SVOBODNA
LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 33
ESLOVENIA LIBRE
SLOVENIJA
BUENOS AIRES • 25 de agosto - 25. avgusta 2005
SPOSTOVANJE
Zapčitna ekolo Pka cona
JOŽE HORN
Življenje je danes tako materializirano ali globalizirano, da spoptovanja človekove osebe skoraj ni najti nikjer, razen v Cerkvi. Ni spoptovanja do življenja, ne do imetja, ne do dobrega imena in ne do drugih dobrin, ki mu dajejo dostojno mesto v družbi.
Lahko rečemo, da je spoptovanje ena najleppih lastnosti, ki se vedno nanapa na človeka in na njegove stvari. Je izraz ljubezni, ki naj ljudi povezuje.
Kjer ni ljubezni, ni spoptovanja in obratno. Spoptovanje je vidni in zunanji izraz ljubezni. Danes tega ni, ne do svetih oseb, ne do svetih krajev (cerkve in pokopalipča), ne do svetih stvari, ki so namenjene bogosljužju (na primer svete podobe).
Otrok naj spoptuje svoje starpe in jim je hvaležen. Vrača naj jim ljubezen in jo plačuje s spoptovanjem. Mlad človek naj spoptuje starejpe ljudi, ker so oni tega vredni in so si to tudi zaslužili, ker njih žrtve in darovanje zahteva dostojno spoptovanje. Učenec naj spoptuje svoje učitelje in profesorje, ker mu oni zagotavljajo in pomagajo, da bo njih prihodnost v srečo in zadovoljstvo.
Vsi spoptujmo vsemogočnega Boga, ki je nap in vsega vesolja Stvarnik.
Prav je tudi da spoptujemo vsakega človeka. Nekatere pe iz posebnih razlogov. Vse pa zato, ker so vsi božji otroci in ustvarjeni za večnost.
Če Bog tako spoptuje človeka, da ga je ustvaril po svoji podobi, kaj naj storimo mi.
Kakrpni bomo mi do drugih, takpni bodo oni do nas. Nikomur pa ni vpeč, če je preziran ali zapostavljan.
Vsakdo je vreden spoptovanja že samo zato, ker je človek. Ne glejmo ne na barvo kože in ne na vero. Smo različni in ne nasprotniki in pe manj sovražniki.
Kdor bi mislil ali delal drugače, bi nasprotoval samemu Bogu in Jezusovim besedam: Ljubite tudi svoje sovražnike.
Kristjani naj bi vedno bili boljpi od ostalih. A nihče ni manj vreden. Zato ne smemo podcenjevati ali manj vrednotiti nikogar. Vsak človek ima svojo vrednost, že samo s tem, da je človek. V njegovo notranjost pa vidi samo Bog.
Kristusova Cerkev, kot dobra Mati in Učiteljica, sprejema vse pod svoje okrilje. Vse ljubi in vse spoptuje. Njeno bogastvo, lepota in pestrost je ravno v različnosti jezikov, kultur in ljudi.
Bog ne izključuje nikogar. Naučimo se spoptovati vse ljudi in to že v majhnih stvareh: na primer: v pozdravu, ponudbi sedeža, v izreku zahvale in drugih.
Tako bomo kulturni ljudje in vredni, da nas spoptujejo tudi drugi.
Ministrstvo za okolje in prostor in zunanje ministrstvo Republike Slovenije sta pripravila predlog zakona o zapcitni ekolopki coni in epikontinentalnem pasu v Jadranskem morju ter ga posredovala v vladno obravnavo. Predlog zakona ugotavlja, da je Slovenija naslednica sporazuma med SFRJ in Italijo o razmejitvi epikontinentalnega pasu iz leta 1968.
Ker ima Slovenija epikontinentalni pas, ima tudi pravico in dolžnost zapcititi državne interese v tem pasu, in sicer z razglasitvijo zapcitne ekolopke cone, ki jo slovenska zakonodaja že predvideva.
Osnovni motiv za razglasitev slovenske zapcitne ekolopke cone je po predlogu zakona dejavno ravnanje jadranske države za vzpostavitev učinkovitih ukrepov za ohranitev celovitega morskega ekosistema Jadranskega morja, svojih teritorialnih voda in obalnih območij.
Slovenija ima v skladu z mednarodnim pravom možnost zapčititi svoje pravice na morju tudi zunaj teritorialnih voda, kar je v zadnjem času pe zlasti aktualno zaradi razglasitve ekolopko ribolovne cone Hrvapke in
zaradi namere o razglasitvi ekolopke cone Italije.
Dokončna zunanja meja zapčitne ekolopke cone se v skladu z besedilom predloga zakona določi s sporazumom s sosednjimi državami v skladu z mednarodnim pravom.
V zapčitni ekolopki coni se, kot pipe v predlogu zakona, izvaja slovenski pravni red in pravni red EU s področja varstva in ohranitve morskega okolja, preprečevanja onesnaževanja morskega okolja ter varstva in ohranjanja sesalcev ter drugih živalskih in rastlinskih vrst s ciljem ohranitve celovitosti morskega ekosiste-ma.
Slovenska ljudska stranka (SLS), ki je že pred pol leta predlagala, naj Ljubljana čimprej pristopi k pripravam na razglasitev izključne ekonomske cone, je zadovoljna, saj bo s prejetjem tega zakona Slovenija med drugim potrdila svojo odločenost za ohranitev celovitosti Piranskega zaliva in prostega dostopa na odprto morje ter tako statusa Slovenije kot pomorske države. SLS meni, da je aktiven pristop vlade pe posebno pomemben ob podatkih, da se sosednji Italija in Hrvapka o delitvi Jadranske-
ga morja dogovarjata brez Slovenije.
Parlamentarne stranke so z odobravanjem pozdravile vložitev predloga zakona o razglasitvi zapčitne ekolopke cone in epikontinentalnem pasu v Jadranskem morju v vladno proceduro, saj pomeni zapčito slovenskih interesov. Napovedale so tudi, da ga bodo v državnem zboru podprle.
Razglasitev zapčitnega ekolopkega pasu lahko Sloveniji vsekakor pomaga v pogajanjih s Hrvapko o meji na morju, saj je pomembno pravno dejstvo, je poudaril predavatelj na Fakulteti za pomorstvo in promet Patrick Vlačič. Trditve, ki so jih navajali hrvapki časniki, da je lahko epikontinentalni pas le več kot 12 morskih milj od obale, ker do tja sega teritorialno morje, ne držijo, je poudaril.
Izhod na odprto morje je pravica, ki jo Slovenija preprosto ima, ker jo je imela že v bivpi SFRJ in ji zato pripada tudi danes. Sporazum Drnovpek-Račan ni pravna podlaga, ki bi omogočala razglasitev raznih pasov. Predvideva le vzpostavitev koridorja do odprtega morja, ne pa tudi pravice do razglasitve pasov, je poudaril.
Papež na svetovnem dnevu mladih Novi referendum
Papež Benedikt XVI. je sklenil svoje prvo apostolsko potovanje v tujini, obisk rodne Nemčije. V parku Ma-rienfeldu nedaleč od Ko-elna je pred milijonsko množico daroval sveto mapo, s čemer se je zaključil tudi 20. svetovni dan mladih.
Papež je mapeval na deset metrov visokem griču, ki je že dobil vzdevek papepki grič, potem ko je z več sto tisoč mladimi noč preživel v bedenju. Mape se je udeležilo tudi okoli 550 mladih
Nape težave
V tem občasnem razgovoru z naročniki in bralci moramo to pot opisati stanje, ki nam vzbuja skrbi. Na p skupni list, tednik Svobodna Slovenija se nahaja v težkem finančnem položaju. Tiskarski stro pki so visoki, kot tudi upravni stro pki, pontnina in razne storitve. Pro pnja za podporo, ki smo jo lansko leto predstavili na ministrstvu za Kulturo Republike Slovenije ( pe pod prejpnjo vlado), nam je bila iz nenavedenih razlogov zavrnjena. Tudi ptevilo in velikost oglasov, ki so drug važen dohodek lista, se je bistveno zmanj palo, ker imajo slovenski Domovi, napi glavni oglapevalci, sami težave. Naročnine pa ne moremo dodatno preveč zvi pati, ker mnogi na pi naročniki prejemajo malenkostno pokojnino in povipanja ne bi mogli plačati ter bi bili za list prikraj pani. Položaj je zelo resen.
Zato bomo morali podvzeti nekaj ukrepov, da premostimo te, upamo da začasne težave. Prosimo rojake, naj nam priskočijo na pomoč z darovi v tiskovni sklad in hitro poravnavo zaostale naročnine. Verjetno bomo prisiljeni, da vsaj nekatere izvode Svobodne Slovenije tiskamo v omejenem obsegu, ptiri strani namesto običajnih pest, da nekoliko znižamo stro pke. Če tudi to ne bo zadostovalo, bomo naročnike prosili za izredno pomoč v obliki mesečne podpore, ki nam bo pomagala, da lahko premostimo prihodnjih deset mesecev, ko upamo na podporo iz Slovenije v novem obdobju in pod sedanjo novo vlado.
Pričakujemo pirokogruden odgovor, ker upamo da rojaki razumejo pomen in važnost Svobodne Slovenije, ki je napa vez in edina popolna kronika življenja slovenske skupnosti v Argentini.
UrednivJtvo in uprava
Tudi slovenske zastave so vihrale med papeževo mapo
iz Slovenije, ki so pohiteli v Koeln, ob njih pa je bil na obredu prisoten tudi koprski pomožni pkof Jurij Bizjak.
V nagovoru mladim, je papež med drugim poudarjal, naj se v skrivnost evharistije vedno znova poglabljajo, da bodo tako iz nje mogli črpati vedno novo radost in bo v njih ljubezen do evharistije nenehno rasla. Odkrivajo naj notranje bogastvo cerkvenega bogoslužja in njegovo pristno veličino, saj pri njem sam Bog pripravlja praznovanje za vse nas.
In kolikor bolj bo rasla ljubezen do evharistije, toliko bolj bomo znova odkrili tudi vrednost zakramenta sprave, v katerem nam Božja usmiljena dobrota vedno znova omogoča nadaljevanje poti, je priporočal papež. Kdor je odkril Kristusa, ga mora ponesti tudi drugim, je proti koncu svoje homilije pe poudaril sveti oče, saj velikega veselja človek ne more zadržati zgolj zase.
Po koncu besednega bogoslužja so mladi oblečeni v podobe Svetih treh kraljev pred oltar prinesli zlato, kadilo in miro. Zlato je predstavljalo svobodo in izraz pripravljenosti mladih, da želijo slediti Kristusu. Kadilo so bile molitve, ki naj se dvigujejo k bogu. Mira pa je pomenila zahvalo Jezusu, ki nas je tako ljubil, da je za nas dal svoje življenje. Po svetem obhajilu je kardinal Meisner predstavnikom petih celin podaril dele logotipa svetovnega dneva mladih.
Popoldne se je sveti oče v Koelnu sepeI pe z nempkimi pkofi. Prvi nempki papež v zgodovini katolipke cerkve se je med svojim prvim apostolskim potovanjem v tujini v minulih dneh v Nemčiji sepel tudi z judovskimi in muslimanskimi verskimi voditelji in nempkim političnim vrhom.
Od veleposlaniptva Republike Slovenije v Buenos Airesu smo prejeli sledeče obvestilo:
Informacija državljanom Republike Slovenije, ki prebivajo v tujini.
V Republiki Sloveniji bomo 25. septembra 2005 na referendumu glasovali o Zakonu o Radioteleviziji	Slovenija
(ZRTVS-1). Besedilo navedenega zakona je objavljeno tudi na spletni strani: www.rvk.si.
Na referendumu o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija lahko sodelujejo vsi državljani Republike Slovenije, ki imajo volilno pravico.
Državljani Slovenije, ki imajo stalno prebivalipče v Argentini in ki so vpisani v volilni imenik, bodo svojo volilno pravico lahko izvajali na enak način kot na prejpnjih volitvah in referendumih, in sicer:
1.	osebno, z glasovanjem na veleposlaniptvu Slovenije RS v Buenos Airesu;
2.	po popti z volilno karto, ki jo bodo overili pooblapčenci veleposlaniptva po slovenskih druptvih in domovih v Argentini:
3.	če se bodo na dan volitev nahajali v Sloveniji, bodo lahko ob pravočasno vloženi zahtevi (do 10. septembra), volili na volipču v Sloveniji.
Nadaljnje informacije v zvezi z referendumom bodo volivci pravočasno prejeli.
Jana Strgar Svetovalka,
začasna odpravnica poslov
Tako o snovi referenduma, kakor o podrobnostih glede glasovanja, bomo bralce podrobno obvepčali v prihodnjih pttevilkah napega lista.
Spremembe Zakona o popravi krivic
iz življenja v argentini
Ker je očividno med rojaki pe kar nekaj nejasnosti o zadevi poravnave krivic, to pot objavljamo celotno besedilo obrazložitve dozadevnega zakona, kot so ga nam dostavili iz argentinske sekcije NSi.
Zadnja novela Zakona o popravi krivic (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o popravi krivic, ZPKri-D, Ur.1.RS, pt. 53/2005) je prinesla nekaj popravkov zakona, pomembnejpa p asta predvsem podaljpanje roka za vlaganje zahtevkov in določba, ki omogoča pridobitev odpkodnine po umrlih upravičenih osebah, ki za časa življenja niso vložile zahtevka. Novela prinapa naslednje spremembe:
1.	Podaljpanje roka za vlaganje zahtevkov po Zakonu o popravi krivic. Komisija bo obravnavala tudi vse zahtevke, ki so bile vložene po izteku prejpnjega roka 31.12.2004, zahtevke pa bo mogote vlagati pe do 31.12.2007.
2.	Podaljpanje roka za vlaganje zahteve za revizijo soda, izdanih v času od 15.5.1945 do 2.7.1990, in ki so v nasprotju z načeli in pravili pravne države. Zahtevke za revizijo je mogote vlagati do 31.12.2007.
3.	Novela prinapa tudi možnost vložitve zahteve za revizijo sodb izrečenih s strani sodipč, ki so imela sedež v drugih državah naslednicah nekdanje Jugoslavije.
4.	Pomembna je sprememba določbe, ki je onemogočala, da bi svojci bivrah političnih zapornikov, ki sicer niso pravočasno vložili zahteve po tem zakonu in so pred vložitvijo umrli, dobili odpkodnino, ki bi sicer pripadla bivpim političnim zapornikom. Zdaj lahko tisti svojci pokojnih političnih zapornikov, ki so po njih upravičeni do družinske pokojnine, uveljavljajo pravico do odpkodnine, do katere je bil sicer upravičen politični zapornik.
5.	Sprememba terminologije. Status "po vojni pobita oseba" se nado-
mesti s statusom "žrtev povojnega protipravnega odvzema življenja". Vsebina oz. Pravice, ki izhajajo iz statusa ostajajo iste, gre zgolj za spremembo poimenovanja statusa.
Zakon o popravi krivic (ZPKri, Ur.1. RS, pt. 59/1996,68/1998 Odl.US: U-I-371/96, 61/1999 Odl. US: U-I-114/98, 11/2001, 29/2001 Odl. US: U-I-298/00-8, 87/2001, 47/ 2002 Odl. US: U-I-27/02-10, 34/ 2003, 53/2005) torej omogoča:
1.	Pridobitev statusa žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja (pred spremembo: status po vojni pobite osebe).
2.	Pridobitev statusa svojca žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja.
3.	Pridobitev pravice do odpkodnine po žrtvi povojnega protipravnega odvzema življenja.
4.	Status bivpega političnega zapornika.
5.	Pravica do odpkodnine za čas, ki ga je politični zapornik preživel v zaporu.
6.	Vptetje časa odvzema prostosti v pokojninsko dobo v dvojnem oz. enojnem ptetju.
PRAKSA KOMISIJE ZA POPRAVO KRIVIC:
Po ZPKri so do statusa svojca žrtev povojnega protipravnega odvzema življenja upravičeni vsi, ki so po predpisih o invalidskem in pokojninskem zavarovanju upravičeni do družinske pokojnine po teh osebah. To v praksi
Zadevni obrazci so na razpolago pri poverjenih odbornikih v Slovenskih domovih. Bralce in rojake na splovno obveščamo, da v pisarni Zedinjene Slovenije svetujemo in dostavljamo obrazce le članom Druptva, ki so s svojo članarino na tekočem.
pomeni, da Komisija praviloma pteje za svojca žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja starpe, otroke, ter brate in sestre žrtev. Na podlagi pridobitve statusa so vsi ti upravičeni tudi do odpkodnine. Do statusa svojcev žrtev pa praviloma niso upravičeni vnuki, nečaki, bratranci in sestrične žrtev (ker praviloma niso upravičeni do družinske pokojnine).
Do statusa bivpih političnih zapornikov so upravičeni vsi, ki so bili v času od 15.5.1945 do 2.7.1990, na ozemlju sedanje Republike Slovenije neopravičeno in v nasprotju z načeli in pravili pravne države, zaradi razrednih, političnih ali ideolopkih razlogov obsojeni v sodnem ali upravnokazenskem postopku na kazen odvzema prostosti ali jim je bila protost odvzeta v teku the postopkov (2. čl. ZPKri). Bivp politični zaporniki so upravičeni do odpkodnine in do vptetja časa zapora v pokojninsko dobo v dvojnem oz. enojnem ptetju. V praksi Komisija podeljuje status političnega zapornika vsem, ki so bili obsojeni in zaprti, pa tudi vsem, ki so bili po vojni zaradi političnih, ideolopkih, verskih itd. razlogov pregnani s svojih domov.
Komisija tako praviloma priznava status političnega zapornika tudi pregnanim za čas od zapustitve doma, pa do pridobitve novega stalnega prebivalipča, če so vmes prebiva i v taboripču oz. v razmerah podobnih zaporu. Za vmepni čas (ko so npr. kot begunci prebivali v begunskem taboripču), jim Komisija priznava pravico do odpkodnine in vptetje časa v pokojninsko dobo v enojnem ptetju.
V zvezi z odpkodnino prinapa novela ZPKri že omenjeno spremembo, po kateri je do odpkodnine upravičena tudi oseba, ki lahko po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju uveljavlja družinsko pokojnino po bivpem političnem zaporniku, ki je umrl že pred vložitvijo zahteve.
TONE MIZERIT
VTISI IZ SLOVENIJE
Letos bo stra pno vroče v Evropi
Od napega dopisnika
Tako so napovedovali v pozni zimi vrmenoslovci po Evropi. In človek kar hitro poprime napoved in se veseli toplih dni. Takih, kot so bili v poletju 2003.
Tisto je bilo nape prvo poletje v Sloveniji in bili smo zelo veseli take dobrodopljice. Za ljubljansko področje so takrat napteli 52 dni z maksimalno temperaturo nad 30 stopinj Celzija. Cel rekord! Bilo je prijetno vroče — vsaj za nas, navajene toplih poletij in visoke vlage. Pa ne samo zaradi možnosti kopanja: tudi povrtnine so uspevale, v kolikor jih je bilo mogoče zalivati. Na napem vrtu je nekaj paradižnikovih sadik ogromno obrodilo, ki smo jih potem predelali v mezgo in omako. Pa nismo imeli zadosti steklenih kozarcev: drugega nam ni preostalo, kot da smo jih dokupili. Trda je predla drugim, saj je supa in vročina močno omejila poljedelsko dejavnost: ni bilo krompirja, ne mrve ne otave ...
Naslednje poletje se pe daleč ni približalo prejpnjemu. Ni bilo prave vročine, dežja pa nič koliko. Lansko leto je voda v vodnjaku čisto izginila, to pot je je bilo vedno dovolj. In kopnja je bila obilna, da se je ljudem in živini kar samo smejalo. Pa krompirja, da je potem vse leto skozi upesa ven gledal. Le stekleni kozarci, ki se jih je med letom nabralo nič koliko, so ostali prazni: z dežjem je pripla gniloba in nismo pridelali niti enega paradižnika!
Hvala Bogu, za letos so napovedali hudo vročino. Še celo pred astronomskim začetkom poletja je bilo nekaj dni hudih. A vse je ostalo pri tem: kar nekaj dežja, prave vročine pa nič. In tako so vremenoslovci sporočili, da je bilo letos 12 dni nad 30 stopinj vročine. Že res, da bi moralo poletja biti pe vsaj mesec, vendar vsi kar računajo, da je pasjih dni za letos že konec. Pa da to ni nič hudega: teh 12 dni da je neka srednja mera vročih dni. Rekordov pa ne bomo vsako leto podirali!, je rekel slovenski vremenoslovec, ki se je pe oddaljil od evropskega kolega in zatrdil, da je vreme možno napovedati le za prihodnjih ptiri, pet dni; ostalo je vse negotovo. Torej
nismo imeli zadosti vročine, vsega drugega je dovolj: čebule, solate in drugega — a stekleni kozarci bodo spet prazni.
Ja, gniloba je pospravila paradižnike. Sicer ne vseh: tisti, ki so za hipo, jih (zaenkrat) ni prizadela, ne bo jih pa toliko, da bi jih vlagali, ampak jih bomo kar sveže pojedli.
Pa smo spet tam, v pričakovanju, kaj nam bo prineslo naslednje poletje, čeprav pe letopnje ni končalo.
In se pridružimo Prepernu, ko je pel: Lažnivi zvezdog-ledi, vsi pojte rakom žvižgat!
GB
Brat Roger, umorjen
Brat Roger Schutz, po rodu Švicar, ustanovitelj in prior ekumenske skupnosti v Taizeju je bil v sredo 17. avgusta pri večerni molitvi umorjen. V navzočnosti skoraj 3 tisoč ljudi ga je z nožem napadla mentalno prizadeta 36- letna Romunka. Kljub takojpnji prvi pomoči je 90-letni brat kmalu zatem umrl.
Na kraju dogodka je bilo tudi nekaj mladih iz Slovenije, med njimi tudi župnik iz Mengpa Matej Zevnik. Ustanovitelj taizej-ske skupnosti, brat Roger, se je rodil v Švici leta 1914. Leta 1940 v francoski vasi Taize v bližini Dijona ustanovil versko skupnost, s katero je želel preseči razha-
janja med posameznimi krpčanskimi skupinami. Po drugi svetovni vojni je skupnost prerasla v pravo institucijo. Medtem ko so bili prvi bratje protestantje, so se jim postopoma lahko pridružili tudi katolipki bratje.
V Taize so kmalu po nastanku skupnosti začeli zahajati mnogi ljudje, ki sta jih privlačila molitev in občestveno življenje. Od konca 50. let so v Taize v večjem ptevilu začeli prihajati tudi mladi. Za brate je bil interes mladih svojevrstno znamenje.
Smrt brata Rogerja je močno pretresla vse mlade in tudi splopno ves krpčan-ski svet.
Ta torek, 23. avgusta, je bil določen kot uradni začetek kampanje za oktobrske volitve. Če upoptevamo, da novi volilni zakon prepoveduje izvajanje politične propagande pred tem datumom, in da so to prepoved z enakim navdupenjem krpili tako v vladi kot v opoziciji, si lahko predstavljamo, kaj državo čaka v naslednjih letih.
Jezikovna zagata. Vedno, kadar se v teh člankih pojavi beseda ,,piquete" se znajdemo pred problemom, da ne besede niti pojma ne moremo zadovoljivo prevesti v čisto slovenpčino. Gradov ppansko-slovenski slovar prevede to besedo kot ,,četica, straža". Morda bi prva bolj odgovarjala stvarnosti, saj se zlasti zadnje čase piketeri pojavljajo vedno bolj kot bojna skupina. Obrazi so zakriti in v rokah imajo grozljive gor-jače iz trdega lesa in sedaj celo kovinske. Nastopajo kot perfektno izvežbana vojapka enota, a niso nikakrpna ,,četica" temveč prava tolpa. ,,Stražijo" pa kvečjemu lastne interese in pa vedno manjpe skupine „civilistov", žensk in otrok, ki so prisiljeni, da jih spremljajo, za ceno mesečne socialne podpore, ki jo prejemajo iz državne blagajne. Morda bi jih lahko imenovali ,,barikadnike", ker blokirajo ceste in mostove. A ne postavljajo barikad, ker to niti ni potrebno. Njihova lastna predrznost in vladna otrplost zadostuje, da ustavijo razvoj življenja in dela „normalnih" državljanov. Ker torej ne najdemo pravega slovenskega izraza, naj pe do nadaljnjega ostanejo ,,piketeri".
Zasedeno mesto. Pojav ni nov. Začel se je v letih globokih sprememb pod Menemovo vlado, nekje na jugu države. Izkazal se je za uspepnega in kmalu smo ga zasledili tudi na severu, v okolici Rosaria in končno v prestolnem mestu. Svojo razsežnost pa so piketeri dobili v težkih dneh decembra 2000, ko so usodno vplivali na padec predsednika De la Rue. Nekateri opazovalci so tedaj (in pe potem) govorili o stikih teh skupin s poznejpim predsednikom Duhaldejem. Ko je predsedniptvo nastopil Kirchner, tudi njegovi vladi niso bile tuje te grupe. Obtožujejo jo zlasti, da nikdar ni nadzirala njihovega delovanja niti izrabljanja socialnih podpor v politične in (lahko bi rekli tudi) prevratne namene. A kot se vsako zlo obrne proti tistemu, ki ga je povzročil, tudi piketeri sedaj ogrožajo vlado. V neposredni bližini volitev, ko bi se morala ponapati z družbo, v kateri prednjačita red in mir, je piketerski pojav pravi atentat na vladni ugled.
Zasedeno	mesto.
Čeprav piketere poznamo
po vsej državi in so aktivni tudi na raznih ključnih točkah province Buenos Aires, gotovo zaradi njihovega nastopanja najbolj trpi prestolno mesto. Tradicionalna je že blokada na mostu Pueyrredon, ki v razdalji nekaj kilometrov povezuje južno predmestje s samim sredipčem Buenos Airesa. Druge običajne točke so ulice pred poslopji raznih ministrstev, klasični obelisk in končno, neizbežno, Majski trg, ki je bil nema priča glavnih dogodkov argentinske zgodovine in sedaj, s kabildom in katedralo vred, prenapa onečapčenje	vedno
manjpega ptevila a rastoče besnosti in nekulturnosti teh skupin.
Brez moči. Doslej je vlada mirno gledala vse te pojave. Razlog za popolno neaktivnost je bil, da nočejo spopada in skupajo po mirni poti, ali v pričakovanju naveličanosti nad neuspehom njihovih zahtev doseči, da pojav zvodeni. Bližina volitev je to politiko postavila pred velik vprapaj. In prav prestolno mesto pomeni za vlado težak primer, ker ji ankete ne kažejo dobro. Kirchner je zadnje dni piketere besedno napadel in označil za ,,levičar-ske izzivalce", ki ipčejo reakcije, da bi ustvarili kaos. Po drugi strani pa ne ve, kaj bi naredil. Policija ima pripravljene razne načrte, kako napraviti red, ne da bi poseg bil preveč travmatičen. A vlada se boji, da bi priplo do spopadov, v katerih bi vsaka kaplja krvi pomenila padec v procentih volilnega izida. Ne pozabi, da je zaradi dveh umrlih piketerov z mosta Pueyr-redon Duhalde bil prisiljen, da je napovedal predčasni odhod z oblasti. V pričakovanju kakpne mirne in sigurne alternative pa vlada izgublja čas in piketeri ostajajo pravi gospodarji mestnega življenja.
V polnem teku. Kot smo omenili, bi se volilna kampanja morala začeti ta torek, a je že nekaj časa v polnem teku. Besnost medsebojnih napadov med kandidati pa nič ne zaostaja za piketeri. Vzrok je lahko katerikoli, važno je, da je udarec močan in zadene v polno. Največ prahu je pretekli teden dvignil vodja provladnih piketerov Luis D'El^a, ki je Duhaldeja obtožil, da je vodja skupine narkotrafikantov. Sodnik ga je takoj pozval, da naj predloži zadevne dokaze, da bo lahko nastopal. Med izgovarjanjem s parlamentarno inmuniteto in nestvarnimi dopisi je D'El^a zavlačeval zadevo. Dve stvari pa sta jasni. Prva: obtožbe ne more dokazati. Druga: ni verjetno, da bi podal tako izjavo, brez kakega namiga ali celo pristanka iz najvipjih vladnih krogov. Od tu pa do oktobra se nam obeta vroča pomlad.
slovenci v argentini
Cafe-koncert na Pristavi
Cafe-koncert, se pe spominjap^?, so starejp vzdihovali. Mlajp pa so se čudili: Kaj pa je spet to
Povod za ta večer je bila želja novoizvoljenega pris-tavskega odbora, da poživi družabna srečanja na Pristavi. Lepa priložnost za to je bil prihod slovenskega pevca Staneta Vidmarja, ki pa je, sredi priprav, zaradi osebnih zadržkov, odpovedal nastop. Ob tem dejstvu pa je pristav-ski odbor prosil domače pevce in glasbenike, da bi
sodelovali pri tem večeru.
V premislek: res je, da je uvožen whisky izvrsten, a domače žganje pa je včasih pe boljpe. Tako se je zgodilo tudi pri nas: pogosto občudujemo vse kar pride od zunaj, premalo pa poznamo (in cenimo) nape domače ustvarjalce.
Kakpno je zanimanje med nami za takpne večere pove dejstvo, da je v soboto 30. julija bila zgornja pristavska dvorana polna do zadnjega kotička in da so nekateri morali stoje slediti programu.
V prijateljskem pogovoru, ob prijetno okrapenih mizah in ob rahli svetlobi sveč so se z odra v dvorano in obratno, prepletali: veselje, nežnost, toplina, občudovanje, hvaležnost ...
Najprej nam je Ani Rode krasno zapela znane pesmi, ki so takoj vžgale in odmevale med občinstvom. Pri klavirju jo je mojstrsko spremljala Anka Savelli Gaser.
Zatem so na oder pripli Marupka Batagelj Klemenčič, Jože Rožanec in Martin Dobovpek.
PISMO IZ MENDOZE
Mladinsko delovanje
Marupka nas je s svojim žametnim glasom popeljala tako v argentinski kot v slovenski svet preko različnih pesmi. Presenetil pa nas je Martin, ki nam je s saksofonom izvrstno podal nekaj skladb. Pa tudi Jože se je lepo spustil v solistične vode.
Potem so na oder pripli bratje Pavel, Ivan in Tomaž Klemenčič ter Luka Klemenčič, ki so na „izklopljen" (unplugged) način zaigrali znane pesmi in balade raznih
rock-skupin. Bilo je spet novo presenečenje: kvalitetno skupinsko izvajanje in sijajno Lukovo petje.
Prav tako sta Andrejka Kep in Cecilia mojstrsko zaplesali lastno koreografijo na podlagi glasbe ,,All that jazz".
Vsi nastopi so želi močno odobravanje vsega občinstva.
Proti koncu pa sta zapeli Ani in Marupka, in z njima vsa publika, znano pesem „Edelweiss — Beli cvet". Zatem pa so vsi nastopajoči - pristavski ,,Band Aid"- skupaj zapeli ,,Slovenija, od kod lepote tvoje".
Ugasnile so svečke na mizah in reflektorji na odru... Slipal se je odmev krasnih glasov in melodij, v srcih pa prijeten občutek lepo preživetega večera.
D.O.
©e o mladcih in mladenkah
S tem člankom dopolnjujemo poročilo o letnem taborjenju napih mladih, v okviru organizacije mladcev in mladenk.
V četrtek 21. julija, že zgodaj zjutraj, smo se v Napem domu v San Justo srečali z voditelji in prijatelji. Zmolili smo in pli na avtobus. Vodil nas je profesor Jure Urbančič. Pomagali so mu pa pe Emi in Matjaž Urbančič, Stanko Jelen, Marija Ceč, Martin Zarnik in Monika Filipič.
Po kratki vožnji smo kmalu dospeli do rekreativnega centra v Virrey del Pino. Kraj je imel polno zelenja, domače živali in različna stanovanja za prenočipče. Fantje so pomagali in odložili prtljago iz avtobusa. Vsak je s svojo torbo pel v določeno spalnico. Dekleta smo spale na levi strani in fantje na desni. Pokazali so nam jedilnico kjer smo pustili krožnike, kozarce in pribor.
Pričele so se razne dejavnosti. Vsak je dobil papirček z določeno črko in barvo. Morali smo, po izmenjavi, sestaviti besedo PRIJATELJ. Ker je vsak imel drugačno barvo so postale različne ekipe: rumena: sonce; rdeča: ogenj; zelena: drevo; oranžna: sadež; bela: sneg in plava: voda. Nato so nekateri pli na sprehod, drugi pripravljati kosilo in tretji sestaviti stenčas za organizirano delo. Igrali smo se tudi med dvema ognjema. Po kosilu smo začeli z igro nevidnega prijatelja. Popoldne smo se igrali vojsko. Bili sta dve skupini: rdeča in modra. Morali smo paziti da ne pridejo sovražniki po zastavo, zato smo jih
lovili in vzeli listke ki so pomenili življenja (vsak je imel tri). Zmagala je rdeča skupina.
Potem so pripli pe trije novi voditelji: Roman, ,,Pacho" in	,,Pelado".
Predstavili so se s plesom katerega smo mogli ponoviti. Nato so fantje pli za Romanom na ,,rap-el", medtem ko smo se dekleta igrale različne igre. Kako smo se zabavali! Nekateri se pe celo ponovili. Korajžna smo dekleta tudi pla na rapel. Lačni smo se vrnili v jedilnico kjer smo malicali.
Potem nas je obiskal lazarist Pavel Novak in nam podal misli o prijateljstvu. Napisali smo na papir dobro in slabo o prijateljih in jih potem vrgli v ogenj. Pohiteli smo s kresom zaradi dežja. Vsak dom je pripravil točko o prijateljstvu za nastop: San Martin pesmi; San Justo branje misli in Pristava prizorček.
Po večerji so se nadaljevale nočne igre: ,,smrtonosna strela", čriček in iskanje zaklada. V jedilnici nas je že čakala ,,glasbena tombola": peti smo morali pesmice in jih črtati na listih.
Pozno je bilo že, ko smo zmolili večerno molitev in zelo utrujeni odhiteli spat.
Člani skupine Sonce smo imeli na skrbi zajtrk, zato smo morali prvi
vstati. Potem smo se igrali carinarje in tihotapce: uganiti smo morali kje je spravljen denar in ga potem pridobiti. Druga igra je vsebovala raz ične odgovore, na primer: Kaj pomenijo znački? Koliko pujsov ima prepička? Podpis voditeljev, itd.
Po kosilu smo na lepenke napisali vse delovanje obeh dni. Po skupinah smo morali razmipljati kaj imamo danes in kaj hočemo za prihodnost. Sedeli smo v krogu in ugotovili vsak svojega nevidnega prijatelja.
Za konec smo pe razdelili darila. In že smo hiteli smo po nahrbtnike in pli na avtobus. V San Justu so nas čakali domači. Po kratki molitvi in zahvali smo se poslovili od prijateljev in se z veseljem vrnili domov.
Hvala vsem voditeljem ker ste pripomogli da nam bodo ti dnevi ostali v lepem spominu!
Karolina
Spoštovani bralci!
Iz Mendoze bi vam radi povedali, kako je slovenska mendopka mladina preživela zadnje mesece.
29. maja smo po Slovenski mapi imeli redni občni zbor Slovenskega dekli-pkega krožka (SDK) in Slovenske fantovske zveze (SFZ). Do tega datuma in od leta 2002 sta bila predsednika Erika Bajda in Franci šmon. Na tem občnem zboru pa sta bila izbrana kot predsednika Marta Neža Grintal in Tomaž Bajda. Ostala organizacija pa je tako sestavljena: SDK: Astrid Llanos, tajnica; Lucija Hirschegger, blagajničar-ka; Teresa Ferrari in Belen Coll, kulturni referentki; Martina Šmon, pportna referentka; Zofija štumberger in Nadija Llanos, voditeljici narapčajnic; Tatiana Šmon in Alenka Llanos, odgovorni za plakate; SFZ: Damijan Hirschegger, podpredsednik; Emilijan ^Nemanič, tajnik; Nikolaj Žumer, blagajnik; Franci Šmon, kulturni referent; Agustin Šmon, pportni referent; Friderik Šmon, voditelj narapčajni-kov; Robert Plath, gospodar.
Od petka 15. do nedelje 17. julija smo mladi pli na zimsko taborjenje v kočo Jože Kastelic v Los Peniten-tes. Od iste nedelje in do srede 20. je pa taborila sku-
pina narapčajnic in narapčajnikov v spremstvu voditeljev mladine.
V	soboto 30. julija zvečer smo se zbrali in povabili vso skupnost na Zimsko veselico. Velik sneženi mož in kepice snega so nam pomagali ustvariti zimsko vzdupje, ker je ravno tiste dni bil topel veter Zonda. Prodajali smo ,,pančote", empanade in pijačo. Veselili smo se s palami, zgodbami, paljivimi prizorčki, s polkami, z valčki in na koncu pe z moderno glasbo. Organizirali smo tudi tekmovanje risbic o zimi za osnovnopolce.
V	soboto 13. avgusta je inž. Marko Bajuk govoril mladini o zgodovini Slovenije pod naslovom: Kaj smo in zakaj smo pripli?
Za XX. Svetovni dan mladih, ki je bil letos v Nemčiji smo se pridružili z mladinsko mapo v nedeljo 21. avgusta.
SFZ je organiziral nogometni turnir, ki se je začel 3. julija. Cilj tega turnirja je pridružiti v vsaki ekipi igralce, ki sodelujejo aktivno v Slovenskem domu s slovenskimi ali argentinskimi igralci, ki ne sodelujejo aktivno v njem.
Lepo vas vse pozdravljamo!
Ostanimo pe naprej povezani!
Marta Neža Grintal
NASA SKUPNOST ZIVI
Zveza slovenskih mater in žena iz San Martina je organizirala ogled „Rožnato rdeče hi pe", vladne palače v Buenos Airesu. Izlet je vodila Mari Keržič.
Molitve za prve sobote v slovenski cerkvi Marije Pomagaj so pod geslom ,,Evharistija je vir in vipek napega življenja in dela". Molimo za letopnje novomapnike in za nove duhovnipke poklice med nami.
V	četrtek, 11. avgusta je bil v Slovenski hipi redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena pod vodstvom predsednice Pavline Dobovpek. Sledilo je predavanje Marte Križ Golob o artorzi.
V	sobot, 13. avgusta je Mepani pevski zbor San Justo priredil koncert Mepanega pevskega zbora ,,Pomlad" iz Novega mesta pod vodstvom dirigenta Fernanda Mej^asa. Prireditev je bila v Napem domu v San Justu.
V	nedeljo, 14 avgusta je bil 44. mladinski dan v Carapachayu. Najprej so bile tekme, nato je bila sv. mapa. Sledilo je kosilo in nato kulturni program ter prosta zabava.
V	ponedeljek, 15. avgusta je Zveza slovenskih mater in žena s Pristave pod vodstvom predsednice Marte Križ Golob priredila razgovor z Maručo Čeč o doživetju ob zadnjem obisku v Sloveniji.
V	četrtek, 18. avgusta je bila v Slovenski hipi seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije pod vodstvom predsednika Lojzeta Rezlja.
Isti dan je Zveza slovenskih mater in žena San Martin imela sestanek, katerega je vodila predsednica Marjeta Smersu Boltežar. Sledilo je predavanje lic. Emi Urbančič Marupič o tem, kar je potrebno za dupevno in telesno zdravje.
V	soboto, 20. avgusta je bila v Slovenskem domu San Martin prireditev ,,Ob taktu barv III". Sodelovali so Mepani pevski zbor San Justo pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar, solista Ani Rode in Luka Debevec Mayer ter domači pevski zbor pod vodstvom prof. Lučke Ma-rinček Kastelic. Istočasno je bila razstava Marjana Gruma. Po koncertu je bilo prijateljsko srečanje.
V	nedeljo, 21. avgusta je bilo vseslovensko romanje v Lurdes. pričelo se je v spodnji cerkvi z rožnim vencem, petimi litanijami in blagoslovom z najsvetejpim. Sledila je biserna mapa g. Andreja Pogačarja. Po romanju je bil sprejem g. bisernomapnika v Slovenskem domu v San Martinu.
Priredila D-ova za tiskovni referat Zedinjene Slovenije
SAN JUSTO
Srečanje z glasbo in toplino
V	soboto, 23. avgusta zvečer so se v Napem domu v San Justu zbrali domači zbor in vsi rojaki, ki so se želeli udeležiti lepih trenutkov obiska zbora Pomlad, ki je pripel iz Slovenije, prepojen z ganjenostjo in z namenom, da posreduje svoje sporočilo s toplimi glasovi. Gostil je Mepani pevski zbor San Justo, katerega delovanje je poznano in priznano, pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar.
Prav domači zbor je občinstvu v prvem delu predstavil zanimiv repertoar. Obhod različnih glasbenih stilov se je začel z renesančno, skoraj baročno Gallusovo Asscendit Deus, proti koncu nekoliko neskladno, a je zbor v skupnem posluhu in zavesti, da so vsi eno, dosegel lep zaključek. Sledila je lepa ljubezenska pesem in zbor se je odzval s trdnostjo in toplino v vprapanjih in odgovorih med fanti in dekleti.
Pri narodni Marko skače, skladen v afinaciji in s potrebno razigranostjo, je zbor obdržal ritem, brez da bi, kot ob drugih priložnostih, zapadel prehitevanju.
Sledili sta dve argentinski pesmi: najprej tango Volver, mepanica romantičnosti in otož-nosti, kjer po mojem mnenju pe ne dosežejo čustvenosti, ki jo buenosairepka glasba zahteva; manjka jim le nekoliko čustvenega kompromisa. Druga, Si Buenos Aires no fuera as^, pa je bailecito. V prvem delu, ko predstavijo snov pesmi, se tempo zadržuje in se izgubi stil in uglapenost; morda ta del člani zbora niso prav razumeli. Potem pa, ko zapojejo ,, Buenos Aires tiene un r^o" so zadeli pravi ritem in uglapenost je bila pravilna.
V	dveh anglepkih, Yesterday in
Ride the Chariot, se je zbor izkazal soliden in prepričljiv zahtevam pesnitve in pevovodkinje. Tenor Aleks Cestnik bi moral bolj zaupati dosežnosti svojega glasu in trdnosti zbora, ki ga je zaslan-jal s svojim petjem. Sopran Marta Selan Brula, solistka v črnski duhovni, se je zasidrala in solidno izvajala, kar delo zahteva; morda je manjkalo nekaj tehničnih odtenkov, ki jih bo morala obdelati, da bo bolj jasno zablestela zvočnost njenega glasu.
Pevovodkinja prof. Andrejka Selan Vombergar je bila zelo jasna v svojem vodenju. Renesančni odtenki so bili precizni, gestualn-ost, ki jo je od pevcev zahtevala, je pripla do izraza in v ostalih pesmih je prav tako zadela potrebni stil.
V drugem delu je nastopil Mepani pevski zbor Pomlad iz Novega mesta. Vodi ga argentinski pevovodja, rojen v Mendozi, ki je dopolnil svoje ptudije v Sloveniji. Dosegel je nekaj, kar ni običajno
pri evropskih zborih. Večinoma imajo ti perfektno afinacijo, kot da bi bili pevski stroji, manjka pa jim topline v podajanju, kot da bi ob popolnosti uglapenosti pozabili, da je peti tudi pripovedovati. Ta zbor pa je razgibal dupo ptevilnih poslupalcev, ki čutimo povezavo in kompromis predvajanih del. Za trenutek se je moj glasbeni spomin povrnil k zvočnosti zbora Euxadi iz Kube, katerega značilnost je da glasbo podvrže besedi, ne da bi pozabili vokalno tehniko v službi besedila. Ko bi dejal tukajpnji veliki mojster Roberto Saccente, ,,glasba niso note, glasba je v notah", in tako so jo predvajali.
Gostje so predstavili repertoar, ki mi je malo znan. Zato prosim, da mi oprostijo, ker sem skupala biti objektivna v svoji kritiki. Prvi dve skladbi pripadata pozni rene-sanci. Predvsem Gallusovo delo ne soglapa z jasnostjo, ki jo zahteva glasba te dobe, ko je beseda morala dvigati dupo poslupalcev in so besedila morala biti jasna,
da so v vokalni polifoniji dosegala cilje Cerkve in protireforme. Drugo delo je bolj efektistično in izgovorjava mnogo bolj jasna; stil je bolj homofon, istoglasen, in z jasnimi enoglasji doseže učinek pri poslupalcu.
V tretji izvedbi, Kresno jutro, nam povedo da se z jutrom rodi ljubezen in veselje in tukaj moramo poudariti base, ki dajo trdno in izrazito podlago celemu zboru, pri čemer skladba pridobi na čustvu in moči, da dupa kar obvisi v zraku. Prav tako je pri naslednji glasbi kjer je izgovorjava vredna najbolj tople interpretacije in vzbuja občutje upanja.
Nato so sledile slovenske narodne pesmi, ki pripadajo različnim pokrajinam. Sladkost teh zvokov nas je popeljala v različne dele dežele in morda so se mnogi Slovenci, ki živijo v Argentini, z zaprtimi očmi v sanjah nenadoma znapli v teh krajih. V naslednji pesmi lahko poudarimo natančnost diso-nanc in oba soprana, ki sta z lepoto podarili občinstvu besedilo in melodijo. Pri Dajte, dajte, smo v začetku zaznali rahel dvom v uglapenosti, ki se je s trdnostjo
basov vrnil na pravo pot in dosegel točen zaključek.
Končno bi ob programu omenili argentinsko pesem. Čeprav nas gani da jo lahko zapojejo, bi morali, kot pri vsem repertoarju, pomisliti na vsebino tega kar podajajo in iskati točnost v jeziku, brez ostrih prerezov na koncih. Vendar lahko rečemo, da so dosegli zelo dobro izgovorjavo in skoraj perfektno stilistiko. Najbolj pa moramo poudariti pri tem zboru komunikacijo s pevovodjem in uživanje ob petju, kar podaja poslupalcem čisto veselje.
Pevovodja Fernando Mej^as zasluži najtoplejpe čestitke za vse, kar je dosegel s tem zborom in, kot sem rekla prej, za zaslugo, da si je razvil življenje z vsem talenti in za napor ob napredku v deželi, ki ni njegova.
Ob koncu je zavladalo tovariptvo, ko sta zbora, ob izmenjavi pevovodij, skupaj zapela nekaj skladb. Kateri pevovodja ne bi želel zbora s tolikimi glasovnimi vrlinami in predaji vodenju, zlasti ob tolikem ptevilu pevcev, željnih uživanja?
Res, bil je večer, da ga lahko spravimo v napi h dupah in se spomnimo, da je veselje do petja dar napega dobrega Boga, dar, ki ga ne smemo zakopati pod zemljo, ker je namenjen Bogu v veselje.
Mirta Arrua Lichi
Mepana pevska zbora Pomlad in San Justo podajata zadnje pesmi
IZ MOJIH SPOMINOV
(2)
FRANC ZOREC
Na dan sestanka s partizanskim komandantom gestapovci niso mogli skrivati svoje živčnosti. Še več. Naju so naravnost surovo podili stran, naj se oddaljiva od hotela, ker so hoteli biti sami. Da so naju zaposlili z nečem drugim, so naročili, da naj poslupava, kaj ljudje govorijo o partizanih. Ker so pa Nemci imeli že sami dovolj močno ppijonažo in so bili o vsem točno obvepčeni, najinih podatkov sploh niso potrebovali. Midva nisva pla nikamor, ko pa sva morala poročati o najinih uspehih, je bilo tisto, kar sva od njih slipala v hotelu, ko so se pogovarjali med seboj. Z zadopčenjem so ugotavljali, da se je najino poročanje krilo z njihovimi informacijami, zato sva bila pe celo pohvaljena.
Zdaj pa sva morala Nemce prepričati, da sva njihov ukaz izvrpila in da sva res zapustila hotel. To sva dosegla tako, da sva najprej prevarala hotelirja.
Skupaj sva pripla po stopnicah dol, potem je pel eden nazaj gor, za njim pe drugi, nato je pripel spet eden dol, za njim pe drugi in izginil. Jaz sem pel sam pe dvakrat gor in dol in se naglas kregal, kako to, da ga pe ni, če pa je rekel, da pride... Ko pa sem videl, da me hotelir ne opazuje, sem stekel spet po stopnicah gor in se zaklenil v sobo, vzel ključ iz vrat in se skril pod posteljo. Ko je pripel v sosednjo sobo partizanski odposlanec, je gestapovec od-
prl najino sobo, da se je sam prepričal, da naju res ni. Ko ni nobenega videl, je bil zadovoljen in je to tudi povedal, čep da sva ,,fejst fanta".
Posteljo, pod katero sem se skril s papirjem in svinčnikom v roki, sem imel ob vratih, da sem pogovor iz sosednje sobe bolje slipal. Sestanek je trajal približno dve uri. Popisal nisem več kot polovico lista, ker sem beležil samo točke, o čem so se pogovarjali. Po končanem sestanku so Nemci spremljali partizanskega vodjo iz hotela in se razpli. Lahko so se med potjo pe kaj pomenili. Sploh sem imel vtis, da to ni bilo prvo in edino srečanje. To je bilo razvidno iz njihovega dogovarjanja.
Sobo sem odklenil pele zvečer, ko se je v hotel vrnil moj kolega.
Kaj so hoteli doseči Nemci s tem dogovorom? Da bi partizani pustili pri miru nempke vojapke objekte ob jadranski obali! Gestapovec je pe to pripomnil: „Vzhodna stran železnice je itak že pod domobransko kontrolo, mi zahtevamo samo to, da nas partizani ne motijo ob jadranski obali." Če partizani sprejmejo to zahtevo, jim bodo Nemci v zameno za to izročili hrano in municijo. Dodal je pe, da Nemcev ne zanima, če partizani nadaljujejo borbo z domobranci, zahtevajo samo varnost za vojapke objekte vzdolž obale. Pogovor je tolmačil tisti, ki sva ga že prej sumila, da je preoblečen Slovenec. Zato sva vedno pazila, kaj sva govorila vpričo njega.
Po desetih dneh sva s kolegom zapustila hotel. On je pel svojo pot, jaz pa svojo, Nemci pa so ostali pe tam. O tem, kar sva videla in slipala v hotelu Soča, sem pel takoj poročat kapetanu Fajdigi v Trst. Ko ga v kasarni nisem napel, sem povprapeval po njem, pa so mi povedali, da je izginil. Eni so vedeli, da^so ga zaprli Nemci, drugi pa, da je upel v Švico. V tistem času so namreč Nemci izsledili Vauhnikovo ppijonsko mrežo, zaprli več domobranskih oficirjev in jih poslali v Dachau zaradi sodelovanja z zahodnimi zavezniki. V mestu Riccione je gestapo ujela tudi slovenskega duhovnika, ki se je pisal Duhovnik (pri četnikih smo mu rekli Medcinger). Bil je kurir za zvezo z Rimom. Tudi njega so poslali v Dachau, in je tam umrl.
Ko sem v Ilirski Bistrici pripel potem s tistim papirjem h komandantu Mehletu, je pripomnil: ,,Za to pa morata zvedeti tudi Stare pa Krek v Rimu."
Poklical je domobranskega uradnika, da je na podlagi mojih zapiskov spisal poročilo. Njegovega imena se ne spomnim, bil pa je doma iz Črnomlja in je bil po koncu vojne zaposlen v dupnopastirski pisarni v Londonu pri gospodu Kunstlju.
Mehletu sem se ponudil, da sem pripravljen iti v Ljubljano h gospodu Stare-tu, če hoče. Zato me je poslal v 13. četo h komandantu Pirihu, ki je vedel, kako priti do Stareta, ki se je takrat skrival tako pred gestapovci kot pred komunisti v bližini železnipke proge v Šipki. Pirih mi je dal potrebna navodila in znak za razpoznavanje. Ko sem pripel k tisti hipi in potrkal, je
pripla ven neka gospa. Vprapal sem jo po gospodu Staretu, pa se je naredila nevedno, kot da ga ne pozna. Ko pa sem ji dal znak razpoznavanja, je rekla: „Počakajte malo, bom pogledala" in me povabila noter. Gospod Stare se je pojavil in prisedel. Ko je prebral vse papirje, ki sem mu jih pokazal, je bil tudi on mnenja, da jih je treba poslati v Rim. A kako? Povedal je, kaj se je zgodilo z zgoraj omenjenim Duhovnikom, čep da je zdaj brez zveze z Rimom. Zato sem se tudi Staretu ponudil, da sem pripravljen potovati v Rim, če hoče. Junija 1944 sem se vrnil iz Ljubljane v Ilirsko Bistrico skozi Rovte in Št. Jopt. Tiste papirje mi je krojač zapil v obleko, da jih ne bi izgubil.
Dogovor med Nemci in partizani se je izvajal
Nekega dne me je poklical komandant Mehle: ,,Zorec, pojdi na Reko po odobreno municijo za bataljon." V Reki je res čakalo name pet ali pest zabojev municije. Poleg tega majhnega tovora za domobrance pa je čakalo na vlak pe najmanj dvajset zabojev municije in vsaj dva kubična metra hrane, kar so vojaki in delavci naložili posebej na drug vagon. Ko se je zvečerilo, je vlak odpeljal. Čez nekaj časa je začel zmanjpevati hitrost, k meni pa je pripel nempki oficir in mi brez razlage rekel, naj grem na zadnji konec vlaka. Ta se je nekje na meji med Slovenijo in Hrvapko ustavil. Ustavili smo tam, kjer dela proga velik ovinek, blizu kraja, v katerem so ustapi baje pobili 80 mopkih.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
NEURJE S POPLAVAMI IN PLAZOVI
Neurja z močnimi padavinami, ki so v noči na nedeljo zajela nekatera območja Slovenije, so povzročila veliko gmotno pkodo, ki naj bi po prvih ocenah znapala več milijard tolarjev. Najhuje je bilo na območju Krpkega, Sevnice, Celja in Maribora, kjer so ptevilni plazovi in poplave močno ohromili promet, nekaj cest je bilo povsem zaprtih, meteorna voda pa je vdirala v stanovanjske objekte. Razmere so se sicer popoldne nekoliko umirile, pe vedno pa zaradi slabih vremenskih napovedi obstaja nevarnost poplav in plazov.
ŽENSKE KVOTE ALI KVOTE ŽENSK
Novela zakona o lokalnih volitvah, ki je stopila v veljavo, med drugim prinapa postopno uvajanje ,,ženskih kvot" na lokalnih volitvah. Zakonska novela z omenjeno ,,žensko kvoto" spodbuja bolj uravnoteženo kandidiranje žensk in mopkih na volitvah na lokalni ravni, saj uvaja 40-odstotno kvoto. Vendar je treba ob tem omeniti, da bo takpna kvota uveljavljena pele na lokalnih volitvah leta 2014. - Zakonske spremembe poleg tega državljanom drugih držav Evropske zveze, ki imajo v Sloveniji stalno prebivalipče, zagotavljajo pasivno volilno pravico na lokalnih volitvah, saj bodo lahko volili člane občinskega sveta in tudi kandidirali za svetnike, ne bodo pa mogli biti izvoljeni za župane.
KOPIRVA NE POZEBE
Na Inptitutu za varovanje zdravja (IVZ), kjer spremljajo vsebnost cvetnega prahu v zraku, opozarjajo, da bo v teh dneh v nižinskih predelih Slovenije visoka obremenjenost s cvetnim prahom koprive. Poleg tega se bo do visokih vrednosti povečevala tudi količina cvetnega prahu pelina, pojavila se bodo tudi prva zrna cvetnega prahu ambrozije (žvrklje).
PROCESIJA PO MORJU
Piranska in strunjanska župnija sta po 60. letih, dan pred praznikom Marijinega vnebovzetja, ponovno obudili procesijo z barkami. Procesija se je začela s prenosom slike Strunjanske Marije iz cerkve sv. Petra na glavni piranski pomol, od tam pa se je nadaljevala z barkami do Strunjana. Sledil je sprevod do strunjanske cerkve, kjer je slovesno mapo vodil koprski pkof Metod Pirih.
najboljSi v benicassim
Na 6. mednarodnem festivalu kratkega filma, ki je v ppanskem mestu Benicassim potekal med 4. in 7. avgustom, je Primož Petkovpek prejel nagrado za najboljpega igralca v kratkem filmu Jana Cvitkoviča Srce je kos mesa. Petkovpek je prejel nagrado v obliki jeklene mravlje -simbol festivala in 1500 evrov. Srce je kos mesa je bil vključen v tekmovalni program, v katerem se je pomeril s 25 kratkimi filmi.
PO SVETU
GAZO ZAPUSTILI VSI
Evakuacija judovskih naseljencev z območja Gaze se je končala v ponerdeljek, 22. avgusta. Varnostne sile so popoldne izselile pe zadnje prebivalce Necarima, zadnje od 21 naselbin na tem območju. S tem se je končala 38-letna izraelska zasedba območja Gaze. Palestinski predsednik Mahmud Abas je izraelski umik iz Gaze označil za začetek popolnega umika Jzraela s palestinskega ozemlja. Izraelski premier Ariel Šaron pa je medtem napovedal, da bo Izrael nadaljeval gradnjo judovskih naselbin na Zahodnem bregu. Evakuacija se je končala z izselitvijo 600 prebivalcev naselbine Necarim, zadnje od 21 predvidenih za umik. Predstavnik policije Avi Zelba je pe povedal, da je v Gazi s privolitvijo vojske ostala pe ena judovska družina.
GROZLJIVO V ZIMBABVEJU
Organizacija Amnesty International je objavila na skrivaj narejene posnetke enega od taboripč v Zimbabveju, kjer ljudje dobesedno životarijo v izredno slabih pogojih. Amnesty International verjame, da je taboripče blizu prestolnice Harare nastalo po tem, ko je tamkajpnja vlada zaprla tranzitna taboripča. V njih je živelo na sto tisoče brezdomcev, ki so jim v operaciji Vzpostavitev reda oblasti poruple domove. Tranzitna taboripča so zaprli po posredovanju Združenih narodov, kot kaže pa so ljudi namesto v boljph razmerah, nastanili v novih, pe slabe urejenih taboripčih. „Živijo v razmerah z malo ali nič hrane, brez sanitarij, z zelo omejenim dostopom do čiste vode ali brez njega in skorajda brez kakrpnihkoli ustreznih prenočipč," je zaskrbljena Audrey Gaughran, predstavnica Amnesty International.
ZA NADALJNO PRISOTNOST
Ameripki predsednik George Bush je začel kampanjo, s
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES OSEBNE NOVICE
Poroka. V Villa Bosch sta se poročila dne 6. avgusta t. I. gdč. Anica Vombergar in g. Ivan Jerman.
Za priči sta bila ženinu g. Emil Benegalija, nevesti pa njen brat g. Jože Vombergar. Poročil ju je g. Janko Mernik SDB. Čestitamo in želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova!
Družinska sreča. V družini g. Edija Skulja in njegove žene ge. Angele, roj. Dolpina v Martinezu so dobili hčerko. Hčerka je prav tako razveselila družino g. Rada Riglerja in njegove žene ge. Adriane v Don Torcuatu. Pri krstu je dobila ime Lucija. Srečnim starpem nape čestitke.
RAMOS MEJIA
Kako žive slovenski begunci v Evropi, koliko jih je, kje so? Kako Vas ne bi to zanimalo! Bi radi zvedeli podrobnosti o njihovem življenju? Pred kratkim jih je obiskoval predsednik Druptva Slovencev g. Ing. Albin Mozetič in o njih bo govoril na prosvetnem večeru Krajevnega odbora Dru ptva Slovencev v Ramos Mejia, ki bo v nedeljo 4. septembra t. I. ob pol sedmih zvečer v cerkveni dvorani. To bo pester in zanimiv večer saj na njem sodelujejo Slovenska fantovska zveza, Slovenska deklipka organizacija, slovenski cerkveni pevski zbor iz Ramos Mejia in slovenska polska mladina. Večer je pod vodstvom g. Izidorja Kastrevca.
Ne izostanite tokrat! Pridite in pe svoje prijatelje in znance povabite, da se Vam pridružijo!
Krajevni odbor Dru ptva Slovencev v Ramos Mejia.
Svobodna Slovenija, 25. avgusta 1955 - pt. 34.
SLOVENCI IN ©PORT
katero želi ameripke državljane prepričati, zakaj je potrebna nadaljnja prisotnost ameripkih sil v Iraku. Medtem pa protestniki proti vojni v Iraku nadaljujejo s shodom v teksapkem Crawfordu blizu ranča ameripkega predsednika. Bush je v svojem tedenskem nagovoru za ameripke radijske postaje zatrdil, da bo vojna v Iraku zavarovala tudi prihodnje ameripke generacije. Doslej pe neprepričane Američane pa bo ameripki predsednik v prihodnjih dneh poskupal prepričati tudi z govori v ameripkih zveznih državah Utah in Idaho.
BLAIRU SE MAJE STOLČEK
Vodji londonske metropolitanske policije Ianu Blairu se zaradi incidenta, ko so po icisti minuli mesec po terorističnih napadih v Londonu ustrelili nedolžnega Brazilca, maje stolček. Vedno bolj pogosti so pozivi k njegovemu odstopu, pe posebej po poročanju britanskega tiska, da je Blair poskupal ovirati preiskavo o tem dogodku. Ta teden so v javnost pripi dokumenti, ki zanikajo predhodne navedbe londonskih oblasti glede tega incidenta in kažejo na vrsto napak, ki so bile ob tem storjene. Medtem ko je vodja londonske metropolitanske policije na dan incidenta zatrdil, da je bilo streljanje „neposredno povezano" s proti-terorističnimi operacijami ter da se je Brazilec obnapal sumljivo in ni poslupal navodil policistov, so navedbe prič in fotografije, ki so v priple v javnost v torek, pokazale, da to ni bilo res.
BERLUSCONI OSTAJA
Italijanski premier Silvio Berlusconi, ki je zapel pod hud pritisk iz vrst koalicijskih sredinskih strank, je odločno zatrdil, da namerava ostati vodja koalicije na parlamentarnih volitvah maja prihodnje leto. ,,Samo ena oseba lahko drži skupaj vso koalicijo in ta oseba je Silvio Berlusconi," je dejal v pogovoru za izdajo časnika La Stampa. Berlusconi je v pogovoru pe zatrdil, da bo na volitvah prihodnje leto kandidat desnosredinske koalicije za premiera. Italijanski premier je že pred dvema dnevoma na srečanju z novinarji v Porto Cervu na Sardiniji, kjer preživlja počitnice, napovedal, da se ne namerava odpovedati položaju vodje koalicije.
WALES — SLOVENIJA 0:0
Slovenska nogometna vrsta se je z gostovanja v Walesu vrnila z mepanimi občutki. Neodločen izid niti ni slab, a igra pe zdaleč ni bila taka, kot si jo je želel selektor Branko Oblak. Čeprav prijateljska tekma ne bi smela pomeniti realnega stanja, je Oblak pred kvalifikacijsko tekmo 3. septembra proti Norvepki zaskrbljen. Predvsem ga skrbi zvezna vrsta, ki v Swanseaju ni pokazala zadovoljive forme.
LETOS NI VEČ JOLANDE
Jolanda Čeplak, svetovna dvoranska rekorderka v teku na 800 metrov, je bila zaradi popkodbe prisiljena predčasno končati letopnjo sezono. ,,Čeplakova je v času svetovnega prvenstva trenirala, vendar so bile bolečine v petni kosti prehude, da bi lahko stoodstotno opravila z vadbo. Menim, da je bolje, da konča sezono in se pripravi na novo, kot pa da bi brezglavo hodila s tekme na tekmo brez možnosti dobrega rezultata," je dejal Tomo Popetru, ki najboljp slovenski pportnici zadnjih let pomaga pri vadbi.
MLADI ROKOMETAČI V DRUGI KROG
Slovenska mopka rokometna reprezentanca je v zadnjem krogu prvega dela mladinskega svetovnega prvenstva na Madžarskem premagala Argentino s 33:30 (18:13). Varovanci Fredija Radojkoviča so osvojili končno drugo mesto v skupini C, v ptirih tekmah pa so iztržili tri zmage (Kuvajt, Čepka in Argentina) ter doživeli poraz (Srbija in Črna Gora). Slovenija se bo v drugem delu zaključnega turnirja pomerila s tremi najboljpmi reprezentancami iz skupine D (Madžarska, Romunija in Izrael).
V GOLAŽU JE TUDI PELIN
Alpinist Tomaž Humar in preostali člani neuspele, a medijsko zelo odmevne odprave na Nanga Parbat -zdravnica Anda Perdan, novinarka Maja Rop ter alpinist in Humarjev soplezalec Alep Koželj - so se po pestih tednih v Pakistanu vrnili v domovino. Na letalipču je Humarja pričakala navdupena množica več sto ljudi. On pa se je vsem neptetokrat zavalil za pomoč pri repevanju: ,,Hvala, da ste me spravili nazaj na rodna slovenska tla, upam, da se vam bom lahko za to oddolžil. Hvala vsem, da ste molili zame, stiskali pesti in sploh držali vez med menoj in življenjem. To mi je vlivalo novega zaleta, da sem lahko zdržal en teden, kar bi bilo drugače glede na omrzline na nogah zelo težko," je poudaril Humar. Čeprav mu podvig ni uspel, je Humar prepričan, da je odprava imela svoj namen, saj meni, da ,,se vse, kar se zgodi, zgodi z razlogom". Na vprapanje o mepanih mnenjih, ki jih je njegov podvig vzbudil v javnosti, je Humar poudaril: ,,V vsakem golažu je tudi nekaj pelina". Ob tem pa je dodal, da je najbolj pomembno, da je Slovenec Slovencu sočlovek in mu pomaga. ,,To nas bo držalo pokonci in to je edini način, da že enkrat izkoreninimo to slovensko zavist," meni Humar.
DVE KOLAJNI IZ LILLEHAMMER
Slovenska kolesarka Blaža Klemenčič je na svetovnem prvenstvu v gorskokolesarskem maratonu v norvepkem Lillehammerju osvojila srebrno medaljo. Petindvajsetletna slovenska predstavnica iz Selc pri Škofji Loki je za zmagovalko na 110 kilometrov dolgi progi zaostala za minuto in 43 sekund.
Na tekmi poletnega celinskega pokala v smučarskih skokih v norvepkem Lillehammerju je Slovenec Jure Šinkovec delil drugo mesto z Američanom Clint Jones, v končnem septevku pa zasedel tretje mesto.
ZA PLURALIZACIJO MEDIJSKEGA PROSTORA
Stranka Nova Slovenija (Nsi) se bo vključila v kampanjo ob naknadnem zakonodajnem referendumu o zakonu o RTVS, pri čemer bodo sodelovali tudi z drugimi koalicijskimi strankami, je na novinarski konferenci ob seji izvrplnega odbora NSi povedal predsednik stranke Andrej Bajuk. Ob tem je izrazil upanje, da bodo tudi volivci podprli zakon, saj Slovenija ,,potrebuje večjo pluralizacijo na medijskem prostoru". Pri tem pa ne gre le za televizijo Slovenija, temveč za cel medijski prostor, je dodal Bajuk.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOS STARE / Director: Valent^n B. Debeljak / PropiEtario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / TElEfon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) / E-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Dru ptvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so pe: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, France Zorec, Karolina Kenda, Dominik Oblak, Pavlina Dobovpek, Marta Neža Grintal, Mirta Arrua Lichi, Marija Zurc Čeč, Jože Horn. Mediji: STA, Radio OgnjipčE, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 75, pri popiljanju po popti pa $ 100; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za popiljanjE z letalsko popto. Z navadno popto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
(J ^ c/l	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
CATERING Cocina & Fusion. Srečanja — Praznovanja — Sprejemi. Najboljpa okusna postrežba! Julio Llallire, Chef Ejecuti-vo. Tel.: 4641-6986; mobitel: 15 55642831; e-mail: jullace@yahoo.com.ar TURIZEM . :■	Letalske karte,
Jf-illi^ylf;:-?!-	rezerva
hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
CATERING Kvalitetna kuhinja
Tel.:4720-0038 / Cel.: 15 5743-2360 www.carococina.com Chef Carolina Potočnik
TELEFONSKI KLICI V SLOVENIJO!
Kličete preko brezplačne ntevilke 0800 Minuta klica v Slovenijo $ 0,50 (davki vključeni) USA, Kanada in Španija $ 0,17 (davki vključeni) Lahko govorite iz Buenos Airesa, Cordobe, Mendoze, Rosaria ali Mar del Plate. Podrobne informacije: ga. Norma Goljevpček Tel: 4-735-1668 e-mail: normagol@bai.com.ar
39. DAN ZVEZE SLOVENSKIH MATER IN ŽENA
V Slovenski hipi v nedeljo 4. septembra
Ob 9,30 uri sv. mapa v cerkvi Marije Pomagaj. Sledi v obednici govor ge. Marije Urbančič Grbec. Nato zajtrk in žrebanje.
Vsi prisrčno vabljeni!
V nedeljo 28. avgusta
OBLETNICA V ROŽMANOVEM DOMU
Podprimo Rožmanov dom
Lepo vabljeni!
Spominska proslava
V nedeljo, 4. septembra ob 9,30 uri bo v cerkvi Marije Pomagaj sv. mapa za pok. generala Rupnika, dr. Hacina ter njune sodelavce. Po map poklon pred spomenikom.
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
vabi na predstavitev knjige
LETOPIS 1947-1997
(50 let slovenskega dunnega pastirstva v Argentini)
Knjigo bo predstavil avtor Jure Vombergar v soboto 27. avgusta 2005 ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hine
Neurja z močnimi padavinami, ki so v noči na nedeljo zajela nekatera območja Slovenije, so povzročila veliko gmotno pkodo, ki naj bi po prvih ocenah znapala več milijard tolarjev. Najhuje je bilo na območju Krnkega, Sevnice, Celja in Maribora, kjer so ptevilni plazovi in poplave močno ohromili promet, nekaj cest je bilo povsem zaprtih, meteorna voda pa je vdirala v stanovanjske objekte.
Samo v občini Krnko, kjer so razglasili izredno stanje, je doslej poplavilo 48 stanovanjskih hip, 22 gospodarskih poslopij, zabeležili pa so tudi 24 večjih plazov. Zaradi močnih padavin in plazov je samo na območju Stare vasi ob Krpkem voda zalila okrog
PORAVNAJTE NAROČNINO!
Izkaznice brez pumnikov
PRILOŽNOST DODATNEGA ZASLUŽKA
za Slovence v Argentini
Mednarodno podjetje izbira za začetek delovanja v Sloveniji poslovne partnerje s strokovnimi, poslovnimi ali osebnimi stiki v Sloveniji in Argentini. Za dodatne informacije pipte na poslovpartner@yahoo.com.ar
OBVESTILA
ob
PETEK, 26. avgusta:
Mutual Sloga vabi na tečaj ceremoniala in protokola,
19.30 v Slovenski hip, s predhodnim vpisom. SOBOTA, 27. avgusta:
Redni pouk na Srednjepolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v
Slovenski hip. NEDELJA, 28. avgusta: Mladinski dan v Slompkovem domu. Obletnica Rožmanovega doma.
Dupnopastirski obisk v Miramaru . Ob 9.15: sv. mana v
župnijski cerkvi sv. Andreja. SREDA, 31. avgusta:
Učiteljska seja voditeljic, ob 20. uri v Slovenski hira. SOBOTA, 3. septembra:
Redni pouk na Srednjepolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hip.
Zahvalna sveta mana RAST XXXIV ob 19,15 v cerkvi Marije Pomagaj.
Predstavitev knjige 50 let slovenskega du pnega pastirstva v Argentini. Knjigo bo predstavil avtor Jure Vombergar ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hipe. NEDELJA, 4. septembra:
Zveza mater in žena bo praznovala svoj 39. dan v Slovenski hini. Po sveti map, ki bo ob 9.30 uri, kratko slavje s spominsko besedo gospe Marije Urbančič Grbec.
Mapa in spominska proslava na čast generalu Rupniku, dr.
Hacinu in sodelavcem, ob 9.30 v Slovenski hip. Tombola v Slovenskem domu v San Martinu. Ponovitev igre Gugalnik v Hladnikovem domu ob 17. SOBOTA, 10 septembra:
Redni pouk na Srednjepolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v
Slovenski hip. NEDELJA, 11. septembra: Mladinski dan v San Justu
Občina Trst je pred časom začela poskusno izdajati elektronske osebne izkaznice, ki pa so brez pum-nikov in sičnikov.
Nekateri občani slovenske narodnosti so jih zaradi tega zavrnili in se raje odločili za stare izkaznice, ki imajo popolno slovensko abecedo.
Na nove pomanjkljive dokumente je s pismom tržapkemu županu Robertu Dipiazzi, z zahtevo naj pomanjkljivost čimprej odpravi, opozoril svetnik Slovenske skupnosti-Oljke Peter Močnik.
Mnogi občani slovenske narodnosti so zaradi omenjene pomanjkljivosti zavrnili nov elektronski dokument, saj so bila tako
Naročilnica za Svobodno Slovenijo
Podpisani se naročam na tednik Svobodna Slovenija. Želim ga prejemati
po ponti (točno napi p naslov) po raznanalcu (navedi kraj in skupino)
Ime in priimek: ........................................
Ulica in nt.: ..............................................
Kraj: ........................................ Pontna nt.
Provinca:................................. Tel.: ........
Država: ....................................................
Podpis
Naročilnico izpolnite in jo popjite: po raznanalcu vapega okraja, po faksu na tel.: +54-11-4636-2421, po elektronski ponti esloveniau@sinectis.com.ar
Močna neurja
40 hip. Zaradi neurja ter povzročene pkode trenutno ne vozijo vlaki na tem območju.
Meteorne	in
hudournipke vode so zalile tudi precej stanovanjskih in drugih objektov na Celjskem, ponekod so se sprožili tudi plazovi.
Poplave pa so skazile tudi prvoligapko nogometno tekmo med Primorjem in Rudarjem v Ajdovpčini. Potem ko je pet minut pred začetkom tekme pripo do
močnega naliva, se je sodnik po petnajstih minutah ,,vaterpola" odločil, da srečanje prekine.
DARUJTE V
TISKOVNI SKLAD!
Podpora vladi visoka
zapisana imena in priimki napačna. Občina s tem krp osnovne pravice občanov ter obenem evropske in državne norme o zapčiti jezikovnih in narodnih manjpn.
Občina lahko z minimalnimi finančnimi stropki nabavi računalninke programe, ki vsebujejo ne samo slovenske numnike, temveč tudi črke skoraj vseh svetovnih jezikov. Taknne programe so si že priskrbele nekatere javne in krajevne uprave.
Mestna uprava že vrsto let pravilno uporablja numnike pri izdajanju navadnih osebnih izkaznic in res ni razlogov, zakaj ne bi tega naredila tudi pri novih elektronskih dokumentih.
Politiko vlade Janeza Janne podpira 60,8 odstotka vprananih v javnomnenjski raziskavi časnika Dnevnik, kar je za 0,8 odstotka manj kot julija. Vladi nasprotuje 30,3 odstotka anketirancev (julija 31,3 odstotka).
Med strankami vodi SDS, za katero bi glasovalo skoraj 50 odstotkov opredeljenih volivcev, LDS pa je zopet na drugem mestu s
skoraj 18 odstotki in je tako prehitela SD (15 odstotkov), ki se je prejnnji mesec prvič povzpela na drugo mesto. Sledijo SNS s pestimi odstotki, NSi (pet odstotkov), SLS (trije odstotki) in DeSUS (2,5 odstotka).
Telefonsko javnomnenj-sko raziskavo so za Dnevnik opravili pri agenciji Ninamedia 17. in 18. avgusta na vzorcu 700 vprananih.
SKRBIMO ZA ZDRAVJE
Zdravila proti bolečinam
Raziskovalci so opozorili, da redno jemanje nekaterih zdravil proti bolečinam, med drugim tudi priljubljenega ibuprofena, lahko predstavlja tveganje za zdravje. Hkrati pa so poudarili, da se ti izsledki ne nananajo na osebe, ki zdravi a jemljejo le občasno. Tako naj bi se verjetnost za srčni napad ob rednem uživanju ibuprofena povinala za 24 odstotkov, ob uživanju diklofenaka pa za kar 55 odstotkov, so v revijo British Medical Journal zapisali strokovnjaki iz univerze v Nottinghamu.
Pred kratkim so amerinki raziskovalci ugotovili povezavo med rakom na dojki in ibuprofenom. To zdravilo redno jemlje več milijonov ljudi zaradi bolezenskih stanj kot sta migrena in vnetje sklepov. Po poročanju spletne strani Sky News je v najobprnejp ntudiji tega tipa do sedaj sodelovalo preko 9.000 pacientov. Zdravniki so poudarili, da to poročilo ne ni zadosten razlog za skrb in da bolniki ne smejo prenehati z jemanjem predpisanih zdravil.
Dr. Hamish Meldrum iz Britanskega zdravninkega združenja je povedal: „Raziskava je nedvomno odprla nekaj vprananj, vendar v javnosti ne bi smel zavladati preplah. Vsa nanteta zdravila proti bolečinam so bila že večkrat preverjena in te ntudije niso pokazale povečanega tveganja za srčni napad." Lani je proizvajalec zdravila vioxx (rofekoksib) izdelek umaknil z vseh svetovnih tržinč iz varnostnih razlogov.
SLOVENCI PO SVETU
Ivan Lavrih - umrl
Gospa Ema Pogačar nam je iz Kanade sporočila žalostno novico, da je 14. avgusta v Kansasu, ZDA, umrl slovenski duhovnik-be-gunec Ivan Lavrih.
Na svoj 90. rojstni dan -pred tremi tedni - so ga prepeljali v bolnipnico, kjer je podlegel srčni bolezni. Zadnja leta je mapeval na invalidskem vozičku in bil večkrat operiran.
Na njegovo željo bo truplo prepeljano v njegov domači kraj na Dolenjskem, kjer bo pokopan.
Ivan Lavrih je bil med vojno kurat pri domobrancih, večkrat se čudežno repl smrti, saj je preživel Turjak in Kočevski proces. Nekaj let pred smrtjo je pe napisal knjigo ,,V pimežu revolucije".
Naj počiva v miru!