ISSN 0350-5561 številka 25 četrtek, 6. julija 1995 130 tolarjev m Ob koncu tedna bo toplo in suho vreme. ___ Premogarji so rudarski praznik počastili s 34. skokom čez kožo foto S. vovk Na mestnem stadionu zaplapolala zastava Premogovnika Velenje Srečko Meh sprejel župane Mestnih občin Nedorečena zakonodaja povzroča težave Velenjski župan Srečko Meh in direktor premogovnika Velenje dr. Franc Žerdin sta ob 3. juliju, rudarskem prazniku povabila v Velenje župane vseh enajstih mestnih občin v Sloveniji. Skupaj so si najprej ogledali prireditev skok čez kožo, potem pa so na delovnem sestanku z županom Mestne občine Velenje spregovorili o težavah, kijih imajo pri izvajanju lokalne uprave v mestnih občinah. Izpostavili so problematiko financiranja, probleme lokalne uprave in nedorečenosti v izvedbenih aktih. Posebej so nezadovoljni s 101. členom Zakona o lokalni upravi, zaradi katerega so v Državnem svetu sprožili ustavni spor, župani Mestnih občin pa bodo Državni svet pri tem podprli. Nezadovoljni so, ker si je država prisvojila področja kot so kultura, šolstvo, zdravstvo, naravno in kulturno dediščino, ker imajo težave, kot je rekel župan Maribora dr. Alojz Križman tudi s policijo in inšpektorati, ki so pod državo in delajo tako kot ta želi. Nezadovoljni so tudi zato, tako se je izrazil župan Novega mesta Franc Koncilja, ker se država trudi dokazovati, kako so občine nesposobne, sama pa ničesar ne pripelje do konca, ampak za vsako stvar predvidi podzakonske akte, s katerimi bodo zadeve dorekli. Kot primer je navedel Zakon o referendumskim območjih, kjer se šele zdaj pravilno navaja, kako naj bi se postopek vodil. Celjski župan Jože Zimšek pa poudaril, da so bile bivše občine dober servis za občane in bile racionalno organizirane glede na sedanje, danes pa se število povečuje, ljude pa imajo manj. Manj pa je tudi sredstev, letos realno za 30 odstotkov. Težav s katerimi se srečujejo pa je še več, zato so se v ponedeljek v Velenju dogovorili, da se bodo večkrat srečali in se seznanili s tem, kako posamezne težave rešujejo v posamezni mestni občini. ■ mkp V letošnjem, jubilejnem letu velenjskega premogovnika, se jp zvrstilo že veliko prireditev. Osrednja je bila gotovo tradicionalni skok čez kožo, s katerim na star običaj starejši knapi sprejmejo v svoje vrste "zelence", tiste, ki končajo Turistično-rekreacijski center Jezero ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a V soboto 2.srečanje objezerskih krajev Turistično društvo in mestna občina Velenje bosta v soboto, 8.juli-ja, pripravila 2.srečanje objezerskih krajev Slovenije. Pričeli ga bodo ob 8.uri na Cankarjevi cesti s predstavitvijo turistične ponudbe teh krajev in nadaljevali v dvorani velenjske mestne občine z okroglo mizo. Po njej se bodo udeleženci srečanja s turističnim vlakom popeljali po Velenju, srečanje pa sklenili z družabnimi igrami na prostoru IRC Jezero. bm Franci na ramenih Prireditelji letošnje revije skokov v Velenju so privabili na velenjsko skakalnico najmočnejšo konkurenco doslej, na koncu pa Je bil v središču pozornosti naš priljubljeni skakalec in nekdanji svetovni prvak Franci Petek, saj Je prav v Velenju opravil zadnji skok na koncu svoje športne poti; to je bil skok za gledalce, slovenski skakalni šport In za vse mlade, ki ga že in ga še bodo posnemali, (foto: vos), STRAN 19 šolanje. Letošnji skok čez kožo je bil že 34. zapovrstjo, odvijal pa se je na prenovljen mestnem stadionu ob jezeru na dan, ko je tudi sam praznoval rojstni dan: stadion so predali namenu 3. julija leta 19551 Pred 40. leti torej. (Več na str.3) Župani mestnih občin se srečujejo z mnogimi težavami, o nekaterih so govorili v ponedeljek v Velenju. ■ (fofo: vos) 9770350556014 2 MS CAS M _ DOGODKI 6. julija 1995 Šmartno ob Paki Občina še brez proračuna Občinski svet na junijski seji letošnjega proračuna ni sprejel. Svetniki so obravnavi osnutka namenili debeli dve uri, vendar posameznih postavk niso uspeli uskladiti, zato bodo predlog obravnavali na naslednji seji. Razprava je bila dovolj pestra, še posebej zaradi dejstva, da tako pomemben dokument pripravljajo in sprejemajo prvič, kot so poudarili. Stična točka pri posameznih postavkah je bila povezanost z delitveno bilanco bivše občine Velenje, precej vročih besed je bilo izrečenih na račun cestne problematike, prav tako glede zneskov aza lastno udeležbo pri razpisu za demografsko ogrožena območja, glede postavk za kulturo, šport in šolstvo, pri čemer morajo ob pripravi predloga zagotoviti dodatna sredstva za šmarsko osnovno šolo. Dokaj ostra je bila pripomba, da v osnutku ni niti tolarja za prostore občinske uprave in še marsikaj je bilo sporno, čeprav seveda ne gre za pretirane številke. Svetniki so torej osnutek sprejeli, župana pa zadolžili, da pri izdelavi predloga upošteva vse pripombe. V nadaljevanju seje so z nekaterimi dopolnitvami sprejeli odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, kjer bosta zaenkrat redno zaposlena dva, sprejeli so tudi odlok o financiranju političnih strank in imenovali delovna telesa. Pomemben je tudi sprejem odloka o ustanovitvi desetih vaških skupnosti, ki so jih med tem že pričeli ustanavljati. Zelo kritični so bili znova do predloga statutarnega sklepa o statusnem preoblikovanju sklada stavbnih zemljišč. Na osnutek po prejšnji seji ni bilo pripomb, zato so predlog sprejeli v prvotnem besedilu, kar pomeni podaljšanje mandata dobili prav na dan seje, torej v četrtek, niso sprejeli in potrdili. Pravzaprav je bila razprava še najbolj vroča glede soglasij k imenovanju direktorice zavoda Lekarna, direktorja zavoda Zdravstveni dom Velenje, direktorja Glasbene šole Velenje in direktorja zavoda Zobozdravstvo Velenje. Soglasje so dobili Jožica Bulajič, dr.Jože Zupančič in Ivan Marin, niso pa izglasovali soglasja za Miloša Ležajiča. Naslednja redna seja bo po počitnicah, predvidoma konec avgusta, že v torek, 11 .julija, pa Ljubno ob Savinji Proračun za 109 milijonov V petek so redno sejo opravili ljubenski občinski svetniki. Z malenkostnimi popravki so sprejeli predlog letošnjega občsinskega proračuna, ki je vreden dobrih 109 milijonov tolarjev. Imenovali so tudi odbore in komisije ter potrdili sklep o prijavi projektov na razpis za demografsko ogrožena območja. V uvodnem delu so se pogovorili z Mirkom Strašekom, direktorjem največjega ljuben-skega podjetja Kovinarstvo o dosedanjem in predvsem bodočem sodelovanju. ■iP Luče ob Savinji • •••••••••• •• Le manjši popravki V četrtek so občinski svetniki obravnavali predlog letošnjega proračuna in ga z manjšimi popravki po sicer zelo dolgi razpravi tudi sprejeli, "težak" pa je 86 milijonov tolaijev. Seznanili so se tudi s potekom ustanovitvenih sej komisij in odborov pri občinskem svetu in med drugim sprejeli še sklep o podaljšanju man- data članom upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč bivše občine Mozirje do priprave dokumentov za delitveno bilanco. ■iv "Čigav" je proračun? Mozirski občinski svetniki so junijsko sejo prav tako opravili minuli četrtek. Najprej so brez posebne razprave sprejeli poslovnik občinskega sveta, nato pa so se veliko časa pom-udili pri obravnavi in sprejemu občinskega proračuna. Pri tem je zanimivo, da večjih vsebinskih in drugih pripomb ni bilo, zato pa so se toliko bolj kresala mnenja o tem v čigavi pristojnosti je priprava občinskega proračuna in kdo je zanj odgovoren - župan ali odbor za pripravo in spremljanje proračuna. V nadaljevanju so med drugim sprejeli sklep o podaljšanju mandata upravnemu odboru sklada stavbnih zemljišč bivše občine Mozirje in začasni sklep o sejninah, ki so za člane sveta 9.500 tolaijev. miP Seja je bila dolgotrajna, svetniki pa so opravili veliko dela upravnemu odboru največ do bodo ustanovitvene seje vseh konca letošnjega leta. Dodat- komisij in odborov občinskega nega predloga, ki so ga na sveta. šmarsko občino iz Velenja Mjp Obisk sekretarke z I ministrstva za zdravstvo Rekli so JO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje \ Dragan Martinšek, predsednik Sveta mestne občine Velenje: "S sprejetmjem statuta občine so ustvarjeni pogoji za intenzivno delo Sveta v naprej. Računam, da bo nova seja že 13. julija, in da bo kljub poletju in počitni- cam sklepčna. Na njej se bomo začeli ukvarjati z osnutkom odloka o zastavi in grbu občine Velenje, tržnem redu in statusnim problemom Sklada stavnih zemljišč. Avgust bo namenjen počitnicam, septembra pa nadaljujemo z resnim delom, propračunom in sprejemanjem drugih aktov, ki jih občina Velenje mora imeti." ■ (mkp, A.O.) ŠIRITEV MREŽE BANČNIH AVTOMATOV Vse imetnike tekočih računov, ki razpolagajo s tajno osebno številko za dvig gotovine na bančnih avtomatih, obveščamo, da se je skupini 7-ih bankomatov Splošne banke Velenje na RUDARSKI, GORICI, v ŠALEKU, NAMI, VIS&VIS, ŠOŠTANJU in GORNJEM GRADU pridružil nov bankomat v ERI STANDARD, Šaleška 2, Velenje. Ponovno vabimo vse imetnike tekočih računov, ki še niso uporabniki BA, da na enoti, ki vodi njihov račun, vložijo zahtevek za izdajo tajne osebne številke in se tako pridružijo mnogim našim varčevalcem, ki avtomate s pridom uporabljajo. VEDNO PRIJAZNO PRI ROKI, BANKOMATI LB SPLOŠNE BANKE VELENJE d.d.. VELENJE - Prejšnji teden se je na povabilo direktorja Zdravstvenega doma Velenje Jožeta Zupančiča mudila na delovnem obisku državna sekretarka gospa prim. dr. Piškur-Kosmačeva. Seznanili so jo z aktualnimi problemi, s katerimi se srečujejo v praksi in pri preobrazbi zdravstvenega sistema. Od nje so dobili tudi zagotovilo, da je Zdravstveni dom Velenje v mreži nujne medicinske pomoči v Sloveniji uvrščen v najvišjo izvenhospitalno enoto urgentne službe (prehospitalno enoto), pridobil razvojno ambulanto in tudi metadonski program. Skupaj s predstavniki Zdravstvenega doma so obiskali še Dom za varstvo ostarelih, kjer jo je direktorica ga. Imperlova seznanila s problematiko teh inštitucij. Popoldne se je srečala z županoma velenjske in šoštanjske občine z g. Mehom in g. Menihom, nato pa si je ogledala še čistilne naprave v Termoelektrarni Šoštanj. Šmartno^ Paška^vas Kmalu vaške skupnosti V četrtek je svet občine Šmartno ob Paki sprejel odlok o ustanovitvi desetih vaških skupnosti, v petek in soboto pa so že izvedli zbora krajanov za bivši krajevni skupnosti Šmartno ob Paki in Gorenje. Zbora sta bila v šmarskem kulturnem domu in v gasilskem domu v Paški vasi. Udeležba ni bila prav navdušujoča, kar je glede na čas najbrž razumljivo, vseeno pa sta uspela. Na obeh zborih sta župan Ivan Rakun in predsednik občinskega sveta Bojan Kladnik krajanom predstavila polletna dogajanja v novi občini, ljudje so veliko spraševali in tudi dobili odgovore, jasno pa je, da krajani ne poznajo dovolj vseh naporov in zagat pri oblikovanju nove občine. Torej - takšni in podobni stiki med krajani in vodstvom občine so več kot dobrodošli. Osrednja točka zborov je bila ustanavljanje vaških skupnosti. Za vseh bodočih deset skupnosti so imenovali iniciativne odbore, ki bodo s pomočjo občinske uprave izvedli vse potrebne postopke in vaške skupnosti naj bi zaživele še pred koncem avgusta. Mjp i Vsak po svoje pota ubira I Včasih so ob tem času vse poti vodile na morje. Zdaj, ko je "našega" morja še zelo malo, na sosedovem pa se nekateri še ne počutijo dovolj varne, si ljudje iščejo druga mesta za preživljanje počitnic. Mnogi se odločajo tudi za taka mesta, kjer uporabljajo letala, večina pa vendarle še uporablja cestna vozila. Zato ni čudno, da smo v preteklih dneh pozorno poslušali poročila o dogajanjih dveh vrst. O dogajanjih na naših cestah - kje so zaradi obnov in popravil ob začetku turistične sezone zaprli ceste in o dogajanjih v parlamentu - kako je uspela proračunska telovadba in če so za ceste le še namenili kaj več denarja. Poročila o delih na cestah govorijo navadno le o takih delih na cestah proti morju. Je že res, da predvsem ljudje z osrednjega dela države še vedno največ potujejo v tisto smer, ampak turizem "se dogaja" tudi drugod. Zato bi bili mnogi še kako veseli kakšnih določnejših odgovorov na vprašanje, kdaj se bodo res lotili obnove Hude luknje. Ali kdaj bo koristno oviran promet na cesti proti Logarski dolini, ker bo to pomenilo, da so se vendarle lotili obnove ceste med Ljubnim in Lučami. Še v več občinah čakajo "konkretizacije" državnega proračuna na cestnem področju. Zahtevke bilo veliko, veliko tudi cukanja za rokave svojih poslancev ali drugih politikov. Zdaj bo čas, da bodo videli, kako so bili uspešni. Z našimi cestami so se pretekle dni seznanili tudi Zeleni Slovenije. Ti so se kar s kolesi popeljali od ene do druge "črne" točke na območju sever- novzhodne Slovenije. Čeprav so Celjani veseli, da se pri njih dogaja, niso bili najbolj veseli, da so si Zeleni Slovenije prav njihovo mesto izbrali za start te ekološke kolesarske akcije. Predvsem vodilne v Celju so namreč ponovno opomnili, da ekološka prizadevanja v tem mestu ne bi smela zamreti, saj vodi v to območje še vedno med najbolj ogrožene v državi. In prebivalci seveda tudi. Zelene kolesarje je privabil seveda tudi termoelektrarnin pepel v Šoštanju, "poduhali" so tudi v dimnik bolnišnice v Topolšice. In potem naprej na Koroško in celo do same znamenite Dolge vasi. O hrani pa v teh dneh niso spregovorili le Zeleni, ampak tudi nekateri privrženci le surove rastlinske hrane, pa tudi kmetje. Zeleni opozarjajo, da v "bolni" zemlji ne more rasti zdrava hrana. Zaradi I tega imajo seveda tudi težave I zapriseženci presne hrane, saj I nekateri menijo, da se s' kuhanjem vendarle uničijo I vsaj nekatere snovi, ki nas-' tanejo zaradi raznega ones-l naženja. Kmetje pa seveda' opozarjajo na težave povsem I druge vrste. Skrbi jih naš uzvozni liberalizem, ker prihaja od drugod hrana, ki je vse prej kot neoporečna. Pa se zaradi tega pri nas nihče ne zgane, tudi tisti ne, ki sicer vpijejo, da je treba pri nas pridelovati in prodajati čimbolj biološko neoporečno hra-. no. Kot da so merila za uvo-1 znike drugačna in da nekateri, te stvari res ocenjujejo le skozi | denar. Ljudje pa... Ljudje pa že tako dolgo I morajo "požreti", kar jim po- i nujajo. Pa pri tem ne gre leni hrano. ■ (k) j okviru prireditev ob rudarskem prazniku pripravijo v velenjskem premogovniku in so vedno dobro obiskana. Letošnjega pa se je udeležilo največ likovnikov dosedaj, kar 54. V Šaleški dolini so likovniki ustvarjali dva dni, v soboto pa je dela oddalo 45 avtoijev. Žirija je za razstavo izbrala 28 del 27. avtoijev. Ob odprtju razstave je v imenu organizatorja spregovoril Janko Lukner, o letošnjem ex-temporu in razstavljenih delih pa je govoril predsednik žirije prof. dr. Mirko Juteršek. Organizator je za ustvarjena likovna dela namenil tri glavne in pet odkupnih nagrad. 1. nagrado sta prejeli dve likovni deli Terezije Bastelj, drugo nagrado delo Alojza Zav-olovška in tretje Gorana Horvata. Odkupljena pa so bila dela Vinka Bogataja, Valterja Končana, Jožeta Krambergeria, Staneta Petroviča in Iztoka Smajsa. Razstavo 16. ex-tempora 95 si na velenjskem gradu lahko ogledate do 21. julija. Diana Janežič 6. julija 1995_DOGODKI_BMS VAS 3 Rudnik lignita Velenje je odslej Premogovnik Velenje novincev ustvarjalnostjo postati premogovnik, ki sodi v sam evropski vrh. V Velenju so v 120 letih nakopali 150 milijonov ton premoga, kopalo gaje 110.000 pre-mogaijev, zemljina nedeija pa še skrivajo okoli 200 milijonov ton zalog. V zadnjih letih, je poudaril minister, so se precej izboljšale razmere v slovenskem elektrogospodarstvu, izgube se manjšajo, zmanjšujejo pa se tudi potrebe po subvencioniranju cene električne energije iz državnega proračuna. V ponedeljek je v Velenju čez kožo skočilo 60 novincev. Poseben ceremonial skoka čez kožo je vodil, sedmič zapovrstjo, dr. Milan Medved, ki je v besedah obudil ta stari način sprejemanja novincev v rudarski stan, ki sega že v srednji vek. V letih pred njim pa sta ceremonial vodila najprej Ciril Grebenšek, ki je bil zraven šestnajstkrat in za njim magister Franc Avberšek, ki je ceremonial vodil enajstkrat in oba sta "pomagala" tudi tokrat. Premogovnik Velenje • ••••o••••••••••• 16. Ex-tempore V soboto, 24. junija, so na velenjskem gradu odprli razstavo likovnih del, ustvarjenih v 16. srečanju ex-tempore. Ta srečanja vsako leto v V velenjskem premogovniku je organ upravljanja še vedno delavski svet, saj proces lastninjenja podjetja še ni končan. Zato je sklep o preimenovanju podjetja, za katerega so se odločili v skladu z novo celostno podobo podjetja In z zahtevo po pravilnem poimenovanju dejavnosti, s katero se Ko je inženir Franc Mages 9. ali so živeli, in teh konfliktov v maja leta 1875 z vrtino blizu sedanjega jaška Škale prevrtal glavni lignitni sloj in nam nameril 37,0 m, vetjetno niti slutil ni, daje s tem dejanjem sprožil izredno močan 120 in še več let dolg razvojni impulz; impulz, v katerem je in bo še sodelovalo mnogokrat po deset tisoč ljudi. Veliko usod ljudi je povezanih s tem našim premogom, s proizvodnjo, ki je v celotnem obdobju znašala več kot 160 milijonov ton. Večina teh usod je dobrih, kot je dober kruh, ki smo ga in ga še iz premoga režemo. Mnogo usod ljudi, povezanih s premogom, pa tudi ni dobrih, saj jim je odkopavanje premoga povzročilo bolezen, izgubo sina, očeta, porušenje domačije in potopitev rodovitne zemlje. Premogovnik je bil v svoji dolgoletni zgodovini vedno pomembno gonilo razvoja v Šaleški dolini. Ob njem je zraslo mesto Velenje, nastala so nova naselja in vasi, rodilo se je mnogo novih delovnih mest. Na drugi strani je premogovniška dejavnost povzročila tudi mnoge razvojne zastoje, predvsem v mestu Šoštanj, povzročila je porušenje in izginotje vasi Pre-loge, Družmiije, Škale in še česa. Mnogi konflikti s prostorom in ljudmi, ki v tem prostoru živijo zgodovini premogovnika ni bilo malo, so tako le logična posledica dejavnosti, s katero so se naši predniki in s katero se tudi mi še vedno ukvarjamo. Pa vendar je bila svojevrstna sreča, da so v premogovniku bili zaposleni ljudje, ki so jim razvoj Šaleške doline in vsaj delno nadomeščanje tistega, kar je ta dolina zaradi interesov celotne Slovenije izgubila, na drugi strani pa tudi vsestranski napredek podjetja, čim večja humanost rudarjevega dela ter zagotavljanje maksimalnega nivoja varnosti zaposlenih, pomenili pomemben izziv in ki so tovrstni izziv znali zavzeto ter odgovorno uresničevati. Brez maksimalnega angažiranja celega niza generacij ljudi premogovnik ne bi prerasel v enega izmed naj-sodobneje opremljenih in urejenih tovrstnih podjetij v Evropi, kot bi tudi mesto Velenje ter Šaleška dolina v celoti ostali na nivoju mnogih zapuščenih in onesnaženih rudarskih kolonij. Ob vsem tem je odločilnega pomena dejstvo, da je bil ob premogovniku zgrajen tudi porabnik premoga, to je Termoelektrarna Šoštanj, ki je v preteklosti, ob zgrajenih čistilnih napravah pa bo tudi še v prihodnje, proizvajala več kot 1/3 slovenske električne energije. Pred kratkim v Drža- vanju. Na njej je zapisano, da se v soglasju z vlado Republike Slovenije in s sklepom delavskega sveta podjetja Rudnik lignita Velenje 1. Julija 1995 preimenuje v Premogovnik Velenje. Ob tej priložnosti je imel direktor podjetja dr. Franc Žerdin tudi slavnostni govor. ro trgovanja med številnimi inte- meti, zakaj nekateri odgovorni resi, kar tudi v premogovniški dejavnosti še kako krepko občutimo. Drage jubilantke in jubilanti! Ko ste se pred dvajsetimi leti zaposlovali na Rudniku lignita Velenje, se je energetska lakota v Sloveniji približevala vrhuncu. Leta 1975 smo prvič presegli proizvodnjo 4 mio ton. V celotni zgodovini premogovnika smo imeli tega leta najdaljšo odkopno fronto, ki je znašala kar 1665 m. Delali smo 291 dni, odkopni učinek je znašal 14,9 t/delavca-/izmeno, aktivnih smo imeli kar 26 odkopov naenkrat. Zaposlovanje je bilo močno intenzivno, posebno veliko ljudi smo v Velenje pripeljali iz drugih republik takratne Jugoslavije, saj se domačini, razen nekaj izjem, niso želeli zaposlovati v premogovništvu. Podobni in še bolj izraženi trend zaposlovanja, dviganja proizvodnje za vsako ceno, gradnja spalnih naselij na betonskih ploščadih, velike rudarske škode ter ožigi gozdov so se v naslednjih letih samo še stopnjevali. Stopnjevali so se tudi mnogovrstni konflikti in nastajal je dolg, ki ga država Šaleški dolini še zdaleč ni povrnila. Tudi na tem področju bi bilo potrebno doseči spravo. Zato enostavno ni možno razu- politiki toliko dvomijo o potrebnosti izgradnje kvalitetnih čistilnih naprav na bloku 5, o tem, da je poškodovano zemeljsko površino potrebno dovolj kvalitetno rekultivirati, daje potrebno storiti vse za čistost voda ter za usta-navaljnje novih oz. nadomestnih delovnih mest. Še veliko bolj nerazumljivo je dejstvo, da o potrebnosti vsega naštetega, iz kdove katerega razloga, dvomi tudi mnogokateri prebivalec Šaleške doline. Na današnji, po svoje zgodovinski seji delavskega sveta bomo odločali o spremembi imena podjetja. Ime "Premogovnik Velenje" je naše podjetje nekoč že imelo. Odraža našo glavno dejavnost, pridobivanje premoga, in ljubitelji slovenske besede so nas mnogokrat opozaijali, da sedanje ime ni logično, ker da premog ni ruda. Seveda sprememba imena ne pomeni spremembe filozofije dela v podjetju, ta pa sloni in bo tudi v prihodnje slonela na človeku, ki bo svoje znanje moral usmerjati in angažirati tako, da bo iz našega premoga možno rezati dober kruh še mnogim generacijam ljudi, ki bodo prihajali za nami. Vsem jubilantom iskreno čestitam ?a delovni jubilej. SREČNO! Zbrali^so se na mestnem stadionu Cez kožo šestdeset Po uspešnem skoku čez kožo, prej ni manjkalo "zbadljivk" na račun zelencev, popitem vrčku piva, pripetem rdečem nagelj nu in svečani obljubi, so smeli mladi stisniti roko svojim starejšim kolegom, ki so s tem potrdili, da jih sprejemajo medse. Zdaj bo tudi za njih veljal tisti stari pozdrav srečno, ki ga imajo rudarji in premogarji neprestano na ustih. Dobro vedo zakaj, že dolga leta in stoletja: sreča je, pravijo, če rudo ali premog najdeš in sreča, če se zdrav vračaš iz jame. Srečno torej!-:- . ■ Milena Krstič - Planine fotografija; Stane Vovk ukvarjajo, sprejel delavski svet. Na svečani seji tega organa, ki je bila sicer kot vsako leto pred rudarskim praznikom posvečena delovnim Jubilantom, sta zato predsednik delavskega sveta Štefan Meršak in direktor podjetja dr. Franc Žerdin podpisala svečano listino o preimeno-vnem zboru sprejeta garancija za napravijo često premogovništvu mednarodni kredit, je prav gotovo dober obet za to, da bo ob bloku 4 v čim krajšem času zgrajena tudi Čistilna naprava na bloku 5. Premog je in bo še dolgo časa ostal najbolj pomemben energetski vir v Sloveniji, pa tudi v svetu. veliko več škode kot koristi. Zdi se, da v intenzivnem medstrankarskem bojevanju in v brezplodnem iskanju idej, kako doseči spravo med seboj in s preteklostjo, v Sloveniji kar nekako zanemarjamo načrte za našo prihodnost in za prihodnost, ki jo bodo Podpisovanje svečane listine o preimenovanju (Foto: D. Janežič) Bilo bi dobro, da bi se tega dejstva zavedali vedno, in ne samo ob volilnih shodih tudi nekateri strankarski zagnanci, ki s svojimi, vetru prilagojenimi dejanji, morali živeti naši otroci, vnuki, pravnuki. Odločitve v zvezi s strateškimi gospodarskimi usmeritvami se na državnem nivoju sprejemajo počasi in z veliko me- V letošnjem, jubilejnem letu velenjskega premogovnika, se je zvrstilo že veliko prireditev. Osrednja je bila gotovo tradi-donalni skok čez kožo, s katerim na star običaj starejši knapi sprejmejo v svoje vrste "zelence", tiste, ki končajo šolanje. Letošnji skok čez kožo je bil že 34. zapovrstjo, odvijal pa se je na prenovljen mestnem stadionu ob jezeru na dan, ko je tudi sam praznoval rojstni dan: stadion so predali namenu 3. julija leta 1955! Pred 40. leti torej. Bilo je veličastno, tako kot vsa leta doslej. Morda letos za spoznanje slovesnejše, saj je prireditev potekala ob 120-letnici premogovnika. Nič več rudnika, odslej premogovnika. Uradno so sklep o preimenovanju podjetja iz Rudnika lignita Velenje v Premogovnik Velenje sprejeli v soboto na seji delavskega sveta. Na prireditvi v ponedeljek pa je I prvič v vetru zaplapolala tudi nova zastava tega blizu 4000- članskega kolektiva. Zastavo sta na drog slovesno dvignila direktor Premogovnika Velenje dr. Franc Žerdin in predsednik delavskega sveta Štefan Meršak. Na prizorišče dogodka pa so jo prinesli iz zraka padalci Aerokluba iz Ptuja. Tradicionalne prireditve so se ob mnogih prebivalcih Šaleške doline, delavcih Premogovnika Velenje in upokojencih, udeležili tudi številni gostje, med njimi dr. Maks Tajnikar, minister za gospodarske dejavnosti v vladi Republike Slovenije, ki je bil tudi slavnostni govornik, dr. Ivan Kristan, predsednik državnega sveta, prišli so župani mestnih občin in sosednjih občin ter profesorji Centra srednjih šol in fakultete iz Ljubljane. Dr. Maks Tajnikar je orisal 120-letno zgodovino premogovnika, izpostavil nekatere pomembne dogodke iz nje in še posebej podčrtal tisto bistveno, tisto namreč, da je velenjskemu premogovniku uspelo z delom in Zgodovina premogovnika sedaj v knjigi V 120. letu velenjskega premogovnika je izšla knjiga o njegovi zgodovini. V sredo, 28. junija, je bila na velenjskem gradu slovesnost, na kateri je avtor knjige Anton Seher predstavil svojo knjigo. Z njo je vsem premogarjem in premogovniški dejavnosti podaril dragoceno berilo o življenju in usodah ljudi, o tehničnih dosežkih, nastalih iz premoga, ki se je nahajal in se še vedno v velikih količinah nahaja v Šaleški dolini. Ta knjiga ni le zapis o 120-letni zgodovini premogovnika Velenje, temveč je tudi literarno delo, v. katerem je avtor zapisal svoje ose.bno videnje posameznih dogodkov. Pri teh zapisih je bil izredno dosleden, natančen opazovalec. Njegovi podatki, ki jih je v knjigi ogromno, so preveijeni večkrat in ne samo pri enem viru. Jezik v knjigi je čist, razumljiv in lepo berljiv, kar daje knjigi še posebno vrednost. Knjiga Zgodovina premogovnika Velenje je dokument, iz katerega se je mogoče zelo veliko naučiti tudi za oblikovanje prihodnosti. Knjiga je posvečena preteklim in sedanjim rodovom velenjskih premogaijev. Imela bo še drugi del, ki bo izšel prihodnje leto. V njem bodo opisi in dokumenti o nastajanju Velenja, o njegovih znamenitostih in ljudeh, ki so k nastanku Velenja največ pripomogli, pa tudi poglavje o nesrečah v premogovniku in ljudeh, ki so ustvarjali zgodovino premogarske dejavnosti v Velenju. S temi mislimi je knjigo na pot pospremil in se avtorju zahvalil direktor velenjskega premogovnika dr. Franc Žerdin. Dragica Marinšek Sposobne tovarišice in ... vrtec malo drugače Tovarišica Dora in Ivanka iz vrtca Maja na Gorici v Velenju sta se odločili, da za naše 3- in 4-letne malčke pripravita nekoliko drugačno obliko varstva. Vsi skupaj so se v četrtek, 22. junija, odpeljali na Sleme, kjer so otroci preživeli prijeten dan ob pisanju in igranju, vrhunec večera pa je predstavljal "pižama bal", ki ga je spremljal še nočni pohod s svetilkami. Vsi zadovoljni otroci so v varnem in skrbnem zavetju tovarišice utrujeni zaspali. Naslednji dan jih žal ni prebudilo sonce, ki so ga težko pričakovali, a tudi dež ni zmotil njihovega bivanja na svežem zraku. Do popoldneva, ko smo se pridružili še starši, so si krajšali čas s sprehodi, z igranjem in obiskom lovca, ki jih je pritegnil predvsem z daljnogledom in s pripove- dovanjem lovskih zgodb. Otroci so nas pričakali s pesmico, ki jo je posebej za to priložnost napisal g. Petkovšek st., ki je bivanje otrok tudi finančno podprl. Skupaj smo nato poiskali skriti zaklad, nakar so se lahko otroci "preizkusili" tudi v jahanju konja, ki so ga nekateri prvič videli. Kar težko se je bilo ločiti od prijetnega kraja, kjer so otroci in mi z njimi preživeli nekaj lepih uric. Zato se starši otrok zahvaljujemo za pogum in skrbnost našima tovarišicama, Dori in Ivanki, ki ju imajo otroci zelo radi, hvala pa tudi tov. Darji in Zdenki, ki sta pomagali pri uresničitvi zastavljenega programa. Upamo, da takšen izredno uspešen poskus ne bo ostal osamljen primer. V imenu staršev, Marjana Kugonič Na Sleme! Jutri gremo pa na Sleme seveda, če bo lepo vreme. Avtobus ne more Čakat, zato otroci hitro kakat. Na poti bomo se gostili dobro jedli, soke pili, na Slemenu bomo se igrali in ponoči pridno spali. Lulali bomo in kričali, kje si ati, kje si mami. Nas teta Dora bo mirila, takole nam bo govorila. Le spite zdaj otroci dragi, nikar ne skačite mi nagi hitro v posteljo zdaj vsi tudi meni se že spat mudi! V petek po četrti uri, starši pridejo pred duri. Vsak bo svojega objel to trenutek bo vesel. Veselo bomo pokramljali, nato domov se odpeljali. Dolgo še tam iz doline bomo obujali spomine. 4 NAS VAS OD VSEPOVSOD 6- JU"ia 1993 Desete Zlate citre •••••••••••••••• Mojster citer Jurij Marjetic V prelepem okolju griškega letnega gledališča in ob prijetnem vremenu je bila v nedeljo 10. prireditev Zlate citre, ki jih pripravlja DPD Svoboda Griže. Letošnje jubilejno srečanje slovenskih citrarjev je privabilo še več igralcev na ta instrument, pa tudi poslušalcev je bilo več kot tisoč. Revija se je pričela z nastopom citrarjev za naslov Mojster citer, za katerega se je potegovalo 25 citrarjev solistov, pet duetov in pet skupin iz raznih krajev Slovenije. Mojstrski naslov si je piigral Jurij Mar-jetič iz Novega mesta. Žirijo za podelitev naslova Mojster citer so sestavljali Drago Kunej iz glasbeno narodopisnega inštituta ZRC SAZU, Mile Tra-mpuš iz Centra srednjih šol Med nastopom mladih citrarjev Velčenje in Nenad Firšt prof. glasbe iz Celja. Po krajšem premoru je nastopajoče in obisko- valce nagovoril minister za kulturo Sergij Pelhan. Poudaril je, da v Evropi lahko obstanemo le, če bomo negovali svojo kulturno dediščino in skrbeli za njen razvoj in samobitnost, za kar pa bo potrebno kulturo slovenskega naroda postaviti na mesto, ki ji gre. Prireditev Zlate citre sodi nedvomno v tisto zvrst, ki neguje žlahtnost ljudske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Zahvala gre citrarjem, ki so od vsega začetka sodelovali in vzpodbujali rast revije ter prizaedevn-im krajanom Griž, brez katerih bi te revije tudi ne bilo, ne prve in vseh naslednjih devet. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi razstavo starih citer in ročnih del. m-er Rodbinsko slavje Kuharjevih Ložnica pri Velenju - V soboto, 1. julija, se je na rodbinskem slavju dobila pri Mariji Kuhar v Ložnici pri Velenju domala cela rodbina. Prišli niso vsi, zbralo se jih je 127, in sicer iz cele Slovenije pa Nemčije, Avstrije, na slavje pa so bili pov- abljeni tudi znanci in prijatelji. Vreme je bilo kot naročeno, za razpoloženje so poskrbeli godci iz velenjskega Laboda s pevko Štefko in če še povemo, da so se razšli ob svitu v nedeljo, je potrebno našteti vse steklenice vina, piva, pa kisle vode, po kateri je bilo največje povpraševanje. Kakorkoli že, tako velikega rodbinskega srečanja si ne more privoščiti vsaka rodbina. Povejmo še to, da pri Kuharjevih ta rodbinska srečanja negujejo vsakih nekaj let. ■ L. Ojsteršek Vmes tudi gasilski posnetek, med darili Je bil tudi štlrlnožec Razstavlja dr. Boris Skalin Meritve na V Savinovem razstavnem salonu v Žalcu bo do 13. julija odprta razstava barvnih fotografij dr. Borisa Skalina iz Žalca. Na slovesni otvoritvi je o dr. Borisu Skalinu in njegovi razstavi spregovorila umetnostna kritičarka Marlen Plemšak in med drugim dejala, da je razstava 45 barvnih fotografij le droben izsek iz obširnega fotografskega in dokumentarnega opusa dr. Borisa Skalina, po rodu iz Soške doline, ki že tri desetletja prebiva v Žalcu in s fotografskim aparatom celih petdeset let beleži trenutke, ki so za vedno minili in so mnogim že ktudi ušli iz spomina. Dr. B. Skalina, agronoma z doktoratom iz ihtiologije, najbolj privlačijo pokrajine v njihovem spreminjanju. Razstavo je odprl predsednik Mestne skupnosti Žalec Eran Sandik, v programu pa je nastopila skupina Ebong. ■ Besedilo In slika: -er odlagališču pepela V juniju 1995 so Šaleško dolino v okviru mednarodnega strokovnega sodelovanja med Slovenijo in Francijo obiskali strokovnjaki za meritve radioaktivnega sevanja iz Francije. Gospod Zettvvoog in gospod Pineau iz Francije sta ob spremstvu strokovnjakov z Inštituta Jožef Štefan, Geološkega zavoda iz Ljubljane in z ERICa Velenje opravljala meritve radioaktivnega sevanja na odlagališču pepela. Meritve sevanja so del slovensko-francoskega projekta PROTEUS, ki vključuje vpeljavo postopkov za katakteri-zacijo zemljišč glede na anomalije radona. Opravljene meritve bodo dobra primerjava ugotovitvam raziskav, ki jih je ERICo Velenje v zadnjih letih izvajal v sodelovanju z Inštitutom Jožef Štefan iz Ljubljane v sklopu ugotavljanja vplivov odloženega pepela na okolico. ■ Mag. Liljana Mljač Foto: L. O. V Žalcu ustanovili plesni orkester V Hotelu Žalec je bil minuli konec tedna primerni koncert za novo ustanovljeni Plesni orkester Žalec. Orkester sestavlja petindvajset članov, od tega šest pevk. O orkestru nam je dirigent prof. Januš Resievvicz povedal takole: "Ideja o lepi, za uho prijetni glasbi, ki je navduševalo staro Med nastopom Plesnega orkestra Žalec in mlado v 50. letih, mi je že od nekdaj rojilo po glavi. Končno mi je uspelo s pomočjo ravnateljice Glasbene šole Žalec prof. Tanje Cehner uskladiti želje. Letos v marcu nam je Glasbena šola dala toliko denarja, da smo kupili notni material, delno instrumente in seveda prostor za vaje nam je prav tako omogočila Glasbena šola Žalec. Prvi rezultati so tukaj, želimo si pridobiti sponzorja, ki nas bo finančno podprl, ob tem pa bo zrasla seveda tudi kvaliteta. Želimo razširiti program in zadovoljstvo bo vsestransko. Naša želja je igrati na prireditvah, predvsem pa na elitnih plesih, kar bo zanesljivo popestrilo družbeno življenje v mestu in izven njega." Besedilo in slika: Uspela 15. žalska noč Turistično društvo Žalec je minuli teden pripravilo vrsto zabavnih in športnih prireditev ter kulturnih ob 15. žalski noči. Seveda jih je bilo največ v soboto. Več tisoč obiskovalcev je prišlo v soboto zvečer na veliko veselico, kjer so igrali in zabavali množico številni ansambli. ■ Besedilo in slika: -er pomagali, bi bil predolg, predolg tudi vseh dobrih ljudeh, ki so pomagali z darovi lesa, denarja, gradbenega materiala, prevozov itd., in ko smo se tako v petek dobili na zaključni udarniški akciji, so stekle po licu tudi solze, solze sreče, zadovoljstva, da v nesreči niso bili pri družini Marije in gospodarja Franca Avbrehta sami. In kot smo že nekoč zapisali, da bo streha na novem gospodarskem poslopju še letos služila svojemu namenu, to sedaj lahko potrjujemo, saj bo že pokošeno seno, ki je sedaj čakalo v ragunih, bo v tem tednu tudi pod streho. In če je pri izgradnji šlo tako hitro, pa z vsemi dovoljenji čakajo na občini v Žalcu ... namreč nikakor tamkajšnji uradniki nočejo in nočejo dojeti, da bi vsa soglasja izdali po hitre in s tem cenejšem postopku. ■ L. Ojsteršek Poslopje je pokrito S pomočjo krajanov Lipja, Vinske gore in znancevin prijateljev so v petek, 30. junija, z veliko zaključno delovno akcijo pokrili novo gospodarsko poslopje, ki je na Jurjevo, 24. aprila, letos pogorelo do tal. Spisek vseh, ki so z delom Pripravili so tudi kmečko ohcet in šranganje. Tokrat sta se poročila Irena Liber Iz Galicije in Denis Kovač iz Griž. 6, julija 1995 _AKTUALNO_MAS CAS 5 Raz voj no-raz iskovalni zavod ERICO Sintezne študije ekoloških raziskovanj V občini Velenje je že kar nekaj let prisotna zahteva po ekološki sanaciji okol-i Alarm, sprožen po tem, ho smo spoznali, da sodi to območje med najbolj ekološko obremenjene v Sloveniji, saj se tu prepletajo interesi rudarstva, energetike, Industrije, Je tudi zelo gosto nasel-eno, je naletel na plodna Raziskovalci so danes pri svojem delu prav presenečeni nad vsem, kar je bilo po tistem postorjeno. Raziskovalna skupnost občine Velenje in kasneje Sekretariat za družbene dejavnosti sta sofinancirala preko štirideset raziskovalnih nalog s področja varstva okolja. Prav zato se je pokazala potreba po celovitem pregledu sedaj opravljenih raziskav. Zato je bil lani razpisan natečaj za izdelavo sintezne naloge ekoloških raziskav. Nosilec projekta je bil zavod za ekološke raziskave pod vodstvom dr. Bor- isa Stropnika, pri tem pa so sodelovali še raziskovalci Inštituta Jožefa Štefana, Ele-ktroinštituta Milana Vidmarja iz Ljubljane ter Zavoda za urbanizem Velenje. Sintezo so predstavili pred tednom dni v prisotnosti številnih republiških strokovnjakov, ob tem pa so bili (še zlasti župan Velenja Srečko Meh) močno ogorčeni, ker se tega ni udeležil nihče z ministrstev za okolje in prostor ter znanost in tehnologijo. Sintezna študija ekoloških raziskovanj je zelo obsežna, o njej pa smo se pogovarjali z Emilom Štrben-kom, ki je pripravil tudi izvleček iz celotnega gradiva. d Kaj pravzaprav zajema ta študija? "V njej je podan pregled dosedanjih raziskav, trenutno stanje, primerjava domačih raziskav s podobnimi v svetu in usmeritve za nadaljnje delo. Obdelano je področje zraka, padavin, voda, tal, gozdnega ekosistema, ozelenjevanja odlagališča pepela, odpadkov, radioaktivnosti okolja, preoblikovanja tehnologij, zdravja ljudi, prometa, hrupa in urejen-ja prostora." O Katera gradiva ste pri tem uporabili? "V sintezni študiji so povzeti rezultati 308 prispevkov o problematiki varstva okolja v Šaleški dolini, pet raziskovalnih nalog srednješolcev, tri diplomska in dvanajst magistrskih del, dve doktorski disertaciji, 38 objavljenih strokovnih člankov, 42 projektov ter 206 delovnih poročil. Študija obsega 83 strani." O Čemu je bilo v teh nalogah namenjenih največ pozornosti? "Najprej so začeli raziskovati vplive na zrak. Precej časa spremljamo tudi kakovost vode in stanje gozdov. Sproti spremljamo tudi kvaliteto padavin, manj pa so obdelani negativni vplivi na zdravje ljudi in živali. Enako velja tudi za tla, kjer so bile opravljene le začetne raziskave, na osnovi katerih zaključkov še ni mogoče postavl- jati. ("~J Največ je bilo torej narejenega na področju izboljšanja kvalitete zraka? "Nekdanja skupščina občine Velenje je sprejela sanacijska programa za zrak in vodo. Sanacijski program pa je sprejela tudi največja onesnaževalka - šoštanj ska termoelektrarna. Program predvideva celovito ekološko sanacijo, ki jo tudi že uresničujejo. Poleg tega pa je izdelan ekološki informacijski sistem, kjer so povezane tri emisijske, pet imisijskih ter mobilna imisijska postaja za meritve kakovosti zraka in ena hidrološka merilna postaja. V vseh blokih elektrarne so zgradili aditivni sistem za razžveplanje dimnih plinov, na četrtem bloku pa je že zgrajena čistilna naprava. Večina stanovanj v centru Velenja je ogrevanjih z daljinskim toplovodnim sistemom, kmalu pa naj bi odpravili tudi individualna kurišča v okolici, s toplifikacijo in plinifikacijo." O Kakšna pa so spoznanja na področju varstva voda? "Paka je eden najbolj obremenjenih vodotokov v Sloveniji. Del njenega toka je bil dolgo celo v četrtem kakovostnem razredu. Z izgradnjo komunalne čistilne naprave, zmanjšanjem onesnaževanja iz GA, spremembe transporta pepela iz šoštanjske termoelektrarne .. pa se je kvaliteta bistveno izboljšala. Paka je že v celoti prešla v tretji kakovostni razred." [~J Seveda ste v tej raziskavi predvideli, kaj vse bo potrebno na področju ekološko raziskovalnega dela še postoriti? "Raziskave zraka bo potrebno dopolniti z analizami drugih virov onesnaževanja (promet, obrt, kmetijstvo ...). Z raziskavami padavin bomo ugotavljali, kako se izboljšuje zrak. Nadaljevali bomo z moni-toringom in sanacijo voda ter biomonitoringom. Za temeljitejše poznavanje tal bo potrebno nadaljevati s pedološkimi analizami in ukrepati v skladu z rezultati. Vpliv okolja na zdravje ljudi in živali je prav tako potrebno podrobno proučiti. Ločeno zbiranje odpadkov je pravilna usmeritev gospodarjenja z odpadki. Potrebno pa ga je razširiti na območje vseh treh občin in urediti dokončno dispozicijo za vse vrste odpadkov, tudi nevarnih in posebnih. Vse podatke bi bilo koristno vlagati v prostorsko banko podatkov in na ta način povečati njihovo uporabno vrednost." ■ Mira Zakošek Dan odprtih vrat Komunalnega podjetja Velenje Na pobudo Komunalnega podjetja Velenje ter po sklepu Sveta mestne občine Velenje so prejšnjo sredo pripravili pri Komunalnem podjetju Velenje Dan komunale oziroma Dan odprtih vrat Komunale Velenje. Program so izvedli kot predstavitev organiziranosti in dejavnosti Komunalnega podjetja Velenje. Organiziran je bil tudi ogled osrednje energetske postaje Toplovod, nato še odlagališča smeti, Centralne čistilne naprave v Šoštanju ter zbiralnikov vode na Grmovem Vrhu. Čeprav so bila vrata Komunale zares na stežaj odprta, predvsem pa vabljenim svetnikom občin Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje, je prestopilo prag le enajst oseb, med njimi župan občine Šmartno ob Paki ter predsednika sveta občine Šoštanj in Mestne občine Velenje. To pomeni, da sklic ni dosegel pravega učinka. Lahko si zastavimo vprašanje, ali je komunalna problematika predstavnikom občanov tega področja zares natačno poznana ali pa je zanje nepomembna. Strokovni sodelavci in vodje posameznih enot Komunalnega podjetja ter njihov direktor Jože Melanšek so predstavitev opravili obsežno, natančno ter z vizionarskimi pogledi na prihod- (dajatve), se ob tako kompetent-nih kazalcih in organiziranosti bistveno spremeni. Če je verjeti predstavnikom tega javnega podjetja, ki izvaja naloge za vse tri občine, je Komunalno podjetje Velenje s svojo dejavnostjo, Območna skupnost ^Zveze potrošnikov bo tudi v Velenju Pomoč ljudem, ki si želijo pomagati Predstavitve komunalnega sistema so se udeležili pomembni, žal le redki predstavniki vseh treh občin. nji razvoj komunalnega sistema na tem področju. Posplošeni vtis, da imamo komunalno podjetje, ki v glavnem le pobira cenami ter kvalitetnimi storitvami, v samem vrhu slovenskih komunalnih sistemov. ■ Jože Miklavc Poslovne novice INFOLINK - poslovno-infor-macijsko središče Gospodarske zbornice Slovenije in Območna gospodarska zbornica Velenje vas vabita, da oglašujete v BORZI ponudb in povpraševanj ter BCC-ju pri evropski skupnosti. Poleg tega nudi INFOLINK poslovne bonitete podjetij, naslove podjetij doma in v tujini, tuje tržne analize ter v zadnjem času tudi elektronsko oglasno tablo GZS (BBS), Gea College razpisuje usposabljanje svetovalcev za področje malega gospodarstva, PODJETNIŠKO AKADEMIJO na ravni NBA, za kar se zahteva visokošolska diploma in eno leto izkušenj ter nov ciklus VEČERNE ŠOLE PODJETNIŠTVA, ki je namenjen usposabljanju podjetnikov in managerjev. Na razpolago imamo pon- f udbe Južnoafriške Republike ter ponudbe in povpraševanja iz BC-centra v Bruslju. Vse podrobnejše informacije lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2, 63320 Velenje, telefon: 063/856-920. COSTISCE PRI VIDI ZAVOD NJE OBVEŠČA VSE CENJENE STRANKE, DA BODO IMELI ZARADI DOPUSTA OD 5. DO 20. JULIJA ZAPRTO. liC t^ZAUPANJ* XAHVAOOI«0«ZWPOROiA»0' Zveza potrošnikov Slovenije Je neodvisna in neprof-itna organizacija, ki naj bi združevala potrošnike in jih ščitila pred tistimi oblikami nepravilnosti, ki se v potrošništvu dogajajo. V Sloveniji Zveza potrošnikov deluje 5 let in nima nič skupnega z nekdanjimi sveti potrošnikov, ki so pred leti delovali po krajevnih skupnostih. Območne skupnosti zveze potrošnikov v Velenju zaenkrat še ni, obstaja pa že iniciativni odbor, ki ima nalogo, da Območno skupnost zveze potrošnikov postavi na noge. Iniciativni odbor vodi Janez Pelko in z njim smo se prejšnji teden tudi pogovarjali. V Območno skupnost zveze potrošnikov Velenje bodo povezani potrošniki iz občin Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Mozirje, Nazaije, Ljubno, Gornji Grad in Luče. Področje torej, ki ga pokriva tudi Območna gospodarska zbornica Velenje. d Čeprav Zveza potrošnikov Slovenije deluje šele pet let, pa ima za seboj že precej uspehov? "Pred 14-imi dnevi smo praznovali 5-letnico in se pri tem spomnili tudi težkih začetkov. Zveza potrošnikov namreč trenutno deluje še brez ustrezne zakonodaje. V drugi obravnavi je zakon o varstvu potrošnikov, računamo, bo letos sprejet in s tem bo dana osnova za organizirano delo vnaprej. Je pa v teh letih Zveza potrošnikov postala upoštevanja vreden nasprotnik." O Kaj lahko naredi potro- šnik na tem območju, če meni, da so kršene njegove pravice? Na koga se lahko obrne? "Zveza potrošnikov seveda ne more biti osredotočena samo na center, kot je Ljubljana, zato je predvideno, da se bo v Sloveniji organiziralo 12 svetovalnih pisarn, ki bodo delovale na določenih območjih. V njih bodo delali svetovalci, ki bodo dajali brezplačne nasvete potrošnikom, tako s področja nakupov in prodaje, kot tudi bančnih storitev, zavarovalništva, otroškega varstva ... V Velenju se Janez Pelko (foto: vos) območna pisarna zdaj šele postavlja." d Zaradi kakšnih problemov pa se potrošniki najpogosteje obračajo na Zvezo potrošnikov? "V Velenju še nimamo izkušenj, toda ko so ljudje zvedeli za to dejavnost incia-tivnega odbora, je že bilo nekaj vprašanj v zvezi z nepravilnostmi v trgovinah, vendar to ni osnovna dejavnost Zveze potrošnikov. V Ljubljani in tistih pisarnah, ki so že odprte, pa gre v glavnem za stanovanjske in komunalne probleme." □ Imate v Zvezi potrošnikov recimo tudi odvetnike, ki zastopajo potrošnike, recimo na sodiščih? "Osnovna dejavnost Zveze je pomagati ljudem, ki si želijo pomagati in svetovanje je brezplačno. Svetovalec pa mora vedeti, kam naj vas napoti, ko mu boste razložili določen problem, vendar ne v smislu marketinškega ponujanja storitev. Če boste iskali, recimo, pomoč s področja trgovine, ne boste šli k tistemu, ki je strokovnjak za šolstvo." G Kaj bi radi še posebej podčrtali ob koncu pogovora? "Ker takšna organiziranost potrošnikov zahteva določena sredstva, ki pa jih nihče nima in tudi ne da, predvideva zakon o varstvu potrošnikov, ki je v sprejemu pri vladi Republike Slovenije, Urad za potrošnike, ki bo razpisal koncesije za javne službe v zvezi z varstvom potrošnikov. Na ta razpis se bomo prijavili in če bomo imeli takšno pomoč od ustreznih organov, kot jo imamo doslej, potem bomo imeli pogoje za prijavo na razpis. Ti pogoji pa so: ustrezen stalni prostor s komunikacijskimi povezavami, pravi svetovalec in nekaj sredstev za sodelovanje pri Zvezi potrošnikov za konkretne nasvete. V veliko pomoč mi je že doslej župan Mestne občine Velenje, ki z razumevanjem spremlja naše delo, daje tudi pobude, in direktor Območne gospodarske zbornice Velenje, ki mi je prvi pomagal, dal na razpolago prostor, telefon in faks, da sem sploh lahko začel z aktivnostmi." ■ Milena Krstič - Planine 6 _ __1_ J^H^__ 1 • 1' iiiiifri''iiiiiiMiiffv,; Srečajte z^Oskarjem Sovincem Akvarel ni edini. ki ga V minulih dneh se je Šalečanom predstavil na dveh manjših razstavah; prva je postavljena v šoštanjski Ljubljanski banki, druga v novi velenjski menjalnici Fortuna. Čeprav ima rad tudi druge slikarske tehnike, največ ustvarja v akvarelu in tudi tokrat se predstavlja z njim; v Šoštanju s cvetjem, v Velenju pa s ciklom akvarelov umirajočega primorskega mesta Štanjel. Oskar Sovine je domačin, član Šaleških likovnikov že od samega začetka. "Kot soustanovitelj tega društva sem čutil, da združimo naša videnja v slikarstvu, skrajšamo pot do uspehov in spoznanj slikarskih tematik. Sam rišem, odkar pomnim, preden je bilo ustanovljeno društvo, sem se povezoval z raznimi slikarji. Zelo zgodaj sem spoznal Doro Plestenjak in Franceta Slano. Onadva sta mi pokazala pot, odprla oči za drugačno gledanje slikarstva, kot sem ga zaznal prej." Od takrat naprej so tekla leta ustvarjanja, iskanja samega sebe in slikarskih poti. "Na srečo je desetletje druženja pri Šaleških likovnikih bilo uspešno in plodno, tudi materialno so nam veliko pomagali; delali smo z najboljšimi mentorji, akademskimi slikarji, s katerimi smo se izobraževali čez vsako zimsko obdobje. Pri tem smo spoznavali vse zvrsti slikarskih tem. Rdeča nit naših srečanj pa je bil akvarel." Akvarel pa je tudi tista tehnika, ki jo Oskar najpogosteje uporablja. Pa ne zato, ker bi mu bil najbližji. "Mislim, da je akvarel zahtevna tehnika, vendar glede na minimalne potrebe, da se človek po delu usede in izlušči iz sebe notranjo napetost, je akvarel najbolj "mami" primeren, ker zahteva najmanj priprav. In kaj najraje upodablja? "Rad imam razgibano življenje in različne načine risanja. Čeprav sem prej rekel, da ustvarjam največ v akvarelu, mi je grafika ali kiparstvo ali olje prav tako pri srcu. Najbolj in največkrat pridem v stik z naravo, ki je tudi del moje sprostitve; naj bodo to cvetlice, drevje, gozd, voda ... Slovenija je prečudovita, nikoli ne bom mogel upodobiti vsega, kar si želim. To je prvi moto mojega risanja. Drugi je človek. Portret, posebej starejših ljudi aH otrok. Svojo draž ima tudi akt, ki ga gojimo že vrsto let in spoznavamo ob naših mentorjih." V vsem tem času je imel Oskar močno podporo v svojem podjetju, Gorenju, kjer je aranžer. "Spoznali so, da je moje aranžersko delo povezano tudi z umetnostjo, če je človek v trendu dogajanj, se tudi aranžiranje odraža v tem." V vseh teh letih ustvarjanja je imel ogromno razstav, tako skupinskih kot samostojnih, točne številke sploh ne ve več. Tudi omare doma se šibijo pod porisanimi polarni, vseh svojih del pa ne zna več našteti. Skozi zimska ustvarjanja, kot jim pravi on, nariše tudi do 300 akvarelov. "Seveda ni vse dobro. Če iz 100 del izbereš tri, štiri dobre, je v redu. Opažam, da so neke slike drugačne od drugih in imajo to, kar slikarji iščemo, imajo neko sporočilo v sebi." Lepih spominov na vsa ta ustvarjalna leta je ogromno, vendar je nekaj takih, ki so mu še posebej dragi. "Mogoče je to moja samostojna razstava v slovenjegraški bolnici ob moji 50-letnici - bila je nekak presek Tednu ^upokojencev^dodal^ kamenček tudi^Marjan Vodišek Risbe in ilustracije mojega dela, ki je imel že bolj svojstveno noto slikarja, moje osebnosti." Še in še sva govorila, saj je Oskar Sovine tudi zanimiv sogovornik, ki veliko pozornosti posveča nenehnemu izobraževanju in seveda svoji strasti -ustvarjanju. ■ Bojana Špegel V sklopu prireditev ob Tednu upokojencev je v avli zgradbe mestne občine Velenje razstavljal risbe in ilustracije Marjan Vodišek iz Velenja. Razstava je bila na ogled do 28. junija in mnogi, ki avtorja poznajo, in tudi tisti, ki so se z njegovimi risbami in ilustracijami morda srečali prvič, so si jo z zanimanjem ogledali. "Modro je izbral poklic litografa," je v spremeni besedi ob razstavi zapisal Ljuban Naraks, "ker je prirojeno slikarsko nadarjenost kasneje smiselno povezal z delom, ki ga je v delovnem okolju lahko najbolje in koristno uporabil. Maijana Vodiška smo posredno največkrat prepoznavali v ozadju narisanih odrskih scen, reklamih panojev z javnimi sporočili, knjižnih in časopisnih ilustracij in vinjet. Med nami je bil zaradi tega anonimno prisoten, morda tudi zaradi njegove preprostosti, nevsiljivosti in enostavnosti. Povsem drugačen pa je na svojem ljubiteljskem polju, kjer pokaže colovito osebnost talentiranega in razgledanega slikarja in poznavalca stvari, ki jih tankočutno zazna na mnogih popotovanjih po slovenski deželi." M mkp ■Zgodilo se je... 6. malega srpana Leta 1919 Slovenski narod je tega leta objavil zares kratko notico o našem velenjskem rojaku: "Poverjenik za uk in bogočastje dr. Karel Verstovšek tekoči teden ne sprejema strank." Mi bi samo dodali, da bo tudi letos v dneh, ki prihajajo, težko dobiti ne samo ministre, kot je bil dr. Verstovšek, ampak tudi mnogo nižje uradnike. Leta 1957 Zopet je tu poletje in s tem seveda tudi "čas kislih kumaric" oziroma čas, ko je bilo objavljenih novic iz Šaleške doline v slovenskem časopisju še manj kot ponavadi. Časopis, ki nam v taki zagati skoraj vedno "priskoči" na pomoč, je celjski Savinjski vestnik, ki je kljub poletni vročini in dopustom le objavil tudi kakšo novico iz naše doline. Današnja novica ima naslov "Regulacija Pake uspešno poteka": "Lani so v Velenju zreguli-rali 300 m dolgo strugo Pake. V delovno akcijo je bilo vključenih 10.000 ljudi, ki so opravili 38.000 udarniških ur. Poleg regulacije so uredili krasen stadion, ki je mikaven okras Velenjskemu jezeru. Uredili so cesto okrog jezera, 2 otroški igrišči, igrišča za odbojko, mali rokomet in košarko, 3 smučarske skakalnice v Starem trgu ter letni kino ob jezeru. Letos se je kmalu spomladi sestal delovni štab, ki ga vodita rudnik in SZDL, formiral posamezne pododbore in sklenil takoj nadaljevati s prostovoljnim delom. Velenjski rudarji so začeli urejati okolico ob novih hišah in stanovanjskih blokih in jo spremenili v cvetlični park. S prvim junijem t.l. pa so znova zgrabili za krampe in lopate in delo ob Paki je zaživelo. Velenjčani vedo, da morajo odstraniti nevarnost poplav. 1700 metrov dolgo strugo do Šaleka bodo uredili še letos. To potrebo narekuje stanovanjska izgradnja, gradnja kulturnega doma, delavskega kluba in menze, zdravstvenega doma in upravnega poslopja rudnika. Letos je 427 stanovanj v gradnji. Do leta 1963 pa bo zgrajenih 1747 družinskih in samskih stanovanj. Takrat bo rudnik dajal 3 milijone ton lignita, njegov kolektiv pa se bo trikratno pomnožil. Tako lahko razumemo, zakaj je regulacija tako nujen komunalni problem. I Računajo, da bodo s pros- j tovoljnim delom pri regulaciji. Pake letos prihranili skupnosti I sredstva za 40 stanovanj. Vzporedno z regulacijo bodo I na prostovoljni bazi zgradili še. vodovod za trg Velenje in | Staro vas, tlakovali cesto, ure-. jevali republiški rudarski) muzej na starem Velenjskem. gradu - želeli pa bi še zgraditi | zimski plavalni bazen za športno izživljanje mladine v zimskem času." Ko beremo take in podobne članke o prostovoljnem. delu v Velenju in ko se pogo-1 varjamo z ljudmi, ki so sodelovali pri tem delu, vidimo, da so se takrat ljudje kljub ■ vsemu imeli kar lepo in da | jih je večina na prostovoljno delo zares hodila prostovoljno, nekateri celo z navdušenjem! ■ Damijan Kljajlč^ Izidu Krajevnega leksikona Slovenije na rob Eden največjih zalogajev slovenskega založništva v letu 1995 je nedvomno uspešna izdaja Krajevnega leksikona Slovenije. Po Krajevnem leksikonu Dravske banovine, ki je izšel leta 1937, in po Krajevnem leksikonu Slovenije, ki je izhajal v štirih knjigah med leti 1968 in 1980, je to (šele) tretja izdaja takšne zasnove in takšne ambicije. Ta ekskluzivnost daje seveda projektu še dodaten mik. Odgovornost avtorjev posameznih gesel pa je seveda zaradi tega toliko večja. Razumljivo je bilo veliko zadovoljstvo, ko smo prejeli v roke še po sveži barvi dišeči izvod Leksikona. Pred nami je izredno bogata in estetsko opremljena knjiga, ki jo dopolnjuje še simpatično narejen mali Atlas Slovenije. V Leksikonu najdemo na 638 straneh opise 5981-tih naselij. Od teh jih je 464 predstavljeno tudi s slikami (večinoma gre za zračne posnetke). Nas seveda najbolj zanimajo naši, šaleški kraji. Našteti in z daljšimi ali krajšimi opisi so predstavljena vsa naselja v dolini, celo za Družmirje se je našel prostor, tako da še bolj pade v oči, da ni posebnega opisa za Šalek in Pesje. Gotovo pa je, da je to problem Velenja in ne ses-tavljalcev seznama krajev, saj smo sami krivi, če nismo znali ohraniti vsaj imena Šalek - kraja, po katerem nosi ime cela dolina, kot samostojno entiteto. Ob prebiranju posameznih opisov pa presenečeni opazimo, da je v Leksikonu cela vrsta napak, ki jih preprosto ne bi smelo biti. Če vzamemo, da je ime nemškega generala Lohra ter graščine Gutenbiichel narobe zapisano zaradi tiskarskega škrata, pa so nekateri opisi naravnost neoprostljivo nenatančni. Opozoril bi rad na največje napake. Na straneh 322 in 323 najdemo opis kraja Ravne. Opis se začne z: "Razloženo naselje sredi(!) Velenjske kotline...", v podpisu pod fotografijo pa: "Ravne, razloženo naselje na severu (!) Velenjske kotline..." (Klicaja sta moja.) Gotovo je, da je podpis pod sliko mnogo bolj natančen. Ime graščine Gutenbiichel pa ni "tudi Marovški dvorec". Temveč ali Gutenbiichel (dr. Stopar dopušča tudi zapis Gutenbihl) ali dvorec Ravne ali pa kar Marof in nič drugače. V opisu Paškega Kozjaka ne najdemo niti z besedo omenjene cerkve sv. Jošta, čeprav so sicer, kot je tudi edino pravilno, vestno naštevane tudi manjše cerkve po posameznih krajih. Večje pomanjkljivosti so pri opisu kraja Šoštanj. Avtorica opravi s trško cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata zgolj z omembo, niti z besedo pa ne omeni ohranjenih zgodnjegotskih fresk v bivšem romanskem prezbiteri-ju, ki jih je dr. Zadnikar označil za stilno in po tehniki zelo važne slikarije. Njihov pomen je veliki poznavalec postavljal ob bok najvažnejšim gotskim slikarijam na Slovenskem. Večje napake so tudi pri delu, ki govori o šoštan-jskih gradovih. Ime Pusti grad, ki ga uporabi avtorica, je ljudsko in nikoli ni bilo in tudi ne more biti uradno ime starega gradu Šoštanj. Ime Pusti grad je stavba vendarle lahko dobila šele, ko je grad opustel! Zato je edino pravilno uporabljati v literaturi uradno ime gradu, ki je kar "grad Šoštanj" in nič drugače. Ime Pusti grad je seveda povsem primerno za razne turistične prireditve, gasilske veselice ipd. Prav zanima me, kako je avtorica prišla do prve omembe šoštan-jskega gradu v letu 1318! Spodaj podpisani sem v članku Šoštanjski vitezi ali vitezi iz Šoštanja, Šaleški razgledi 8, Velenje 1992, uspešno dokazal, da poznamo šoštanjske viteze že od konca 12. stoletja dalje in daje torej vsaj že od takrat stal tudi grad Šoštanj. To potrjuje tudi stavbna analiza ruševin, ki postavlja nastanek gradu v sredino 12. stoletja; vse skupaj pa so prevzeli že tudi drugi avtorji (prim. dr. Dušan Kos, Med gradom in mestom, str. 99, Ljubljana 1994). Če pa te najnovejše literature avtorica vendarle ni poznala, bi bila pravilna letnica še vedno 1311 in ne 1318. Največ napak je pri tekstu o Velenju. Velenjski grad se ne omenja prvič leta 1322. Iz tega leta je res ohranjena listina, v kateri je grad prvič eksplicitno omenjen kot "veste Welen", toda to ne more veljati za prvo omembo velenjskega gradu, saj bi za bralca, ki se bo z Velenjem prvič ali sploh edinič seznanil preko članka v leksikonu, to pomenilo, daje grad nastal takrat. Res pa je, da se že leta 1270 omenjajo velenjski gradiščani in da je torej grad stal že vsaj 50 let prej. Petdeset let se morda nekomu zdi malo, vendar je potrebno poudariti, da govorimo ravno o času, ko se je romanika umikala gotiki in teh petdeset let, če nič drugega, loči še romanski grad od že gotskega. V gradu ni "muzej z rudarsko, etnografsko, afriško, slikarsko in zgodovinsko zbirko", saj je težko govoriti o etnografski in zgodovinski zbirki, kot sta to bili včasih. So pa zato ostale neomenjene zbirke cerkvene umetnosti iz Škalske cerkve, razstavljeni so ostanki mastodonta, predstavljeni pa sta tudi trgovina in gostilna iz tridesetih let tega stoletja. S prvo omembo gradu Šalek je enako kot pri velenjskem gradu. Prva omemba gradu ni iz leta 1287, temveč iz leta 1154. Grad Turn pa nima kaj delati pod geslom Velenje, temveč bi moral biti opisan pod geslom Škale, kamor je grad vedno sodil. Za konec še dva citata iz omenjenega gesla. Citat številka ena: "V Velenju sta dve cerkvi: v starem delu mesta stoji župnijska cerkev karmelske Matere božje, v Šaleku pa poznogotska cerkev sv. Andreja". Vprašanje: Kaj se je za Boga zgodilo z najstarejšo in največjo cerkvijo v Velenju, sv. Martinom, da ga ni več? Citat številka dve: "Do leta 1954 sta vidno izstopali stari jedri Velenja: tržno usmerjeni stari del pod gradom, ki je bil prvotno kmečki zaselek Stara vas, in takoj po 2. svetovni vojni zgrajeni del Novega Velenja vzhodno od rudniškega starega jaška." Staro Velenje nikoli in nikdar ni bilo Stara vas! Res pa je, da je v srednjem veku Stara vas nosila nekaj časa ime Staro Velenje zato, da sojo lahko ločili od takrat novo nastalega trga "Novega Velenja" Čeprav to ni vse, bodi ( Morda se bodo komu zdele pripombe malenkostne in iskanje dlake v jajcu. Toda naj samo še enkrat spomnim, da govorimo o knjigi, ki se je ne piše vsako leto na novo, temveč o dokumentu, ki bo osebna izkaznica naših krajev še dolg-o časa, in če ima čmolasa lepotica v svoji osebni izkaznici zapisano, da je moški, bo gotovo imela svojevrstne težave prepričati policaja na cesti, daje vendarle še vedno ona. ■ Tone Ravniku I 6. julija 1995_REPORTAŽA_MS CAS zanje vsako leto več zanimanja. Vsa športna tekmovanja so odlično uspela, tudi vreme nam je služilo, razen pri petju na vasi. Vzdušje je bilo povsod športno in borbeno, predvsem zares prijetno, zmagovale pa so tiste ekipe, ki so se tudi sicer med letom pridno pripravljale. Razveseljivo je, da so letos množično nastopale tudi ženske ekipe. V bodoče bomo torej morali na zvezi in v posameznih društvih še okrepiti športno in rekreativno dejavnost, saj si tega upokojenci močno želijo." Nepozabno doživetje na Rogli Tri zaslužena priznanja Karlu Uranjeku Teksti in slike: Bogdan Mugerle Vrhunec letošnjega tedna upokojencev iz občin Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje je bilo sobotno nepozabno srečanje na Rogli. Medobčinska zveza društev upokojencev Velenje je namreč tudi letos na ta del Pohorja s šestimi avtobusi popeljala preko 300 upokojenk in upokojencev iz vseh štirih društev. Nekateri so bili na Rogli prvič, mnogi že večkrat. Med potjo so se najprej ustavili v Frankolovem in položili vence na tamkajšnjem grobišču. Srečanje na Rogli so pričeli z zabavnimi in športnimi igrami na prostem. Največ veselja in smeha je bilo gotovo pri vlečenju vrvi, kjer so bile med upokojenkami "najmočnejše" Velenjčanke, med upokojenci pa člani društva iz Pesja. Tisti, ki niso sodelovali na raznovrstnih igrah, so družno zapeli ob spremljavi zvokov šestih harmonik. Bolj se je bližal čas kosila, bolj je postajalo veselo in živahno. Mnogi so dejali, da že dolgo niso tako uživali in se sprostili ter iskreno poudarili, da si vzamejo vse premalo časa za takšna in podobna srečanja, tekmovanja in druženje. Svoje je vsemu veselju dodalo še lepo vreme. Po "napornih" tekmovanjih je kosilo vsem še kako teknilo, za tem pa so razglasili rezultate in podelili praktične nagrade. Med gosti na Rogli so bili tudi šoštanjski župan dr.Bogdan Menih, predstavnik mestne občine Velenje Peter Kovač, predsednik DU Maribor Center Rafko Žager in drugi, ki so zbranim spregovorili in jim Vlečenje vrvi Je bila "poslastica" za tekmovalce In navijače zaželeli dobro počutje in veselo razpoloženje. V kulturnem sporedu so sodelovali recitatorji in pevci mešanega pevskega zbora DU Šoštanj. Ob tej priliki so nekdanjemu tajniku velenjskega društva upokojencev Karlu Uranjeku za dolgoletno nesebično delo in prizadevnost na vseh področjih podelili priznanja Zveze društev upokojencev Slovenije, Medobčinske zveze društev Velenje in velenjskega društva. Sledilo je družabno srečanje, mnogi so se veselo zavrteli, ob 19.uri pa so so se vsi udeleženci s polno mero zado- voljstva in predvsem lepega občutka, da še niso pozabljeni, odpeljali nazaj na svoje domove. Predvsem velja zahvala Medobčinski zvezi društev upokojencev Velenje za odlično izvedbo letošnjega tedna upokojencev, vsa društva, ki so organizirala posamezna tekmovanja in prireditve, upokojenke in upokojenci pa se iz vsega srca zahvaljujejo vsem, ki so vsak na svoj način omogočili lepe prireditve in enkratno srečanje na Rogli! Pesem In harmonika sta se slišala daleč naokrog Medobčinska^zveza društev upokojencev Velenje Trinajsti in najlepši teden upokojencev tojšni teden Je Medobč-hsk$ zveza društev upoko-mev Velenje že trlnajstič apored več kot uspešno uvedla teden upokojencev. Udeležba na tekmovanjih i bila doslej naštevilč-nejša, kar pomeni za orga-šatorje lepo priznanje, mda pa so tokrat prvič tekmovali, nastopali in se veselili upokojenci štirih iništev iz treh novih občin. 1 vseh krajih, kjer so bila tekmovanja, so se gos-I zares lepo potrudili, tekmovanja so izvedli t zorno, predvsem pa v odovoljstvo vseh nastopajočih in njihovih navijačev. ŠMARTNO OB PAKI -Streljanje z zračno puško Letošnji teden upokojencev so aričeli v ponedeljek v Šmartnem » Paki. Tekmovanje v streljanju zračno puško je izvedlo domače društvo upokojencev, ob dveh iipah gostiteljev pa so nastopile ieekipe iz Šoštanja, Pesja in Velenja. Najuspešnejši so bili Velenjčani s 628 krogi, na drugo a tretje mesto pa sta se uvrstili ikipi Šmartnega ob Paki. Med »samezniki je največ krogov astreljal Stane Rek iz Velenja, Med najbolj priljubljene igre gotovo sodi šah drugi je bil Franc Tanjšek iz Šmartnega ob Paki in tretji Jože Orlačnik iz Velenja. VELENJE - Balinanje Drugi tekmovalni dan so se upokojenci pomerili v balinanju na štiristeznem balinišču ob velenjskem letnem bazenu. Nastopilo je šest moških ekip: Šoštanj, Velenje (Levi in Desni breg), Podkraj - Kavče, Pesje in Šmartno ob Paki, z njimi so bile tudi štiri ženske ekipe: Velenje, Podkraj - Kavče, Pesje in Šmartno ob Paki. Vrstni red moških ekip: Velenje - Levi breg, Pesje in Velenje - Desni breg, pri ženskah pa: Velenje, Šmartno ob Paki in Podkraj - Kavče. Največ točk pri moških je dosegel Rudi Hudarin, pri ženskah pa Marica Največ kegljev je podrla prv$ ekipa Šmartnega ob Paki, druge so bile upokojenke iz Velenja, tretji pa upokojenci ekipe Velenje - Levi breg. Med moškimi je bil s 70 keglji najboljši Kušnik, med ženskami pa Štefka Drolc, ki je nodrla le kegelj tpanj. ŠOŠTANJ - Sah Šoštanjčani in četrti šahisti Podkraja - Kavče, pri posameznikih pa se je najbolj izkazal Miha Pevnik (Levi breg). VELENJE - Ulov rib V petek so upokojenci preverili srečo v ulovu rib ob velenjskem turističnem jezeru. Bencik. ŠMARTNO OB PAKI -Rusko kegljanje Kegljanje z vrvico - rusko kegljanje - je tudi pri nas vse bolj priljubljeno. Takšno tekmovanje so v tednu upokojencev izvedli letos prvič, ker "pravo" kegljišče v Šoštanju obnavljajo. Tekmovanje je uspešno izvedlo šmarsko društvo upokojencev, nastopilo pa je devet ekip - iz Velenja dve moški in ena ženska, dve moški ekipi iz Šoštanja, tri iz Šmartnega ob Paki ter ekipa iz Podkraja-Kavče. Glede na veliko zanimanje in lepo udeležbo so se organizatorji odločili, da bodo to zvrst kegljanja uvrstili v redni program prihodnjih tednov upokojencev. Pevci In pevske so navdušili polno dvorano Šahovsko tekmovanje že nekaj let zapovrstjo prirejajo v šoštanjskem domu upokojencev in tudi v petek je bilo tako. Za šahovnicami se je zbralo šest moških štiričlanskih ekip. S šahovskimi figurami so bili najspretnejši upokojenci Velenja - Levi breg, drugi so bili igralci Velenja - Desni breg, tretji Na bregu se je dopoldne zbralo šest tričlanskih ekip, po dve iz Velenja in Šmartnega ob Paki ter po ena iz Šoštanja in Pesja. Prave ribiške sreče tokrat ni bilo, na trnek se je prijelo le nekaj "drobiža". Najuspešnejša je bila ekipa Šoštanja pred prvo in drugo velenjsko ekipo, med posamezniki pa je bil najboljši Silvo Koželjnik iz Šoštanja, ki mu je tehtnica pokazala 700 gramov ulovljenih rib. PESJE - Petje na vasi Stalnica programa tedna upokojencev je tudi kulturna prireditev "petje na vasi", ki sojo tokrat izvedli v Pesju. Žal jo je vreme domačemu društvu upokojencev zagodlo, zato so prireditev namesto na prostem morali izvesti v tamkajšnjem domu krajanov. Nastopilo je pet zborov -moški in ženski iz Velenja, mešani iz Šoštanja, moški iz Vinske Gore in ženski zbor iz Slovenj Gradca, ki je vsako leto gost te priljubljene prireditve. Nastop so tokrat popestrili recitatorji Marija in Franc Hudomal, Juli Mlinar in Ana Meža iz Šoštanja ter Vlado Videmšek iz Velenja. Pozdravni govor je pripravil predsednik DU Pesje Franc Borovnik, na koncu pa je vsem spregovoril še predsednik IO Medobčinske zveze društev upokojencev Velenje Hubert Mravljak. Vsi zbori so prejeli pisna priznanja, zborovodje rudarsko svetilko v spomin na to prijetno srečanje, obiskovalci, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, pa so vse nastopajoče nagradili z gromkim ploskanjem. Sklepni in najlepši del tedna upokojencev je bil v soboto, l.julija, na Rogli. Povedali so: Precej je že zapisanega o letošnjem že trinajstem tednu upokojencev, brez mnenj in občutkov udeležencev pa tudi tokrat ne gre. Prvi je na vrsti predsednik DU Šmartno ob Paki Franc Korbar. odbor, so pa to člani, ki so najbolj zaslužni za uspešno delo društva. Rad bi se zahvalil Medobčinski zvezi društev upokojencev Velenje, ki nam je zaupala organizacijo petja na vasi, in vsem našim članom, ki so kakorkoli prispevali, da smo prireditev uspešno izvedli." Prvič je bila na Rogli Antonija Laznik iz Šoštanja: "Menim, da naše društvo deluje odlično in resnično skrbi za nas upokojence, oba z možem pa prepevava v mešanem pevskem zboru. Lepih občutkov na Rogli preprosto ne znam opisati. Srečaš se z vrstniki in poklepetaš o tem in onem, razvedriš se, res - zelo je prijetno. Organizacija je odlična in upokojenci smo resnično veseli ter hvaležni. Ja, tudi tekmovala sem in pri metanju krogov na steklenice "prislužila" buteljko." Ivan Hojan je dolgoletni športni referent pri velenjskem društvu: "Število športnih panog v tednu upokojencev je sicer že nekaj let enako, je pa "Naše društvo samostojno deluje že 21 let in šteje 500 faov, Ob vsej redni dejavnosti smo letos obnovili notranjost našega doma in njegovo okolico. Veseli smo, da smo prav mi v aaši novi občini pričeli prired-iive ob tednu upokojencev v streljanju z zračno puško in izvedli še tekmovanje v ruskem kegljanju, ki je upokojenke in upokojence še posebej navdušilo. Naše društvo je na tekmovanjih nastopilo s kar šestimi ekipami. Jasno je, da naš namen niso vrhunski dosežki, najpomembnejše in najlepše je sodelovati in se sprostiti." Predsednik DU Pesje Franc Borovnik pravi takole: "Naše društvo je po številu članov najmanjše, le 250 nas je. V njem deluje pet sekcij, žal za vse dejavnosti nimamo primernih prostorov, imamo pa lepe možnosti za naše delo v domu krajanov. Srečanja na Rogli seje udeležilo dvajset članov našega društva, izbral jih je upravni RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK* RADIJSKI MOZAIK KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, LJUBIJO, OBUUBUAJO, LJUBIJO... NEW POWER GENERATION - EXODUS i I I I Ne vem sicer kakšno preselitev so imeli v mislih, ko so izbirali J ime tega albuma (EXODUS), toda NPG (New Power Generation) I se daleč od tistega kjer so bili prej vsekakor niso prestavili. Go- | vorim seveda o osnovni glasbeni usmeritvi. Zakoreninjeni globo- | ko v dolgoletno tradicijo funkya, so danes prav gotovo ena . najpomembenjših gonilnih sil modernega funka, ki ga nekateri im- ■ enujejo kar new funk. Že samo dejstvo, I da so pravzaprav nastali ob enem največjih glasbenikov današnjega časa, človeku, ki se je nekoč imenoval Prince in katerega I ustvaijalni potencial I bo morda svojo pravo potrditev (kljub nespornim ugodnim I kritikam in velikemu komercialnemu uspehu) doživel šele ___po njegovi smrti, priča, da so NPG vrhunski glasbeniki. Prince jih sicer ne bi izbral. Serija albumov | in veliko število odličnih skladb, so v dolgoletnem sodelovanju teh dveh veličin pustili sledove na teh odličnih aglasbenikih. Zato je album EXODUS kljub temu, da Prince ni na ovitku omnenjen niti | z besedo, močno princovski. Ko ploščo vzamete iz umetelno, v | maniri ameriške črnske kulture psihadeličnega kiča oblikovanega ovitka, na katerem je sicer nebroj nepreglednih in neuporabnih podatkov o avtorjih in izvajalcih glasbe, najdete na jjrav tako umetelno potiskanem disku seznam kar 21-ih indeksov. Ze zdrava pamet vam da vedeti, da na plošči, na kateri je zaradi tehničnih omejitev po sedaj veljavnih standardih za največ dobrih 70 minut glasbe, najbrž ni 21 skladb, saj ne gre za dvominutne skladanje tipa kitica- I refren-kitica-solo, kakršnih smo sicer vajeni iz kompilacij tako | imenovanih zlatih let naših staršev. Pravih skladb je na plošči pravzaprav le osem. Vse ostalo so od dvajset sekund pa vse tja do treh minut in pol dolgi dialogi in monologi, postavljeni navadno I v okolje kakega javnega kraja z veliko hrupa, kakršnih smo sicer | vajeni s številnih stvaritev urbane črnske glasbe. Medtem ko pri i prvih treh poslušanjih ti kratki posnetki še pomenijo zabavo in . vzbujajo poslušalčevo zanimanje, pa slej ko prej postanejo dober I razlog za preverjanje delovanja skip funkcije na vašem CD play- | erju. Zato pa so tiste prave skladbe res prave. Vrhunski funk na | kakršnega naletimo v skladbah GET WILD, NEW POWER SOUL, J THE GOOD LIFE, RETURN OF THE BUMP SQUAD in BIG I FUN, pomeni vrhunec zlitja modeme tehnike, dobrega občutka in | bogate tradicije te zvrsti glasbe. Podobno velja tuudi za tri nekoli- I ko počasnejše, baladno obar- ■ _ vane skladbe COUNT THE J DAYS, CHERRY, CHERRY | in kar deset minut trajajočo I HALLUCINATION RAIN. . Teh osem skladb pa je tudi J osem zelo dobrih razlogov, da I ta plošča najde mesto v | fonoteki vsakega pravega dis- i kofila, čeravno mu ta zvrst J glasbe ni ravno pri srcu. ■ Mitja Čretnik | MAX club vabi MAK MAX MAK MA.X Vsak petek in ssbtto NAJBOLJŠA GLASBA MAK. MAX M.AK MA3C ZUR DO JUTRA MESTNA OBČINA VELENJE Vse občane Mestne občine Velenje obveščamo, da je župan izdal sklep o javni razgrnitvi Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN Trebuše - varianta II. V skladu s tem sklepom bodo spremembe Odloka razgrnjene do 3. avgusta 1995 v prostorih avle stavbe sodišča in prostorih krajevne skupnosti Staro Velenje. Fizične in pravne osebe lahko v času razgrnitve podajo pisne pripombe in mnenja na krajih razgrnitve ali pa jih pošljejo Upravi občine Velenje, Titov trg 1, Velenje. Mestna občina Velenje LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo na Radiu Velenje in TV Kanalu 8 ter vsak četrtek v tednilu Naš čas. V nedeljo, 2. julija, ste glasovali takole: 1. PTUJSKIH 5: "Pa brez zamere"........k...............9 glasov 2. FANTJE IZPOD ROGLE: "Gorski kralj"..........8 glasov 3. SLAVČEK: "Naš pozdrav".............................!.. 7 glasov 4. ZEME: "Slovenska polka"..................................5 glasov 5. MLADI PRIJATELJI: "Zapojte z nami"............2 glasova Predlogi za nedeljo, 9. julija: 1. AS: "Športna" 2. AVSENIKI: "Nobena ni lepša kot moja" 3. PODKRAJSKI FANTJE: "Mlada polka, stara polka" 4. SLOV. MUZIKANTJE: "Vsak se z nami veseli" 5. SVETLIN: "Gasilska veselica" ■ Vili Grabner Bogato in uspešno leto Centra srednjih šol Za najuspešnejše priznanja i I Mira je v Kanadi, I Boris v ZDA (no, I recimo da sta ta hip | na meji, pa je eden | od njiju že na drugi | strani) Bojana na ■ Hrvaškem, Stane J se odpravlja na ■ Švedsko, Brko raz- I mišlja o Makedo- | niji. Leši pa ostaja | zvest Sloveniji in ■ tabornikom in je že . v Ribnem. P.S. namenjen I Tatjani Podgoršek: | Hitro se vrni! Po- | grešamo te. mkp | Konec lenarjen- | ja. (foto:vos) j _______I Šolsko leto 1994/95 so zaključili tudi na Centru srednjih šol v Velenju. Na najlepši način, z zaključno slovesnostjo, ki so jo pripravili prejšnji teden, v sredo, 28. junija, v dvorani kulturnega doma Velenje, kjer so najpri-zadevnejšim dijakom in učiteljem podelili tudi priznanja. Kar 70 dijakov Centra srednjih šol sije letos zaslužilo posebno pohvalo ali priznanje, pet pa se jih ponaša z zvenečim nazivom učenca leta. Na Gimnaziji so se odločili kar za dva učenca leta: Andrejo Zapušek in Damirja Ver-deva, na Srednji rudarski šoli Damjana Hanna, na Srednji elektrotehniški in računalniški šoli Vladimirja Brajerja, za učenca celotnega Centra srednjih šol pa so izbrali dijaka 4. letnika srednje računalniške šole Boštjana Stra- zgodovini z zunanjimi ocenjevalci, udeležili pa so se je tudi na strojni in računalniški srednji šoli. Tudi učitelji in vzgojitelji so v tem šolskem letu naredili veliko za lastno izobraževanje." Na svoj način zgovorno o dobri žetvi govori tudi število priznanj in pohval, ki so jih letos podelili učencem in dijakom. "Prijetno presenečeni smo se komaj odločili. Bilo je veliko pomembnih uspehov, ki jih velja pohvaliti. Podelili smo 70 priznanj in pohval dijakom in 20 sodelavcem in kolegom. Dijaki so prejeli priznanja za izjemne dosežke, nekateri za odličen uspeh v vseh štirih letih, drugi za uspešnost na področju raziskovalnega dela, za tekmovanja izven regije, tudi v državnem merilu," pravi Peter Robida. ■ mkp Kljub klimi je vroče! "Gospa, vi nimate pravega. Kam pa vi gledate? Čakajte gospa, a imate vi še sivega, tistega iz leta 1990? Jaz imam pa novega iz leta 1994. In v tem je bistvena razlika. Čakajte no, gospa, kaj pa, če bi peli v narečju?" To je le del pogovora, skupaj je trajal kakšnih 30 minut, ko sta Stane Vovk in lektorica Radia Slovenija skušala uskladiti naglas pri eni sami besedi v radijskem sponi. Pregledala sta kdo ve koliko slovarjev in si izrekla kdo ve koliko argumentov. A kdo je na koncu zmagal? Najprej je bilo 1:0 za Ljubljančanko, potem pa je Stane izenačil. In o tem, smo soglasno ugotovili v redakciji, bo zdaj pripovedoval naslednjih I__________ deset let. Ker pa to dejstvo ostaja zapisano, računamo, da bo pripoved skrajšal na pet let. Leši se je ostrigel. Čisto na kratko. Ko je hodil nekega lepega dopoldneva tako ozaljšan po mestu in sedel potem pred Kofetarco, da prebere časopis, je naenkrat sunkovito dvignil glavo. "Ti, a veš, da sem plešast," pravi. "Ja od kje ti pa zdaj to?" ga vpraša Matjaž Šalej, ki je bil z njim. "Muho sem imel na glavi." Dragan Berkenjačevič - Brko bo zdaj več delal na radiu. Mestno televizijo je spravil na počitnice in zdaj komaj čaka, da se ves preda svoji prvi ljubezni - radiu. Maji je predan tako ali tako ves čas. Sicer pa je veliko delavcev in sodelavcev Radia Velenje ta čas v tujini ali pa se tja odpravljajo: NIGHTCRAVVLERS READING 95 14. junija je za posledicami neposrečene operacije presaditve jeter umrl Rory Galllagh-er, eden največjih blues-rock ki- BON JOVI Skupina Bon Jovi je prizorišče za snemanje videospota za njihov aktualni hit This ain't a love song izbrala kar med turnejo po daljnem vzhodu. Glavno dogajanje so postavili v tempeljsko središče iz 11. stoletja, ki leži nekaj deset kilometrov od tailandskega glavnega mesta Bangkoka. Snemanje je trajalo štirinajst ur, potekalo pa je v nejnogočih razmerah tropskega podnebja. Po dolgem času je v glavni vlogi spota spet nastopil Jon, ki v njem upodablja Ameri- čana, ki se po dolgem času vme na daljni vzhod, kjer je nekoč delal in išče svojo nekdanjo ljubezen. MOTLEY CRUE Potem ko konec lanskega leta zanje ni bil preveč uspešen (slaba prodaja zadnjega albuma in odpoved ameriške turneje zaradi neza-interesiranosti publike), je težko-metalna skupina Motley Crue ponovno aktivna. Basist Nikki Six in ostali člani so tako že začeli s skladanjem novih pesmi za novi album. Med njimi bo tudi taka z naslovom Merry Christmas. Skladbe za novi album bodo začeli snemati prihodnji mesec, delovni naslov novega albuma pa se glasi: Fuck you ali, we're not sorry. Komu je to namenjeno, ne vemo. MICHAEL JACKSON Michael Jackson se je prejšnji teden prvič po dolgem času vrnil tudi na glasbene odre. Skupaj s skupino Boyz II men je nastopil na dobrodelni prireditvi v Los Angelesu. Na prireditvi je Michael prejel posebno priznanje za velikodušnost, ki jo je pokazal ob različnih priložnostih, ko je daroval velike vsote denarja v dobrodelne namene. Občinstvu se je ob tej priložnosti predstavil z znamenito skladbo We are the world. ■ Mič žarja. Direktor Centra srednjih šol Peter Robida ni skrival zadovoljstva nad "dobim letom". "Bilo je izredno uspešno šol- sko leto tako pri izvajanju učnih vsebin kot obšolskih dejavnosti. Pretežen del dijakov gimnazije opravlja maturo prvič v Šolsko leto 94/95 so zaključili tudi na Centru srednjih šol. (foto: A.O.) Ime Nightcravvlers sicer zveni kot ime glasbene skupine, v resnici pa to ni. Tako ime sije namreč izbral 28-letni Škot John Reid, sicer avtor uspešnice letošnjega poletja Push the feeling on, za svojo skupino, ki pa vsaj za zdaj še ne obstaja. Ustvarja in komponira sam, glasbo pa izdaja pod imenom Nightcravvlers. Nadarjeni Škot, ki je nekdaj želel postati nogometaš tamkaj šnega nogometnega kluba Glasgovv Rangers, je taristov sedemdesetih let. Irski glasbenik je bil star 46 let, umrl pa je v neki londonski bolnišnici, kjer so mu poskušali s transplantacijo zamenjati njegova popolnoma uničena jetra. tako na tržišče poslal že svoj drugi izdelek. To je novi single z naslovom Surrender your love. RORY GALLAGHER Znameniti rockovski festival v angleškem Readingu, ki že dalj časa vsako leto združuje prvo ligo aktualnega rockerskega dogajanja v svetu, bo letos potekal v znamenju bolj trde rockovske glasbe, grungea in alternativnih zvokov. Med 25. in 27. julijem naj bi tako tam nastopili Green day (na sliki), Bjork, Soundgarden, Neil Young, Hole, Smashing pump-kins, Foo fighters, White zombie, Beck in drugi. 6. juiya 1995 ZA RAZVEDRILO NAS CAS 9 IJ0R0SK0P moda MODA moda mri* moda inoba HlOda moda moda MG13A MODA nuu\i moda moda moda modo rOven od 21. marca do 20. April Vašo realna plat vam ne bo dala miru. Vedno znova r boste iskali razloge za in proti ter dokazovali svoj prav. Do partnerja boste poskušali biti razumljivi, čeprav vam to ne bo najbolje uspevalo. Prihajalo bo do nezadovoljstva in nerganja tako z ene kot druge strani. Ker pa se dobro prilagajate, bodo ti prepiri ob nočeh izpuhteli v noč, kot da jih sploh ni bilo. Načrtujte aktivne počitnice v čim bolj veliki ter razigrani družbi. Šport, dogodivščine, potovanja ter zabava pozno v noč vas bodo osvežili. -vT* Bik od 21. aprila do 21. maja Zdravje vam bo dobro sluilo in tudi odnosi z ljudmi bodo dobri. A to ne pomeni, da se problemi na tem področju ne bodo še vedno pojavljali. Izkoristite ta čas za navezovanje novih stikov, ki vam lahko v prihodnosti še kako koristijo. Včasih boste imeli občutek, da sami sebe prehitevate, vendar se ne bojte, to bo le vaš notranji občutek. Počitnice preživite v kraju, ki si ga želite videti in v katerem še niste bili. Zelo boste iznajdljivi in komunikativni, tako da bi se odlično počutili na popotovanju po različnih krajih. Dvojčka od 22. maia do 21. junija ^^ Nahajate se v obdobju, ko vas kar razgania od energije. To se bo odražalo tudi na vašem zdravju. Ogromno časa boste posvečali ukvarjanju s svojim telesom, predvsem higieni. Dobro bi bilo, če bi zmanjšali količino kave, ki jo spijete. Kar se dela tiče, boste še vedno okupirani z njim. V vsako, še tako majhno stvar, se boste zagnali z vsem arom in energijo. Na dopust se odpravite v avgustu, ko se bo v vas prebudil taborniški duh. če bodo z vami prijatelji, jih pripravite na vaše norčije. ff^Rak od 22. iuniia do 22. julija Obeta se vam dosti bolj kreativno obdobje kot v prejšn-^^ jih tednih. Svojo energijo boste sposobni boij kontrolirati in jo pravilno usmeriti. Obseaalo vas bo ogromno novih idej in načrtov. Zaustavite konje. Stvarem je treba dati čas. Odrinite pekam v naravo, kjer se boste lahko prepustili nebu in svobodi. Se najbolj pa bi uživali ob vodi, saj šele ob njej prav zaživite. Poležavanje vam ne bo prijalo, raje se boste zabavali, ukvarjali s športom ali počeli druge koristne stvari. gx Lev od 23. julija do 23. avgusta SLŠ Nervozni boste in prav nič se ne boste znali kontrolirati. Ugotovili boste, da je v veliki meri vzrok vašega splošnega počutja atmosfera v vaši družini. Obiščite prijatelje, zamenjajte okolje, sprememba vam bo dobro dela, pa tudi če je to le za nekaj ur. Odnosi s partnerjem bodo intenzivni. Z denarjem skušajte delati bolj racionalno. Počitnice preživite v hribih, če pa ste ljubitelj nižin, potem kolesarite, jadrajte, jahajte ali igrajte tenis, sicer vam bo na smrt dolgčas. jm Devica od 24. avgusta do 23. septembra Pred vann' ie dokaj naporno obdobje. Postavljeni boste pred velike naloge in odgovornosti. Ne ustrašite sel Vi to zmorete, še posebno v tem času, ko kar prekipevate od energije. Prišlo bo do uresničitve nekih načrtov, na katere ste že skoraj pozabili. Ljubezensko življenje bo malce slabše. Postali boste čustveno občutljivi in zmedeni. Sami si ne boste na jasnem, kaj bi radi. Zato pa bodo počitnice sproščujoče in zanimive. Preživite jih v hladnejših krajih, ker vam bo to bolj koristilo. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Se vedno je vaše delo tisto, ki vas najbolj okupira. Svoji karieri posvečate veliko časa in razmišljanja. Kaj mislite, kako dolgo še lahko zdržite takšen tempo? Ponudilo se vam bo veliko priložnosti, a se boste morali sami odločiti za pravo. Začeli se boste zavedati vse odovornosti, ki jo resna ljubezenska zveza prinese s seboj. Dopust: morje, sonce in dobra družba bodo najboljši. Napolnili bodo vaše baterije, da boste polni energije skakljali jiaokrog ter zabavali vaše prijatelje. k^f Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Vaša strastna narava, ki se odraža na vseh življenjskih * * področjih, bo prinesla burno obdobje. Nemirni boste, želeli si boste veliko dogajanja, novih ljudi. Pojavili se bodo problemi pri komunikaciji z okoljem. Pomislite, ali ste bili morda preveč agresivni, neposredni, tudi nesramni? S partnerjem si privoščita dolge in vroče počitnice, ki se jih bosta še dolgo spominjala. Odpotujta daleč stran, v neznane kraje, med drugačne ljudi. Privoščita si luksuzne restavracije in prenočišča. ^f Strelec od 23. novembra do 21. deembra X" Uspešno se boste izognili vsem zdravstvenim tegobam. Predvsem bo terriu botrovalo vaše stabilno psihično počutje. Podvrženi boste padcem in poškodbam, vendar ne bo nič resnega oziroma hujšega. Pazite na prehrano. Osebe nasprotnega spola vas bodo kar zasule z ljubezenskimi ponudbami. Povabite koga na romantične počitnice v dvoje na morje, na večerjico v italijansko restavracijo... Ali pa uresničite že zdavnaj izrečene besede o avanturizmu - morda taborjenje v neokrneni naravi. m* Kozorog od 22. decembra do 20. januarja ^ Ogromno vam bodo pomagali prijatelji in sodelavci. Ne W vzemite tega, kot da se hočejo vtikati v vaše delo, ampak kot dobronamerno stvar. V družbi vam bodo predstavljeni ljudje, od katerih si lahko obetate novih poslovnih stikov. In partnerstvo? Ali se že niste naveličali vsega prerekanja in konfliktov? Najboljfe bi bilo, da se za nekaj dni osamite in razmislite, kaj hočete. Dopust morda zato preživite s prijatelji. Ker boste precej odprti za komunikacijo, jih boste veliko tudi spoznali, tako da vam nikakor ne bo dolgčas. Vodnar od 21. januarja do 18. februarja Družba, v kateri se gibljefe, se vam bo zazdela zelo dolgočasna. Motilo vas bo, ker v razgovorih ne boste slišali nič novega, stvari se bodo samo ponavljale. Poiščite novo družbo, zamenjajte okolje. Lahko se zgodi, da vam pot prekriža zanimiva oseba, ki vas ne bo pustila čustveno neprizadete. Privoščite si veliko počitka. Bodite bolj odgovorni do svojega zdravja. Vaše sanjske počitnice so bivanje v igluju, spalni vreči, manjšem hotelu v eksotičnih krajih, ne bi pa se pritoževali nad udobnim, luksuznim hotelom. I/ Ribi od 19. februarja do 20. marca Že nekaj časa čutite strašne dotoke energije, ki vam omogočajo, da življenje živite zares polno. Izkoristite te dneve in naredite kaj koristnega zase. Zagotovite si prijetno družbo, ki bo na vas delovala sproščujoče. Partner vam bo pripravil čudovito presenečenje. Nasploh se bo zelo trudil okrog vas. Pazite, da zaradi vašeaa trenutno slabega razpoloženja ne pokvarite vsega. Na dopust ne pozabite vzeti s sabo fotografskega aparata. Preživite ga v skrivnostnem gradu ali navadnem bungalovu - če je le na skivnostnem otoku. Vaše sanje, prijetno potovanje? 0 B i i 8 i 1 1 1 i 1 1. Bela bombažna majica, ki jo lahko oblečemo k „ n » . „ . . . . . .. ____„ . ', „ v 6. Sončna očala. Ker je izza ocal lažje zapeljivo gle-vsem kosom garderobe in ze, vsako priložnost. naokrog S. Torbico, ki jo pripnemo na pas. Takšna torbica „ „ . ., . „ ... „ . „___,. „„ „ v' , . , ,, ^ . 7. Kopalna obleka. Kajti niso povsod veseli, se se nam omogoča, da planemo drugemu okoli vratu, ne da , Z , „ . . ... ... „ . * ° kopamo brez kopalk, kot bi bili na nudistični plazi. ^VSe . _ . __. _ , 8. Velika ruta. Z njo poživimo in polepšamo vse 3. Slovar, ce potujemo v tuje kraje. Niso namreč vsi e koge garderobe ljudje nadarjeni za pantomimo. 4< „ A „ v 9. Dežni plašč. Da ne bo že prva ploha skvarila 4. Adapter - lahko se zgodi da v deželi brez ^ sončnega razpoložena. adapterja ne bomo mogli uporabljati susilnika za lase. 1Q Kondomi Nilcoll ne veš_ lahk0 naletlš na 5. Pulover. Ne zmečka se in prav nam pride, ko se ,, „ , „ ». , , ,, * ±- » moškega svojega življenja, vreme ohladi. 1 i 1 1 1 m IčMčMiMMSMSM^^ 0 Ko postanejo lasje predol To leto so v modi kratki lasje, Za vroče poletne dni, ko pripeka To leto so v modi kratki lasje, pristriženi na vse mogoče načine. Za vroče poletne dni, ko pripeka sonce, pa so kratke frizure še kako dobrodošle. Če ste se tudi ve naveličale dolgih las, potem morate čimprej k frizerju. Morda vam bo prišel prav kak naš predlogi. Bleščeče novo kolo si lahko kupi vsakdo, kdor ima denar. Pisan, izvirno poslikan motocikel pa ima lahko le tisti, ki mu ni škoda nekaj uric trdega dela. Star bicikel očistimo, odstranimo vso rjo, nato pa vzamemo lak in čopič ter se prepustimo domišljiji. Če želite mavrični bicikel, vzemite kar največ različnih barv. Priročno je, če imamo doma ostanke laka, da ne zapravimo kupa denarja. Označite dele, ki bodo take barve, in dele, ki naj počakajo, prelepimo, s čopičem in lakom pa začnemo barvati. Ko se prva barva popolnoma posuši, začnemo barvati drugi del. Ko smo s svojim umetniškim delom zadovoljni in je kolo pobarvano, nanesemo čez vse to še plast brezbarvnega laka. Pustimo, da se posuši, potem pa na kolo! Čas dopustov je pred vrati, vsak po svoje bomo preživeli nekaj (upamo dajčudovitih dni. Kaj naj odroma v našo potovalko? Nekateri bi s sabo najraje vzeli vse, od kuhinjskega nožka do večerne obleke. Drugi, predvsem mladina, potujejo po načelu, da je letovanje prijetno le tedaj, kadar si ga ne otežimo z nepotrebno prtljago. Potovalka ali nahrbtnik, zobna ščetka in... Da, kaj še sodi med nepogrešljive stvari, brez katerih ne kaže hoditi na pot mladenki ali mladi ženski. Zbil peško V petek, 30. junija, ob 23.10 seje na Rudarski cesti v Velenju pripetila prometna nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala. Voznik osebnega avtomobila 19-letni Daniel T. iz Velenja je pripeljal na dovozno cesto na parkirišče na Rudarski. Tam je vozilo ustavil. Ko je pred njegovim vozilom prečkala vozišče peška 16-letna Barbara S. iz Velenja, je sunkovito speljal in peško zbil po tleh. Pri padcu seje hudo poškodovala. Voznik je poškodovano odpeljal v Zdravstveni dom Velenje in odšel s kraja nezgode. Kasneje so ga izsledili na Kidričevi cesti v Velenju. Privlačni avtobusi, avtomobili, bazen Vlomilci si za tarče svojih pohodov izbirajo najrazličnejše objekte, od avtobusov do bazena. V noči na torek, 27. junija, je neznanec vlomil v osebni avto znamke golf, ki je bil parkiran na Šaleški cesti v Velenju. Iz vozila je demontiral avtoradiokasetofon znamke Alpina. Lastnika Jurija K. iz Velenja je oškodoval za 120.000 tolarjev. V noči na sredo, 28. junija, je neznanec vlomil v dva avtobusa, ki sta bila parkirana na avtobusni postaji v Velenju. Iz enega je storilec odnesel Petrolovo Magno karto. Neznanec je obiskal tudi zimski bazen v Velenju, ne zato, da bi se kopal, ampak zato, da bi kradel. Odnesel je radiokasetofon vreden okoli 30.000 tolarjev. Z avtomobilom v drevo V ponedeljek, 1. julija, ob 21.05 je po magistralni cesti iz smeri Slovenj Gradca proti Velenju vozil osebni avtomobil 39-letni Damijan Z. iz Celja. V bližini hiše Paka 66 je z vozilom zapeljal levo in trčil v drevo ob cesti. V nezgodi se je voznik hudo poškodoval, zdravi se v celjski bolnišnici. postaja Žalec Trčenje v križišču MESTNA. OBČINA. VELENfE JAVNI RAZPIS 1. 2. 3. 4. s. 6. 7. za izbiro Izvajalca za dobavo In vzldavo oken v stavbi sodišča Predmet razpisa je dobava in vzidava treh aluminijastih oken dimenzije 120 x 120. Okna morajo biti termopan zastekljena z možnostjo odpiranja v obeh smereh. Prlčetek del je takoj po izbiri izvajalca. Informacije In popis del dobijo ponudniki na Uradu župana in splošnih zadev v II. nadstropju občinske stavbe, Titov trg 1, Velenje ali na tel. št. 856-482. Merila za Izbiro ponudnika so cena, plačilni pogoji in druge ugodnosti, ki jih nudi ponudnik. Rok za oddajo ponudb je 18. 7. do 12. ure v zaprti kuverti na naslov: Mestna občina Velenje, Titov trg 1, s pripisom: "PONUDBA - OKNA - NE ODPIRAJ". Odpiranje ponudb bo v torek, 18. 7., ob 13. uri v sobi št. 1/1. Ponudniki bodo o Izbiri obve£6enl v 10 dneh od dneva odpiranja ponudb. Mestna občina Velenje si pridržuje pravico, da ne izbere nikogar izmed prijavljenih ponudnikov. Srečko Meh župan V ponedeljek, 26. junija, ob 22. uri se je na Polzeli pripetila huda prometna nesreča. Po lokalni cesti iz smeri Tovarne nogavic Polzela je vozil kolo z motorjem 16-letni Borut H. iz Brega pri Polzeli. V križišču s prednostno cesto je zavijal v levo v smeri Polzele v trenutku, ko je iz Polzele proti Šempetru pripeljal z osebnim avtomobilom 48-letni Robert Č. iz Žalca. V trčenju se je voznik kolesa z motorjem hudo poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Nesreča motorista V četrtek, 29. junija, ob 14.45 je iz Lok proti Črnemu vrhu vozil osebni avtomobil 62-letni Štefan G. iz Tabora. Ko je pripeljal po klancu navzgor v levi nepregledni ovinek, mu je nasproti pripeljal voznik motornega kolesa 45-letni Henrik B. iz Črnega vrha. Med voziloma je prišlo do trčenja, v katerem se je voznik motornega kolesa hudo poškodoval. O^fillJ V GIlHU znamke Opel Manta. Potem je z njimi odšel na parkirni prostor, odklenil avto in se z njim odpeljal v Celje. Storilca so kmalu izsledili pred gostiščem Bar-flay v Čelju. Vozilo so Mirku S. zasegli in ga vrnili lastniku, vožnje željnega Mirka pa ovadili. Vlom v stanovanje V torek, 27. junija, med 8. in 10. uro je neznanec izkoristil odsotnost domačih in vlomil v stanovanje Zlatka K. v Aškerčevi ulici v Žalcu. Vlomilec je med pregledovanjem stanovanja našel 175.000 tolarjev in zlato kravatno iglo z varnostno zaponko vredno okoli 15.000 tolarjev. Lastnika stanovanja je z vlomom oškodoval za 190.000 tolarjev. Vloma je osumljen mlajši moški, star od 20 do 25 let, visok od 170 do 175 centimetrov, ovalnega obraza, močnejše postave, svedejših kratko pristriženih las, oblečen v modre kavbojke in obut v športne copate. Vrtiljak z osemnajstimi ljudmi na tleh V soboto, 1. julija, ob 22.18 seje na zabavišču "Žalske noči" v Žalcu med obratovanjem vrtiljaka zlomila glavna gred in vrtiljak, na katerem je bilo 18 oseb, je padel na tla. K sreči hujših posledic ni bilo. Lažje se je poškodoval 10-letni Marko Š. iz Vrbja, pet otrok pa je po oceni zdravnikov celjske bolnišnice utrpelo sled poškodb. Kriminalisti so v ponedeljek z zbiranjem obvestil in ugotavljanjem vzroka za to nezgodo nadaljevali. Če se bo pokazal upravičen sum, daje za nezgodo odgovoren lastnik vrtiljaka Vojteh N. iz Litije, ga bodo žalski policisti ovadili. Policijska postaja Mozirje i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i MESARSTVO POZNIČ VELENJE POSLOVALNICE: - PESJE, PARTIZANSKA 54, TEL: 063 / 856 - 875 - VELENJE, KIDRIČEVA 57, TEL: 063 / 856 - 907 - RAVNE NA KOROŠKEM, ČEČ0VJE 5, TEL.: 0602 / 20 - 608 Prvič so najbrž naložili premalo V četrtek, 29. junija, med 1.35 in 2.30 je osumljeni 24-letni Ivan P. iz Velenja ob pomoči treh neznanih storilcev vlomil v trgovino Korenček na Polzeli. Iz trgovine so ukradli več pločevink piva Zlatorog, več zavojčkov cigaret različnih proizvajalcev, vžigalnike in radiokasetofon. Vse predmete so izpred trgovine odpeljali z osebnim avtomobilom. Ker s plenom očitno niso bili zadovoljni, sta se Ivan P. in eden izmed neznancev vrnila na kraj vloma in v vozilo hotela naložiti še dodatno nakradeno blago, pri tem pa so ju zmotili žalski policisti. Ivana P. so uspeli prijeti, sostorilec pa je pobegnil. Lastniku trgovine Miloradu N. so povzročili za okoli 60.000 tolarjev gmotne škode. Ivana P. so kriminalisti s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku. I Z motorjem v obcestni kamen i V torek, 27. junija, je prišlo do požara v podjetju Glin Nazarje Pohištvo, profitni center Iverna. Požar je nastal v sušilni komori iverja, od koder se je razširil na separator in delno preko odsesovalnikov v silos suhega iverja. Nadaljnje širjenje požara sta preprečila gasilca iz Glina. Ogenj so povzročili kovinski delci, ki prihajajo v komoro s transportom lesa, v komori pa se močno segrejejo. Po prvi oceni je škode za okoli 200.000 tolarjev. AKCIJSKA PONUDBA: - MLETO MESO - SVINJSKO PLEČE BREZ KOSTI - SVINJSKA POLOVICA S KOŽO - SVINJSKA POLOVICA BREZ KOŽE IMci 1 KG 540 SIT 1 KG 610 SIT 1 KG 400 SIT 1 KG 500 SIT KOT NOVOST UVAJAMO RABAT KARTICE ! PREJMETE JO OB NAKUPU BLAGA V NAŠIH POSLOVALNICAH V VREDNOSTI NAD 10.000 SIT. (LAHK0JE RABAT KARTICA!!! % | Ime in priimek: .. „........ VEC NAKUPOV ZA MANJŠE ZNESKE). KARTICA JE PRENOSLJIVA NA DRUŽINSKE ČLANE. Naslov: Tel: Vrednost rabata: od 0-5.000 SIT -3% od 5.000-10.000 SIT -4% nad 10.000 SIT -5% Izmaknil ključe V ponedeljek, 26. junija, okoli 19. ure je Mirko S. iz Žalca v Bis-troju Valentina v Veliki Pirešici izkoristil nepazljivost Rafaela B. iz Kamnika in mu z mize ukradel ključe osebnega avtomobila V torek, 27. junija, ob 18.30 seje pripetila huda prometna nesreča na regionalni cesti v Florjanu pri Gornjem Gradu. 19-letni Peter S. iz Bočne je vozil motorno kolo znamke Honda iz smeri Gornjega Grada proti Radmirju. Ko je pripeljal v kraj Florjan, je v levem ovinku zdrsnil desno z vozišča in trčil v obcestni kamen. Pri trčenju in padcu se je motorist hudo poškodoval. Nesreča padalca V soboto, 1. julija, ob 17.15 seje na Lepenatki, kjer seje odvijalo padalsko tekmovanje, lažje poškodoval jadralni padalec 22-letni Martin I. iz Rakeka. Do nezgode je prišlo po tistem, ko je imel padalec za seboj že eno uro jadranja. Veter mu je zaprl levo krilo padala in padalec je padel približno 30 metrov globoko na pobočje. Poškodovanega padalca so s helikopterjem Letalske enote policije prepeljali v Klinični center, kjer je ostal na zdravljenju. Na Zarovi je spet počilo Velenje - Že več kot leto dni krajani z Žarove, v obrtniškem zaselku Trebuše, upravičeno opozarjajo na nevzdržno prometno ureditvijo. Avtomobilski promet seje v zadnjem času zelo povečal, tudi zato, tudi zaradi gostilniških objektov, tu je avtopralnica, gasilski dom, trinajst obrtnikov, uprava Vegrada - Zaključna dela itd. "Žarova" pa ni samo obrtniško naselja, ampak tudi bivalno in če hočete tudi spalno naselje, otrok pa je kar za pol razreda. Po našem štetju je na tej cesti na dan več kot 400 osebnih vozil, zadnje čase sem zahajajo tudi veliki turistični avtobusi, parkirnih prostorov je daleč premalo ali jih skoraj ni, o zapiralnem gostinskih lokalov pa bi lahko posebej razpredali. Pred nedavnim je na Žarovi znova počilo. Zakaj? Cesta je stalno zasedena s parkiranimi vozili, ki jih pač na njej puščajo neodgovorni vozniki. Tu ni nobenega prometnega znaka, ki bi morda prepovedoval oziroma omejil sedanjo prehitro vožnjo, prepovedal parkiranje osebnih vozil, tudi pločnika... Se bo kdo zganil, bomo čakali da se bo zgodilo najhujše. Kdo bo tedaj kriv? Ali niso tej zadnji prometni nesreči botrovali tudi tisti, ki bi morali že zdavnaj nekaj storiti na tem področju. L0. J L1 MS VAS DOM JE NEKAJ VEC.. 6. julija 1995 v __ , KI VEDO Arhitektura stanovanja V zadnjem času se v Sloveniji kaže vse večje zanimanje za arhitekturo. Postala je prisotna v tisku, pogovorih in nazadnje tudi pri nas doma. Ob dejstvu, da je arhitektura zavzela naše čute in občutke, pa je treba povedati, da-je arhitektura danes bolj pomembna in občutljiva disciplina. Govorimo o porastu proizvodnje in potrošnje arhitekture. Eden teh vidikov je splošni porast standarda (nakup stanovanj, hiš, lokalov, poslovnih prostorov...). Drug vidik pa je razmah naše kulturne in državljanske svobode. Kako se kaže "porast" arhitekture? Preko medijev tečejo debate o varstvu okolja, o novih gradnjah, o novih soseskah... Pohištvene industrije propagirajo nove oblike in materiale ter barve za ^ . , pohištva. Mnogo več j potujemo po mod- : ernih mestih, zahajamo v civilizacije, ki že imajo tradicije v oblikovanju objektov, stanovanj, pohištva... Skozi zgodovino je stanovanje ali dom ohranilo svojo prvobitno vlogo - varno zavetje. Mnogo večje spremembe pa sta doživljala človekovo pojmovanje in zadovoljevanje, kako opremiti prostore, da ti postanejo stanovanje. ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN MI Z VAMI! ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN MI Z VAMI! "Sanje moje stanovanje" je bilo geslo pohištvenega sejma v Ljubljani pred leti. Živi pa ■m*.. že dolgo v glavah mnogih, ki si ne žele samo lepega stanovanja, ampak tudi pohištva. S pohištvom živimo deset, dvajset ali še več let, najsi smo z njim zadovoljni . ali ne. Pohištva nikoli ne izbiramo na hitro. Vedno moramo razmišljati o načinu življenja, velikosti prostorov in debelini svoje denarnice. V grobem obstajajo trije načini reševanja opremljanja stanovanja. Prvi so ljudje, ki preprosto obiščejo nekaj salonov pohištva. Seznanijo tamkajšnjega arhitekta s svojimi željami, tlorisi in merami ter mu prepustijo odločitev. Sodobna stanovanjska gradnja je glede standardov usklajena s proizvodnjo pohištva, tako da tu ni posebnih težav. Drugim je ljubše samostojno opremljanje stanovanja z lastnim projektiranjem. V oporo so jim različne revije, knjige, časopisi, razstave v salonih. So pa pri takšnem samostojnem opremljanju tudi pasti, na primer nefunkcionalnost, hitro naveličanje pohištva zaradi trenutne všečnosti, nepravilna izbira svetil. Peščica ljudi pa opremljanje stanovanja prepusti strokovnjakom - arhitektom za interiere. Ti upoštevajo pri urejanju prostora vso kompleksnost strokovnih kriterijev (funkcionalna razporeditev opreme, ergonomski parametri, stili opreme, materiali in barve) in želje investitorja. Pri svojem delu uporabljajo slikovni material (prospekti, revije, fotografije), kataloge, vzorce in cenike najmodernejših materialov. V zadnjem času se je ustavila praksa, da arhitekta v njegovem ateljeju obiskujejo proizvajalci, trgovci in mu sproti dostavljajo vse novosti. Ti strokovnjaki, ki se ukvarjajo z notranjo opremo, se stalno izpopolnjujejo na strokovnih sejmih in z ogledi novosti doma in v tujini. S sodelovanjem stranke in tako izobraženega arhitekta je zagotovljen uspeh pri urejanju prostora. Oprema prostora mora biti uporabnikom tako prilagojena, da se v svojem kotičku počuti dovolj prijetno, da se z veseljem vrača vanj. Če ste tudi vi morda med VEC GRIŽE, Migojnice 4c rrtlfil n Tel. 063/712-238,714-175 JC UUln Tel. 063/715-480 (pop.) ■■■k LAMELNE ZAVESE (vertikalne žaluzije), ROLOJE, PLISIRANE ZAVESE, ALU ŽALUZIJE SCREEN ROLOJE (zunanja zaščita pred soncem) tistimi, ki se odločajo za profe- d.o.o, Projektiranje in opreml- sionalen pristop pri opremljanju janje prostora, Efenkova 61, bivalnih prostorov ali lokala, se Velenje, lahko obrnete na naslov: Katica Caglič, dipl. ing. arh., POP ERA Sodobna oprema Šaleška 20, Velenje, tel. 063/855-296 Največja izbira pohištva: - kuhinje, dnevne sobe, spalnice, otroške sobe domačih proizvajalcev in iz uvoza Ugodni plačilni pogoji - gotovinski popusti od 10 do SO % - plačilo na 4 čeke brez obresti - kredit R + 7% Ob pestri ponudbi karnis, zaves, dekorativnih tkanin vam sedaj nudimo izdelavo zaves po vaših merah. Na vašo željo pridemo In opravimo Izmere tudi pri vas doma. VISaVIS ERA oddelek FONTANA, Kidričeva 53, Velenje - kompletni program sanitarne in kopalniške opreme - talne in stenske keramične ploščice - mešalne baterije - kopalniška dekorativa - ogledala - tuš kabine - kopalniške kadi - inženiring in izvedba - toaletne omarice armal Izdelki, ki vam jih nudijo, nosijo imena zvenečih, svetovno poznanih blagovnih znamk: Kolpasan, Sanotechnik, Armal, Gorenje Keramika, Gorenje Kopalnice, Ceramicasa. Razstavno prodajni salon na več kot 350 m2. SANOTECHNIK kolpasan ceramicasa gorenjeKeram/Zca gorenj eKopalnice E Ugodne cene, dobri plačilni pogoji, to je garnacija za dober nakup v trgovinah ERA. tovarna zaves p.o. Ijubljana, šmartiriska 52 tel.: 061/13-37-188 fax: 061/13-14-031 > velana tovarna zaves Ljubljana, Šmartinska 52 (ob Trgovina je odprta: vsak dan od 8. do 19. ure ob sobotah od 8. do 13. ure * i Velika izbira: - metražnih zaves - konfekcijskih zaves - šivanje po naročilu * karnise - montaža na domu velana trgovina d.o.o. Maribor, Mlinska c. 26 tel.: 062/22-44-30 Trgovina je odprta: vsak dan od 8. do 12. ui.e in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Velika izbira: - metražnih zaves - konfekcijskih zaves - šivanje po naročilu Zavese iz stanovanja naredijo dom Stanovanje je streha nad glavo, so stene in zidovi, vrata, strop in okna, stopnišče, balkon, da ne naštevam naprej. Dom pa je nekaj povsem drugega. Dom so spomini naj najzgodnejše obdobje, je raznovrstnost in polnost družinskega življenja, so tegobe, ki jih pozabljamo in trenutki sreče, ki jih pomnimo, skratka - dom je stanovanje s toplino domačega ognjišča. Glasovi staršev so že zdavnaj zamrli, toda globoko v spominu je dovolj prepoznaven občutek razlike med našim domom in drugimi stanovanji, skozi katera nas je vodilo življenje. Vdahnimo stanovanju domačnost Domačnost je prav gotovo najbolj prepoznavna v raznovrstnosti življenja pod domačo streho, v medsebojnih pogovorih, v večernem šepetu, jutranjem zehanju, prešernem smehu, v strogosti in prizanesljivosti, v nežnosti in medsebojni pomoči. Dom je tudi stanovanjska oprema, so različni predmeti, ki jih imamo radi, je klop, na kateri radi počijemo. Njegov sestavni del in to ne tako nepomemben, so tudi zavese, o katerih nameravam pisati. Najlepšo primerjavo z zavesami mi ponujajo ženske oči. Slednje so najpristnejši odsev njenega življenja. Z obarvanimi vekami, potemn-jenimi in nemara podaljšanimi trepalnicami, poudarjenimi obrvmi -ne glede na to, kaj narekuje trenutna moda - se to čudovito bitje, dekle, soproga, ljubica iz povsem vsakdanje spremljevalke v hipu prelevi v vznemirljivo, vzneseno, spokojno, skrivnostno, živahno, mirno, čutno, sramežjivo sopotni- co. Kot za oči, tako tudi za zavese lahko rečemo, da so nalič stanovanja, našega doma, hiše, oken, vrat, obokov, prehodov. Okna brez njih so kot prazne, brezizrazne oči, ki kažejo nemoč, bolečino, razvr-vanost ali strtost duše in srca, primemo izbrane in razobešene pa mimogrede izrazijo vaš notranji mir, odkrijejo romantično dušo, spoštovanje klasike, občutenje elegance, videnje sodobnosti, radoživosti v barvitosti, skratka našega življenja v vsej popolnosti. Nekako nam vračajo samozavest, vero in zaupanje, izničujejo pa dvom, nemoč, strah ali bojazen. Ljudem v stanovanju, v pisarni, trgovini in delavnici kar najprikladnejše zavese prinesejo drugačnost, potrebno ozračje (dnevne sobe, spalnice, kopalnice, otroške sobe, sprejemnice, glasbene sobe, vinske kleti, balkon, lože, terase, ute), pa tudi svežino ali umirjenost, toplino - skratka polepšajo nam bivanje, onim zunaj pa govorijo o dogajanju za njimi, zastrejo jim pogled v naš intimni svet, v naše igre in na vse tisto, kar naj ostane prikrito in zgolj naše. Sprememba je najimenitnejša začimba življenja, v njej je prava lepota bivanja. Avto zamenjamo vsakih nekaj let, nemara celo pogosteje, stanovanje morda enkrat ali dvakrat, partnerja si zaželimo za vse življenje, čeravno gre potem mnogokrat vse drugače, dom pa si lahko preurejamo po mili volji. Zavesa je v bistvu najcenejša in naprikladnejša, da v svoje stanovanje zanesemo spremembo, drugačnost, osebno noto. Nemara boste oporekali, da na trgu ni toliko različnih vrst zaves, da bi bilo vaše stanovanje res nekaj poseb- nega. To pa nikakor ne drži, saj gre vedno za kombinacijo stanovanjske opreme, barve sten, talnih in stenskih oblog, svetil in pri zavesah za uporabo najrazličnejših kar-nis, palic, da o pletenih, tkanih, tiskanih in barvastih zavesah podrobneje niti ne govorimo. Morda ob koncu vendarle nekaj bolj praktičnih nasvetov. Slovenske trgovine so danes preplavljene z najrazličnejšimi zavesami, mnogo je tudi uvoženih, bližina in odprtost meja pa je prav tako naredila svoje. Seveda tukaj ne smemo spregledati Tovarne zaves Velana kot največjega slovenskega proizvajalca, ki ima v svoji kolekciji prosojne, pletene in tkane, barvane, tiskane kot tudi dekorativne zavese. Da smo tudi pri opremljanju in dekoriranju svojih domov vse bliže Evropi, govorijo številne obrtne servisne delavnice, ki opravljajo svoje storitve po načelu "pridemo - izmerimo - zašijemo - obesimo", zraven pa ponudijo karnise in vse drugo. Nekaj je vendarle na dlani. Neznani izvor zaves, dvomljiva ka- kovost in kako se obnesejo že po prvem pranju - vse to naj nas opominja ob morebitni censki privlačnosti ali lepem vzorcu, čipki, strukturni mreži, bogatem žakari nem vzorcu in tako naprej. Naredimo torej, da postane naše stanovanje naš dom! Dajmo mu vsebino, naredimo, da se bodo vračali vanj živet in ne le spat Podjetje za urejanje prostora p.o. 63320 Velenje, Koroška 37/b Tel.: 063/854 321, fax: 063/853 645 y čisto mesto- * ravnanje s komunalnimi odpadki * vzdrževanje mestnih površin * vrtnarstvo in cvetličarne * pogrebna služba * komunalne gradnje * storitve z gradbeno mehanizacijo « ievne ...... ' : ... .... - sem OPREMA Tovarna oblazinjenega pohištva 62380 Slovenj Gradec, Pod gradom 4 Le malo proizvodov nosi znak slovenske kakovosti, med njimi pa so tudi proizvodi OBLAZINJENEGA POHIŠTVA, VZMETNIC IN LEŽIŠČ proizvajalca NOVA OPREMA iz Slovenj Gradca. INFORMACIJE: PRODAJALNA NOVE OPREME TEL.: 0602 /44-185 0602 / 42 - 051 Energetska svetovalna pisarna Velenje Za udobje v prostoru je poleg lepe opreme potrebna tudi ustrezna mikroklima. Za pravilno mikroklimo v prostoru mora biti izpolnjenih precej pogojev - od pravilne gradnje objekta (materiali, izolacije) do korektno izvedenih sistemov ogrevanja in/ali hlajenja ter prezračevanja. Ker se na teh področjih pojavlja precej nezadovoljstva zaradi napak v projektiranju, gradnji ali montaži, se postavljajo vprašanja, kako izboljšati stanje. Odgovore na takšna in podobna vprašanja lahko občani dobijo v Energetski svetovalni pisarni Velenje s sedežem v občinski stavbi, Titov trg 1. Prijavijo se lahko vsak dan med 7. in 15. uro na tel. 856-151, Mestna občina Velenje, tajništvo župana. Svetovanje za občane, ki je brezplačno, saj ga financira Ministrstvo za gospodarske dejav- nosti Republike Slovenije, je ob torkih in četrtkih med 16. in 18. uro. Prijave sprejemamo tudi na naslovu: POP d.o.o., Efenkova 61, Velenje, tel. 855-861. Vodja pisarne mag. Branko Cagllč, dipl. Ing. stroj. DRAGOCENE STVARI IZ PLEMENITEGA LESA 19 v standardni izvedbi, po posebnih zahtevah vseh oblik in dimenzij s senčili ali brez njih H suhomontažna zamenjava lesenih oken B izmere in svetovanje B montaža na objektu -i z dostavo KLI LOGATEC p.o. Podjetje za lesno in strojno proizvodnjo, trgovino in inženiring, Tovarniška 36, 61370 LOGATEC, r4 tel. 061/ 741-711, faks 061/ 741-279 Irajnoelniični kil zagotovijo odlično tanjenie med letom in ifeklom In popolno zračno in wxVto /oporo \ Mline vrile dvoilojnik izostekel omogočajo najboljla 1 laplamo izolacijo. Ai-orkcpnik delno pokrivo ipodnj prečnik in ga kili pred ziraijimi vplivi. Vi>oko kvalitetno in oMojno tetfiilo omogoča dobro Innienje med krilom in okvirjem Agencija za podjetništvo in obrt Janja Praznik s.p. Lokovica 18 c, Šoštanj, tel.: 881-276 Posvetite se raje prodaji svojih storitev al| proizvodov, nam pa prepustite, | da za vas urejamo vaše poslovne knjige! SKUPAJ Z NAMI VAM BO LAŽJE! IIABIT Podjetje za upravljanje s stanovanji d.o.o. Kersnikova 11,63320 Velenje Tel. 063/853-435 Fax: 063/852-405 D.O.O. Velenje n □ □ □ C □ □ □ C □ □ □ C □ □ □ □ □ □ L C u y C □ SEBA, Žalec, tel.: 715-090, fax:715-750 KLIMA NAPRAVE TADIRAN AMERIŠKE KVALITETE - REVERZIBILNE ( HLAJENJE ALI OGREVANJE ) - RAZLIČNIH IZVEDB - HLADILNE MOČI OD 2,1 DO 100 KW BALKONSKA VRATA: 80X220 24.341,00 SIT 80X210 23.813,00 SIT 140X220 46.253,00 SIT STREŽNA OKNA: 65X112 25.710,00 SIT 74X112 27.390,00 SIT 85X112 28.490,00 SIT 64 X 80 23.780,00 SIT CENE SO VELEPRODAJNE BREZ P.O. POPUST 1 O % Podjetje Vtis pričakuje vaš obisk in nakup! Na zalogi tudi ostale dimenzije iz programa Glin! VSE ZA OGREVANJE NA ENEM MESTU TOPLOTNE ČRPALKE GORENJE VENTILACIJA ZA CELOTEN PRODAJNI PROGRAM 5% POPUST ZA \ GOTOVINO AU KREDIT ABANKE DO 24 MESECEV Z 9%OBRESTNO MERO BREZ POLOGA. SEBA CIPS PLOSCE, PREDELNE STENE SPUŠČENI STROPI MANSARDE ZA VAŠO PRIHODNOST SKRBIMO ŽE DANES. izolir3ca industrija izolacijskih, materialov V našem proizvodnem programu široko paleto izdelkov za hidroizolacije vrhunske kvalitete, kar potrjuje ZLATI ZNAK Bitumenski varilni i IZOTEKT SLOVENSKA KVALITETA SQ PASTE Pri izbiri in vgrajevanju naših izdelkov vas prosimo, da se za brezplačen ter izčrpne informacije obrnete neposredno na OKNA: 60x60 8.606,00 SIT 80X60 9.821,00 SIT 60X90 9.662,00 SIT 100X120 15.365,00 SIT 140X120 18.322,00 SIT 80X140 15.154,00 SIT 140X140 20.486,00 SIT 140X90 15.682,00 SIT 80X120 13.358,00 SIT 180X120 26.664,00 SIT OKNA DK: 100X120 23.654,00 SIT 120X120 24.605,00 SIT 140X120 26.770,00 SIT 100X140 27.139,00 SIT Zahtevajte prospekte in cenike! BREZPLAČNO vam jih pošljemo na dom. RADIATORJI VISOKE KVALITETE aklimat® m GRADBENIŠTVO CIGLER RAVNE 103 C, TEL.: 063/ 893 - 074, MOB.: 0609 / 614 - 217 iS STROJNE INSTALACDE KREVZEL -KREVZEL INSTALACDE TRG SVOBODE 5, ŠOŠTANJ, TEL.: 063 / 881 - 038, MOB.: 0609 / 614 - 216 HELEKTROINSTALACDE ETŠ JEZERNIK Spodnja Rečica 14, 63332 Rečica ob Savinji, tel. &fax.: 063/831 -810 tel.: 063/832-727 in 832-032 TEHinČNOIHTORMATUTNA 61110 IJublJajia, Ob železnici 18, telefon: 061 / 1403 096, KOPALNIŠKA OPREMA □GRAD i*. GRADNJE Ravne 103/c, 63325 Šoštanj Tel.:063-893-074 Fax:063-893-01 3 Mobitel: 0609-61 4-217 RAVNE 103 C, TEL.: 063/853 - 468, MOB.: 0609/624 - 912 B§ ZAKLJUČNA DELA OSOJNIK MLINSKA 26, MARIBOR, TEL.: 062/ 223 - 009 Ti S jmM>]XM.\Win inženiring za toplotno in hladilno tehniko Partizanska 4, Velenje telefon 063/ 851-919 Lava 6a, Celje telefon/fax: (063) 451-277 MLM < aklimat d.o.o. LENART; Kraigherjeva 22, telefon n.c.: 062/ 724 161 Industrijska prodajalna: 062/ 724 691 §>. julija 1995 a ii ji mu ij)ijiijiiiij|iijiii)iiinjjiijiiiiijjjjmiii^in ...........jimniiii,,^ i...... JE NEKAJ VEČ..,_ m, m ES MARLES HIŠE MARIBOR d.o.o. Limbuška c. 2., 62106 MARIBOR, SLOVENIJA tel. (062)101-211, fax (062)104-683 privoščite s katero boste I Jio 1N DENAR'. OHIŠA^VSAKOGAR CA5 Cj/ HISA ZA VSAKO OKOLJE O ENERGETSKO VARČNA HIŠA E^>HIŠA IZ MATERIALOM KI SO ČLOVEKU IN OKOLJU PRIJAZNI VELIKA MOŽNOST INDIVIDUALNOSTI MARLES JE PRAVI NASLOV 2A VAŠO ODLOČITEV OBIŠČITE NAS ALI POKLIČITE PO TELEFONU (062)101-211 - INFORMACIJSKA SLUŽBA. NUDIMO VAM STROKOVNO SVETOVANJE NAŠIH ARHITEKTOV ........... i ....... ' i ......................... .................. ■■Mi Bogata ponudba, ugodne cene, možnost plačila na več obrokov. A G4R4Nr pohištvena industrija d.d. polzela v sestavu' 2x posteča s lx nočna omarica 30 omara* tsssft- issss« 26.069,00 S« INDUSTRIJSKA PRODAJALNA POLZELA tel. 063/720-020 2. s»",sKa ^SSSTststavu .notna omarica 32.863,00 S" SUPER UGODNO: omarica za čevlje za samo 6.417,00 SIT in pisalna miza za samo 7.576,00 SIT (v treh barvah: hrast, bela, bor) Pohištvo za opremo dnevnih, otroških sob, predsob, spalnic, pisarniško pohištvo, kosovno pohištvo, Jedilnice, sedežne garniture, kavči, vzmetnice, pohištvo iz masive, ostanki od izvoza in še in še. tel. 063/720-020 pmšm (mumm immm = tmuoiišm m mšwms Velenje, Prešernova 7 Telefon: 856-742 PO NAROČILU IZDELUJEMO: - vse vrste zaves, rolojev, markiz-tend, prtov, blazin in ostale dekorativne dodatke za notranjo opremo stanovanj in lokalov. Veselilo bi nas, da bi smeli z našimi izdelki polepšati notranjost vašega stanovanja in vam ustvariti toplo vzdušje v vašem domu. Vsem dosedanjim strankam se zahvaljujemo Tja 28-letno zaupanje. ZA VAS, VAŠA Dekorativa! V zadnjem času je prišlo na Upravni enoti Velenje do negodovanj strank v postopkih za priglasitev oziroma izdajo dovoljenj v zvezi z javnimi shodi in javnimi prireditvami, zlasti še tistimi, na katerih organizatorji javnih prireditev nudijo gostinske usluge. Zaradi boljše seznanjenosti in lažjega dela strank na eni strani in organov na drugi, ki sodelujejo pri izdaji različnih dokumentov za javne prireditve, daje Upravna enota Velenje naslednje pojasnilo. Po Zakonu o javnih shodih in javnih prireditvah (Ur. list SRS št. 20/73) mora organizator javnega shoda oziroma javne prireditve priglasiti oziroma dati vlogo za Izdajo dovoljenja na pristojno upravno enoto: 1. za javni shod najpozneje tri dni pred javnim shodom, 2. za javno prireditev najpozneje pet dni pred javno prireditvijo. Po zakonu o varnosti cestnega prometa (Ur. list SRS št. 5/82) mora organizator dati vlogo za izdajo dovoljenja za javni shod oziroma javno prireditev na cesti najpozneje 30 dni pred javnim shodom oziroma javno prireditvijo. V Zakonu o javnih shodih in javnih prireditvah je javni shod opredeljen kot zbor občanov na prostem ali v zaprtem prostoru, ki na temelju prostovoljne udeležbe pod enotnim vodstvom, izražajo svoja mnenja in stališča o vprašanjih politične narave. Za javne prireditve se štejejo športne in druge igre, predstave, razstave, veselice in druga zbiranja občanov, zaradi razvijanja teles-no-vzgojno, kulturne, znanstvene, tehnične, zabavne ali druge aktivnosti, tako daje dostop k prireditvi dovoljen vsakomur. Na javnem shodu oziroma javni prireditvi (v nadaljnjem besedilu: javni prireditvi), kot so veselice in druga zbiranja občanov, kjer se opravlja gostinska dejavnost, upravna enota opozarja organizatorje na nekatere spremembe, ki so nastale zaradi nove zakonodaje na področju gospodarskih družb in gostinstva (Zakon o gospodarskih družbah, Ur. list RS 30/93, Zakon o gostinstvu, Ur. list RS št., 1/95, Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov, Ur. list RS št. 15/95). Na javnih prireditvah lahko gostinsko dejav- nost opravljajo samo fizične ali pravne osebe, ki so za to registrirane in imajo dovljenje za opravljanje gostinske dejavnosti - v nadaljnjem besedilu gostinci. Samostojni podjetniki morajo imeti priglasitveni list, pravne osebe pa odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gositnske dejavnosti. Nobeni drugi fizični ali pravni osebi ni dovoljeno opravljati gostinske dejavnosti na javni prireditvi. Organizatorji javnih prireditev so pogosto društva, krajevne skupnosti, posamezniki in druge fizične ali pravne osebe, ki niso registrirane za opravljanje gostinske dejavnosti in nimajo za to dejavnost ustreznega dovoljenja. V primeru, da bodo na javni priredirtvi, ki jo organizirajo, nudili gostinske usluge, morajo za te usluge sleniti pogodbo z gostincem ali kakršenkoli drugi pisni dokument, iz katerega je razvidno, da bo opravljal gostinsko dejavnost na javni prireditvi gostinec. To pogodbo ali drug ustrezen dokument priložijo organizatorji javnih prireditev k priglasitvi oziroma k vlogi za izdajo dovljenja za javno prireditev. V večini primerov bodo opravljali gostinci na javnih prireditvah gostinsko dejavnost izven svojih poslovnih prostorov In preko dovoljenega obratovalnega časa. Zato si morajo gostinci pridobiti naslednja soglasja in dovoljenja: 1. soglasje zdravstvene inšpekcije (vlogo je potrebno vložiti najpozneje 8 dni pred prireditvijo na Ministrstvo za zdravstvo RS, Zdravstvena inšpekcija Dravograd - Izpostava Velenje), 2. soglasje lokalne skupnosti za podaljšanje obratovalnega časa (vlogo je potrebno vložiti na pristojno lokalno skupnost -mestno občino Velenje, občino Šoštanj in občino Šmartno ob Paki, 3. odločbo za opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata (vlogo je potrebno vložiti na Upravno enoto Velenje). Za dodatne informacije lahko pokličete Upravno enoto Velenje na tel. št. 856-151 gospo Metko Oštir in gospoda Ivana Petroviča. Milena Pečovnik, dipl. prav. Načelnlca Upravne enote Velenje m : : - preko 50 različnih modelov, - akcijska prodaja kuhinj: SVEA, MARLES, GORENJE, BREST - VELIKA IZBIRA KUHINJ NA ENEM MESTU DO 43% GOTOVINSKI POPUSTI - prodaja po elementih. Pri nakupu kuhinje vam nudimo v času akcije brezplačno dostavo na dom (Maribor in okolica). Znižanje cen AM KREDENC in KOMOD v češnjevi barvi do 50%! Kotne jedilne garniture iz masivnega lesa (kotna klop, 2x stol, miza) za samo 69.000 SIT ali za B2.235 SIT na 6 mesecev brez obresti. Prodaja kuhinj na 4 obroke brez obresti. Velika izbira stolov v raznih barvah: bela, črna, češnja, hrast, mahagonij. Remše in Grebenšek tretja V soboto, 1. julija, je bilo v Celtnegu v sosednji Avstriji močno odprto prvenstvo Nemčije v motociklizmu. V kategoriji v motoiju s prikolico sta nastopila tudi Velenjčana Janez Remše in Zlatko I Grebenšek. Po izredno trdi borbi in vratolomni vožnji sta z dokaj nekonkurenčnih motorjem osvojila odlično tretje mesto in s tem zbudila I veliko zanimanje tujih funkcionarjev ter ljubiteljev tega športa. Mnenja, odmevi Dovozne poti Začudena sem prebrala v Našem času, da KS ni urejevala "dovoznih poti" k hišam. To me še bolj čudi, ker vem, da je od naše hiše KS sofinancirala cesto -do naše hiše pa ne. Bo že držalo, da je KS urejevala "dovozne poti", čeprav sicer trdijo, da niso. Sosed nas je obvestil, da se je oglasil pri tajnici KS. Prosil jo je za kakšen kamion peska za posipanje dovozne ceste. Odvrnila mu je, kaj bo s peskom, ko pa ima asfalt do hiše. Najbrž bi gospa vedela, da na tej cesti ni asfalta, v kolikor bi kdaj k nam prišla v borovnice ali po gobe. Vem, da sosed na Primorski 13 še vedno hodi po makadamu vse do svoje hiše in tudi pesek je izposloval. Ai morda gospa tajnica KS ve, pri kom je položen asfalt, ki bi moral biti vse do Primorske 13? Pozimi opravi oranje ceste sosed - v svoji režiji. Vedno čutim, da sem mu nekaj dolžna. KS tega najbrž ne bo uredila. Odvoz smeti na Primorski ni urejen s kesoni. Te si moramo plačati sami. Nedolgo tega so, kakor mi je znano, kesone za zbiranje smeti delili po vsej KS. Za toplovod so nam obljubili, da bo zgrajen ob gradnji čistilne naprave. Zdaj ga ni. Hudournik nad hišo, ki nam pije kri, za mestno krajevno skupnost najbrž ni pomemben. Porušili bodo še kakšno telovadnico in na njenem mestu zgradili drugo -novo telovadnico. Veronika Puc Težave stanovalcev Kajuhove 5 v Šoštanju Leta 1989 so se na stanovanjskem bloku Kajuhove 5 v Šoštanju izvajala gradbena dela, s katerimi so teraso na bloku preuredili v stanovanje in blok prekrili s streho. Ta dela je izvajal privatnik Štangler, ki je svoje delo opravil zelo površno. Streha je imela ob straneh velike odprtine, ki so mogočile, da so se pod streho naselili golobi. Podstrešje je izolirano s stekleno volno, ki je golobom predstavljala ugoden prostor za gnezdenje. Sčasoma se je v ta prostor naselilo veliko golobov. Živali pa so pod strešjem ne samo valile, temveč tudi pog-injale. Razpadli golobi so povzročili neznosen smrad, ki se je širil po bloku. Razpadli deli golobov so pričeli padati izpod strehe in so ležali na dvorišču, kjer se čez dan igra veliko otrok. Streha je bila še pod garancijo, zato so se stanovalci obrnili na izvajalca Štanglerja, ki pa je zatrdil, da on tega ni dolžan popraviti in nas odslovil brez primernega vzroka. Kasneje so si stanovalci le priborili s strani TE Šoštanj, da so dali te luknje zakrpati in podstrešje očistiti. Ta dela je tokrat izvajal privatnik Lihtineker, ki pa prav tako ni zadovoljivo opravil svojega dela. Že naslednje leto je bilo vse po starem. Golobi so se ponovno naselili pod streho in gnezdili. Prob- lemi stanovalcev pa so se kopičili. Ljudje v bloku so pričeli bolehati za raznimi astmatičnimi obolenji. Tokrat smo za pomoč zaprosili podjetje za upravljanje Habit, ki s tem blokom tudi upravlja. Res je, da so stanovalcem obljubili, da se bo dala streha popraviti, vendar svoje obljube niso izpolnili. Podjetje Habit' ni zadovoljivo opravljalo tudi ostalih nalog, za katere je bilo zadolženo. V letošnjem letu pa je stanovalcem prekipelo. Ker so v večini lastniki stanovanj, so pričeli zbirati denar, da bodo dali streho sami popraviti, saj jim drugega ni preostalo. Kakor hitro se je pričel zbirati denar, se je zopet pojavilo podjetje Habit, ki je predlagalo, da bi dela vršil nek njihov izvajalec, ki je kasneje za dela izdal predračun. Vse je bilo dogovorjeno in pričelo se je z deli. Vendar se je znova vse zataknilo, ko so pričeli z odkrivanjem strehe in je izvajalce prešinil pogled na poginule golobe in številna gnezda z mladiči. Za takšen denar, kot so ga navedli v predračunu, tega dela niso želeli sprejeti. Dela sicer potekajo, vsaj do pred kratkim so, seveda pod pogojem, da se izvajalcu bistveno dvigne cena za njihove storitve. Stanovalci pa že zapažajo, da je tudi ta izvajalec zelo površen pri izvedbi, vendar se kljub opozorilom njihova malomarnost ne popravi. "Srečni bodite, da vam sploh kaj naredimo," je bila njihova zadnja beseda. Stanovalci pa so sklenili, da če delo ne bo dobro opravljeno, bodo temu primerno izvajalcem tudi plačali. A. K. Ubogi mi Živimo tam, kjer smo si postavili domove in si želimo malo miru in varnosti, kot vsi drugi občani, kjer je za njihovo varnost poskrbljeno. Oglašam se na besede gospoda svetnika pri Mestni občini Velenje, tam ima tudi pravico izražati svoja mnenja. Zavzema se namreč za ponovno preučitev odstranitve cestne zapore med Cesto V in Koželjsko cesto. Sprašujem ga, če je v njegovem interesu nabiranje točk njegovi stranki v predvolilnem času. Drugih namenov najbrž nima, saj je stanovalec Starega trga in ga na zboru občanov, ko smo o tem razpravljali, ni bilo! Oglaša se v imenu treh naselij: - Gorica - na Goriški cesti od št. 38 naprej, delu Koželjske ceste in v naselju Lipa je dobro poskrbljeno za prometno varnost, dovolj široka cesta, označeni prehodi, hodniki za pešce in posebni dovozi iz blokovnih dvorišč na glavno prometnico, ki pa je bila do pred časom pravo dirkališče. Otrokom iz naselja Lipa ni potreben niti korak preko glavne ceste na poti v vrtec ali šolo. - Bevčani z našo cesto nimajo nič skupnega, razen povečan promet (?) od tistih voznikov, ki jim štiripas-ovnica ob Velenju z obstoječimi semaforji ne diši in s svojimi navdihi iščejo bližnjice. - Šalečani imajo urejeno varnost pešcev in kolesarjev. Naj se tega zavedajo in spoštujejo, kar imajo. V našem naselju pa tega nismo imeli in nam je bila uganka, kaj storiti, da bi zajezili promet, ki je dnevno naraščal, da bi zaravorali tudi naše pešce, otroke, ki obiskujejo isti vrtec in šolo kot zgoraj navedeni. SALON POHlinM, SVETOZAREVSKA 13, MARIBOR, TEL. (062) 225-599 VEUKA PONUDBA KVALITETNIH SPALNIC Z 29 % POPUSTOM TER NA 4 OBROKE BREZ OBRESTI. Zakonca Matjaž in Gisela Ross Pantelič pred svojo hišo na Plani. Odločila sva se za Bramac. "Še preden sva začela graditi, sva bila prepričana, da je Bramacova strešna kritina najboljša. Za naju je najpomembnejše, da je streha trdna in vama. Veliko nama pomeni, da so Bramacovi strešniki izdelani iz naravnih sestavin. Všeč so nama bile oblike in barve strešnikov, ker se res lepo vključijo v okolje, to pa je tu okrog nas prečudovito. Presenetila naju je bogata ponudba dodatne opreme, saj si nisva predstavljala, da lahko dodatni deli tako olajšajo pokrivanje strehe. Čeprav sta bili razgibani strehi najine hiše in gospodarskega poslopja zelo zahtevni za pokrivanje, krovci z Bramacovimi strešniki niso imeli težav. Verjameva, da je Bramacova streha zares streha za vse življenje, čeprav misliva, da naju bo naša zagotovo preživela." Naravne sestavine, ekološka neoporečnost, trajnost, gospodarnost, estetski videz in celovitost sistema so zmagovite odlike, zaradi katerih Vam lahko Bramac za kakovost svojih strešnikov (in dodatno za poškodbe zaradi zmrzali) jamči s 30-letno pisno garancijo. Kdo Vam lahko ponudi več? Bramac d. o. o., Dobruška vas 45, 68275 Škocjan tel.: (068) 322 007, faks: (068) 76 290 Bramac d. o. o., Otiški vrh - Dravograd, 62373 Šentjanž tel.: (0602) 85 074, faks: (0602) 85 206 gMa Vse za streho Da tu nekaj le ni v redu, da nas, ki smo v tem naselju, ki naj bi bilo jabolko spora, prebivalce od Cest I do VIII, ki smo bili do nedavnega ogroženi, sploh ni omenil, kot da živimo na Luni. Naj navedem, da smo podpisniki (319) v glavnimi pa le garanti, da smo tukaj, da smo ljudje, da imamo želje po varnosti kot ostali občani po vseh pravnih normah biti zaščiteni od javnega prometa. Naprosili smo občino Velenje, da nekaj naredi za našo varnost. Ta cesta je bila grajena za lokalno uporabo in ne more in ne sme biti obvoznica za promet, ki se je tukaj dogajal brez dodatnih cestnih struktur. Zelo smo hvaležni občini Velenje - Uradu za promet in zveze, da so nam prisluhnili in naročili študijo. Sodelovali so prometni strokovnjaki, podali svojo strokovno oceno in iz danih možnosti naredili in predlagali načrt, ki ustreza današnji sti-uaciji. To dokazujejo papirji in je zagotovo tudi prav, da so normativi ki jih je treba upoštevati. Cestno I prometni objekti so namenjeni vsem udeležencem v prometu, to je gotovo, vendarle le tam, kjer je posk jeno za vse enako. Dane možnosti pa je potrebno upoštevati in spoštoval kar nas uči tudi vozniška kultura. Prometni zamaški so problem povsod, temu se bo potrebno, privajal ostati miren za volanom, da bo t na vožnja še naprej, čimboljše živce in lepo življenje v domačem okolju. Torej, srečno vožnjo! A. H. Novo na tržišču: spalnica Iz masivnega hrasta, brezplačna dostava In montaža. AKCIJSKA PRODAJA SEDEŽNIH GARNITUR. VRTNE SEDEŽNE GARNITURE Z MASIVNIH OGRODJEM IN BLAZINAMI (dvosed, 2x fotelj, 2x počivalnik za noge - vse z blazinami) za SAMO 49.000,00 SIT. Omarice za čevlje, predalčniki, pisalne mize za SAMO 9.990,00 SIT. SALON KUHINJ, RUŠKA 104, MARIBOR, TEL. (062) 102-618 Janez in Zlatko - trenutek pred startom. Kotna sedežna garnitura v blagu in umetnem usnju dim. 2.150 m x 2,650 m za samo 69.900,00 SIT. 1995 KAK VAS CLASIC, EXTRA, BASE- SRANDINAVSRA ZAŠČITA LESA J JE PREMAZ, IZDELAN NA OSNOVI ORGANSKIH TOPIL, PIGMENTOV IN VEZIV, KI JE VODOO-DPOREN, NAMENJEN ZA DEKORATIVNO ZAŠČITO LESA - CLASIC IN ZAŠČITO OKEN IN VRAT - EXTRA. MEHKI, NETRPEŽEN LES NAJPREJ PREMAŽEMO S SADOLIN BASE, KO JE LES SUH, GA PREMAŽEMO DVAKRAT S SADOLIN CLASIC OZ EXTRA. SADOLIN OMOGOČA, DA STAVBNO POHIŠTVO DIHA, HKRATI PA GA ŠČITI PRED VLAŽNOSTJO TER MU OHRANJA NARAVNI VIDEZ Z NJIM PA SE LAHKO OSKRBITE V ZADRUGI MOZIRJE PO IZJEMNO NIZKIH CENAH. KPC UUBIJA MOZIRJE TEL 831 - 040 URA CASIO G-SHOCK Z ELEKTRO ILUMI-NATORJEM - URA ZA DELO, ŠPORT, REKREACIJO... Odlikuje se po izjemno močnem ohišju (2 X varovana), je lahka, prijetnega videza in vodotesna. Še posebej je primerna za športnike in potapljače, saj zdrži velike pritiske. Poleg ure in datuma: - štoparica, ki meri čas na 1 / 1000 natančno - nastavitev časa za odštevanje s svetlobnim in zvočnim opozorilom Cena ure že od 3.500 do 20.000 SIT. Možnost plačila na 3 čeke ali s kartico Aktiva, Visa in Eurocard. NAJDETE JO V URARSTVU, ZLATARSTVU IN PRODAJI ZLATARSKIH IZDELKOV TAMŠE NA KIDRIČEVI 7 V VELENJU. TELEFON: 856 - 952 ZA VROČE IN MRZLE ONI KLIMATSKE NAPRAVE TOSHIRA Vrhunske klimatske naprave za primerno ceno! VDIHNITE SVEŽ ZRAK! VDIHNITE ČIST ZRAK! To vam omogoča TOSHIBA s svojimi novimi filtri. Poleg tega vam zagotavlja tudi: - TIHO IN ZANESLJIVO DELOVANJE - PREZRAČEVANJE - RAZVLAŽEVANJE - DNEVNO PROGRAMIRANJE - DALJINSKO UPRAVLJANJE Z bočnim vetrobranom bo poletna vožnja prijetnejša! 3JL 11 »fillllsllilli:,:. f t ■j , * /mR UVAŽA, PRODAJA IN SERVISIRA: ICP d.o.o. CELJE, Delavska 8, tel. 063/411-242, 34- 839, fax: 063/411-242. ZASTOPNIK PRODAJE: MARVEL d.o.o. VELENJE, Kardeljev trg 1, tel./fax: 063/853-011. Bočni vetrobrani za osebna vozila se odlikujejo po izredni kakovosti, enostavni montaži in imajo evropsko homologacijo.Prav tako omogočajo prezračevanje avtomobila in onemogočajo rosenje stekla.Bočne vetrobrane lahko montirate na vse tipe vozil. Lahko pa se odločite tudi za sončno streho, ki vam bo v poletni pripeki prav tako omogočila prijetnejšo vožnjo.Preden se odpravite na kakšno daljšo pot, preverite vaše vozilo. Če potrebujete rezervne dele za vozila Zastava, Fiat, Lada, Volkswagen, Citroen, Opel in Renault vam jih v najkrajšem možnem času naročijo v AVTOSHOP PODGORŠEK, Cesta talcev 3, Šoštanj, tel.: 063/882-283, mobitel 0609/628-277. TAXI PERI - HITRO IN POCENI 00 VAŠEGA Nov sodoben, hitrejši, zanesljiv operacijski sistem naših sanj je tu. ICP d.o.o. zbira naročila po prednaročniški ceni. Rezervirajte si svoj operacijski sistem, bodite hitrejši in boljši od drugih! PRODAJA: ICP d.o.o. CEUE, Delavska 8 tel. 063/411-242, 34-839, fax: 063/411-242. ZASTOPNIK PRODAJE: MARVEL d.o.o. VELENJE, Kardeljev trg 1, tel./tax: 063/853-011. Po letu delovanja taxi službe uvaja TAXI PEPI novost! Ko se vam kam mudi, pa ste brez svojega avtomobila, vas vaših skrbi takoj reši TAXI PEPI. Taxi PEPI vas z dvema avtomobiloma pričakuje na avtobusni postaji pri Tržnici na Kidričevi cesti in pred Rdečo dvorano. Lahko vas popelje po mestu, lahko pa tudi v Šoštanj, Škale, Šentilj, Vinsko goro in okoliške kraje. Seveda lahko le pomahate, če ga vidite na cesti, in vas bo odpeljal ter vam tako prihranil dragoceno urico. Ob nakupu 10 vozovnic vam eno podarijo. Cena vozovnice za mestno vožnjo znaša 150, za primestno pa 200 tolarjev. Telefon: 855-948, mobitel: 0609/617-697. TIGRA - VESELJE DO GIBANJA JOPI kuuMje n iauho i/znek... če imate pri roki vedno vse, kar potrebujete. Skrivnost dobrih kuharjev so pravi dodatki jedem. Prav te dodatke, začimbe, boste imeli vedno pri roki, če si jih boste lepo zložili v kozarčke in obesili na steno, ki vam je pri kuhanju najbližja. Praktični set za osem različnih začimb lahko izberete v rdeči ali beli barvi. Lahko ga pritrdite na steno. Pakiran je tudi v darilni embalaži. Naročila sprejema: KOVINOSTRU-GARSTVO, ORODJARSTVO IN IZDELOVANJE PREDMETOV IZ PLASTIČNIH MAS - ŠPEGEL KAREL, LJUBLJANSKA 31 A, VELENJE. Lahko ga naročite po povzetju, cena seta znaša 1.600 SIT. WIND0WS 95 JE PRED VRATI! POT V PRIHODNOST MULTEX ročni rezalec in drobilec - Ročni rezalec je vaš najboljši pomočnik v kuhinji. Ima vrsto dobrih lastnosti in prednosti.Uporaba Multexa je zelo enostavna. Po uporabi ga lahko hitro očistite, skratka, je zelo priljubljen, ker vam prihrani veliko dragocenega časa. Izdelan je iz kvalitetnega materiala, noži pa so iz nerjavečega jekla. Nadomešča vam delo kar petih aparatov. Rezalec MULTEX reže, seklja, riba in drobi. Zelo uporaben je za pripravo pomfrita, za drobljenje in rezanje sadja in zelenjave, za ribanje čokolade, orehov, za pripravo finega pire krompirja, za drobljenje ledu... Naročila po povzetju sprejema: ŠPEGEL KAREL, KOVINOS- " TRUGARSTVO, ORODJARSTVO IN IZDELAVA PREDMETOV IZ PLASTIČNIH MAS, LJUBLJANSKA 31 A, 63320 VELENJE, TELEF0N:063/851-174. CENA MULTEXA : 3.500 SIT. Atraktiven in praktičen avto, ki prav v ničemer ne zaostaja za limozino. V serijski opremi ima zatemnjena stekla z elektnčnim odpiranjem in zapiranjem, servo volan in centralno zaklepanje. Passat variant je avto, ki je daljši od vaših poti. Ob podrtih zadnjih sedežih ima namreč kar 1700 litrov prtljažnega prostora. NOVO 1,6/101 KS OZ. 74 KW PASSAT ŽE OD 36000 DEM DAUE AVTOCENTER MEH, Koroška 7 b VELENJE Tel. servis: 063 / 856 - 824, tel. prodaja: 063 1 852 - 955 TIGRA je najmlajši potomec velike Oplove družine coupejev, sta GT in CALIBRA. Tigra je dobavljiva z dvema motorjema je opremljena Tigra 1.4i XE? Osnovna oprema: 5-stopenjski voznikovi in sovoznikovi strani), servo volan, centralno zaklepanje, električni pomik stekel, merilnik vrtljajev motorja, temna stekla, žarometi nastavljivi po višini, blokada motorja, zunanja ogledala v barvi vozila, stereoradiokasetofon s 6 zvočniki in anteno, kontrolna lučka za gorivo, predal za odlaganje pod sopotnikovim sedežem, jekelna platišča in gume 175/65 R14-82h. Naročila sprejema: AVTOHIŠA JAKOPEC VELENJE, Kosovelova 16, tel. 855-975. Cena: od 30.500 DEM. z dolgo tradicijo, v katero spadajo ugledni čalni, kot (1,4i 16V in 1,6i 16V) in veliko serijske opreme.Kako menjalnik, katalizator, airbag (zračna blazina na Rudar prestal prvi mednarodni krst Kljub dobri igri poraz Za nogometaši velenjskega Rudarja je prva uradna mednarodna preizkušnja, tekma s slovitim angleškim Tottenhamom, v kateri kljub porazu niso razočarali. Res so gostje prišli z mlado postavo, ki pa je še toliko bolj zagnano igrala, saj bi vsakdo izmed njih rad čim prej prišel v prvo moštvo tega slovitega kluba, kot je povedal njihov trener. Angleži so prišli v Velenje šele na dan tekme in šele približno dve uri pred njenim začetkom so prvič stopili na velenjsko igrišče. Z vodstvom Rudarja so se dogovorili, da bodo nastanjeni na Dobrni, pa so si zadnji hip premislili in vendarle prebivali v ljubljanskem hotelu Holiday Inn. Opravili tudi niso nobenega treninga pred tekmo. Morda tudi zato ne, da ne bi trener Prašnikar, saj malce "prodrl" v njihovo igro. V soboto popoldne je neusmiljeno pripekalo in gotovo zadržalo kakšnega gledalca več doma pred televizorjem ob nepo- srednem prenosu tekme, druge morda tudi cena vstopnice, kljub temu pa se je na tribuni in okrog igrišča vendarle zbralo nekaj več kot 2.000 gledalcev. Nogometaše Rudarja je njihova prva mednarodna preizkušnja "ujela" sredi priprav, vseeno pa so z igro v prvem polčasu navdušili in presenetili gledalce, predvsem pa nasprotnika. Zaigrali so povsem sproščeno, brez bojazljivosti in treme in že v četrti minuti je bučno zadonelo na tribuni, ko je Ekmečič prestregel nekontrolirano podajo gostujočega branilca in spravil žogo v mrežo izvrstnega gostujočega vratarja. Ta je z obrambami v Velenju dokazal, da mu bodo morda kmalu odprta vrata v prvo postavo. Bilje največji "krivec", da Velenjčani svojega mednarodnega krsta niso zalili z zmago. Žal pa na nasprotni strani domači vratar Goran Stankovič ni imel svojega dne. Gostje so že v 14.minuti izenačili, petdeset minut za tem pa Stan-kovičev "izlet v prazno" kaznova- Rudar z Olimpijo Sobotni nogometni praznik so v Velenju začeli že ob 13. uri v Beli dvorani, kjer je bil domači klub gostitelj vrha slovenske nogometne zveze in predstavnikov vseh prvoliogaških ter nekaterih drugoligaških klubov. Z žrebom so določili razpored ozioroma nasprotnike novega prvenstva hkrati pa je naša njboljša terniška igralka Barbara Mulej izžrebala tudi pare šestnajstine finala pokalnega tekmovanja. Niso pa opravili žrebanje za drugoligaše, ker jih še oprecej kot so to obrazložili - ni poravnalo dolgov zvezi. Novo nogometno prvenstvo bodo začeli 30. julija. V njem bo po štirikrožnem sistemu nastopilo deset ekip. Prvenstvo bo zanimivejše tudi zaradi novega načina točkovanja, saj bo zmaga veljala tri točke. Žreb je bil neusmiljen do trenerja Bojana Prašnikarja in njegovih igralcev. V prvem krogu bodo gostovali za Bežigradom, v drugem v Izoli, šele v trejem krogu pa jih bodo lahko gledalci prvič pozdravili v novem prvenstvu doma v tekmi s HIT Gorico. Glede kraja igranja, ne pa tudi glede nasprotnika, je bil pokalni žreb Velenjčanom malce bolj naklonjen. 2.avgusta bodo doma gostili Beltince. Pred začetkom žrebanja je predsednik NZS Rudi Zavrl podelil priznanja klubom za uvrstitev v Evropo, Štefanu Škaperju, ki je bil s 25 zadetki najboljši strelec prve lige, Novi opremi KS, Belt-incem in Primorju kot najbolj športnim ekipam med prvoliogaši, ter Eri, Turnišču in Steklarju, ki so bili najboljši med drugoligaši. Šmarčani pa so dobili priznanje tudi za naslov prvaka. ■ ■ ■ ■ i ■ : Slovenske mladinske teniške reprezentance so v letošnji zimski sezoni poskrbele "senzacijo velikih razsežnosti", ki je lahko v ponos vsem, tudi velenjskemu tenisu. Po uradnih podatkih Evropske teniške zveze so mladi slovenski igralci in igralke po reprezentančnih tekmovanjih za zimske pokale za Francijo na drugem mestu in pred vsemi ostalimi teniškimi velesilami. Posebej uspešni so igralci in igralke do 14 let, zlasti deklice, ki jih vodi državna kapetanka Mima Jaušovec. Nosilki vseh teh uspehov sta Katarina Srebotnik in njena največja tekmica ter soigralka v igri dvojic Tina Pisnik iz Maribora. Katarina je letos osvojila naslov zimske (dvoranske) in poletne državne prvakinje, dosegla nekaj imenitnih uspehov na turnirjih po Evropi in se uradno zavihtela na prvo mesto evropske jakostne lestvice v kategoriji do 14 let. To prvo mesto je gotovo še utrdila v minulih dneh, ko je z reprezentanco na kvalifikacijskem turnirju za evropsko ekipno prvenstvo blizu Hamburga v odločilni tekmi s Švedsko dvakrat zmagala. Skupaj s Pisnikovo najprej v igri dvojic, nato pa je z zmago (6:1, 6:1) dosegla še zmago Slovenije proti Švedski (3:0). Ne glede na izid ostalih srečanj seje Slovenija že uvrstila na sklepni turnir osmerice najboljših evropskih reprezentanc, ki bo že jutri (petek) in v soboto v Angliji, uvrstitev do šestega mesta pa bi našim mladim igralkam že zagotovila nastop na svetovnem finalu na Japonskem konec avgusta in v začetku septembra. Še pred tem (od 24.do 30.julija) pa bo Katarina Srebotnik zanesljivo nastopila na evropskem prvenstvu v italijanski Genovi. Temu velja dodati neprijetno dejstvo, daje Katarina v zadnjem obdobju le tekmovala, ni pa trenirala. Dogovora s trenerjem ni bilo, zato ni smela trenirati na igriščih svojega kluba AS. Upa, da se bodo zadeve uredili med njenimi nastopi v tujini. ■ vos, jp li z zmagovitim zadetkom. Vmes, zlasti prvih 45 minut, ko so imeli še dovolj moči, pa so domači resnično igrali v taktu slovenske polke, le odločilnega poskoka, s katerim bi še enakrat spravili žogo v gostujočo mrežo, ni bilo. V drugem polčasu seje poznalo, da nogometaši Rudarja do te tekme niso imeli niti še ne dva tedna priprav. Niso več nadaljevali ritma iz prvega dela, gostje pa so zaigrali precej bolje kot v prvem delu, verjetno pa ne bi povedli, če ne bi bilo že omenjene napake v domači obrambi. Po srečanju kljub porazu ni bilo (pre)velikega nezadovoljstva, gledalci po so se prepričali, da ima Rudar spet dobro ekipo in upajo, da bo igrala vidno vlogo v novem prvenstvu. Morda je bil še najbolj nezadovoljen Sa-mir Balagič. Deset minut pred koncem ga je češki sodnik Ružič-ka, (njegova pomočnika sta bila prav tako Čeh Rucha in Vili Kran-jc iz Gornjega Grada) menda zaradi udarca s komolcem, poslal v slačilnico. S tem je za tega velenjskega reprezentanta verjetno že končano letošnje tekmovanje v pokalu Intertoto. Še to! Gledalci so bili prese-nečni, ko na igrišče s soigralci ni pritekel najboljši igralec minulega prvenstva Stjepan Pranjič. 30.juni-ja mu je potekla pogodba z Rudarjem, nove pa do tekme s Tottenhamom še ni podpisal, ker so bile njegove zahteve nesprejemljive za delodajalca in trener Bojan Prašnikar ga ni uvrstil v ekipo. Naslednji Rudaijev nasprotnik bo v nedeljo na Švedskem tamkajšnji Osters, ki je v prvem krogu na svojem igrišču igral neodločeno s Koelnom, v drugem pa v Švici izgubil z Luzernom z 2:3. V slačilnici so povedali: Matjaž Cvikl: 'To je bila naša prva tekma v tem pokalu in menim, da smo v njej kar dobro zastopali velenjski in slovenski nogomet. Do drugega nasprotnikovega zadetka smo igrali dobro. Ustvarili smo si kar nekaj, če ne sto pa devetdeset odstonih priložnosti. Ko so gostje povedli smo pa smo zelo popustili. Zaslužili smo si vsaj neodločen izid, vendar smo prejeli dva "kiks" zadetka. Škoda. Sicer pa učimo se na napakah in upam, da bo naslednjih tekmah že boljše." "Robert Doler: "Nezadovoljen sem z izidom, saj smo imeli veliko več priložnosti od nasprotnika. Po njihovem drugem zadetku smo precej popustili, saj tekme nismo igrali več v tako dobrem ritmu kot pred tem. Svoje je naredila seveda tudi vročina, pa dejstvo, da smo sredi zelo napornih priprav. Vseeno upam, da naših navijačev le nismo preveč razočarali, kajti kljub porazu nas nasprotnik ni na-digral." Boštjan Ratkovič:" Čeprav smo našo prvo mednarodno tekmo izgubili, upam, da gledalci le niso bili preveč nezadovoljni. Dobro je kazalo, imeli smo precej priložnosti, a je bilo to ,žal, premalo. Gostje so dosegli po prekinitvah in polpriložnostih ter po napakah naše ožje obrambe dva zadetka in dosegli prvo zmago.. To je bila izkušnja več za nas. Prepričan sem, da bomo v naslednjih tekmah osvojili kakšno točko ali celio zmagali. Veliko pričakujem od tekme s Koelnom čez štirinajst dni, ko bomo že bolj utrjeni in homogeni, tokrat pa se je tudi poznalo da ni igral Stjepana Pranjiča." Bojan Prašnikar: "Zadovoljen sem s tem, kar so moji igralci pokazali v prvem polčasu. To je bila igra, ki jo želimo igrati tudi v novem prvenstvu. V prvem polčasu smo narekovali hiter tempo, imeli pobudo in kar nekaj priložnosti, ki pa jih nismo izkoristili. Žal, takšnega ritma igre igralci niso mogli vzdržati do konca, kar je tudi razumljivo, saj smo priprave šele komajda začeli. Za nameček smo prejeli še poceni zadetek po napaki v obrambni vrsti - vratarja in tudi igralcev. Ker je Pranjiču 30. junija potekla pogodba iti nove še ni podpisal, ga nisem postavil v ekipo. Njegova odsotnost se je poznala, vendar kogar ni brez njega se mora in more. Kakorkoli že, prvi korak v Evropi je bil zame vendarle zadovoljiv, saj je bil na nasprotni strani sloviti nasprotnik." Des Bulpin, trener Tottenha-ma: "Mi smo v Velenje prišli i mladim moštvom, igralci, ki kna-didirajo za prvo ekipo, ostali pa so medtem na oddihu. Gostitelji so nas presenetili z zelo hitrim vodstvom in dobro igro v prvem polčasu. V drugem polčasu smo zaigrali napadalneje in hitreje ter na koncu uspeli." ■ vos Sprejem rokometašev Katarina Srebotnik " « * m m m m m a? m m m « m m & m ! Na vrhu evropske j jakostne lestvice j Rokometaši velenjskega Gorenja so v minuli sezo ni dosegli največji uspeh v dosedanjem delovanju kluba, saj so prvič zaigrali v enem izmed evropskih tekmovanj. Uvrstili so se v polfinale pokala Evropske zveze, čeprav so sanjali le o tem, da bi "skočili" vsaj čez prvi krog. V državnem prvenstvu so osvojili tretje mesto, v pokalu drugo in si s tem znova priigrali Evropo. Za ta uspeh je zaslužno tudi Gorenje, ki jih finančno podpira. Predstavniki pokrovitelja so prejšnji teden sprejeli rokometaše z vodstvom kluba v vili Herber-stein. Pomočnik direktorja Borut Meh jim je izrekel čestitko za ta izreden uspeh, hkrati je izrekel upanje, da bodo rokometaši podobno igro ponovili tudi v novi sezoni. Gorenje bo prav gotovo še naprej pomagalo klubu, "saj je naš cilj," kot je dejal Borut Meh, "da s pomočjo kluba populariziramo tako šport kot naše ime. ■ vos Atletske novice Trije naslovi velenjskim atletom Damjan Verbnjak, Matjaž Krajnc in Peter Poles so novi državni prvaki v kategoriji mlajših mladincev. Damjan v suvanju krogle, Matjaž v teku na 100 m, Peter v teku na 300 m z ovirami. Zmage so dosegli na državnem prvenstvu v Kranju. S tem so ponovno potrdili dobro strokovno delo z mladimi v velenjskem atletskem klubu. Upamo lahko, da bodo kdaj kasneje uspešni tudi v članski kategoriji, saj nekaj vzornikov v klubu že imajo. Izkazalo se je še nekaj drugih posameznikov. Majda-kova je s preskočenimi 167-cm osvojila tretje mesto v teku na 1000 m, pravo presenečenje pa je pripravila Publjeva v teku na 100 m, tudi s tretjim mestom. Omenjena mlada tekmovalka je že zastopala barve Slovenije v tekih na srednje proge, sedaj pa se je dokončno orientirala na sprint, kjer dosega še boljše rezultate. ■ B. Šalamon "Skale 95" Sklenjen pomladanski del V ligah malega nogometa v Škalah so sklenili pomladanski del, jesenskega bodo nadaljevali v prvi ligi nadaljevali 25., v drugi pa že 18.avgusta. Rezultati: l.liga - 9. krog: Kamnoseštvo Kozjak.Saloon Pascal 4:1, Vigo Vinska Gora:Bambino 2:3, Madl Tris:Mister X-Cik Cak 2:4, Mušketirji:Fori Škale 1:3, RBM Commerce :Zlatorog Škale 5:5; vrstni red: Saloon Pascal 14," Bambino 13, Mister X-Cik Cak 12, KMN Fori Škale 12, Zlatororg Škale 9, Kamnoseštvo Kozjak 9, Mušketirji 6, RBM Commerce 5, Madl Tris 5, Vigo Vinska Gora 5; najboljši strelec je s 14 zadetki R.Hudarin. 2.1iga - ll.krog: Plešivec Ribiška koča: Topolšica 3:2, Kremenč-kovi:Texas 4:0, Tempo Florjan :Mušketirji veterani 3:1, SK Cirkovce:Kalimero 1:3, Cluc Duo:01d Raiders 1:6, Krokodilčki prosti; vrstni red: Plešivec Ribiška koča 19, Tempo Florjan 16, Mušketirji veterani 15, Old Raiders 12, Kal-imero 11, ŠK Cirkovce 9, Club Duo 9, Texas 9, Kremenčkovi 5, Krokodilčki 4 (-2) in Topolšica 1 (-1); najbolj učinkovit je bil s 15 zadetki Zagoričnik (Tempo Florjan). Strelski šport m « m m m m m t& m %t m Veternik trikrat regijski prvak V soboto, 1. julija, je bilo v Rečici pri Laškem regijsko tekmovanje s pištolo malega kalibra. V treh disciplinah so velenjski strelci dokazali, da kljub temu, da nimajo lastnega pnalokaliberskega strelišča in zato zelo otežene pogoje za trening, lahko konkur- irajo ostalim strelcem v regiji. Dominiral je Simon Veternik, ki je zmagal v vseh treh disciplinah. V disciplini MK pištola proste izbire je s 540 krogi za štiri kroge prehitel drugouvrščenega Damjana Sajovica iz SD Dušan Poženel, Rečica pri Laškem. V disciplini standard MK pištola 30 + 30 je Veternik zmagal s 554 krogi, zopet pred D. Sajov-icem s 542 krogi, Klančnik pa je bil s 538 krogi četrti. V najatraktivnejši disciplini 3 x 20 je Veternik še enkrat dokazal, da v regiji nima pravega konkuren- ta, saj je s 542 krogi prepričljivo osvojil prvo mesto, Klančnik pa je zasedel odlično tretje mesto. Veternik, Klančnik in Šterman so tako dosegli normo za nastop na 4. državnem prvenstvu z malokali-berskim orožjem, ki bo v Ljubljani sredi julija. ■ B. K. Revija skokov Velenje 95 - izžrebane vstopnice Vstopnice z nočne tekme za rudarsko svetilko: 1. avtomobil ford fi-esta, št. 1600, 2. smuči Elan, št. 1341, 3. 5 litrov motornega olja BIP, št. 1617, 4. električni mešalec, št. 996, 5. stenska ura, št. 1052, 6. ročna svetilka, št. 498. Vstopnice s tekme 5. Ford Ski Jumping Challenger: 1. letna vstopnica za nogometne tekme Rudarja, št. 1163 in 1356, >2. copati za tenis ASICS, št. 1515, 3. 5 litrov motornega olja BIP, št. 974. Najbolj srečen gledalec dobi avto pri predsedniku Smučarsko skakalnega kluba Velenje, mag. Evgenu Dervariču na Rudniku lignita Velenje, tel. 855-555 in na domu 853-240. v Ostale nagrade lahko dvignete v prostorih Smučarsko skakalnega kluba Velenje - Vila Bianca Staro Velenje oziroma pri oskrbniku kluba g. Štaherju, Foitova 2, tel. 857-690. TRGOVSKO PODJETJE JNTRADE'Vo EXPORT- IMPORT - GENERALNI ZASTOPNIK V SLOVENIJI B V trgovini "INTRADE" lahko kupujete: * TV * AUDIO * VIDEO TEHNIKO Sloveniji BIO TELEVIZORJI (pozanimajte se!) ,',[»!']po IZJEMNO ugodnih cenah! Pri nakupu NAGRADA - torba za CAMCORDER! PRODAJA TUDI NA 12 ČEKOV! INTRADE d.o.o. Maribor tel.: 062/22-66-00 Mlinska 22 tel.: 062/22-42-80 62000 Maribor fax: 062/22-66-13 Del. čas: vsak dan od 9.-12. in 15. do 19. ure, v soboto od 9.-12. ure. Informacije na telefon: 062/22-66-00 ali 22-42-80 Turistični rally "Velenje 95" ■ iltiiliillilSlifiili Na snidenje prihodnje leto Ljubitelji rallya so v soboto resnično prišli na svoj račun. Priložnost se je ponudila vsem, ki nimajo možnosti ali ambicij za volanom dirkalnika meriti vozniških sposobnosti z asi rallya, ampak so se pomerili med sabo z normalnimi avtomobili. Boj za točke v "Prvenstvu treh dolin" pa je bil ravno tako zagrizen. V spretnosti vrtenja volana med stožci se je pomerilo 33 posadk iz vseh koncev Slovenije in kot na "pravem" rallyu jih je nekaj tudi odstopilo. Pravo tekmovalno vzdušje je bilo že na štartu pred Rdečo dvorano, potem pa je temperatura rasla iz preizkušnje v preizkušnjo. Pri vseh udeležencih turističnih rallyjev v Velenju je že od nekdaj najbolj priljubljen slalom na letališki stezi v Lajšah, saj po 500 metrov slaloma v vsako smer le niso mačje solze. Na cilj na Trebeliško je prispelo 30 posadk in vsi so se strinjali, da ni bil pomemben le boj za zmago, ampak tudi izmenjava izkušenj in prijetno druženje med avtomobilisti. Da poleg tistega "pravega" ral-lyja za državno prvenstvo tudi turistični rally dobiva vseslovenki pomen, dokazuje dejstvo, da so prišli na Start tekmovalci tudi iz Kranja, Lukovice, Domžal, Idrije, Sevnice in seveda iz vseh treh dolin - Mežiške, Savinjske in Šaleške. Športni funkcionarji AMTK Velenje so od vseh udeležencev prejemali priznanja za lepo organizirano prireditev, kar jim prav gotovo daje voljo, da bodo uresničili obljubo, ki so jo dali ob zaključku: "Na svidenje na turističnem rallyju Velenje 96!" Po razredih so zmagovalci: do 1000 ccm Strožič/Špeh, do 1600 ccm Zorman/Rek, nad 1600 ccm Čoh/Kodre, enotni ženski razred Tratnik/Novak. Kot posebno zanimivost velja omeniti, da je v skupni razvrstitvi ženska posadka Coh/Kodre zasedla tretje mesto, kar je gotovo "dalo misliti" marsikateri moški posadki. m J. P. Tenis m m m m Nik in Saša najboljša Na igriščih TRC lezero je ŠTK organiziral finale regijskih turnirjev v kategoriji do 12 let. Zbrali so se vsi najboljši in zmagovalci predhodnih turnitjev, nastopilo pa je 48 dečkov in 19 deklic. Nik Ivanovič je zlahka opravičil vlogo prvega favorita in zmagal, v velenjskem finalu deklic pa je Saša Britovšek (AS) premagala Koloničevo (ŠTK). ■ A.B. - Ribiči za ■ i : rudarsko ' svetilko ■ B V soboto, 1. julija, je ob | ■ Škalskem jezeru potekalo tra- i ■ dicionalno tekmovanje v lovu 1 J rib za "Rudarsko svetilko." J a Tekmovanje sodi v sklop pr- , ■ ireditev ob 3. juliju, prazniku i ■ rudarjev. Udeležilo se ga je 22 i ■ ekip s 66 tekmovalci. Ekipno je zmagala Ribiška { ■ družina Koroška (Slovenj i ■ Gradec), ki je osvojila prehod- i ■ no rudarsko svetilko 2. mesto je 1 ^ zasedla ekipa RD Laško, 3. pa B t. ekipa RLV (Priprave). ■ Uvrstitve posamezno, sek- ■ tor A: 1. Uroš Cencelj (Viva j[ Zagoije), 2. Branko Rozman m (RD Trbovlje), 3. Zvone Vin- ■ cek (RLV, 1. ekipa); sektor B: ■ 1.Ludvik Kajnih (RD Ko- ■ roška), 2. Andrej Hajnšek (RD " Celje), 3. Robert Bačič (RD ■ Laško); sektor C: 1. Vojko ■ Krajnc (RD Velenje, 1. ekipa), ■ 2. Branko Kajnih (RD Koroš-" ka), 3. Nikola Abrič (TEŠ). ■ Ob koncu tekmovanja je ■ predsednik tekmovalne ko- ■ misije ZRD Celje izrekel vse u pohvale organizatoiju RD Ve- ■ Ienje za izvedbo tekmovanja. ■ mkp 1. Poletni košarkarski tabor V Rdeči dvorani v Velenju je bil od ponedeljka, 26. junija, do vključno petka, 30. junija, 1. poletni košarkarski tabor. Organizatorji so bili mestna občina Velenje - Sekretariat za družbene dejavnosti, Rdeča dvorana in KK Elektra Šoštanj. Tabora se je udeležilo 70 otrok starosti od 2. do 8. razreda osnovne šole ter pionirska in kadetska ekipa KK Elektra. Pri izvedbi tabo- ra je sodelovalo pet trenerjev, ki so otroke naučili osnove košarkarske igre. Delovni dan seje pričel ob 9.30 uri, ko so opravili dopoldanski trening. Po treningu so se vsak dan odšli kopat na velenjski bazen, popoldan pa je sledil še en trening. V petek so vsi udeleženci prejeli priznanje za sodelovanje na taboru, Rdeča dvorana Velenje pa jim je podelila tudi majice. Otroci so bili zelo navdušeni in večina je dejala, da komaj čakajo, da bo spet leto naokoli. Še posebej je potrebno pohvaliti Marjana Klepca, Slavka Klepca in Aleša Divjaka, ki so skrbeli za organizacijo tega 1. poletnega košarkarskega tabora ter trenerje Rizma-na, Kokolja, Blatnika, Bogataja in Lipnika, ki so poskrbeli, da je sam tabor potekal tekoče in uspešno. ■ F.B., foto: vos Revija skokov Velenje 95 IIIIBliSiKltlililHlIii V znamenju Kopača, Meglica in Gostiše Ljubitelji smučarskih skokov so tudi letos v velenjskem smu-tarsko-skakalnem središču, ki je za mnoge celo najlepše v Sloveniji, videli imenitno skakalno predstavo z zvenečimi imeni. Izmed prijavljenih ni bilo le Nemca Christofa Duffnerja, nastopili pa so skakalci iz osmih držav. Seveda tudi vsi najboljši Sloven-d, ki so tokrat povsem zasenčili blesteča svetovna imena. Na 9.tekmi za rudarsko svetilko so se Slovenci zvrstili od prvega do petega mesta - Kopač 219 (75,5, 75,5), Gostiša 214 (75, 79,5), Peterka 213,5 (71,5, 78,5), Žonta 213 (73,5, 79), Meglic 207,5 (75,5, 77), šesti je bil Soini-nen kot najboljši tujec. Na 5.skokih na izločanje, ali na tako imenovanem 5.FORD SKI JUMPING CHALLENGER JU, je bila slika podobna - od prvega do četrtega mesta so se uvrstili sami Slovenci - Meglic, Gostiša, Jekovec in Bogata, peti pa je bil odlični Italijan Ceccon, ki je tako dosegel enako uvrstitev kot lani, na lanski nočni tekmi pa je celo zmagal. Pravzaprav je bil junak letošnje revije skokov Samo Gostiša, ki mu velenjska naprava očitno leži. Letos mu je morda oba dneva zmanjkalo malo športne sreče, bil je obakrat drugi in s tem osvojil lovoriko in nagrado skupnega zmagovalca. Obenem je dobil še priznanje za najdaljši skok obeh dni - 81,5 metrov. V obeh dneh se je okrog skakalnice zvrstilo več tisoč ljubiteljev tega zimsko-polet-nega športa in tako veličastne tekme, kot je bila sobotna za lovoriko rudarska svetilka, gledalci še niso videli, enako tudi ne tako napete, kot je bila nedeljska. Na začetku revije so gledalce in skakalce z igranjem koračnic ogrevali velenjski godbeniki, na kar je vse nagovoril predsednik poslovodnega odbora velenjskega premogovnika dr.Franc Žerdin. Med drugim je dejal, da so tudi skakalci z vrhunsko udeležbo poveličali praznik dan rudarjev in visok jubilej premogovnika. Vrhunec je nočna tekma do- živela v odmoru med prvo in drugo serijo. Prireditelji so ugasnili žaromete, ob skakalnici so zagorele bakle, pod skakalno mizo so zableščale radarske svetilke, ki jih je imelo deset nadarjenih velenjskih skakalcev na čeladah. Nato so se spustili v globino do izteka in tako simbolizirali delček rudarskega dela. V zrak so za tem šinile rakete različnih barv in gledalci so nekaj minut občudovali enkratne barve ognjemeta. V prvi seriji je nastopilo 71 skakalcev, najboljših 35 pa je nato skakalo v obratnem vrstnem redu. V vodstvu je bil Kopač, pred Soininem, Megličem in Cecconom, v drago serijo pa so se uvrstili tudi Velenjčani Peter Kolenc (22.), Rolando Kaligaro (25.) in Peter Čeh (30.) ter Robi Kopušar (32.) z Ljubnega. Kopač je zadržal prvo mesto zaradi sijajnega leta in doskoka, čeprav je bil Gostiša dva metra daljši, drugo-uvrščeni Finec pa je zdrsnil na šesto mesto. Tudi domači tekmovalci so bili dobri v drugi seriji. Kolenc (69, 72) in Kaligaro (69, 74,5) sta oba zbrala po 191,5 točke, Ceh je zadržal 30.mesto (68,5, 69), prav tako Kopušar 32. (68, 68,5). Slovo Francija Petka Tudi nedeljski model skokov na izločanje je zvabil ob skakalnico spet nekaj tisoč ljudi, ki so spremljali napete skoke, saj so bile nagrade zelo mamljive. Prvo mesto je ponujalo kar 5.000 DEM, slovenski skakalci pa so gotovo spet imeli svojo računico - znova biti boljši od tujcev. Na vrhu je bilo 16 parov in že v šestnajstini finala je izpadlo kar nekaj znanih tekmovalcev, med njimi Kladnik, ki je sicer z 82,5 metra rekorder skakalnice, pa Nemec Herr, Poljak Malysz, tudi Parma, v minuli sezoni odlični Nemec Jaeckle, tudi vsi trije Velenjčani. Na zaletišču se je pojavil tudi v Velenju zelo priljubljeni Franci Petek, čeprav se je pritoževal zaradi rahle poškodbe gležnja. Francija je preskočil Gro-sar in to je bilo tudi njegovo tek- imel Šakala v boju za 7.mesto, ki je po pravilih moral potrditi uvrstitev, ker njegovega nasprotnika Ježa ni bilo na zale-tišče, saj se je pred tem rahlo poškodoval. Po tem zadnjem tekmovalnem skoku so bile oči gledalcev še naprej uprte na vrh skakalnice, kjer se je s svojim znanim nasmehom še enkrat spustil v dolino Franci Petek. To je bilo slovo od njegove skakalne poti, slovo od gledalcev, njegovih prijateljev; to je bil skok za gledalce, slovenski skakalni šport in za vse mlade, ki ga že in ga še bodo posnemali. ■ vos, /p movalno slovo. Naši so bili spet sijajni, po vrsti so izločali slovite tuje skakalce in četrtfinale je bil obračun med štirimi našimi in štirimi tujci. Tu je Jekovec izločil Ježa, Bogataj Laitinena, Gostiša Sakalo in Meglic Ceccona. V dvoboju za tretje mesto je bil Jekovec za pol metra (75) daljši od Bogataja, pol metra pa je odločilo tudi zmagovalca - Meglic je skočil 78 metrov, Gostiša pa "samo" 77,5 in podobno kot lani je tudi v nedeljo zvečer stopil na najvišjo stopnico. V obračunu za peto mesto je bil Ceccon daljši od Laitinena, najlažje delo pa je 20 ms ČAS PETEK, 6. JULIJA SLOVENIJA 1 11.05 Punčka, otroški program 11.20 Popotovanje na Olo-grund 11.30 Odkrivanje zemlje, 8/26 12.00 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Oči kritike 15.40 Vojna in pogajanja, 2. del 16.40 Ljubezen na preizkušnji, 1/3 17.25 Slovenski utrinki 18.00 TV dnevniki 18.05 ŽIVŽAV 18.40 Fallerjevi, lO.del 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Strta srca II: Helenine oči, 1. del 21.05 Tednik 22.00 TV dnevnik 3 22.15 Žarišče 22.35 Poslovna borza 22.50 SOVA: sledi Večen sanjač, 26/28 23.20 Gangster, 4/22 SLOVENIJA 2 14.10 V vrtincu 14.55 VVinbleton: tenis -Grand Slam, polflnale (Ž), prenos 18.00 Tv dnevnik 1 18.05 Regionalni studio Maribor 18.45 Že veste 19.15 Korziški škof, 1/4 20.05 Večerni gost: Marko Letanja 21.10 Umetniški večer; deset velikih pisateljev: James Joy-ce, 8. del 22.10 Stalker, ruski film 00.45 Tenis - Grand Slam, pol-finale (Ž), posnetek VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 VIDEO TOP 10.30 TROPSKA VROČICA, amer. detektivska nanizanka 12.00 Videostrani 20.00 Otroški program 20.25 TV PRODAJA 20.30 Videostrani 21.00 EPP 21.05 BRLOG, humoristična nanizanka 21.35 Celovečerni film: BOJNA MUNICIJA, akcija 22.05 HOROSKOP 22.10 TV PRODAJA 22.15 Videostrani do 24.00 r-n REGIONALNI STUDIO jHBBBgtt« Vaša televizija - kanal 52 VELENJE, StartBtovo 2 tel.: 003/854 406. fctt 063/864 26S Četrtek, 6. julija TVS2 22.05_ STALKER, sovjetski film, 1980 Igrajo: Aleksander Kajda-novskl, Anatollj Solonlcln Režija: Andrej Tarkovski Stalker je ilegalni vodnik po prepovedanem področju zunaj mesta v t.im. Coni, kjer se tistim, ki se prebijejo skoznjo izpolnijo vse želje. Te pa seveda niso vselej nedolžne, povečini se pustolovščina slabo konča, tako da je snidenje z željami v skrivnostni sobi izpolnitve pravzaprav najgloblje srečanje človeka s samim seboj - uprizoritev njegove zadnje in dokončne Resnice. Tudi Staiker ima svoje želje, ki so v glavnem zvezane s podobo in usodo njegove invalidne hčerke, vendar stal-kerji, če želijo ostati to, nikdar ne smejo prestopiti praga Sobe... ■■■■ PETEK, 7. JULIJA SLOVENIJA 1 10.00 Pet otrok in škrat, 4/6 10.25 Moja enciklopedija živali 11.05 MTV unplugged: R.E.M. 10.35 Morski psi, 3/3 11.45 Morski psi, 3/3 12.30 Že veste 13.00 Poročila 16.05 Lotusova dežela, film 18.00 TV dnevniki 18.05 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 18.20 Pasje mesto, 23/23 18.40 Fallerjevi, ll.del 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Nesreča, angleški film 21.50 Turistična oddaja 22.10 TV dnevnik 3 22.25 Žarišče 22.50 SOVA: sledi Brooklynski most, 14/2:: 23.15 Gangster, 5/22 00.05 Brane RonCel izza odra SLOVENIJA 2 09.00 Forum 09.15 Komisar Rex, 15/15 10.05 Omizje 12.05 Osmi dan 12.55 SOVA, ponovitev sledi Gangster, 4/22 13.55 VVInbledon: tenis-Grand Slam, polflnale (M), prenos 17.30 Večen sanjač, 26/28 18.00 TV dnevniki 18.05 Regionalni studio Koper 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 Šola življenja, ponovitev dokum. oddaje 20.10 Malibujska cesta 2000, 4/6 21.00 Otvoritev, 43. poletnega festivala, prenos 22.00 Poglej In zadeni 00.30 Tenis - Grand Slam, polflnale (M), posnetek VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 BRLOG, humoristična nanizanka 10.00 Film: BOJNA MUNICIJA, akcija 12.00 Videostrani 19.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ - kontaktna oddaja zanimivi gosti, igranje video igrice, glasbeni spoti, itd. 20.00 Otroški program 20.25 TV PRODAJA 20.30 Videostrani 21.00 EPP 21.05 Celovečerni film: POT UPANJA 22.35 HOROSKOP 22.40 TV PRODAJA 22.45 Videostrani do 24.00 Misiim msvogim TV SPORED SOBOTA, 8. JULIJA Petek, 7. julija TVS1 20.05_ NESREČA, ang. film, 1967 Igrajo: Dirk Bogard, Stanley Baker, Jacyuellne Sassard Režija: Joseph Losey Zgodba se prične s prometno nesrečo blizu doma vseučiliščnega profesorja Stephena. V nesreči je poškodovana privlačna Ana, njen zaročenec William pa nesreče ne preživi. Oba sta Stephenova študenta in njuna nesreča je začetek spominjanja na dogodke iz bližnje preteklosti, ki so lahko bolj ali manj vplivali na tako tragičen razplet. Zgodba pripoveduje tudi o osamljenosti, nezadovoljstvu, nezadostnosti intelektualističnih izzivov za polno življenje, kar vse, predvsem za Stephena pomeni precejšnjo izpraznjenost in ne- SLOVENIJA 1 10.25 Radovedni TaCek 10.40 Prgišče priljubljenih pravljic, lutkovna igrica, 7/13 10.50 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 11.05 Pravljičar, 8/9 11.30 Mlada evropa poje 11.40 Korziški škof, 1/4 12.30 Zgodbe iz školjke 13.00 Poročila 14.10 Malo angleščine, prosim 14.35 Tednik 15.20 Nesreča, angleški fllm 17.00 Ostržkove prigode, 2/6 18.00 TV dnevniki 18.05 Mladi Picasso, 2/8 18.40 Fallerjevi, 12.del 19.13 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 20.10 Strta srca II: Helenine oči, 2. del 21.05 Za tv kamero 21.25 Ognjena moč, 2/10 21.50 Ozare 22.00 TV dnevnik 3 22.30 SOVA: sledi Gangster, 6/22 23.20 Mož, ki Je padel na zemljo, amer. film SLOVENIJA 2 10.00 Mladi virtuozi 10.30 Strta srca II: Helenine oči, 1. del 11.20 Turistična oddaja 11.35 SOVA, ponovitev sledi Brooklynski most, 14/2: 12.05 Gangster, 5/22 14.00 EP v športno ritmični gimnastiki, posnetek iz Prage 14.55 Winbledon: tenis -Grand Slam, finale (Ž), prenos 16.45 EP v sedeči odbojki, finale, posnetek Iz Ljubljane 17.45 Atletski miting, posnetek iz Lausanne 18.30 Slovenski magazin 19.05 Karaoke 20.10 Štirje mušketirji, kopro-dukcijski film 21.55 Sobotna noč: sledi Novice iz sveta razvedrile sledi Caetano Veloso, posnetek koncerta sledi Angleška glasbena lestvi ca VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 Otroški Miš Maš - ponovitev 10.05 Rim: POT UPANJA 12.00 Videostrani 20.00 Otroški program 20.25 TV PRODAJA 20.30 Videostrani 21.00 EPP 21.05 389. VTV MAGAZIN 21.35 MED PRIJATELJI, narodno zabavna glasba 22.20 HOROSKOP 22.25 "IV PRODAJA 22.30 Videostrani do 24.00 potešenost. Al i je bil poseg v intimo, prekršitev visokošolskih norm, tisto, kar bi utegnilo spremeniti in zapolniti Stephenovo življenje?.. Sobota, 8. julija TVS2 20.10 ŠTIRJE MUŠKETIRJI, film, 1974 Igrajo: Michael York, Ollver Reed, Frank Flnlay Režija: Rlchard Lester Film prikazuje hude politične konflikte, pa tudi socialne in religizone ter čustvene. V ospredju so osebni zapleti med D'Artagnanom in Co-stanco, med D'Artagnanom in Milady, pa med Miiady in Athosom ter kraljico in Buc-kinghamom pa še med njim in D'Artagnanom. Zgodba se nadaljuje tam, kjer se je tista iz prvega filma končala. Štirje mušketiiji so še vedno v službi kraljice, ki še naprej pošilja pisma vojvodi Buckin- NEDELJA, 9. JULIJA SLOVENIJA 1 09.10 ŽIVŽAV 09.45 Arabela se vrača, 12/26 10.15 Očividec, 14/14 10.45 Za tv kamero 11.00 15. SREČANJE TAMBU- RAŠKIH SKUPIN 11.30 Svet divjih živali 12.00 Obzorja duha 12.30 Ljudje In zemlja 13.00 Poročila 13.05 Malibujska cesta 2000, ponovitev 15.00 Ča swinga, amer. film 16.40 Šef!, 5/5 18.00 TV dnevniki 18.05 Po domače 19.05 Risanka 19.20 Loto 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Zakladi sveta, kvlz 21.40 National geographic, 14/16 22.30 TV dnevnik 3 22.50 SOVA: sledi Ostani čez noč, 2. del SLOVENIJA 2 07.50 Otvoritev 43. poletnega festivala, posnetek 08.50 SOVA, ponovitev sledi Služabnik, 6/22 09.40 Strta srca II: Helenine oči, 2. del 10.30 Poglej in zadeni 13.00 Športna nedelja: sledi EP v ŠRG, posnetek iz Prage 14.00 VN Francije v motocl-kllzmu 14.55 Tenisfifand Slam F, M 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Simfonija mojega otroštva, dansko-švedski-nor-veškl fllm 22.15 Slovenci v svetu - Ave v ZDA 22.50 Športni pregled VTV 08.00 Videostrani 08.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda: Otroški program; OTROŠKI MIŠ MAŠ ; 388. VTV MAGAZIN; ŠPORTNI TOREK; ŠPORTNI GOST; EPP; 389. VTV MAGAZIN; RUDARSKI PRAZNIK, 34. skok čez kožo; reportaža; Aktualno: KMEČKI SINDIKATI PROTI VLADI; MED PRIJATELJI, narodno zabavna glasba; ALBUM SH0W; VIDEO TOP; TV PRODAJA; HOROSKOP Videostrani do 24.00 ghamu. Prav s pomočjo slednjega bi utegnili zmagati francoski protestanti, ki ustvarjajo nemire po vsej Franciji. Lepa vohunka Mila-dy, ki streže po življenju D 'Ar-tagnanu, ki je odkril njeno skrivnost, naj bi preprečila angleško pomoč, pa čeprav z umorom vojvode Buckingha-ma... Nedelja, 9. julija TVS1 14.55_ ČAS SVVINGA, amer. film, 1936 Režija: George Stevens Igrajo: FredAstalre, Glnger Rogers, Helen Broderlck Astair nastopa v vlogi Lucky-ja Garnetta, poklicnega plesalca in strastnega hazarderja. V domačem mestecu je zaročen z dekletom, ki ne zna plesati in ki ima hudega očeta. Po pravici, saj Lucky zaradi svojega nesolidnega obnašanja zamudi celo PONEDELJEK, 10. JULIJA SLOVENIJA 09.35 Malo angleščine, prosim 10.00 Sladoled za plesalce 10.25 Kapitan Power, Z/22 10.50 Znanje za znanje, učite seznami 11.15 Štirje mušketirji, kopro-dukcijski fllm 13.00 Poročila 13.05 Športni pregled 15.55 Umetniški večer 16.50 Obzorja duha 17.20 Dober dan, Koroška 18.00 TV dnevniki 18.05 Radovedni Taček 18.20 Prgišče priljubljenih pravljic, 8/13 18.35 Fallerjevi, 13.del 19.05 Risanka 19.18 Žrebanje3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Stranski učinki, 2/13 20.55 Pravičnost na preizkušnji 22.00 TV dnevnik 3 22.15 Žarišče 22.40 SOVA sledi Seinfeld, 2/18 sledi Gangster, 7/22 SLOVENIJA 2 13.30 13.45 14.00 15.25 serija 16.20 sledi 18.00 18.05 bor 18.45 19.15 Prage 20.05 20.55 21.45 23.00 VTV Utrip Zrcalo tedna Zakladi sveta, kviz Šola živlejnja, dokum. SOVA, ponovitev Ostani čez noč, 2. del TV dnevnik Regionalni studio Mari- Svetovni poslovni utrip EP v ŠRG, posnetek iz 10.000 obratov Odmevi, 2/4 Studio city Brane Rončel izza odra 09.00 Testni signal 09.30 389. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program 12.00 Videostrani 20.00 Otroški program 20.25 TV PRODAJA 20.30 Videostrani 21.00 EPP 21.05 ALBUM SH0W -zabavno glasbena oddaja 21.55 HOROSKOP 22.00 TV PRODAJA 22.05 Videostrani do 24.00 na poroko. Jezni oče ga pošlje v New York, kjer naj bi si zaslužil 25.000 dolarjev in s tem dokazal, da je sposoben preživljati družino. Na pot se odpravi tako rekoč brez prtljage, s seboj ima samo zobno ščetko in 25 centovski kovanec na srečo. V resnici pa si kar kmalu pridobi nekaj denarja, mimogrede pa sredi živahne ulice naleti še na Peeny, čedno plesno učiteljico... TVS2 20.10_ SIMFONIJA MOJEGA OTROŠTVA, film, 1994 Režija: Erik Clausen Igrajo: Morten Gundel, Nikolaj Kaas, Stlne Ekbland Film pripoveduje zgodbo iz otroštva enega najslovitejših danskih komponistov 20. stoletja, Carla Nielsna, kije še posebej znan po svojih čudovitih simfonijah. Skozi vse njegovo življenje je bilo njegovo otroštvo, spomini na 09.55 Zmešnjava v studiu, otroški program 10.25 Simfonija mojega otroštva, film 12.35 Svetovni poslovni utrip 13.00 Poročila 13.05 EP V ŠRG, posnetek tz Prage 15.10 Sobotna noč 17.20 Mostovi 18.00 TV dnevniki 18.10 Arabela se vrača, 13/26 18.40 Fallerjevi, 14.del 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Helenine oči, 3. del 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3 22.40 Poslovna borza 22.55 SOVA: sledi Skrajnost, 1/7 sledi Gangster, 8/22 SLOVENIJA 2 14.25 Malo angleščine, prosim 14.50 National geographic, 14/16 15.40 Karaoke 16.40 SOVA, ponovitev 18.00 TV dnevniki 18.05 Regionalni studio Koper 18.45 Iz življenja za življenje 19.15 Videošpon 20.05 Po sledeh napredka 20.55 MTV UNPLUGGED 21.45 Ljubezen na preizkušnji, 2. del švedske drame 22.30 Svet poroča 23.00 Kolesarska dirka Tour de France, posnetek VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 ALBUM SH0W-zabavno glasbena oddaja 12.00 Videostrani 20.00 Otroški program 20.25 TV PRODAJA 20.30 Videostrani 21.00 EPP 21.05 390. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program 21.25 ŠPORTNJ TOREK 21.45 ŠPORTNI GOST 22.15 HOROSKOP 22.20 TV PRODAJA 22.25 yVideostrani do 24.00 11.10 11.35 12.05 12.30 13.00 17.00 18.00 18.05 18.40 19.10 19.30 20.05 20.25 22.25 22.40 23.05 sledi sledi Hroščosned, 13/21 Iz življenja za življenje Ognjena moč, 2/10 Slovenski magazin Poročila Odmevi TV dnevnik 1 Pravljičar, 9/9 Fallerjevi, 15.del Risanka TV dnevnik 2, vreme Forum Avstralija, film TV dnevnik 3 Žarišče SOVA: Princ z Bel-Aira, 14/24 Gangster, 9/22 SLOVENIJA 2 14.35 Zgodbe iz školjke 15.05 Stranski učinki, 2/13 15.55 Videošpon 16.40 SOVA, ponovitev sledi Skrajnosti, 1/7 17.10 Gangster, 8/22 18.00 TV dnevniki ,18.05 RPL - studio Luwigana 18.45 Odkrivanje zemlje 19.15 V vrtincu 20.05 Športna sreda: 21.10 Evropsko leto glasbe, kronika 21.25 Slovenci v zamejstvu 21.55 Omizje VTV 09.00 Testni signal 09.30 390. VTV magazin-informativni regionalni program 09.50 ŠPORTNI TOREK 10.10 ŠPORTNI GOST 12.00 Videostrani 20.00 Otroški program 20.30 TV PRODAJA 20.35 Videostrani 21.00 EPP 21.05 NAJ SPOT-kontaktna oddaja o dance in pop glasbi 22.10 TROPSKA VROČICA, ameriška detektivska nanizanka 23.00 HOROSKOP 23.05 TV PRODAJA 23.10 Videostrani do 24.00 MERXGP TURIST d.o.o. NAZARJE 63331 NAZARJE, Zadrečka c. 8 RAZPISUJE oddajo v najem lokala BISTRO T v Nazarjih. Ponudbe pošljite do 10. julija na naslov firme. Informacije tel. 063/831-911,832-536. njegovo otroštvo, ena izmed bistvenih inspiracij pri njegovem komponiranju. Carl je izkazoval že pri šestih letih neverjeten smisel za razline tonske modaiitete, dajal je celo nasvete starejšim od sebe. Prve zvoke igranja na klavir je slišal iz sosednje, premožne hiše, in prepričan je bil, da bi znal bolje igrati, toda pri njem doma so menili, da si klavirja ne morejo privoščiti... Sreda, 12. julija TVS1 20.25_ AVSTRALIJA, švicarski film,1989 Režija: Jean Jacques An-drien Igrajo: Jeremy Irons, Fanny Ardant, Agnes Soral Govorni jezik v filmu je an- gleščina, film se pač dogaja na dveh kontinentih, v Avstraliji in Belgiji, zajema pa obdobje pred in po II. svetovni vojni, kije bila prelomnica za Edoarda Piersona, ki je po njej živel v Avstraliji, kjer seje še naprej ukvarjal s poslovanjem z volno, s staro družinsko tradicijo. Prikazuje junakov beg iz utesnjenosti, ki mu jo nalaga tradicionalna trgovsko tovarnarska dmžina, gre za iskanje novih možnosti, kijih neobremenjeno ponuja odpirajoča se prostrana Avstralija, kjer so pravila življenja bistveno drugačna od evropejskih in potrebuje Eoduard precej energije, da se skupaj s svojo hčerko, ženo je izgubil, navadi živeti in delovati v novem okolju. B. julija 1995 DOM JE NEKAJ VEČ... NilS ilAS 21 MUBO DOMA, KDOR GA IMA ZA VSE, KI VEDO, DA JE DOM NEKAJ VEC, VAM PRI GRADNJI IN UREJANJU STANOVANJA POMAGA MERCAIOR - ZKZ MOZIRJE. Zadruga mozirje ■1|W1i1II1I1IMMM1|M1||HII1B —Tf1^1 FIMME""1""—1 od 4.600 do 9.300 SIT BLAGOVNICA LJUBNO TEL: 841 - 020 - SEDEŽNE GARNITURE 111.000 SIT (PRI GOTOVINSKEM PLAČILU 5 % POPUST) - VRTNE GARNITURE 59.918 SIT - BARVNI TELEVIZOR 45 CM 57.064 SIT - HLADILNIK GORENJE HS - 1451 34.212 SIT - KOMBINIRANI ŠTEDILNIK GORENJE 53.200 SIT - VELIKA IZBIRA PREPROG ... GORNJI GRA TEL: 843 - 016 - VELIKA IZBIRA TOPLIH PODOV: ŠIRINA 4 M - TEKOČI METER 5.587 SIT ŠIRINA 3 M - TEKOČI METER 2.997 SIT - ITISONI - ŠIRINA 4 M - TEKOČI METER 4.900 SIT - KOTNE LETVE - TEKOČI METER 390 SIT - VRTNE OBLAZINJENE BAMBUS GARNITURE ŽE OD 38.384 SIT DALJE - PRALNI STROJ GORENJE OD 54.576 SIT DALJE - GLOBINSKI SESALCI SAMO 29.990 SIT - PROFESIONALNI LIKALNIKI 28.208 SIT UGODNI KREDITNI POGOJI: -1+4 OBROKE BREZ OBRESTI -1+6 OBROKOV - 6 % FIKSNA OBRESTNA MERA -1 + 12 OBROKOV -12 % FIKSNA OBRESTNA MERA PRIPOROČAJO SE POSLOVALNICE M - ZKZ MOZIRJE. od 44.000 SIT Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska cesta na LePO njivo 2,63330 Mozirje . . . Telefon: 063/ 831-521, 831-532, 831-055, 831-594 zadruga Mozirje, z. o. o. Teiefax.- 063/ 832-140,832-272 IZ BOGATEGA PROGRAMA LE NEKAJ CENi ELEKTRO LJUBI J A TEL: 831 - 040 TEL: 831 - 047 -CEMENT VREČA 569 SIT -MODUL OPEKA6/1 58,90 SIT/KOM - STREŠNA OPEKA BRAMAC 113 SIT / KOM. - TERMO ZASTEKLJENA OKNA (DOLOČENE DIMENZIJE PO AKCIJSKIH CENAH) - BOGATA IZBIRA IZOLACIJSKEGA MATERIALA (TERV0L, STIROPOR, VOBITEKT...) 34.000 SIT od 550 do 2.700 SIT 48.900 SIT STIHL STIHI. FS 36/40 . FS44 od 330 do 600 SIT od 14.390 do 19.150 SIT od 18.900 SIT Hobby aparati - od 37.900 SIT Profesionalni aparati - od 92.500 SIT 7.400 SIT 9.990 SIT TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 26. junija do 2. julija 1995 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka, v naslednjih dneh: 1. 7. AMP Šoštanj 170 mikro-g/m3 MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOLJA soo m m 600 «0 400 J00 200 100 0 ■ 2$. 6. 027.6. 028.6, B29.6. 030,6. 01.7. «2.7. DEŽURSTVA ODLOČITEV, KI VAM ZAGOTAVLJA VARNO PRIHODNOST DOVOLITE, DA VAS PREPRIČAJO ŠTEVILKE. na mesec 063/71S-602, int. 222. HMEZAD BANKA, d.d. ZA VAS DENAR IN NAS UGLED GRE TURISTIČNA AGENCIJA Cuikir|m 1, Muijt tel. 859-107 POTOVANJA TURIZEM izum rant-a-car Mps AVTOPREVOZNIŽIVO IN SERVISI p.O. VELENJE POLETJE 95 Slovenska obala, Istra, Zdravilišča, aktivni oddih ŠPANIJA vsak petek - od 39.688 SIT naprej AŽURNA OBALA, NIQA vsak petek - od 40.590 SIT naprej GRČIJA v avgustu-49.600 SIT NOČNI GARDALAND 15., 29.7., 5., 15., 26.8. - 5300 SIT ob 5. uri MIRABILANDIJA 8., 22.7., 12.26.8. - 5.000 SIT ob 5. uri MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA H! ^SAK ZfcP IN ^EOMJL^^^j PULA v hotelih z bazeni, apartmajih in turističnih naseljih IZREDNO UGODNI POGOJI LETOVANJA z ARENATURISTOM in TURISTIČNIMI AGENCIJAMI: Kompas Holidays, Globtour, Slovenijaturist, Izletnik, Alpe Adria, Anka. BOGAT PROGRAM V ARENI v juliju: 7. noč, festival zabavne glasbe, filmski festival, Ivo Pogorelič... PULA "sssasi in m turističnih ag" Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da Je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravnlkl: Četrtek, 6. julija - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Kramer, nočni dr. Pirtovšek Petek, 7. julija-dopoldan dr. Rus, popoldan dr. V.Renko, nočni dr. Kozorog in dr. Rus Soboto, 8. julija - dr. Friškovec in dr. Lazar Nedeljo, 9. julija - dežurni dr. Friškovec in dr. Lazar Zobozdravstvo: V nedeljo, 9. julija - dr. Romana Lah, v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postala v Šoštanju: Od 7. julija do 13. julija - Tomo Wankmiiller, dr.vet.med.,Topolšica, mobitel: 0609-618117. Veterinarska postaja v Mozirju: Do 12. julija - Marjan Lešnik, dr.vet.med., Mozirje, tel. 0609-616-978 ali 831-219. RAZSTAVE Na velenjskem gradu je na ogled razstava likovnih del, ustvarjenih na 16. ex tempom. Odprta bo do 21. julija. V hotelu Dobema razstavlja oljne slike Adolf Pen, slikar iz Murske Sobote. Razstava bo odprta do 22. julija. V Savlnovem likovnem salonu v Žalcu razstavlja barvne fotografije Boris Skalin. Razstava bo odprta do 13. julija. V Galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu razstavlja fotografije Stane Jeršlč. Fotografije bodo na ogled do 23. julija. V galeriji Avla Nove Ljubljanske banke v Ljubljani bodo v torek, 11. julija, otvorili razstavo slik Jožeta Horvata - Jakija in Gorana Horvata, ciklus z naslovom Očetje in sinovi, matere in hčere. HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ŠOŠTANJ V mesecu juliju 1995 obrestujemo hranilne vloge po naslednjih obrestnih merah: mesečna obr. mera (%) letna obr. mera (%) Avista hranilne vloge 0,22 2,62 Žiro računi 0,22 2,62 Tekoči računi 0,22 2,62 Dovoljeni limit na tekočem računu 1,52 19,48 Nedovolj. limit na tekočem računu 2,93 40,45 Depozit vezan nad 31 dni do 100.000,00 0,91 11,20 nad 100.000,00 do 500.000,00 0,92 11,31 nad 500.000,00 do 1.000.000,00 0,94 11,62 nad 1.000.000,00 0,98 12,15 Depoziti vezani nad 3 mesece 1,02 12,67 Depoziti vezani nad 6 mesecev 1,06 13,19 Vezane vloge nad 1 leto 1,22 15,29 Priporočamo se za obisk v naših poslovnih enotah: Velenje, Prešernova 10, Šoštanj, Trg svobode 12 in Šmartno ob Paki 137. i* a im o vi-1 mi ČETRTEK, 6.JUUJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni djubox; 8.30 Poročila; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 14.45 Horoskop; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Poslovni utrinek; 18.00 D'J nevvs; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. • PETEK, 7.JUUJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih vmes ob 9.30 Poročila in ob 8.45 Kličemo UNZ; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 8.JUUJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 ^ Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 9. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.30 Poročila; 17.45 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 10. JUUJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 Poletnih 13 Radia Velenje in tednika Kaj; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 11. JULIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Poročila; 9.00 Vaš glas, naša glasba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 12. JUUJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; Strokovnjak svetuje - pokrovitelj ERA Velenje; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. II\IIN€ KINC riNC DOM KULTURE VELENJE svetu ima velik problem. Ima vse, iiHKRiiisiiiRiiRiiN RM kar si zaželi, toda nima prijateljev, Petek, 7.7. ob 10. In 20. url s katerimi bi se lahko Igral. Toda Sobota, 8.7. ob 21. uri prijateljev se ne da kupiti. Ko Nedelja, 9.7. ob 19. url rešuje družinsko premoženje pred BUTEC IN BUTEC - komedija zlobnim poslovnežem, ki želi ukra- Režija: Peter Farrefelly sti nJihov zaklad-se mu Pridružijo Vloge: Jim Carrey, Jeff Daniels tudi otfoci iz so?estle ln" -Dva prijatelja sta popolna kretena z KINO ŠOŠTANJ medvedjim srcem. Ko drugi gradijo IV" '""g ....... butike, trgovine, HarryinLloydživi- ■»■-J;«"-un ta v sanjah, da bosta imela farmo BUTECIN BUTEC" komed|Ja glist. Ko se Uoyd zaljubi v lepo žen- Torek, 11.7. ob 19. url sko, ji oba sledita, da bi ji vrnila MAU MILIJONAR - komedija poln kovček denarja. Pri tem nasta- Sreda, 12.7. ob 20. url nejo seveda nerešljivi problemi in CARUTOV ZAKON - gangsterski zapleti. Vedno sta brez denarja in i#iun euionin nn davi strehe nad glavo, vedno potegneta ..T. I.?... I™. kratek konec. Komedija poletjal četrtek, 6.7. ob 19. url Ponedeljek, 10. 7. ob 20. url BUTEC IN BUTEC - komedija Torek, 11. 7. ob 21. uri Torek, 11 7. ob 17. uri CARUTOV ZAKON - gangsterski MAU MIUJONAR - komedija Režija: Brian De Palma Naslednji filmi: Deklica in smrt, Vloge: Al Pacino, Sean Penn... čas deklištva, Ed Wood?, Hudob- Legendarni gangster Carlito po dol- neži, Brandy Bunch, Tommy Boy, gih letih zapora želi po vrnitvi na Kaznilnica odrešitve... svobodo zaživeti novo, pošteno Rezervacije vstopnic: vsak dela* življenje. Mu bo družba to dovoli- nik od 8. do 14. ure na telefon la? Odličen film! Kina Velenje št. 856-384. Prosi- Ponedeljek, 10.7. ob 19. uri mo, da rezervacije dvignete do pol Torek, 11 7. ob 10. uri ure pred predstavo in da ne rezer- MAU MIUJONAR - komedija wafe vstopnic na telefonsko Ste- Režija: Donald Petrie vilko 853-574 Kulturnega centra, Vloge: Macaulay Culkin... kerJ° ni na,slovza rezen/ac" , u L x rj je kino vstopnici Edinček najbogatejše družine na _r_J Priporočamo ugoden nakup novih in rabljenih vozil v Levcu Zelo ugodno posojilo 11! obrestna mera R + 9,5% za 500.000 SIT potrebni OD 41.500 SIT, obrok 4 leta 13.716 SIT za 750.000 SIT potrebni OD 62.000 SIT, obrok 4 leta 20.573 SIT za 1.000.000 SIT potrebni OD 82.500 SIT, obrok 4 leta 27.431 SIT obrestna mera R + 7% za vozila CUO (do 31. 7.) Vozila v zalogi, za takojšnjo dobavo R - 5 Five, CUO, R -19, Laguna 1,8, Traffic dao. RENAULT SERVIS LEVEČ Leveč 54, 63301 Petrovče Tel. 063/452-515 RENAULT , AVTO_ ŽIVLJENJA Oldyd.o.o Polzela 38 tel.: 720-PEVELENJE d.0.0. (En ŠPO tel, 854- Cene v DEM VELIKI POPUSTI, UGODNE CENE SUZUKI SWiFT1,06C5D 15.990 SWIFT1,3GL3D 16.990 SWIFT1,3 SEDAN GX 4D 19.490 (cerrtr. zakl., elektr. pomik ogledal...) MOŽNOST KREDITA 1-4 LET, + 7,5 DO R + 8,8%, LETNA OBRESTNA MERA KREDITI Z DEVIZNO KLAVZU 1-4 LET, 10 D011,5% LET. OBR. MERA. PUNTO 55S 5V 94 15.990 Pokličite nas!!! ■Hi MALI OGLASI ISCEM VOZNIKE B kategorije za vožnjo mestnega taxija. Telefon 855-948 ali 0609617-697. INDUST1JSKA ŠIVALNA STROJA Znamke Necchi in Union special Overlock ter avto prikolico nosilnosti 350 kg, prodam. Telefon 851-286. KUPIM MANJŠO ZAPUŠČENO KMETIJO na samem v okolici Celja ali Velenja. Telefon 857-345 zvečer. VEC VIKEND HIŠIC prodamo in zamenjamo več manjših stanovanj za večja z doplečilom. Telefon 856-899 od 7. do 13. ure. ZASTAVO 101, letnik 86, prodam. Telefon 850897. GOLF JXD, letnik 88, reg. do 95/12 prodam. Telefon 831-388. KNJIGE ZA 4. RAZRED OSNOVNE ŠOLE, dobro ohranjene, prodam in kupim knjige za 5. razred. Telefon 853-432 popoldne in zvečer. CITROEN GS 1,3 Super, letnik 1979, prodam za 1.300 DEM. Telefon 854-011. JETTA1,8, katalizator, letnik 10/88, kovinsko zelen, prodam. Telefon 856-219 zvečer. PEC ZA CENTRALNO TVT TOBI, 24 kw, skoraj nerabljeno prodam za 25.000 sit. Telefon 855-848 ali 858-074. NIZKOVALNE in visokovalne salo-nitke ter tračno žago prodam. Telefon 858-884. ŽAREK d.o.o., Janka Vrabiča 10 a, Velenje, omogoča NAJCENEJŠO pot do avtomobila - novega ali starega. SUPER KREDITI -NIZKI OBROKI! Telefon 063-856-537 ali 856-286. VEČ KV ŠIVILIJ ZAPOSUMO. Telefon 882-100 dopoldan. INŠTRUIRAM MATEMATIKO IN FIZIKO za osnovno in srednje šole. Telefon 856-801. BIFE PRIKOLICO in hladilno vitrino prodam. Telefon 851-226 ali 857-927. POMIVALNI STROJ IN KOLO NA 5 prestav, prodam. Telefon 853-924 zvečer. NA K0N0VEM V VELENJU je naprodaj hiša. Telefon 855-797 ali 858-300. KOSILNICO GORENJE MUTA s fre-zo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 850-438. ZA NADGRADNJO z dvokapno streho oddamo teraso na Stantetovi 4. Telefon 857-353 ali 856-532. BETONSKE ZIDAKE 20 cm, nove, 400 kom, 60 sit/kom, prodam. Telefon 859-074. TOMOS15 SLC 9000 km, ugodno prodam. Telefon 882-824. ODKUPUJEM VSE VRSTE LESA in celuloze. Telefon 853970 zvečer. PRODAJA JARKIC, grahastih, starih 3 mesece. Telefon 472-071 popoldan ŠOTOR ZA 4 OSEBE in surf Burja z novim jadrom in jamborom, poceni prodam. Telefon 851-326 zvečer. BRAKO PRIKOLICO, ugodno prodam. Telefon 892-261. 3 HA PAŠNIKA za ovčjerejo, 3 km iz Šoštanja oddam v najem. Telefon 882-883. KRAVO, simentalko, po prvem teletu, prodam. Telefon 885-427. FIAT 126 P, dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon 063-893-157. AVTOPREVOZNIŠTVO - MILAN VA-TOVIČ s.p., Tomšičeva 33 iz Velenja obveščam stranke, da bom prenehal z delom s 1.10.1995. ODDAM TRISOBNO OPREMLJENO STANOVANJE s telefonom in kabel-jsko. Samo pisne ponudbe pošljite na upravo lista, Naš čas, Foitova 10, s pripisom šifre:"300 DEM PASJEGA MLADIČA PEKINEZER-JA, starega 11 tednov, samčka, si-vorjavega, prodam. Cena 300 DEM. Telefon 856-705. OBVEŠČAM STRANKE, da S 6.10. 95 preneham z dejavnostjo STROJ- NO KLJUČAVNIČARSTVO, FRANJO KADLIČEK, Kardeljev trg 4. Velenje. UGODNO PRODAM ROLARJE št. 42 znamke Saturn za 5000 sit. Telefon 850-284. PLETILNI STROJ PFAFF 6000 z dodatno opremo in literaturo v slovenskem jeziku, prodam. Uvajanje v delo po dogovoru. Telefon 858-815 od 18. do 22. ure. SE ŽELITE UKVARJATI Z DONOSNO DEJAVNOSTJO? Pričnite z vzrejo južnoameriških činčil. Prodajamo kvalitena legla, garantiramo odkup živali. Telefon 062-778-123. MLADIČA PEKINEZERJE, čistikrvni, brez rodovnika. Telefon 857-835. MADŽARSKA, redna linija vsako soboto izpred Rdeče dvorane ob 5.00. Informacije AB agencija v Ljubljanski Nami. Telefon 853-081. R-4 GTL, letnik 91, prevoženih 54000 km, prvi lastnik, prodam za 6000 DEM. Telefon 853-883. Eden za vse. Voyager. GIBANJE PREBIVALSTVA Občina Velenje imiiiiiiiiiiiaiiiis Poroka: Safet Muslimovič, Šalek 86 in Valida Sejdinovič, Tomšičeva 17; Smrti: Tomislav Golob, 1937, Mežica, Celovška c.št. 54; Franc Detmar, 1920, Poljane št. 37; Alojz Železnik, 1927, Mali vrh št. 108/a; Anton Lesjak, 1944, Florjan št. 51; Franc Tržan, 1924, Cur- novec št. 10; Hubert Jaki, 1903, Šoštanj, Cankarjeva c.št. 4. Občina Mozirje Poroke: Marjan Gradič, 1970, Lačja vas 30 in Mateja Boršnak, 1972, Lačja vas 30; David Rav-njak, 1964, Šoštanj, Kajuhova c. 7a in Mateja Gregorc, 1967, Šoštanj, Kajuhova c. 7a; Jurij Me- lavc, 1968, Mozirje, Nove Trate 29 in Karmen Lojen, 1974, Rad-mirje 84; Sandi Kočevar, 1965, Florjan pri Gornjem Gradu 39 in Karmen Poličnik, 1970, Rečica ob Savinji 142. Smrti: Marija Kolar, 1913, Bočna, Podhom 8; Stanislav Valte, 1936, Ljubno ob Savinji, Rosuljska cesta 6; Marija Zavolovšek, 1907, Rad-mirje 55. ZAHVALA ob mnogo prerani smrti drage žene in mame MEDARDE KOTNIK rojene Kolar se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, izraze sožalja ter spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Grošlju za skrbno zdravljenje. Zahvala velja tudi gospodu župniku za opravljen obred in govorniku g. Gorograncu za poslovilni govor. Žalujoči: mož Zdravko, hčerka Vesna ter sinova Vlado in Zdravko. DOBER RAZLOG: KLIMA ZASTONJ. Pridružite se izbrancem, ki poleti vozijo v prijetno ohlajenih avtomobilih. Chrysler vam pri nakupu Voyagerja v času od 26. junija do 15. julija nudi BREZPLAČNO KLIMATSKO NAPRAVO. Možnost nakupa na leasing do 5 - ih let, ugodni kreditni pogoji in nakup po sistemu staro za novo! f? CHRYSLER W Vedno s pogledom naprej Avtomotor, d.d. Miklošičeva 5, 63000 Celje, tel.: ( 063 ) 24 - 211 V SPOMIN • V ponedeljek 10.julija bo minilo leto dni, od kar nas je zapustila draga žena, mamica in oma MARTA GRUBER Hvala vsem, kiji prižigate svečke in darujete cvetje VSI NJENI ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega očeta in starega očeta IVANA KVARTIČA 21.6.1931- 27.6.1995 Kratki so dnevi na svetu za nas, urno nam zgine odločeni čas. Ljudska se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in gospe Justini Hriberšek za pomoč in postrežbo v času njegove bolezni. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in darovali v njegov spomin. Zahvaljujemo se pevcem sv. Martina za petje na grobu in v cerkvi, gospodu Dragu Sinku za lepe posloviulne besede in vsem duhovnikom za opravljen obred in sodelovanje pri sveti maši. Hvala uslužbencem Kmetijske zadruge Šaleška dolina za denarno pomoč. DOMAČI "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Frantlška Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je" Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špe-gel (grafična oblikovalca). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761, 856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 130,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1430, polletna naročnina 2860, letna naročnina 5200 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: MVKJII1IIMIIUW/V1 in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Atl, al' tud' ti gledaš Simono71 Zelem s kolesij po ^se ve r o vzhod m Sloveniji Zanimale so jih črne točke 11. poletne kulturne prireditve Skok v poletje Toliko skakanja pa že dolgo ne! Toliko skakanja kot ga je bilo v štirih zaporednih dneh v Velenju, pa že dolgo ne! Najprej so v petek na Titovem trgu v poletje skočili velenjski radijci, potem so dva dni, v soboto in nedeljo, s skakalnice pod gradom skakali pravi skakalci in v ponedeljek na mestnem stadionu ob jezeru skočili "zelenci" še čez kožo. Vsi drugi skoki, razen radijskega, so bili takšni, da je bilo pred njim treba že kaj znati ali pa vsaj dokončati. Na radijskem skoku v poletje, pa je lahko skakal vsak, ki je le bil tam. Ni jih bilo malo in vsi skoki so bili prvovrstni. Kako ne bi bili, ko pa so obiskovalcem pri tem pomagali in jih spodbujali: Čuki, Simona Weiss, Alka Vuica, Čudežna polja, Nagelj, Comet, Sanja Mlinar in seveda neustrašna Strašna Jožeta skupaj z velenjskimi radijci in Gostom. Po tem uspešnem skoku v poletje so nekateri predlagali, da bi skupaj skakali še v jesen, pa zimo in potem pomlad. Ampak, ali ne bi bilo potem tega skakanja le preveč? Ostali pa bomo, to smo si rekli v petek, pri skoku v poletje. Že zato, ker ta letni čas vsi najbolj težko čakamo. Ne zaradi vročine, zaradi dopustov! ■ mkp fotografije: Stane Vovk Še menil i., navdušili so gtudl Čudežnikl, skratka, vsi. Športni ples Ižvrstni slovenski plesalci Italijansko mesto Cervia je znano po tem, da v njem vsako leto pripravijo drugi največji plesni festival po množičnosti parov na svetu. Na njem nastopajo tako amaterski kot poklicni plesalci, od najmlajših do najstarejših. Slovenski plesalci so tudi na tem tekmovanju potrdili sloves odličnega dela v plesnih šolah, saj so bili med starejšimi mladinci, kjer je plesalo 140 parov, celo najboljši. V standardnih plesih sta na najvišjo stopnico stopila Velenjčana Mirjam Šulek in Andrej Sve tek, druga sta bila Mariborčana Gordana Grandovšek-Bojan Fefel, tretji je bil ljubljansko-velenjski par Janja Lesar-Ma Krajcer, Janja in Matej pa sta bila ob tem najboljša v latin sko-ameriških plesih. Tudi Alka Vulca Ima v Velenju veliko simpatij... Drevi ob 20.30 bo na ploščadi Doma kulture Velenje nastopila ruska folklorna skupina iz Podoljska v Podmoskovju ISTOKI. V programu bodo prikazali stare ruske pesmi, plese ter dva posebna običaja: Praznik Sv. Trojice in Staro podmoskov-sko svatbo. Če bo slabo vreme, bo prireditev v domu kulture. Športno plezame ••••••••••••••• Evropski medalji Špeli in Urši Na poti skozi Šaleško dolino so se ustavili pri deponiji. (foto: vos) Kolesarska akcija Zelenih "po črnih točkah sverovzhodne Slovenije", je trajala tri dni. Začeli so jo v petek, 30. junija, dopoldne v Celju in zaključili v nedeljo, 2. julija, v Dolgi vasi. Po poti so si ogledali elokoške probleme, se srečali z lokalnimi Zelenimi in okoljevarstveniki. Med drugim so si ogledali deponijo pri termoelektrarni v Šoštanju, bolnišnični dimnik v Topolšici, topilnico svinca v Mežici, železarno Ravne, deponijo na Gortini, livarno v Vuze-nici, se udeležili ekološkega tabora v Polenšaku in pot zaključili v Dolgi vasi pri Lendavi. ■ mkp V avstrijskem Linzu je bil evropski mladinski "masters" v športnem plezanju. Med 92 plezalci iz devetih držav je nastopila tudi 16-članska slovenska reprezentanca, ki je osvojila tri zlate ter po dve srebrni in bronasti medalji. Mladi slovenski plezalci in plezalke so bili daleč najuspešnejši, nepremagljivi pa zlasti v mlajših kategorijah. K temu sta veliko prispevali tudi Špela in Urša Šeliga, ki sta pri dekletih (letnik 81-83) osvojili srebrno in bronasto kolajno. Slovenski pari na zmagovalnih stopničkah