Ljubljani dnč 1. septembra 1909, slovesno izjavlja: 1. da smatra socialno delo med slovenskim ljudstvom za najvažnejšo nalogo slovenskega dijaštva. V socialni ideji je rešitev našega naroda; 2. poživlja vse slovenske katoliško-narodne dijake, da vneto delujejo na socialnem polju za duševno in gmotno povzdigo slovenskega ljudstva na podlagi katoliških načel.
Družba sv. Cirila in Metoda, ki je sedaj popolnoma v liberalnih rokah je zborovala 8. t. m. na Jesenicah na Gorenjskem. Letos prvič ni bilo skupne svete maše, dasi je bila nedelja. Pod predsedstvom prejšnjega prvomestnika gospoda Tomo Zupana je bila pred vsako glavno skupščino sveta maša, četudi se je vršila skupščina na delavnik. Liberalnim brezvercem ni nič za sveto mašo, zato so raje zborovali v času, ko se je vršila v cerkvi služba božja. To pa je bilo gotovo v pohujšanje vernega ljudstva, ki je videlo, da pomenja pri nas liberalec toliko kot brezverec ali vsaj verski mlačnež. Da so na zborovanju mladi, nevešči Iiberalčki nesramno napadali zaslužene koroške duhovnike, kakoršni so župniki dr. Arncjc, Ražun in Treiber, je umevno. Ker je krenila ta nekdaj nepristranska družba popolnoma na strankarsko pot ne preostaja slovenskemu ljudstvu drugega, nego da si ustanovi obrambeno društvo, v čigar odboru naj bi bili zastopniki vseh slovenskih dežel. Ta odbor bo nabiral prispevke, ki se bodo porabili v podporo in pomoč ob-mejn h naših slovenskih bratov.
Zahvala.
Dne 30. avgusta 1.1. uničil mi je požar moja poslopja, ki so bila zavarovana pri domači Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Škoda se je takoj cenila po odposlancu omenjene zavarovalnice in tudi v mojo popolno zadovoljnost takoj izplačala.
Vsled kulantnega- postopanja in tako hitrega izplačila štejem si v dolžnost to edino domačo slovensko zavarovalnico vsakomur, ki ima kaj zavarovati, najtopleje priporočati.
Vrzdenec, dne 5. septembra 1909.
J. Stanovnik, Anton Stanovnik.
priča.	2472 t-t
»Prvič med Indijanci« ima naslov XVII. zvezek splošno priljubljenih Spill-manovih povesti, kateri je izšel ravnokar v zalogi »Katoliške Bukvarne«. — To je zopet ljubka ginljiva povestica, za katero se bo posebno ogrevala naša mladina, že zato, ker najde v njej junake iz svoje srede; bo pa tudi odraslim v spodbudo. Skušnja nas uči, da prebira slovensko ljudstvo Spillmanove povesti z velikim zanimanjem; ravnokar izdana povest »Prvič med Indijanci« je pa ena izmed najboljših Spillmanovih povesti, ki se odlikujejo po plemenitosti tendence, po-ljudnosti in podučnosti. Širimo torej Spillmanove povesti med ljudstvom in poseb-
no med mladino; spod rinejo naj povesti pisateljev, ki pišejo, ne da bi imeli pred očmi blagor mladine. Po Spillmanovih povestih, katere izdaja v lepi obl.ki z več-barvano nasiovno sliko na čelu »Katoliška Bukvama v Ljubljani«, naj seže vsak, ki mu je pri srcu dobra vzgoja naše mladine. — Cena XVII. zvezku je 60 v., za trdo vezan izvod pa 80 v. Naroča se v. ^Katoliški Bukvami v Ljubljani«.
Moški zbori. Uglasbil Vinko Vodo-pivec. Založila »Katoliška Bukvama v Ljubljani«. Cena part. 1 K 60 v. — V tej zbirki, ki je ravnokar izšla v založbi »Katoliške bukvarne«, nam podaja gospod skladatelj šest moških in en ženski zbor. j Med moškimi zbori sta zastopani dve krepki koračnici: »Bratje v kolo« in »Bratom Orlom«, dva mirna zbora /. ba-ritonskim samospevom: »Z vencem tem ovenčam Slavo« in »V mraku«, Ijubko-nežni zbor (oziroma čveterospev) »Sijaj, sijaj, lunica« in šaljivi moški zbor z basovskim samospevom: »Lepi Jurij«. Ženski zbor pa je zložen na Gregorčičevo pesem »Pogled v nedolžno oko«. — Vse te skladbe so prikupljive in čedne. Har-monizacija je vseskozi preprosta in iz-vzemši par mest korektna. Zbori bodo gotovo z veseljem sprejeti, kjerkoli so boJo izvajali. Posebno dobro bodo učinkovali zbori: št. 3, 4, 5 in 7. Trio pri koračnici, posvečeni »Bratom Orlom«, je naravnost mojstrski.	Stanko Premrl.
Šolske knjige za vse šole, ljudske, obrtne, meščanske in srednje šole v najnovejših izdajah ima v zalogi »Katoliška Bukvama v Ljubljani«, ki oddaja se-znamke predpisanih učnih knjig brezplačno. — Nekaj novih učnih knjig jc »Katoliška Bukvama« tudi založila in v lastni tiskarni natisnila in sicer:
Brinar Josip, Zgodovina za meščanske šole z 21 slikami, vez. 2 K 20 v.
Matek Blaž, Aritmetika in algebra za srednje in višje gimnazijske razrede, I. del. broš. 2 K 20 vin.
Matek Blaž, Geometrija za srednje, in višje gimnazijske razrede, I. del broš. 2 kroni.
Mazi Josip, Geometrijski nazorni nauk za prvi razred srednjih šol, vez, 1 krono.
Pajk Milan, Zemljepis I. del, vez. 1 K 80 v.
Pečjak, dr. Gregor, Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol. Druga knjiga. Resnice katoliške vere. 2 kroni 80 vin.
Stroj Alojzij, Liturgika. Nauk o bo-gočastnih obredih svete katoliške cerkve s 40 slikami, vez. 1 K 40 v.
Svetina, dr. Ivan. Katoliški verouk, I. knjiga, vez. 2 K 80 v.
Tominšek, dr. Josip, Grška slovnica, vez. 3 K.
Tominšek dr. Josip, Grška vadnica, vez. 3 K 50 v.
X X x:
Breznik Anton, Slovanske besede v; slovenščini, broš. 80 v.
Dokler Anton, Slovarček k izbranim Ovidijevim pesmim1 Secflmayerjevc izdaje, vez. 1 K 90 v«
Grafenauer Ivan, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. I. del od Pohlina do Prešerna, broširano 2 K. vezano 2 K 50 vin.
Jeršinovič Anton. Livijev komentar,
broš. 60 v.
Koritnik Anton, Slovarček k I., II. in
III. spevu, broš. 80 v.
»Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Dr. Leopold Lenard: »Nemščina brez učitelja« ali »Slovensko-nemška slovnica /a samouke«. Založila Katoliška tiskarna. Cena 1 K 20 h, po pošti 1 K 30 h. Razmere prisilijo večkrat naše rojake, da morajo po svetu. Mnogo si jili služi kruh med Nemci na Dunaju, na Vestfalskem, v Gradcu itd. Gori navedena slovnica je pisana z namenom, da bi takim trpinom nekoliko pomogla olajšati usodo. Samo ustno občevanje ne zadostuje, da bi se kdo kolikor toliko pravilno naučil tujega jezika. Zato jc treba književnih pripomočkov. A naše šolske slovnice so za to skoraj nerabne, ker so razumljive samo, ako jih razlaga učitelj. Druge slovnice, ki bi bila rabna brez učitelja, lahko razumljiva in ne predraga, pa doslej nismo imeli. Gori navedeno delce ima namen, da odpomore tej potrebi in pride na pomoč našim sočutja za-sln/Lijočim trpinom. Naslanja se radi lažje razumljivosti in večje enostavnosti kolikor mogoče na Sketa in Wilomitzerja, toda ima vedno pred očmi slovenskega preprostega delavca. Na znanstveno oceno ue računa, svoj praktični pomen bo pa kolikor toliko dosegla, ker nimamo drugega boljšega dela te vrste. Vsem Slovenca m, ki se hočejo učiti nemščine za vsakdanje potrebe* in nimajo višje izobrazbe, sc ta slovnica najbolje priporoča kot najboljši in skoraj edini književni pripomoček.
Odbor podpornega društva cer-kvenikov in organistov odgovarja na razna vprašanja, ki prihajajo od stanovskih tovarišev. Dobro znamenje je za društvo, ker opazujemo zanimanje. Upati je, da ima društvo lepo prihodnost, ko se enkrat vsa stvar uredi. Dosedaj društvo lepo deluje, ali veliko boljše bi bilo, ako bi stanovski tovariši imeli več smisla in požrtvovalnosti za drušveno delovanje in skupne koristi. Odbor društva je storil svojo dolžnost, sedaj pričakuje, da jo store tudi drugi. Sile sicer ne more nikomur delati, opozoril je že opetovano stanovske tovariše in vabil, naj postanejo vsi redni člani ter pošiljajo redno male društvene doneske, da bi se društvo okrepilo ter postalo zmožno izdatno podpirati svoje člane. Pričakujemo tudi, da bodo č. gg. duhovniki, katerim se je lansko leto poslalo vabilo in prošnja za Pristop in pomoč, pokazali svojo naklonjenost napram našemu društvu.
Ker se pa letos vsled gotovih zadržkov občni zbor ne more vršiti, zato napravimo zaenkrat društveni izlet na Brezje, in sicer 2?. septembra 1.1. Sv. maša bo za izletnike
10. uri, po sv. maši prijateljski sestanek. Vabimo s tem vse člane in prijatelje društva, da se tega izleta udeleže. Odbor.
Gorenjske novice.
Iz ljubljanske okolice.
Iz Brezovice. Naša krščanska mladina se je-pričela z nova živahno gibati na društvenem polju. V svojo izobrazbo in vstrezaje ukaželjnemu občinstvu so fantje našega katoliškega izobraževalnega društva priredili predstavo, veseloigro: »Občinski tepček« in petje na prostorih g. Fr. Velkavrha pretečeno nedeljo popoldne po službi božji. Dasi je deževno vreme skrajno nagajalo, se je vendarle toliko občinstva zbralo, da je bil prostorni vezani kozolec že pred pričetkom predstave natlačeno poln ljudi. V kratki dobi, odkar se je poživilo naše društvo, je pokazala mladina, da ima čut za lepo, dostojno in pošteno razvedrilo. Pevske točke so fantje peli, da bi človek mislil, da posluša 'le izšolane izkušene pevce - ve-ščake. To je večinoma delo in sad nad-učitelja gospoda Drag. Benedika, ki namesto odgovarjanja na razna prigovarjanja njegovih stanovskih tovarišev rajše
izobraževalnega društva, dosedaj šele 95 po številu, vstrajajte na naši katoliški slovenski in izobraževalni-podlagi in delujte, da se število podvoji oziroma potroji in da si po zgledu drugih društev zgradimo lastni dom in omislimo društveno zastavo. Dosedanjim dobrotnikom se pa na tem mestu izreka presrčna zahvala za vse, kar so storili in pripomogli k tako dobro uspeli predstavi z uljudno prošnjo, da svojo naklonjenost skažejo ša V prihodnje; le na ta način pokažemo, da smo prijatelji ljudstva, če delamo za vzgojo mladine na temelju kat. slov. društvenega izobraževanja.
Iz Horjula. V noči od 30. na 31. avgusta je zgorelo na Vrzdencu fare hor-julske hišno in gospodarsko poslopje Antona Stanonika. Zgorel je tudi sedemletni domači sin Peter. Ker je stalo poslopje sredi vasi, je bila velika nevarnost, da postane cela vas žrtev plamena. K sreči pa je padlo v ponedeljek popoldan precej dežja, ki je slamnate strehe toliko premočil, da so ugasnile nanje padajoče is-I kre. Tej okoliščini in vrli horjulski po-
Lilienthalove peruti.
pogumno posveča svoje zmožnosti v prid tukajšnje katoliške slovenske mladine, ki najde pravo izobrazbo le v našem dru-.štvu. Poleg pevskih točk so fantje, nekateri šele novinci, izborno prednašali veseloigro »Občinski tepček«. Značaju igre primerno napravljeni so želi z neprisiljenim pogumnim in samostojnim nastopom od strani občinstva burno pohvalo. Vsi igralci brezizjemno so umeli svoje uloge in jih dovršeno vprizorili. Po končanem sporedu si je društvo in občinstvo poleg duševnega vžitka privoščilo še telesnega okrepčila, za kar je poskrbel gospod Vel-kavrh z dobro pijačo in tečno hrano, točno in ceneno postrežbo. Predstava se je na splošno željo na ravno istem prostoru z obširnejšim sporedom ponovila dne 5. septembra. Tako smo s tem še mnogim zlasti bratskim društvom ustregli, ker se zadnje predstave na Brezovici vsled neugodnega vremena niso mogli udeležiti, ali vsled udeležbe na drugih sestankih, ki so se slučajno istodobno vršili po ljub. jjanski okolici. Mladenči katoliškega slov,
žarni hrambi, ki je bila takoj na licu mesta, se je zahvaliti, da se ni ogenj razširil črez celo vas. Kako je nastal ogenj, ni znano. Posestnik je bil zavarovan.
Iz selške doline.
g Veselica. Pododsek »Slov. dijaške zveze« nam je pripravil dne 29. avgusta v dvorani »Selškega Doma« prav lep popoldan. Igrali so naši vrli dijaki s pomočjo domačih deklet igro »Revček An-drejček«. Igra je izvrstno uspela. Zlasti sta nam ugajala Andrejček in Franica, vse pa je prekosil vrli Anže. Tudi druge vloge so bile v dobrih rokah, posebno pohvalimo Zvitoroga, ki je svojo sicer kratko vlogo uprav mojstrski rešil. Le tako naprej po začrtani poti! Kmalu nam zopet kaj pripravite, z veseljem bomo vselej prihiteli v vašo sredo. Vsi smo bili zadovoljni, pa tudi prostorna dvorana je bila nabito polna, zato upamo, da tudi glede gmotnega uspeha vlada popolna za-dovoljnost.
Ti
g Pozabljivi Štupica. Dražgoški Štu-pica taji, da je pisal Germeku, naj prosi za Železnike. Mi pa smo videli razglednico, ki jo je pisal Štupica v Komendo Grmeku, na razglednici so bili naslikani sokoli iz železniškega gnezda in na ti razglednici so stale besede: »Prosi za Železnike!« Tako je zopet Štupica za eno tajbo bogatejši, naša vera v Štupičeve besede je padla na ničlo, kajti btupičevo geslo je: Si fecisti, nega! Ce si storil, taji! In to dela mož, ki je poklican, da druge uči odkritosrčnosti. Zares, od — gojitelj pa tak!
g Sorskemu gosp. učitelju svetujemo, če zopet kedaj pride v Železnike, da naj bo malo manj glasen, ko bo »fural« ponoči skozi železniški trg in naj malo bolj skrbi za ravnotežje, sicer mu bomo posvetili, čeprav še nimamo elektrike.
g Železniški sokol n.ma drugega dela, kakor da nab.ja piakate po vseli koncili in oglih. Liberalnih hiš ne bo treba nikoli beliti, saj jih vsak teden sproti potapeci-rajo z liberalnimi sokolskimi »fertahi«. Pravijo, da bodo od sedaj naprej tudi naznanjali s pikati, kdaj ga imajo gospod Matevž in pobčeva študenta — pod kapo. No, če bo to res, potem se pa sokolu dela ne bo nikdar zmanjkalo.
g Cesarski očka Košmeli. V nedeljo dne 22. avgusta 'je bila ob 10. uri v Železnikih sv. maša v proslavo ro:stnega dne presvetlega cesarja. Gospod župnik je govoril v pridigi o dveh zastavah: o božji in satanovi. Pripomnil je, da je naš presvetli cesar vedno hodil ža zastavo križa in priporočal je poslušavcem, naj posnemajo zgled cesarjev in nikar ne hodijo za zastavo satanovo. Očka Košmeij so pa pozneje pravili, da je bilo vse to hujskanje in zabavljanje. Oj očka, kako ste se spremenili. V Bosni ste prelivali kri za cesarja, zdaj pa pravite, da ie zabavljanje, če se stavi cesarja v zgled! Ce bi cesar to vedeli, precej vam potrgajo s prs vse medalje.
g Krščanski O Vi'. a Košmeij. Mesar g. očka Košmeij so do sedaj podpirali reveža Janeza in Manjo Benedičič. Janez je bil pa tako »predrzen«, da je šel na shod S. L. S. dne 2. avgusta. In sedaj so očka odrekli Janezu vsako nadaljno podporo, češ: Ti Janez, bi se bil moral na shodu potegniti zame, ko me je dr. Krek napadel, da krave kupujem predober kup. Očka Košmeij, kako morete zahtevati, naj se-potegne za vas star, nadušl i v in gluh revež? Sami bi bili prišli na shod, če se čutite res tako nedolžnega in oprali svojo čast. Sedaj po shodu kričati: To ni res, to je laž, tp se ne bo prijelo in če še tako zabijate. Ce ste res nedolžni, razpišite v »Gorenjcu« ali v »Slov. Narodu« nagrado: »Kdor dokaže . . ., dobi 100 kron ali še več!« In izkazalo se bo, kdo je imel prav: Vi ali dr. Krek. Na noge torej, branite čast, ki je več vredna kot pet krav. Dokler tega ne storite, vsem vašim »ni res« ne bomo verjeli.
g »Slovenski (?) Dom« poroča, da so na shodu S. L. S. v Železnikih dnč 22. avgusta govorili štirje tovorniki: dr. Krek, Demišar, Jarc ir dr. Korošec. Govorila in navzoča sta bila pa samo dva: dr. Krek 8i
in Demšar. Tako torej, niti na shodu ga ni bilo liberalnega pisača, pa piše, kaj so govorili — štirje govorniki. Kaj torej čuda, da poroča samo čisto in golo — resnico. Uredništvu »Doma« pa čestitamo, da ima tako zanesljive poročevalce, ki poročajo, kar vidijo in ne vidijo, kar slišijo in ne slišijo.
g Železniški sokol je v zadnjem »Gorenjcu« prav surovo napadel železniško gospodično učiteljico. Očita ji razne reči, med drugim celo telesne napake, kar delajo le nafbolj surovi ljudje. Da sokol ni kavalirsk, to smo vedeli že davno, da je pa tako pobalinsk, tega pa nismo vedeli. Za tako početje nimamo drugega kot besedico: Fej! Le tako naprej, morda sc s časom vendar le odpro železniški inteligenci oči, da uvidi, kakšnim ljudem da drži »štango«!
Preklic. V številkah 32 in 33 »Domoljuba" z dneJ2. oz. 19. avg. 1909 se je c. kr. sodnku v Škofji Loki gospodu Devu v noticah „Zadnji Gorenjec piše" in »Železniški sokol", očitalo, da je gospod sodnik De v „s svojo protekcijo in pristranostjo pripomogel v Železnikih k takim izobraževalnim razmeram", nadalje da ima celo sodnik D e v rešpekt pred P e n g o v o m , da se je Dev pri razpravi odkril in rekel Pe n g o v u: „pa vi sodite, priče so dokazale," da se ja v drugem slučaju seveda Dev umii kakor Pilat in obsodil neko ženo v 3 dni zapora, ker je baje razžalila sokola Pengova. Uredništvo je zadobilo po dognanih poizvedbah prepričanje, da se je v obeh slučajih gospodu sodniku Devu krivica delala, da so bili ti napadi na njegovo čast dočela neosnovani, in ni on v nobeni zvezi z izobraževalnimi razmerami v Železnikih, da je sodil v obeh gorenjih slučajih povsem nepristranski in zato lojalno preklicujemo gorenje obdolžitve zoper gospoda sodnika Deva kot neutemljene in neosnovane.
Uredništvo.
Iz Križa pri Tržiču.
Propadel je konsum v Tržiču in ž njim filijalka v Križah. Zaprli so konsum in filijalko. Koliko je primanjkljaja in kako je nastal, dognala bo preiskava. Toliko pa je že zdaj gotovo, da člani izgube svoj delež po 10 kron in bodo morali po postavi doplačati še dvakratni delež. Filijalka v Križah je bila vedno aktivna, tudi sedaj, ko so jo zaprli. Toda ne pomaga nič. Ker ni bila samostojna zadruga, ampak le podružnica tržiškega konsuma, prenehati mora s kon sumom vred. Njeno premoženje vzame tržiški konsum, in ker kljub temu nč bo pokrit primanjkljaj, bodo tudi člani podružnice izgubili in doplačali delež.
Veliko veselje je zavladalo v nasprotnem taboru. „Slov. Narod" je prinesel zasramovalno »mrtvaško naznanilo". Kako ga je bil vesel liberalni „Agro-Merkur", ki bo tudi izgubil pri tržiškem konsumu, ne vemo. Socijalni demokratje se obnašajo, kot da so zadeli terno. Ob pamet jim gre od veselja. Domišljajo si, da je krščanska organizacija dobila smrten udarec, in da bo sedaj vse letelo v socijalnodemokraški tabor. Tudi nekateri trgovci ne morejo prikriti svoje škodoželjnosti in mislijo, da sedaj bo vse drlo v njihove prodajalne. Liberalci pa
hočejo v kalnem ribariti in begajo ljudi češ da bo tudi »klerikalna" hranilnica in posojilnica v Tržiču propadla.
Mirno kri! Počakajmo, da se vse po. jasni, kdo je kriv propada konsuma in koliko je zraven kazni vrednega dejanja. Potem pa naj trpi tisti, ki je kriv, ne pa nedolžni! Ako je ena oseba zakrivila propad, je kri-vično, če se zato dela odgovorno celo krščansko organizacijo. Kaj ima s propadom konsuma opraviti n. pr. Marijina družba in katol. izobraževalno društvo? In vendar se dobe ljudje, ki vpijejo sedaj: Pusti Marijino družbo, pusti katoliško društvo I Kdo so li ljudje? Tisti so, ki svojo učenost zajemajo iz liberalnih ali socijalnodemokraškili časnikov ali pa po liberalnih gostilnah. To so ljudje, ki nosijo v svojem srcu sovraštvo do vsega, kar je katoliško in ki se sedaj ob propadu konsuma ne morejo več premagovati, pa dajejo duška temu svojemu sovraštvu. Dobro, da jih poznamo. Sami se obsojajo. Pametni ljudje se jim ne bodo dali zapeljati, ker se drže načel in njihovo krščansko prepričanje ni navezano na eno osebo. Zaradi ene osebe ne bedo zavrgli svojega prepričanja in sovražnikom krščanstva ne bodo sledili v sovraštvu do dobrega.
Katol. Izobraževalno društvo v Križah hoče svojim nasprotnikom pokazali, da so zastonj vsa njih prizadevanja društvo razbiti, ^daj šele se bo začelo v društvu pravo življenje. Zato vabi vse dobromisleče, naj pristopijo društvu. V nedeljo 12. t. m. po nauku bo predavanje v društvenih prostorih.
' g Križe pri Tržiču. V pojasnilo tistim, ki tako skrbe, koliko se je nabralo za nove topiče in kdaj se bo nanje streljalo, se naznanja, da so računi na razpolago in da iili lahko pridejo pregledat. Ostanka je še 8 kron 26 vinarjev, namenjenih za nove topiče, ki se bodo kupili, ako še kdo kaj zraven prispeva, do Velike noči prihodnjega leta. Ako ne, se porabi ostala vsota na Veliko noč zjutraj na čast Kristusovemu vstajenju. — Jožef Sitar, blagajnik kat. iz-obraž. društva. Ignacij Gradišar.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Komenda. Ker je »Slovenski Narod« zadnji čas že dvakrat hvalil in povzdigoval našega učitelja Germeka. pri tem pa nečuveno grdil nas Komenčaiie, moramo resnici na ljubo v pravi luči pokazati tega našega prijatelja, ki je še iz selške doline in nazadnje iz Sore dobro znan. Spremenil se je le v toliko, da jc pri nas bolj zvit in previden, za kar sc jc dobro izvežbal. — »Slovenski Narod« ga silno hvali, da je eden tistih, ki svojega naprednega, to se pravi liberalnega mišljenja prav nič ne skriva. Ko bi to bilo res, bi vsaj lahko priznali, da je odkrit značaj. Tak pa Germek ni. No to je res: zadnje mesece ob nedeljah navadno ne hodi k maši, a menda le zato ne, ker se je za cerkvenimi duri, kamor je preje rad hodil v spodbudo cele fare, že parkrat močno pre-hladil. V odlično klop blizu altarja je za Germeka seveda predaleč in še otroci so preveč poredni, da bi jih mogel gledati; bo res treba, kakor je sam dejal, zanj klop postaviti na sredo cerkve, tako bo vsem ustreženo. Saj je Germek prav dober kri-
stjan in kaj rad zahaja v strogo krščanske (klerikalne) hiše in lazi za možmi, ki so mu že večkrat pokazali, da ga ne marajo, ker so ga dodobra pregledali. »Slovenski Narod« hvali Germeka, da je politično delaven v naprednem, to je liberalnem smislu. Germek pa le v enomer slovesno zatrjuje, da se ne vtika v nobeno politiko in da ga klerikalci čisto po nedolžnem napadajo. Kdo ima prav? Mi trdimo, da »Slovenski Narod«, ki mu hvalo poje. Kakšno politično hrano pa uživa Germek? »Slovenski Narod«, »Gorenjca«, »Rdeči Prapor«, »Učiteljskega Tovariša« in »Svobodno Misel«, to so listi v svoji vrsti najgrši. Iz teh zajema Germek svojo modrost, ki bi jo nam rad prodal, pa ne gre in ne gre! Odtod vsa prikrita jeza! — V zadnjih mesecih je Grmek imel dve tožbi. Pri okrajnem sodišču v Kamniku je bil obsojen radi tepenja otrok po glavi; pritožil se jc kar natihem na deželno sodišče v Ljubljani, kjer so ga oprostili. To je vpil »Slovenski Narod« o klerikalni strahovladi, ki je bila osramočena. Pravda sama nas ne briga, a briga nas način, kako se je po »Narodovem« poročilu zagovarjal Germek sam, oziroma po zagovorniku dr. Žirovniku pred deželnim sodiščem. Da bi sebe opral, je nečuveno grdil naše otroke. O pričah, ki so bile zaslišane, je dejal, da so »cvet« celega razreda in da imajo v vedenju najslabše rede. Kakšno hudobijo so ti otroci doprinesli, da jim jc dal v vedenju najslabše rede, tega ni povedal. Dr. Zirovnik pa je rekel: Sploh je tam (v Komendi) mladina silno razposajena, svoj čas so učiteljico kar na cesti kamenjali, zato nikakor ne gre, da bi se takim pričam verjelo. Na tak način je torej pustil Germek blatiti našo mladino pred sodiščem, i da je sebe oprostil; pač je moralo slabo stati zanj; kaj imajo pač priče, ki so bile zaslišane, opraviti z mladino, ki jc kamenjala učiteljico na cesti?! Pa saj vemo! Germek je hotel osmešiti naše fante, pa mu jc spodletelo, odtod njegovo zabavljanje nad komendsko mladino! — Drugo tožbo je imel v Kamniku. Kako je prišlo do te? C. kr. okrajni glavar je zaupno vprašal vseh sedem županov v fari, kaj imajo zoper učitelja Germeka, in odgovorili so menda vsi razven enega neugodno, ker kot vestni krščanski možje niso mogli hvaliti Germeka. Ta zaupna poročfila (»ovadbe« pravi »Slovenski Narod«), ki so jih župani poslali na ukaz c. kr. okraj, glavarja, je dobil Germek v roko in nato je tožil suhadolskega župana radi razža-Ijenja časti. Grozil je, da jih bo tožil še več, pa ostalo je le pri grožnji, ker Germek silno nerad toži! Kaj je zagrešil suhaJolski župan? V svoji odkritosrčnosti je malo krepkeje povedal, kar je nazadnje 'e res, a se ne da dokazati s pričami. Vzemimo za zgled eno točko iz tožbe Germekove proti županu. Zupan je poročal, da je Germek pozdravil shod »svo-bodomislecev« v Gorici. Ali je za Germeka to žaljivo? On je vendar strasten svobodomislec in sme si vendar šteti v čast, da brzojavno pozdravlja shod svo-bodomislecev. Kajpada v Gorici niso zborovali »svobodomisleci«, ampak samo napredni učitelji. Kaki ljudje so to bili? Po
večini vsaj »svobodomisleci«. Zato jim je pa brzojavil Germek lepo pesem:
Le naprej po začrtani poti,
Kričanje črnih gavranov naj nas ne moti!
Krščanskim učiteljem bi si kaj takega ne bil upal brzojaviti in bi pozdrava tudi ne objavili, kot so ga goriški zborovalci v »Učiteljskem Tovarišu«. Ubogi župan seveda ni vedel, da se »svobodomisleci« sami svojega imena sramujejo in kar svobodomiselno tožijo, če se jih pokliče s pravim imenom. Germek je res brž prijel za županove besede, da bi mogel kričati o podlih klerikalcih, in je to v polni meri izrabil. »Slovenski Narod« piše o razkrin-kanih »ljudskih zapeljivcih«. In kdo so ti? Seveda g. župnik, g. kapelan in povrhu še g. Mejač! O groza! Kako hvaležni moramo biti Komenčani g. Germeku, da je še ravno o pravem času prišel k nam razkrinkat »ljudske zapeljivce«. Povemo mu pa, da smo dosedaj in bomo še naprej v svojih duhovnikih spoštovali svoje vodnike in prave odkritosrčne prijatelje. Takih ljudskih osrečevalcev, kot je Germek, pa se nismo zastonj že v pričetku branili, kakor se jih branijo po vseh krščanskih farah. Iz »Narodovega« poročila sc da sklepati, da je Germek silno nerad tožil in potem županu »velikodušno« odpustil, ker so temu »ovadbo« menda sestavili ljudski zapeljivci in nc on sam; naši gospodje župani so namreč, kot piše »Slo-. venski Narod«, čisto priprosti možje in torej nezmožni kaj tacega sestaviti, hoče reči. Mi pa povemo g. Germeku, da je tudi suliadolski župan poročilo sam sestavil, toliko zmožen je brez Germeka, le enega mu manjka: tiste pretkanosti še nima, kakršne je treba pri takih ljudeh, kot je Germek. In kako velikodušno je odpustil Germek županu, piše »Slovenski Narod«. Da, velikodušen je bil in je moral biti, ker so ga bili že vsi siti. Na vsak način je hotel, da župan javno prekliče in obžaluje svojo ovadbo ter plača 50 kron učiteljskemu konviktu, pa ni šlo, župan je izdal le izjavo radi nezadostnih prič. Sedaj je čast Germekova rešena. Znan rek pravi: Kdor pri sodišču išče časti, je malo najde! — Germeku svetujemo tole: Pusti naj svoje svobodomiselstvo, zaradi česar se tožuje, pa bo več časti dosegel, kot pri sodišču. Ljudje, ki ga poznajo še iz Sore, pa pravijo, da ne bo nikdar drugačen, zato naj se vsaj očitno pokaže tak kot je, boljše stori seveda, če gre še drugam razkrinkat »ljudske zapeljivce«, ker jih ravno on povsod najde, kamor oridc; najboljše pa bi bilo, če bi prosil za nadučiteljsko mesto na ljubljanskem gradu, kjer biva njegov znani prijatelj Berce, tam bo gotovo varen pred »ljudskimi zapeljivci«!
g Na Rovih ponovi tamošnje kat. slovensko izobraževalno društvo v nedeljo, dne 12. septembra, ob 4. uri popoldne v društvenem domu dve mladinski igri: »Bogomila, ali otroška hvaležnost«, žalo-igra v treh dejanjih, in dvodejariko »Siro-tek«. Starši, pripeljite otroke! Obeta se jim lep in koristen užitek!
g Loške novice. Loški Sokoli so zelo potrti, ker so njihove vrste vedno bolj redke. Vse spoznava gnili liberalizem, —
tako tudi mladina! Vkljub vsej sili in velikim denarnim žrtvam, ki jih nekateri žrtvujejo za Sokola, se vendar ne kaže noben napredek. In kdo je temu kriv? Krivi so ti preklicani Orli in »klerikalci«. Poglejmo ali je res! V tem ko telovadci delajo z razumom in pridobivajo novih tovarišev z ljubeznijo in medsebojnim zaupanjem, — pa love Sokoli članov na! vseh koncih in krajih z obetanjem in praznimi obljubami, da, tudi z grožnjo, če ni drugače. Potem pa tudi ono prevzetno obnašanje mestnih frakarskih Sokolov, ki imajo preproste svoje tovariše za manj vredne, za nižje vrste ljudi, ki ji'h poznajo le takrat, ko jih rabijo za štafažo, drugače pa ne. To smo jim morali povedati, da ne bodo hodili pometat pred druge prage. — Občinske volitve bodo ta mesec v Škofji Loki. Letos nastopi tudi S. L. S. s svojimi kandidati. Potrebno bi bilo že enkrat, da se uredi v Loki mestno gospodarstvo. Sedaj imajo besedo volivci! — Mož-zna-čajev — takih pa ne dobite nikjer na božjem svetu, kakor v Loki. So možje, ki so vse: tič in miš, liberalec in klerikalec, podporni ud Sokola in Orlov, naročnik »Slovenca« in »Domoljuba«, obenem pa bravec »Slov. Naroda«. Poznamo tudi moža-značaja, ki bi danes sprejemal škofa v fraku, cilindru in v rokavicah, — jutri bi pa vodil Kristana po Loki! Poznamo še več takih »mož-značajev«, da, celo vrsto, pa za danes še zamolčimo njihova imena. Prihodnjič pa, če ne bode konec te hinav-ščine, jih bomo pa brez pardona objavili. — Tovarno za parkete prodaja gosp. Ig. Guzelj. Cujemo, da jo namerava kupiti neki Italijan. Opozarjamo tem potom naše domače denarne zavode, pa tudi zasebnike, da ne izpustijo lepe prilike in si osvoje izvrstno vodno moč, če ne, nas bode zopet tujec izkoriščal.
g Romarski vlak na Svete Višarje priredi dne 19. septembra izobraževalno društvo iz Šenčurja pri Kranju. Vlak bo odšel iz Kranja dne 19. septembra, dopoldne ob 10. uri 30 minut in pride nazaj dne 20. septembra popoldne ob 4. uri. Ustavil se bo na vseh postajah do Lesc. Vožnja stane tja in nazaj 2 K 60 vin. za osebo. Kdor se hoče udeležiti tega romarskega vlaka, se naj zglasi in pošlje denar do 15. t. m. Priporoča se toplo to romanje na Svete Višarje, zakaj vsakdo ve, kako velika božja pot je to in koliko tisoč in tisoč pobožnih romarjev je že zadobilo ondi milosti pri Mariji.
— d Katol. sloven. izobraževalno društvo v Šenturški gori priredi svojo društveno veselico s prosto zabavo na vrtu dne 12. septembra ob 3. uri popoldne. Igrali bodo »Krčmar pri zvitem rogu". — Isti dan popoldne priredijo tudi člani Marijine družbe svojo veselico z igro „Svefa Neža". Pridite bratska društva in prepričali se bote o lepem napredku naših vrlih planincev I
Pri sv. Joštu 'je na kvaterno nedeljo kot praznik Žalostne Matere Božje velik shod. Za ta dan pride nenavadno veliko število romarjev, ker se lahko udeleže odpustkov kakor v porcijunkuli. Preskrbljeno je zato več spovednikov. Romarji dobrodošli!.
S Trate v Poljanski dolini. V ponedeljek dne 13. t. m. se bo otvorila na Trati c. kr. čipkarska šola. Ob osmih zjutraj bo sv. maša v župni cerkvi, nato blagoslov križa v prostoru, odločenem začasno za čipkarsko šolo, potem govor c. kr. načelnika g. Vogelnika z Dunaja o važnosti in pomenu čipkarske obrti; končno bo vpisovanje učenk. Vabljene so k otvoritvi vse čipkarice ne samo s Trate, ampak iz cele Poljanske doline; prost vstop imajo tudi starši in gospodarji, oziroma gospodinje _ c. kr. čipkarski tečaj ima namen ljudem pomagati do lepših izdelkov in do boljše prodaje narejenih čipk; nima pa namena kmetom jemati delavk, kar se bo pri otvoritvi tudi pojasnilo. Sicer pa tudi skoraj v vsaki kmečki hiši pozimi hčere, deklice in dekle pa tudi dečki delajo čipke, torej bo ta šola splošno koristila; ako bi hčere same ne zaslužile drobiža za obleko in druge reči, bi morali kmetje sami toliko globlje poseči v žep. Sililo se v to šolo ne bo nikogar, ker bodo pametni ljudje sami izpre-videli kaj jim je koristno, ter ne bodo poslušali hujskačev, ki na vsa usta govore o skrbi za kmete in za občino, v resnici pa jim je kmečki blagor deveta briga. Saj se poznamo že dolgo časa, in dobro vemo, kje take kmetske in delavske prijatelje čevelj žuli.
V Šenčurju pri Kranju je v nedeljo 5. t. m. predaval č. g. Valentin Sitar, kaplan v Kranju, „o šegah in značaj ih jugoslovanskih bratov", kakor jih je spoznaval osebno na svojem potovanju po Hrvaškem, Srbskem, Bolgarskem in Turškem. Tudi o Grški nam je nekaj omenil. Velezanimivega predavanja se je udeležilo do 400 oseb. Z nekim, njemu lastnim humorjem, naslikal nam je te narode tako živo in zanimivo, da se je izrazil nekdo, da bi ga poslušal ves teden. Hvala vrlemu govorniku za trud! Želimo, da bi nas še kaj večkrat razveselil s kakim predavanjem!
Dolenjske novice.
Iz raznih krajev Dolenjske.
>d Dobrniče. Pri nas smo imeli ponoči dne 27. avgusta hud naliv. Voda je pridrla semintja v hleve, kleti in hiše. Marsikateremu gospodarju >jc odnesla več voz gnoja iz dvorišča. Škoda je precejšnja. — Naše izobraževalno društvo lepo napreduje. Sedaj bodemo ustanovili še gasilno društvo, ki je zdlo potrebno.
d Vrage strelja. V svetotrojiški fari v Pungrtu nad Gabrijelami imamo posestnika, ki :pravi, da so mu sosedje začarali in da ga hodijo vragi strašit. V svoji zmedenosti trdi, da se sosedje v vrage spremenijo in okoli njegovega poslopja po zraku letajo. Zato strelja ponoči in tudi podnevi tako, da ljudje spati ne morejo. Orožniki se zato nič- ne zmenijo, češ, da je neumen. Nam se pa čudno zdi, saj so vendar v nevarnosti ljudje, ki mimo po potu hodijo, pa jim kroglje žvižgajo okrog ušes! Kai. ko bi kak neznanec nevedoma 72
prišel mimo, in bi bil zadet? Ako pa orožniki proti temu nočejo nič storiti, bomo potrkali na višjo oblast.
d Iz Bučke. Pod nasiovom »Iz Bučke« čveka nekaj v novi liberalni cunji »Siovenski Dom« štev. 6 znani nam »kle-petec«. V odgovor mu bodi sledeče: Kje si pa ti klepetec bil, ko je omenjeni gospod Štrukelj tukaj služboval nad dve leti in pol? Se nisi upal na svitlo? Koliko prijateljev je gospod Štrukelj tukaj imel, se je lahko videlo isto nedeljo pri cerkvi pred mašo in po maši, ko ga je vse pozdravljalo in mu roko podajalo; se li tebi klepetec kedaj tako zgodi? Če se slučajno kje »klepetec« pokaže na javnem kraju, naj bo pripravljen na pošten odgovor. — Vsa čast 'pa gospodu nadučitelju Štruklju, da je član »Slomškove zveze«, se vsaj zaveda krščanskih učiteljskih dolžnosti. Bog Vas živi gospod nadučitelj Štrukelj!	."Več Bučkljanov.
Iz Loškega potoka. S pomočjo božjo in našega nad vse požrtvovalnega ljudstva, se bližamo koncu zidanja našega „Doma". Zidarska dela se v kratkem končajo in nato še mizarska. Še nedovršena stavba kaže, da bo „Dom" ponos naše doline in kras našega kraja. Z veseljem in zadovoljstvom so prešinjeni naši sotrudniki, ko vidijo, da njih delo ni bilo zastonj, in da je njih dar dobro uporabljen. Zanimajo se za naš „Dom" (udi naši rojaki v Ameriki. Kljub slabemu zaslužku si odtrgajo težko prislužene dolarje v podporo našega dela: Bratje Levstik (Fr. 50) 5 dol., Jos. Vesel (100) 1 dol., Al Mi-kulič (16) 1 dol., Jak. Leustek (97) 1 dol., Fr. Debeljak (22) 2 dol., Ant. Mikulič (73) 2 dol., Jak. Lavvuč (št. 62) 1 dol., Mat. Mikulič 1 dol Vsi iz Travnika. Jan Bartol (Hrib.) Rus, Štritof, Raušel, Kovačič, Lahkot. Skupno 15 dolarjev (75 K). Hvala iskrena zavednim rojakom, ki se v daljni tujini spominjajo požrtvovalno svoje rodne vasi in ji pomagajo k napredku in probudi Bog Vam povrni obilo!
Podzemelj Z ozirom, na popravek iz Podzemlja v štev. 34. Vašega cenjenega lista zahtevam, da priobčite sledeči popravek: 1. Ni res, da se je tedaj v »Domoljubu" trdilo, da je g. nadučitelj v Podzemlju, R. Megušar, naravnost nasprotnik društva, res pa je, da se je reklo, da on vodi stranko, ki nasprotuje izobraževalnemu društvu v Podzemlju. — 2. Ni res, da g. nadučitelj ne vodi županove stranke, pač pa je res, da imajo v podzemeljski fari ljudje splošno misel, da g nadučitelj to stranko vodi, če ne ravno očitno, pa bolj natihoma. — 3 Ni res, da bi bil »Domoljub" kdaj trdil, da g. nadučitelj osebno zasramuje člane društva, jim preti in bi jim rad škodoval, pač pa je res, da je zato veliko prepre-viden, čeprav je bil nekoč tudi zraven nekje ko so se neki možje liberalne stranke posvetovali, kako bi odvzeli nekemu članu društva borno penzijo. — 4. Ni res, da bi nas ne veselilo, ako trdi g. nadučitelj, da ni nasprotnik društva, res pa je, da nas to od >rca veseli, zlasti ker smo prepričani, da bo g. nadučitelj s svojim vplivom povzročil pri županovi stranki, da bo pustila društvo pri miru. Upamo celo, da bo g. nadučitelj podučil svoje pristaše, da morajo I društvo ki hoče mladeniče navajati k po-
štenemu, treznemu in čistemu življenju, podpirati, ne pa mu nasprotovati.
Velespoštovanjem vdani
Tudiprijatelj društva.
Notranjske novice.
Idrijske novice.
S 1. septembrom je prevzela država idrijsko mestno realko v svojo oskrb in tako je konec brezvladni ali bolje mnogovladni dobi nad tem zavodom.
Prikrita žalost. Nič kaj posebno n\ razveselilo naših naprednjakov podržavljene mestne realke. Lejte si no, to je zanje škoda. Doslej so imeli v oblasti gg. profesorje, so razpolagali s poslopjem. Zdaj je pa ta pa-šalik prišel pod drugo komando. Lahko jih srce boli. Proti njihovi volji se je po ved-nem priganjanju S. L. S. uresničila želja davkoplačevalcev, kar je za naše magnate izguba liberalne posesti.
Kakor otroci pri igri so naši nasprotni občinski odborniki pri sejah. Za resne ne moremo smatrati takih besed, ki jih je notarski kandidat g. Tavzes govoril v občinski seji dne 2. septembra, ko je mesto odstopilo realko državi. Tavzes predlaga v seji posebno delegacijo, ki se naj zahvali onim faktorjem, ki so največ pripomogli k po-državljenju mestne realke. Po njegovem mnenju so bili: Hribar, rudniška direkcija in c. kr. deželni šolski svet. Ne maramo sicer tem odreči vsakega priznanja, a grdo ne-hvaležnost bi pokazali, ako bi pozabili prizadevanje poslancev Slovenskega kluba, zlasti dr. Šusteršiča in Gostinčarja. Ali je napredni občinski odbor tako slabega spomina, da ne ve več, kako je dr. Šusteršič pred glasovanjem za vladno predlogo stavil v imenu kluba zahteve in med temi je bilo tudi po-državljenje idrijske realke. Seveda tem pra-vicoljubnikom se to ne zdi niti omembe vredno.
Za pepete jih imajo — namreč idrijski liberalci — svoje zaveznike socialiste. Le en zgled. Nekoč je odšel župan Šepetavec za nekaj dni iz Idrije. Nekdo ga je moral na-mestovati. To pristoji vendar podžupanu, Pri nas je ta socialist Kokalj. Pojdite no, si misli Dragotin, rdečkarje imamo v svetoval-stvu le kot zlo, vladali bomo brez njih. In na-mestoval je odsotnega župana Lapajne. Ko se je radi tega pri zadnji seji pritožil Kokalj, sta ga „vlekla" Šepetavec in Dragotin. Oh dobro vemo, da teh strank ne drže skupaj isti cilji.
Iz raznih krajev Notranjske.
Staritrg pri Ložu. Vodovod v pod-občini Vrh je dograjen ter že deluje v za-dovoljnost ondotnih prebivalcev. Delo je izvršila tvrdka Lončarič. — Dobili smo novega občinskega tajnika, g. M. Zalarja, ki je bil doslej gostilničar v Cerknici. Dosedanji tajnik g. Josip Golf je služboval v naši občini kot tajnik nad 40 let. Občinstvo se mu je popolnoma privadilo ter bilo ž njim zadovoljno, a sedaj je moral radi starosti odložiti svojo službo. — Prav sedaj je obletnica, kar je bil v mestni občini v Ložu razpoložen občinski volilni imenik, a voli-
tev še do danes ni bilo. Ljudje se popra-šujejo, kdo je kriv tej počasnosti, županstvo ali c. kr. okrajno glavarstvo. Liberalci že skrbe, da je zanje prav. — Liberalna posojilnica v LoSkempotoku namerava ustanoviti podružnico v Babinempolju. Že trikrat so agitirali in nabirali podpise, a kakor čujemo, jim ne gre prav gladko. — Kako znajo agenti tujih zavarovalnic postopati: Več dni je hodil po naši občini neki agent od zavarovalnice „Dunav" a je imel zelo malo uspeha, kajti pri nas ljudje precej dobro poznajo take ljudi. Imenovani agent je prišel med drugim, k posestnici Mariji Muk na Oorenjem-Jezeru št. 12, ki je zavarovana pri „Dunav"; zahteval je od nje zavarovalno polico, na kar mu jo je tudi dala. Zavarovana je bila na omenjeno polico že do 15. maja 1912. Agent je nagovarjal, naj se zavaruje še dalje, stranka se ni hotela, trdeč da je še čas do 15. maja 1912. Ker ni mogel drugače doseči svojega namena, je rekel naj se posestnica podpiše na predloženo ji polo kot potrdilo, da je bil on tukaj, kar se je seveda tudi ustreglo. Čez par dni dobi stranka od zavarovalnice „Dunav" potrdilno pismo, da je zavarovanje podaljšano do 15. maja 1922. Somišljeniki, pokažite agentom vrata, in zavarujte svoja posestva pri domaČi »Vzajemni zavarovalnici I"
n Begunje pri Cerknici. Naša župna cerkev se polagoma dovršuje. Dobila je nov okrasek, namreč lepo marmornato obhajilno mizo, ki jo je v občno zadovolj-nost napravil gosp. Vetorac, kamnosek v
Naloge naše izobraževavne in mladinske organizacije.
Gosp. F. T e r s e g la v je v nedeljo, 5. t. m. v Solkanu pod Sveto Goro, kjer se jc vršila veselica ondotnega izobraže-vavnega društva in nanovo ustanovljenega Orla, govoril med mnogobrojnim občinstvom o poglavitni nalogi naših kulturnih organizacij. Zaradi preobilega gradiva ne morem o njem obširno poročati, spričo naših goriških razmer pa treba podati vsaj glavne misli:
Po poetičnem uvodu, nanašajočem sc na lepoto goriške dežele, ki se tako lepo prilega povzdigujoči vernosti goriškega ljudstva, poudarja, da če bi se kdo vprašal, po čem se Slovenci n e odlikujemo, bi bil odgovor kaj lahek, če pa pomislimo, po čem sc odlikujemo, smo v zadregi. A eno smelo lahko rečemo: ni ga izlepa nikjer naroda, ki bi vero tako globoko kakor slovenski pojmoval in tako smo od nje pre-šinjeni, da se popravici pri nas sme govoriti o religiozni narodni duši in ne samo o vernih posameznikih ali nabožnih skupinah. Ves naš narod en sam velik vernik. Ce le kdo, je slovenski narod podoben Mojzesu, ki si je pred veličastvom božjim v gorečem grmu sezul obuvala ln si z rokami zakril obraz, predno je govoril s svojim Bogom. To pa ni slučaj, Jega niso samo razmere ustvarile, ampak to čudovito dejstvo je čin Previdnosti, čato je Bog v nas usadil toliko religioznost, da bi se naš narod ohranil. Sveta
Šiški. — Tudi podružnica v Topolu se je lepo prenovila. Bila je tako zanemarjena, da se je bilo bati, da bo razpadla. V zadnjem času so pa Topolci dobili pogum — in sedaj smejo biti ponosni na svojo cerkvico. Delo je 'prav dobro in po nizki ceni naredil gosp. Perko, zidarski mojster na Uncu. — Bog nas je obiskal tudi z nesrečo. Gorelo je pri Kotnikovem Matevžu v Begunjah, ki mu >je zgorela h/ša s svinjakom. Zavarovan je pri Phoniksu za 800 kron, dobil bo pa samo 600 kron. Ali bi ne kazalo bolje, zavarovati se pri domači »Vzajemni zavarovalnici«, ki jo zastopa gosp. župan.
Iz raznih krajev.
g Iz nakelske občine na Gorenjskem.
Trojčke je povila žena delavca, Marija Bernik v Malem Naklem, ki so pa vsi trije tekom dveh dni umrli. To je menda peti ali šesti slučaj, odkar obstoji fara, dasi je že stara. — Dne 25. avgusta je bilo celodnevno češčenje presv. Rešnjega Telesa. S toliko zadovoljnostjo šc ni nikdar ljudstvo praznovalo tega dne, kot ga je letos. Prejšnja leta se je našlo ljudi, ki niti vedeli niso, da jc danes češčenje presv. Rešnjega Telesa. Letos je bilo drugače. Zvečer po Ave Mariji 24. avgusta se oglase zvonovi, ki naznanio ljudem, da se bliža — brez skrbi lahko rečemo — največji praznik
GORIŠKA.
| Gora nad nami je dokaz neizkoreninlji-vosti verskega in narodnega čustva iz slovenskih src. V trdem obrazu slovenskega romarja in romarice jc zapisana resnica, ki nas jc stoletja in stoletja varovala: Vera ohranja narod in grozeče povzdiguje svoj glas zoper zatirjevavce in tlačitelje narodove, kajti Gospod čuje zdihc vdov in sirot in oholemu tujcu vrača stotero njegov greh do tretjega kolena. In če liberalci vpijejo, da so nemški škofje naš narod ugonabljali in v imenu križa napravili iz nas sužnje, govori to dejstvo, če je sploh in v kolikor je resnično, zoper naše nasprotnike same: kajti kako velika in ohranjujoča sila jc morala biti ta vera, da je naš narod tudi proti tistim ohranila,~ki so ga pod pretvezo in pod plaščem vere hoteli zasužnjiti! Danes so se zbrali v Ljubljani svobodomiselci. Samo to jim porečemo: Le takrat boste kaj opravili, če boste kdaj imeli svoje Svete Gore in svoje Višarje in če boste na njih zbrali toliko zgodovine, toliko najsrčnejših želja in toliko visokih misli ter globokih hrepenenj, kolikor jih je skozi stoletja in stoletja naš narod znosil in nakopičil na svojih svetiščih! (Burno odobravanje.) Uzori slovenskega naroda so res ob nebeški luči vžgani — vam se zdi ta vera v nebo otročja in abotna — a kako naj bo abotna, ko ima toliko sile, da jo je danes v našem ljudstvu toliko kot jo je vedno bilo in morebiti še več — da, še več! — Ker ljudje se danes vračajo k Bogu in ko sem danes
celega leta za našo faro. Drugi dan je bila zjutraj oib 6. sv. maša z blagoslovom. Potem pa so se vrstili možje in fantje posam-nih vasij, kakor je bilo natanko naznanjeno na listu na cerkvenih vratih. Opoldan pa šolski otroci pod vodstvom g. kaplana. Popoldan pa — v isti vrsti, kot dopoldne možje in fantje, — žene in dekleta molijo in pojo pred izpostavljenim sv. R. T. Ob pol 6. uri pa se sklene slavnost s petimi litanijami in zahvalno pesmijo. Kljub obi-lemu delu in primernemu vremenu so ljudje prihajali v povoijnem številu v krasno opravljeno cerkev pred najsvetejši Zakrament. Upati je, da se drugo leto udeleže ljudje še v obilnejšem številu. — Dne 31. julija t. 1. je prinesel svojim brav-cem plesnjivi očka »Gorenjec« notico o napredku zidanja nove nakelske dvoraz-redne šole. Pravil je tudi, da bo dne 16. septembra blagoslovljenje nove šole, za kar pa pri nas nihče ne ve. Šola do tačas še ne bo dogotovljena, ker baje ovirajo največ mizarji, ki ne morejo vsega sproti dogotoviti. Kdaj bo blagoslovljenje, še ni določeno. Kadar bo, je upati, da že »Domoljub« to ijudem naznani, da ne bo imeJ »Goremec« preveč skrbi radi tega.
Gospodarska zveza v Ljubljani naznanja sledeče: Deželne pridelke, kakor fižol, pšenico, oves, rž, sube gobe, in sploh vse domače pridelke, kakor tudi smrekove storže, želod, brinje in divji kostanj, kupuje po najboljših cenah »Gospodarska zveza v Ljubljani«, na katero se >je glede ponudb direktno obrniti.
na Sveti Gori videl plemenite gospe in mestna dekleta bose in z rožnim vencem hoditi k naši Materi, sem močno začutil, da ni to posamezen pojav, ampak da je predznamenje velike bodoče dobe, ko se bo vernost zopet kakor mogočna po-vodenj razlila po človeških srcih in bo tembolj naraščala, čimbolj se zgošča sovraštvo v naših nasprotnikih. In s tem sebi nič ne nasprotujem, kajti naraščanje nevernosti s z rastjo verske zavesti ne da primerjati: en vernik odtehta nebroj brez-božcev, ker ljubezen je neprimerno več kot sovraštvo!
Uzori! Slovenska mladeniška organizacija je poklicana oživiti idealnost v naši mladini; in zlasti o Goriški, v kateri je toliko ljudstva v srcu našega, a javne razmere so tako razdrte in kakor brez poti in cilja ,velja, da je krščanska mladina poklicana, plevel ločiti od zrnja — ugonobiti osebnosti in sebičnost, pusto prerekanje na eni, brezdelnost na drugi strani. Naj nas morebitni neuspehi v bližnji prihodnosti ne strašijo, mladi rod še ni dorasel, pa njegov čas pride gotovo. Napadajo nas, ker se zdimo nekaterim prebojeviti — toda naša mladinska organizacija mora biti kakor nabiralec moči, kajti utegnejo priti časi, ko bodo slabotneži in tisti, ki gledajo današnje ljudstvo in razmere tako kakor so jih pred petdesetimi leti, obu-pavali. Mi pa nočemo obupavati, temveč hočemo pripravljeni biti kakor modre device svetopisemske, ki niso svojega olja
zapravile in luči pogasnile. Naj bi takrat naša izobraževalna društva bila take svetilke, ki se bodo na prvi hip. ko pride dan Gospodov, užgale — in plamen se bo prijel plamena in vsa goriška dežela bo kakor en ogenj — za čast Božjo in za blagor tistega naroda, ki mu želimo dobro mi in mu želijo dobro tudi nasprotniki! (Veliko odobravanje.)
Govoril je tudi gosp. dr. D e r m a -s t ia in bil burno aplavdiran. Vse točke programa so se izborno izvršile.
V Dornbergu se je 5. t. m. ustanovil Orel. Govoril je gosp. Fr. Kremžar. Dorn-berški odsek bo eden najmočnejših na Goriškem.
Zrakoplovstvo.
(K slikam.)
V najnovejšem času se z vso resnostjo prerešetava vprašanje, ali se bo posrečilo človeškemu razumu najti primerno sredstvo, da bi se ljudje liki pticam lahko svobodno gibali v zračnih višavah ter neovirano letali iz kraja v kraj. V naslednjih odstavkih hočemo pokazati, da so se mnogoštevilni poizkusi semtertje res že zborno obnesli, da pa do popolnosti pri etanju po zraku skoro gotovo nikdar ne bomo dospeli.
Prvi nam znani zrakoplovni poizkus ie napravil v letu 1670 jezuit Lana, toda radi pomanjkanja sredstev le na papirju. Narisal je namreč majhen čolnič, na kateri so bile pritrjene" štiri kovinaste kroglje, na sredo čolniča pa je postavil iamboro z jadrom. One štiri kroglje jc nameraval napolniti z vodo, njih spodnjo stran (odtok) pa zvezati z dolgo cevjo, s katere pomočjo bi v višini okoli 12 metrov iztočil vodo iz k rogelj. Na ta način bi zrak ne bil mogel vhajati v kroglje in bi tedaj zaradi svoje lahkote plavale v ozračju in imele še toliko moči, da bi vzdržale v višavi mali čolniček.
Način je bil torej povsem pravilen, toda tehnika še ni toliko napredovala, da bi se^ bil dal načrt dejansko izpeljati.
Šele okolu leta 1783 so se na Francoskem je 1 i resno baviti z zrakoplovnimi poizkusi. Balone so napolnili z razgretim, torej razredčenim, lahkim zrakom. Dva Francoza Piletre in d' Arlandes sta se omenjeno leto prvič dvignila v zrak za kratko dobo 25 minut. Ni se jima pa posrečilo, da bi mogla z zrakoplovom jadrati v poljubno smer ali pa kljubovati vetro-vom._
Šele sto let pozneje se je posrečilo Francozu Giffardu, da je s svojim 3000 m® velikim zrakoplovom pri mirnem vetru mogel se premikati dalje z naglico treh metrov na sekundo. Rabil je še parni stroj kot gonilno silo za vijak. Pokazalo se pa je, da je stroj pretežak in da je treba v tem oziru še znatne izpopolnitve pri balonu in motorju. Tozadevni poizkusi so se nadaljevali odslej tudi na Angleškem in v Nemčiji in vsako leto se je pokazal na tem polju kak nov pojav, ki je vodil do nadalj-nih raziskavanj.
V najnovejšem času je v javnosti nastopil grof Ferdinand Zeppelin. On je ve-
Iiko let zasledoval to neprestano tekmovanje, proučaval razne tehniške priprave in različne sestave ter slednjič prišel do lastnih nazorov, na podlagi katerih je dospel do v resnici uporabnega zrakopiov-nega sestava. Ker mu je nedostajalo v ta namen gmotnih sredstev, so mu bili razni mogotci dali na razpolago znatno vsoto SOO.OOO mark. in s temi pripomočki je sestavil leta 1900 nov zrakoplov. Pri mestu Manzel na Bodenskem jezeru je napravil velikansko plavajočo barako, v kateri naj bi bil hranjen njegov zrakoplov.
Zrakoplov je imel podobo 128 metrov dolgega in 12 metrov širokega valjarja (cilindra), ki je bil na obeh koncih nalah-ko zaokrožen. Razdeljen je bil ta valjar v 17 popolnoma ločenih predelov. Da bi se mu ta dolgi valjar ne upogibal, je grof Zeppelin postavil vanj 16 obročev iz aluminija. Te obroče jc podolgem zvezal drugega z'drugim z lahkimi oporami iz aluminija, tako da je nastalo trdno valja-sto ogrodje, čez katero je napel svilna-
trico 15 metrov na sekundo ter je mogel kljubovati že precej hudemu vetru.
Dne 15. julija 1908 se je dvignil s svojega pristanišča na Bodenskem jezeru, plovil nad mestom Constanz v Sehaff-hausen in Basel in odtod proti severu na Strassburg. Od Strassburga je plovil na Mannheim in odtod proti zahodu na Stutt-gart. Pri Echterdingenu mu je zmanjkovalo plina, in zaradi tega se je moral spustiti na zemljo. Ponoči je pa zrakoplov doletela huda nesreča. Bodisi da je bil zrakoplov premalo pritrjen na zemljo, ali pa da strežniki niso dovolj pazili, hud vihar je zrakoplov odtrgal in ga zanesel med drevje bližnjega gozda, kjer se je popolnoma porušil.
Bil je to hud udarec za grofa Zeppe-lina, in hotel je vsled tega že vse zrako-plovstvo opustiti, toda ljudstvo ga je vzpodbujalo k novemu podjetju; nemški cc-sar sam ga je bodril, in prostovoljna zbirka mu je v par mesecih podala okrog 4 milijone mark na razpolago. Zeppelin je
Zrakoplovec Bleriot leti čez morje na Angleško.
to, s kavčukom prevlečeno snov. Vsled velikanske dolžine se mu je zdelo umestno, nanj obesiti dva čolniča, in je vanja postavil dva Daimlerjeva motorja za 14 konjskih sil. Pri svojih poizkusih je dosegel sedem do osem metrov hitrice na sekundo. Ta zrakoplov je bil brez dvoma najpopolnejši izmed vseh, kar so jih bili dotlej sestavili; vendar se je pa tudi pri njem pokazalo, da manjka še nečesa, s čimur bi se urejevala brzina zrakoplovova in odstranilo preveliko zibanje njegovo.
Leta 1908 je grof Zeppelin na Bodenskem jezeru dovršil nov zrakoplov. Glede oblike in velikosti je bil popolnoma sličen njegovemu prejšnjemu zrakoplovu; tudi motor je oddajal do 170 konjskih sil. Priredil mu je razun navadnih vodoravnih in navpičnih plavut tudi še premakljive ploskve, katere je poljubno nagibal na eno ali drugo stran in tako povzročeval, da se je zrakoplov vsled pritiska na zrak poljubno dvigal kvišku ali spuščal v niža-vo. Priredil je na njem spalnico za šest oseb. S tem zrakoplovom je dosegel hi-
sestavil nov zrakoplov, katerega je nemška vlada prevzela v svojo last.
S tem zrakoplovom je Zeppelin razun mnogih manjših izletov napravil daljši obhod čez Virtemberško in Bavarsko, se spustil pri Monakovein na kopno in P°" tem zopet nadaljeval svoj povratek k Bo-denskernu jezeru. Koncem junija se mu je pa pokvaril tudi ta zrakoplov. Pa kmalu so zložili več milijonov mark, da je grol Zeppelin izdelal že tretji veliki zrakoplov. S tem se je pred kratkim peljal na mednarodno zrakoplovno razstavo v Frauko-brod in pozneje v Berolin, kjer je pred nemškim cesarjem in milijoni gledavcev. obhajal prava zmagoslavja.
Pa tudi drugi narodi razven Nemcev tekmujejo v zrakoplovstvu. Vedno nove iznajdbe prihajajo na dan. Na frankobrod-ski mednarodni zrakoplovni razstavi je bilo razstavljenih že na stotine zrakoplovov in se je občinstvo lahko za denar vozilo po zrakoplovu kakor po železnici. Kar naenkrat je presenetil svet Francoz Bleriot, ki je s svojim zrakoplovom me'
letel morsko ožino med Anglijo in Francijo z velikansko brzino. Manj srečen je bil njegov tekmec Latham, ki je pri takem poizkusu dvakrat zapored padel v morje s svojim strojem.
Vojne uprave hočejo zrakoplove porabiti za vojne namene. Kmalu bodo imele vse države vojne zrakoplove. Vojske bodo postale čisto drugačne, če se bodo porabljali zrakoplovi, iz katerih se ne bo le dal opazovati sovražnik, ampak ki bodo metali razstreljiva na zemljo._
Izjava gospoda prof. d r. E .K a n u e r-ja, profesorja za porodništvo in ginekologijo na vseučilišču v	Gradcu.
Gospodu I. Serravallo
Trst.
Rad Vam potrjujem, da sem bil zadovoljen z učinkom Vašega izdelka: Serravallovo Kina-vino z železom.
Gradec, 4. oktobra 1905.
E. K n a u e r.
se kol naravna _ amiznavoda jrvevrsteinkol zdravilna voda
' zoper leJkoče organskega dihanja in zoper bolesti fulodca in mehurja najbolje priporota.
Prodaja sc:
pri priporočljivi slovenski tvrdki Lenasi & Gerk-man v Ljubljani, Stritarjeva (Spitalska ulica St. 4.) novo najboljše sukno, najlepše blago. Vedno novosti za obleke in bluze. Strogo solidna postrežba in nizke cene. Opreme za neveste.	2459 t
Kupujte!
I	1,69 S)r. 0. ^Demšar 52-1	II,	1!
11 1	zdravnik — strokovnjak za kožne bolezni	1	II
lil	j| Ljubljana, Mestna hranilnica.	I	u
2393 Od vi«, c. kr. deželnega oblaslva konces. zasebne 2-KAISER-|evc glasbene šole =
Dunaj, VII., VIII. In XI. okraj. - 36. Šolsko leto.
UčiliSča za vse panoge glasbe vst. opero In operete (gla-sovir, petje, orgle, vse orkestr. Instruni in teorit. stroke'. Tečaj za dr i izkušnjo (v Sol. 1.19(8 9 je bilo aprobir 29kandid. zavoda, skupno doslej 234. Tečaj ja kapelnike (kandid. imajo priliko tedensko se vadili v dirigir orkestra in pev zborov) po absolviraniu se skrbi za namestitev. Speo. tečaj za učit. niasovirja, podtn tečaj (julij septemben: oddelek za pisni
tcorel pouk Vsakol. obisk 350 učencev iz tu-In inozemlja,
Prvovr* Ine učne moči Prospekti in pojasnilu zastonj potoin . .ivnflove pisarne VII 1 Zieglcrgasse 29. Int. telef. «19 VI, Zunanjim pojasnila o oskrbi v zaupanja vrednih rodbinnh.
le pri tvrdki, katero Vam priporočamo, slovensko podjetje Lenasi & Gerkman v Ljubljani,
Stritarjeva (Spitalska ulica št. 4.) Novo najboljše sukno, najlepše blago. Vedno novosti najlepše obleke in bluze. Strogo solidna postrežba in nizke cene.	2469 t
Leposlovni mesečnik
„Dom in Svet"
stane za celo leto K 10 - Naroča se r Ljubljani.
Iščem za nakup večjo množino jabolk, in prosim one gospode, ki jih imajo naprodaj, naj mi naznanijo, da si jih osebno ogledam in kupim.
3cs;0 Berser, Gradec, lloisasse i.
Ako hočete svoje dete
imeti zdravo, veselo In duševno se živahno razvijajoče, dajte mu dr. HommeNov
Haematogen. Ne dajte si pa usiliti nobeno Izmed mnogih ponarejanj!	522 1
PnCOCtlffl Alojzija Repic v Rudniku, št. 1, ■ UjIjMVU pri Radomljah, okraj Kamnik, ki ima iepo lego, 20 minut od žcleznice, obstoječe iz prostorne hiše, gospodarskih poslopij, velikega vrta okoli hiše, travnika in njiv, se prostovoljno proda.
Kupci naj se oglašajo in si ogledajo 2465 do 20. t. m. i_i t .............
lili premice
na stroj selfaktor, dalje delavke na predilni stroj na obroček (Ring-spinneri.inen), kakortudi delavke na predpre-dilni stroj (Plyerinneu) in druge prediln. delavce
2357 lŠČe 3_i velika južnonemška predilnica za bombaž. Lep kraj, cene življ. razmere, visoka plača. Ponudbe pod F. D. E. 199 na Rud. ffiosse, Frankfurta.M.
Prašiče
2300 varujemo pred s-i
okuženjem,
če se jim 3krat na dan da žlico „Pijrrola" v krmo. 1 steklenica t K, lOstekl. K 9'-—. Najmanj sc dobita 2 stekl. Izdeluje in razpošilja vsa preizkus. zdravila za živino
Lekarnar ¥. Savost
Maribor V. Frana Jožefa cesta.
H. SOTTMEI
4Nu, Mesini Irg
razpošilja: ure, zlatnino in srebrnino
na vse kraje sveta,obrnite se zanesljivo na domačo slov. tvrdko!
lle! novi ceniH zastonj.
Novost :
P&čnata,
ten:;n,
#3
Mer-Ros-
kOpf ura na 6kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča.
:: K 4-50. ::
Srebrne ure od 6 K naprej.
Večletno jamstvo - ko blago ne ugaja, se denar vrne nazaj
SaiiDishe mizice s slov. irahovj
nikelnasta K 1*20, srebrna . ,, 5'—. 2172	21—1
Dva učenca
sprejme za mizarstvo ročno in strojno, kakor tudi za strugarstvo Josip Kern, mizar na 7.«. Beli p. Tupa-ličc na Gorenjskem. Isti se priporoča pri oddaji mizarskih del za nove hiše, Šole itd., ker izdeluje vsv točno in lepo po najnižji ceni.	2466 (1.,
za irii in sadje
z dvojnim pritiskom „Herktiles" za ročni obrat
hidravlične stiskalnice
1447 za visok pritisk in velika dela. 9—1 sadni mlini, grozdni mlini, stroji za odtrgavanje, kompl. naprave za pripravo mošta, stalne in premične, sušilnice za sadje iti sočivje, stroji za lupljenje in rezanje sadja, avtomat, pat. brizgalnice „Syphonia" za vrtove, drevesnice, hmeljarne, za prenašanje in vožnjo. - NVeinbergove jekl. pluge in vse poljedelske stroje izdeluje in dobavlja pod jamstvom v najnovejši sestavi tovarna strojev
PH. MAYFARTH & Co.
Dunaj ll/l Taborstrasse št. 71.
Obširni ceniki zastonj in franko. Zastopniki se iščejo
r
Tel. 13.919. Tovana za stroje in motorje Tel. 13.919.
Ins.E.PleM & Cm, DunajXWL,mtmM
Motori za bencin, petrolin in p££n.
Patentirani motori za rusfn, olje in
(Rohol- und Sauggas-Anlagen).
Parni motori pro
Najnižje cenel Najugodneji pogojll
'Izurjeni kraj. zastopniki se iščejo!
254
12-1
HF in uro Lo^omobiii
i i
pljučnih boleznih
kašlju, katarih, oslovskem kašlju, influenci
D 85 13—2	predpisujejo zdravniki in profesorji priljubljeni Sirolin „Roche".
SIROLIN lajša nagon h kašlju in vpliva na dober način pri nastopu težav prehlajenja. Radi izbornega okusa tudi otroci SIROLIN radi uživajo.
Dobi se na zdravniški predpis v lekarnah po K 4*— steklenica
Zahteva naj se Izrecno SIROLIN „ROCHE" In odvrne ponarejanja In tako Imenovani nadomestek.
Najboljši proti
Jcnrjim očesom
KMftalo&Mrja
OJSSS 1 zavoj 40vlnarjev
ueiSho - radihai sredsljfo^ za Kurja očesa 6« vin".
Proti naprej plačilu v znamkah z 20 vin. za poštnino jc pristno lc pri
C. hichterjevi lekarni pri ..ORLU", Wels Stev. 12.
Istotam sloviti velškl obliž proti trganju in revrni po Iv 1'—. Pozor na reg. varsiv. znamko.
lit


Puške!
Lancastar . od K 26'— Flobartpuška . . 860 PlStole . . . . 2-Samokresl . . „ 5-—
Poprave ceno. Illustri-rani cenik franko. 870
F. Dušek, Opečno 123, Češko.
1000 NASI.0
vsak dan sveža. rr. 10 t. zavoj K 8 90 za posk. 10 f. zavoj', masla. , najf. njedu K 7 90. Spitzer, Tluste li. 100 Avstrija.	2392 2-1
Razširjajte Domoljuba.

B,
w
3 kA®

avtomobil je prevozno sredstvo v bodočnosti. Pa tudi avto-bolezni že poznamo, in posebej prehlajenja sopilnili organov se vsled prepiha in pralni zelo pogosto pojavljajo. Vsak torej slori prav, ako se odpravi na pot s potrebno zalogo Fayevih pristnih sodenskili pastil, ker odstranjajo pastile vsako začetno pojavljanje kakor tudi vsako prelilajenje, ne da bi bilo treba odgoditi potovanje. Fayeve pristne sodenke se dobe v vseli lekarnah, drožerijah in trgovinah z mineralno vodo po K 1'25 škatljica. Glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. Guntzert, Dunaj IV/I, Grosse Neugasse 17. 3431 (36)
nad 15 let starega, močnega, poštenih-starišev -in
pomočnika ^
Fran Obrulek, kolar. mojster Moste p. Komenda.
Učenca
zdravnik v Novem mestu
icsr se preseli -m
IS. septembra v nekdanjo Guštinovo hišo, Glavni trg št. 63
ter izvršuje poleg zdravniških tudi vsa zobozdravniška in zobotehnična dela.
Proda se iz proste roke
2461 2-1
posestvo
v Kotu št. 11 pri Novištiftl, p. Ribnica, Dolenj., obstoječe iz hiše z dvema sobama in dvema kletima, hleva, zidanega svinjaka, skednja, velikega sadnega vrta (voda blizu hiše) njiv, travnikov in gozda. Cena po dogovoru. Več se pove Janez Šile', lastnik istotam.
Sprejme sc
samostojen mlinar,
vešč mlinarske stroke. Neoženjen ima prednost. Plača po dogovoru. Več sc izve pri flnt. Kobi-ju, Breg, Borovnica.	2342 (1)
— 2 težka vozova —
za en par konj se prodasta po zelo nizki ceni in obenem 2 konjsko komata. Andrej Kusterle, Trtnik št. 29, pošta Podbrdo. 2144 1
Pozor! Ugodna prilika za nabavo
mlekarskih strojev
kakor: parni kotel, posnemalnik, pastazerni aparat metilnik, pinja ..Viktorija" in druge k mlekarni spadajoče stvari, proda po nizki ceni mlekarska zadruga v Gorjah.	2382 3-1
Torej mlekarne ali živinorejci, ne zamudite ugodne prilike!
: Suhe sobe:
češminjevo lubje, arniko, lipovo in bezgovo cvetje, sladke koreninice,- korenine in perje od beladonein malih noric (lesjaka), -je-ternik, tršljik, podlesek i. t. d., kupuje
V. H. Rohrmann
v Ljubljani sv. Petra cesta št, 28 in v Novem mestu, Ljubljanska cesta št. 37. 2068 1
CENO POSTELJNO PERJE.
1 kg sivega skubljenega perja K 2, polbelega K 280, belega K 1, finega K 6, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 8, belega K 10, prsnega puha K 12, od-5 kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje
gostega jako trpežnega rde(ega, modrega, belega ali rumenega inlet-nanking-blaga, 1 pernica vel, 180X116 cm z 2 blazinama, velikost 80X58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 24; posamezne pernice K 12, 14, 16; vzglavnlca K 3, K 350, K 4.-Pernice 180X140 cm velike K 15, 18, 20; vzglavnica 90X70 ali 80 /80 cm K 450, 5'-, 550. Spod. pernica iz gradla 180X116 cm K 13-, 15-. Razpošilja proti povzetju pošt. prosto pri naročilu od 10 K dalje.
M. Berger t Dešenici št. 1011. Češki les.
Za neugajajoče denar nazaj ali se blago zamenja. — Ceniki o žimnicah, odejah, prevlekah In vsem drugem F7I7 posteljnem blagu zastonj in pošt. prosto. S2-I
Mesarski vajenec.
Krepak deček, poštenih stariScv, se sp.rejme za mesarskega vajenca. Kje, pove upravnistvo tega lista 2340 (i)_____
Zajec & Horn
tovarna umetnega kamenja Ljubljana Dunajska cesta 73.
Podružnica na Pešati, p. Dol pri Ljubljani.;;
priporoča solidne tlakove za cerkve in veže, stopnice, podboje, grobne spomenike, cevi za kanale, umetni marmor in prevzema betonska dela po najnižjih cenah. 1827 l_j
Prodase podugodnimipogojiinzanizkoceno
na Selu pri Ljubljani, Poljska ccsta št. 20.
Poizvedbe v pisarni dr. Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30
1914 (l)
crfim&riJco "Materi Želijo 4\vbrv, po ceni in H zti^nesljitHr potovali na/ se obrne/«
^Simon^i/fmetetu
*> J&'ubQanj yiblv6vorsSte ulic*20,
Istotam sprejemajo se dobri In zanesljivi zastopniki.
Za košnjo priporočamo najboljše ameriške Mi stTOjB E. GORMIGK
kateri so ne samo po izreku enega samega, nego na Kranjskem že od več sto posestnikov, ki te stroje ze več let vporabljajo kot najboljši in za naše kraje najpripravnejši spoznani. Vsakdo naj se torej sam prepriča in kup. le kos.lni stroj MC. CORMICK. Opozarjamo posebno na naše nove nože z gostimi zobmi, ki posebno globoko režejo, za nizko in redko travo.
2737
Edina zastopnika za Kranjsko:
Karol Kavšeka nasl. Schneider &VER0VŠEK, Ljubljana, Dunajska cesta 16.
gar pž«r NAJBOLJŠA IN NAJSIGURNEJŠA PRILIKA ZR ŠTEDENJE1
Denarni promet do 31. decembra 1908 čez 72 milijonov kron
HZJJ
Lastna glavnica K 420.537-92
Stanje vlog dne 31. majnika 1909 čez 20 milijonov kron.
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 8. pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ..Onlon" za frančiškansko cerkvijo
sprejema * 11
hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
"flsuin TRS.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno -hran. položnice na razpolaganje, [j Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomptirajo.
Fran	vrnul '^^	.ši«k?. stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št.Vidu n. L.
M»tHa Kolt'r V	' d,rzaT deželni poslanec. Anton Kobl, posestnik in trgovec, Breg p. li. Karol Kausdiegg, Veleposestnik v Ljubljani.
S k lniHr	Ljubljani, van Kregar, svetnik trg. in obrt. zbornice in hišni pos«t. v Ljubljani. Fran LeAovic, hišni posestnik in
blagajnik .Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Gregor Slibar, župnik na Rudniku.
Išče se popolnoma zanesQiv^
KOČIJA/
ki je tudi za vsako drugo vožnjo in delo vparabljiv. Kje pove uprava lista.	2387 3—1
Pri naročilu 1 zavoja franko 2580 „	5 zavojev „ 35—1
in 5% pošiljam za potnike, posestnike in zasebnike 1 zavoj 40—15 m ostankov -
v kosih od 1 — 15 m za K 15"50. Pristni brezhibni in stalnobarvni kanafasi, modrotiski, oksfordi, flanele, grizeti, barhenti, cefiri, belo blagq in dr. v najcenejši izberi v tkalnici
Antonina Maršika,
Č. ČermA pri Nachodti, Češko.
Na željo se postreže vsakomur s potrebno izbiro. Rjuhe brez Sva, platnene, 150 cm šir., 225 cm dolge, >/2 tuc. K 15'—. Prosim vsakogar, da naznani natančen naslov ter poštno in žel. post. Neprimerno se vzame nazaj in vrne denar ali zameni blago; prevara izklj.
Ugoden nakup ostankov! 25 metrov
perilnega kambrika (tiskovine) temno ali 1910	svitlo pisano:	10—1
prve vrste 25 metrov K 12 50 (meter 50 vinarjev) druge • 25 » » 10"— » 40
pisano blago za srajce: 25 metrov prve vrste K 14'— (meter 56 vinarjev) 25 » druge » » 11'50 »46 25 » slabe » » 7 50 » 30 25 » močne bele kotenine K 10, meter 40 vin., se pošilja vsakemu naročniku proti poštnemu povzetju tako dolgo, da ostanki ne poidejo.
PošilMslia trgovina R. Miklauc.
Ljubljana — Stritarjeve ulice štev. 5. (tsr Ifcar* Obstoj tvrdke 40 let. HtJi
Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilnice, gepeljni, čistilnice, preše za sadje i. t. d.
1703	Edino le pri:	26-9
FR. STUPICA
v Ljubljani, Mar. Terezije cesta št. 1., Valvazorjev trg št. 6.
in zakaj: zato, ker so dotični stroji: iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland-cementa, traverz, železniških šin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic.
1
Vedno in v vsaki množini je dobiti:
Zarezal strešno opeko prve in dri! vrste, z jamstvom za nje trpežni skozi pet let
iz lastne nove, moderno opremljene parne opekarne na Viču pri Ljubljani, in opeko za zid, dalje stavbni
kamen za zidanje iz domačega kamenoloma v Podpeči, pri
I. Knez-u v Ljubljani.
1160 26-1
Ponudimo vsako poljubno množino:
zarezane strešnike prve vrste
zidake, lončene peči, portland-cement najbolje vrste, samotne plošče za tlakovanje cerkva, hodnikov i. t. d.
f p. VSDIC * KOMp., LJUBLJANA.
Na zahtevo poSliemo radevolje vzorce in prospekte takoj brezplačno.
Se
490 1
:c6i
Ustanovljeno 1832.--
I« v
52-1
[Iti
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti. ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih ccnab
Adcif Hauptmann, Ljubljana
prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Zaloga »likarsl ih in pleskarskih predmetov.
Ilustr. ceniki sc dobe brezplačno.
It** iksr
Posestvo
je naprodaj v Spodnjem Otoku pri Brezjah. Hiša v dobrem slatin, polja za 10 mernikov posetve. Z domačim pridelkom se redita 2 kravi in 2 prašiča. Po-izve se pri Fr. Zalogarju, organistu v Mošnjah, p. Radovljica.	2-130 1—1
Posestvo na nrodaj
obstoječe iz hiše ter vsega gospodarskega poslopja v dobrem stanu. Njiv za 22 mernikov, travnikov za 4 goveje živine, 0 oralov hoste (gozda). Cena 1200 K. Več se poizve pri lastniku Jožefu Kos-u v Kapljivasi, p. Tržišče, Dolenjsko.	2429 3-1
Najnižje cene pri Janezu' na Vodnikovem trgu!
Priporoča se slav. občinstvu domača trgovina
JANKO ŽELEZNIKflR
Ljubljana, nasproti Vodnikovega spomenika
kjer je vedno velika izbrana zaloga vsakovrstnega
oblaga za moške In ženske obleke
od najcenejcdo najfine je vrste, dalje vsakovrstnih rut, nogavic, predpasnikov, najboljše kotenine itd. NAJNIŽJE CENE! NAJBOLJŠE BLAGO! Ta trgovina ni v nikaki zvezi z ono pri .Janezu" v Lingarjevih ulicah
zloina, ceni in varna
h 2927" Cunard Line
Bližnji odhod iz domače luke
Trsta: Pannonia 7. septembra, Carpathia 21. septembra, Ultonia, 12. oktobra 1909.
IzLlverpola: Lusitanija, (najboljši, največji in najlepši parnik sveta) 18. sept., 16. oktobra, Mauretania 1. septembra, 25. septembra, 23. oktobra 1909.
Pojasnila In vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca lezusovega.
Priložnostni nakup! Krasna ž<-pna ura z verižico K 3-50. 30.000 komadov
kupljenih, zaraditega pošiljam krasno JS ur idočo (ne 2 ur) .Gloria" srebr: <i anket-rem.uro, Svic.kolesje z lepi (jravir.oklop-jem. s .sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebr. verižico natnafr.n irtoCo c za K 3-50. Nadalje ponudim eno pravo pozlafei," 36 ur
'dofo anker-rem. prve vrste Svic.uro s pozlac. verižico , 15K. Triletno pismeno jamstvo za vsako uro. Razpoš. proti p . zelja
S. KOHANE, Schweizer-Uhren-Exportliaus.
2417	KRAKOV št. 48.	1-1
Neštevilno priznanj In donaroCil. — Za neugajajoče denar naz«j.
NAJBOLJŠI ČEŠKI IZVOR! "jtl1
Ceneno posteljno perje
1 k k sivega skubljenega, dobrega perja i! K; I kg bolJSegr K 2-40, polbelega K i 80, bc i 4 K, belega skubljenega
brega perja 2 K; 1 kg boljSega K 2-40, polbelega Ki~~ ' liga 4 K, belega skublji K f> 10, i kg izredno finega, snežnobelega, skubljcncfi K w" .AaBrVTi« 4(1 in M K; 1 kg sivega i uha K in 7 K; 1 kg belev pa-*—^ ha 10 K; najfinejši nrsr,! puli li K. - Pri odjemu 5 kg se polije franko	1906 Ml -I
Dovršene postelje jako trpežnega, rdečega, m ::cga
belega ali rumenega nanking-blaga, . pernica, 1*1 cm »Iga, 118 cm široka z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga in 58cm toka napolnjena z jako lepim, mehkim perjem 1« K, z Izredm nniB polnuhom «0 K, z najfinejšim sivim puhom 24 K; posamezne pernice 10, 11, 14 in 10 K; blazine 8, 8 M) in l. - Za nrprim. denar nazaj Zamenjava dopustna. I "o povz. od 12 K višje tuiiko
S. BENISCH v DeSenici Stev. 71, Čechg,
- Ceniki zastonj in franko.	—=
40 do 45 metrov za 15 kron ^Ur,V nudi": borna prilika, da si nakupijo izbrane ostanke cefira, oksforda, kanevasa In višnjeve tkanine, vse zajamčeno brezhibno in pri' • • barvno, najboljša kakovost. Dolgost ostankov m. neprimerno se denar vrne. Najmanj se more naroČiti ištni zavoj 10-45 m Razpošilja po povzetju Jolij Kan r. mamica v Batiu-iu pri Nachodu, ČeSho.	Posteljna vlaga. Odstranitev takoj z uporabo .VVACH AUF", zakonito zavarovano. Starost in spol se naznani. Knjižico pošlje zastonj „Zavod Aesculap"431, Regensburg, Bavarsko. 2281 32-1
	Družinska pratika za leto Hlo je ravnokar iiili,
	
Sadne milne s kamenitimi valjarji, grozdne
mline z obiralno pripravo, najboljše vinske stiskalnice ali preše, slamoreznlce, repo-reznice, Žganjarske kotle, štedilnike in peči, umetna gnojila vseh vrst, in razne druge i® potrebščine priporoča po najnižjih cenah
Fefer Majdtt, trgovina z železnlnoMerkur" Celje.
Priznano naj boljši Izdelek. Nedosežena v kakovosti in
opremi. Odlikovan z zlato kolajno. 3 letno jamst.
gl. kataloga.	»„,„,, ,„,
Najboljša tvarlna, lepo delo, tek lahek so znskl L«ra koles.
Najniije3 cent i s'e carine prosto
AlMI(iS:okr'M' '""a« v St. plSe: Va5 Izdelek v obte dopada. SL«.niM?« A2KJ' da zomorc tovarna spraviti na svetovni trg tekoCe kolo po tako°nlzk^en? m "°VC ** us«"»'oCC'
LYRA-FAHRRAD- VERKS, Prenzlan Postfach679
- Zahtevajte moj cenik brč.Tplafno, -——
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik.
12
Tiskala Katoliškatiskama,