6 Ventil 3 /2007/  VENTIL NA OBISKU Ventil: Prof. dr. Jo`e Duhovnik, vi ste vodja laboratorija LECAD `e vrsto let, pred kratkim ste ustanovili tudi svojo katedro. Ali nam jo lahko predstavite? Prof. Duhovnik: LECAD je bil us- tanovljen 1983. leta. V letu 2004 smo ustanovili {e LECAD II na univerzi v Zenici. Malo zatem {e LECAD Sla- vonski Brod na univerzi v Osijeku. Tako je nastal LECAD Group, ki ga vodim tudi programsko. Katedra za konstruiranje in trans- portne sisteme je nastala z razdel- itvijo aktivnosti prej{nje Katedre za razvoj. Na{a katedra pokriva osnovna znanja s podro~ja kon- struiranja, kamor je vklju~eno tudi pomembno podro~je celovitega raz- voja izdelkov. Poleg tega pa imamo mo~no skupino okoli prof. Kramarja, ki pokriva {e del jeklenih konstrukcij in transportnih naprav. Skupaj nas je okoli 20, saj se {tevilo menja glede na razvoj. Ventil: Kako lahko pojasnite termin celoviti razvoj izdelka? Prof. Duhovnik: Na{a skupina se vsa leta ukvarja z metodami in teorijo konstruiranja. V zadnjih desetih letih smo poglobili znanja in raz{irili ak- tivnosti na razumevanje celovitega razvoja izdelkov. To pomeni, da se posamezno znanje ne omejuje na specifi~no r a z u m e v a n j e narave in sveta okoli nas. Des- cartes (matema- tik, filozof ) je v za~etku 17. sto- letja razvil misel o tem, kako je potrebno razde- liti in opredeliti nek proces v specifi~ne pod- robnosti. V novej {em ~asu pa ra- zumemo svet okoli nas ne le v posameznih del~kih, ampak ga moramo razumeti celovito. To pomeni, da tudi raz- voj izdelkov zahteva poglobljeno razumevanje integriranega okolja. Tak pristop je zna~ilnica vseh do- brih konstrukterjev in razvijalcev, ki pomembno izstopajo iz okolja. Zara- di tega je vzgoja takih in`enirjev in doktorjev {e kako pomembna. Slovenija je s pove~anim brutto proizvodom na prebivalca (preko 15.000 EUR) prestopila prag izde- lave izdelkov za razviti zahod, kar je bil njen industrijski sinonim {e, ko je bila v biv{i dr`avi. Tako velikega pove~evanja ekonomskega razvoja se ne da ve~ dose~i, ~e sam ne raz- vije{ novih izdelkov, ki so na trgu ne zaradi omejenega tr`nega okolja, ampak zaradi uveljavljanja novih tehnologij. Brez razvoja ni novih izdelkov, ki morajo temeljiti na novih tehnologijah. Samo tako se pove~uje dru`beni proizvod. Naj bom {e bolj jasen: Slovenija ne potrebuje novih tehnologij, Slovenija mora razvijati nove izdelke, ki temeljijo na novih, bolje: najnovej{ih tehnologijah. Ventil: V ~em vidite va{e poslanstvo na pedago{kem in raziskovalnem delu? Prof. Duhovnik: Najprej morava ugotoviti, da je za tako delo potreb- no imeti primerno veliko skupino sodelavcev. Sre~en sem, da je sku- pina v celotnem obdobju rasla in se plemenitila z razli~nimi znanji, ki so V tednu Univerze v Ljubljani je v avli stare stavbe Fakultete za strojni{tvo minister za znanost, tehnologijo in visoko {olstvo dr. Jure Zupan slavnos- tno odprl posodobljen laboratorij za celoviti razvoj novih izdelkov, ki vklju~uje razli~no opremo, kot npr. industrijski robot KUKA. Povpra{ali smo predstojnika Katedre za konstruiranje in transportne sisteme in vodjo laboratorija LECAD, prof. dr. Jo`eta Duhovnika o na~rtih in viziji razvoja. Hkrati pa Ventil na ta na~in predstavlja dogajanje na Fakulteti in njen razvoj v prihodnosti v `elji, da se predstavijo {e druge pedago{ko-razisko- valne enote in na ta na~in spoznamo njihove rezultate dela. Laboratorij za računalniško podprto konstruiranje LECAD Prof. dr. Jo`e Duhovnik Hitrofrezalni stroj za mehke materiale (hitra izdelava prototipov) 7 Ventil 3 /2007/  VENTIL NA OBISKU jih prinesli kolegi iz razli~nih strok. Kvalitetni strokovnjaki, ki obvla- dujejo vrhunska in hkrati specifi~na znanja, omogo~ajo v iskrenem so- delovanju rast laboratorija. Pretok delavcev skozi laboratorij, pretok mladih raziskovalcev in dok- torjev znanosti nam skupaj omogo~a izvajanje ve~jih integralnih projek- tov. Ob raziskovalnem delu se seveda takoj pojavlja vpra{anje uspe{nosti in kvalitete dela. Pisanje in prepiso- vanje ~lankov z objavo rezultatov meritev ob razli~nih majhnih spre- membah je danes v Sloveniji po- membna poznanstvena industrija. Razumljivo je, da tak navdih sprem- lja popa~ena numerolo{ka metoda za zadovoljevanje. ^e je kdo kdaj raziskoval metodo ali razvijal celo- vit izdelek, ki je vklju~en v okolje in ima vgrajeno vrhunsko tehnologijo, dobro ve, da je ~as za tako delo vsaj desetkrat ali ve~krat dalj{i kot za eno samo objavo. Prav tako je od- ziv na dolo~en prispevek v tehniki kar nekajkrat dalj{i kot na drugih podro~jih. Zaradi tega je delo na raziskovalnem podro~ju v tehniki druga~no. Mnenja smo, da je potrebno pravo znanost uporabiti za ta prostor in ~as tako, da se dejansko vidijo rezultati. ^e pri tem uporabite ve~ ~asa za rea- lizacijo in ne napi{ete {est ~lankov, kjer ste uporabili metodo internetne- ga napovedovanja procesov, je po mojem prepri~anju za ta prostor in ~as vredno precej ve~. Celovitost v razvoju izdelkov nam zagotavljajo kolegi iz razli~nih strok. V laboratoriju LECAD (Ljublja- na) imamo sedaj pet strojnikov, dva fizika, dva ekonomista, dva elektro - tehnika in pet mladih raziskovalcev. Z dopolnjevanjem iz drugih labora- torijev v LECAD Group pa imamo skupaj osemindvajset raziskovalcev. Ventil: Katerim aktivnostim dajete prednost pedago{kim ali raziskoval- nim? Prof. Duhovnik: Sam sem za~el s strojnimi elementi in transportnimi napravami in sistemi. Zaradi zgo- dovinskih razlogov sem za~el okoli leta 1980 raziskovati podro~je kon- strukcijskega procesa. [e se spom- nim, ko sem imel premalo pedago{kih obremenitev. Po dvajsetih letih sem preobremenjen. Najbr` to pome- ni, da se je to podro~je {e posebej r a z { i r i l o . Opa`am pa, da na dru- gih univer- zah in fa- kultetah bolj razumejo, ka- ko pomem- bno je to podro~je. Univerzitet- ni profesor se mora enako p o s v e ~ a t i obema pod- ro~jema. Na nobeni resni univerzi ni enega brez drugega. No, na na{i fakulteti {e razumejo, kaj je pedago{ka obveznost. Kaj pa je raziskovalna dejavnost, pa ni opredeljeno niti v osnovnih aktih. To trdim zato, ker so pedago{ke obvez- nosti decidirane na desetinko ure natan~no, za raziskovalne obvez- nosti pa ni opredeljen niti odstotek delovnega ~asa. Ventil: Pred dvema letoma ste bili v va{em laboratoriju nominirani kot center odli~nosti. Kaj vse ste morali izpolnjevati? Prof. Duhovnik: Center odli~nosti (Tehnologije vodenja proizvodnje) predstavlja del znanja in usposoblje- nosti v zgornji fazi razvoja izdelkov, vklju~no z vso potrebno informa- cijsko podporo. Z dokazanimi obja- vami v svetu, izdano monografijo o Tehni~nih informacijskih sistemih ter izvedenimi projekti smo bili iz- brani na razpisu, ki ga je podprla EU. Na fakulteti je bilo v tej smeri {e ve~ aktivnosti v drugih laborato- rijih. @al pa takratno vodstvo tega ni podprlo v taki meri, kot bi lahko. No kljub vsem preprekam smo skupaj z IJS uspeli. Zaradi relativno majh- nega dele`a podpore (komaj 28 %) pri~akujemo, da bo v naslednjem obdobju prav za take projekte na- menjenega ve~ denarja. Poudariti moram, da je rast laboratorija v in- vesticijskem delu izklju~no zaradi namenskega vlaganja v opremo. Poenostavljeno re~eno: pla~e so bile sorazmerno manj{e. Ventil: Na kak{en na~in ste vpeti v mednarodni prostor? Prof. Duhovnik: Na pedago{kem podro~ju sodelujemo s TU Delft, Department for Engineering Design (Nizozemska), EPFL ({vica), London City University (V. Britanija) in uni- verzo v Zagrebu, FSB (Hrva{ka). V okviru LECAD Group pa {e z uni- verzo v Zenici, Tuzli in Osijeku. Na raziskovalnem podro~ju pa z univerzo v Insbrucku, TU Delft, Po- litehniko Wroclaw, TU Munchen in {e nekaj drugih, kjer imamo pov- ezovanje na manj{ih projektih. Ventil: Lahko predstavite kak{en posebej uspe{en projekt? Prof. Duhovnik: Na pedago{kem podro~ju najbolj izstopa mednar- odna {ola E-GPR (European Global Product Realization), kjer se en se- mester sre~ujejo {tudentje s petih univerz in na koncu pripravijo pro- totip izdelka za dolo~eno podjetje iz razli~nih dr`av. Na raziskovalnem pa naj omenim v zadnjem ~asu zanimiv projekt LO- MAC, ki se izvaja v okviru programa ITER. 3D tiskalnik ABS (hitra izdelava prototipov) in 6 osna me- rilna roka z laserskim skenerjem (rein`eniring) 8 Ventil 3 /2007/  Kar nekaj projektov je za podjetja, kjer pa so sedaj poleg razvoja izdelk- ov, ki so zaenkrat {e pod zaporo, tudi zanimivi razni projekti s podro~ja tehni~nih informacijskih sistemov. Za to podro~je smo napisali knjigo, ki predstavlja v o`jih strokovnih krogih zanimivo osnovno znanje. V kratkem bo iz{la tudi v BiH kot uni- verzitetni u~benik. Ventil: Kak{ne in`enirje tehnike po va{em potrebuje okolje, v katerem `ivimo? Prof. Duhovnik: Slovenija je `e tako razvita, da se danes v proizvodna podjetja mora vklju~evati pomem- bno ve~ in`enirjev, po ocenah okoli 20 %. Tu seveda ne mislim samo strojnih in`enirjev kakor nekateri moji kolegi. Iz preteklosti je znano, kako so {teli in`enirje po podjetjih in dokazovali vrhunskost razvojnih bi- rojev. Ta ~as je mimo. Tudi in`enirji morajo biti produktivni. VENTIL NA OBISKU Danes se veliko govori o {tudiju mehatronike. Dejstvo je, da danes ni stroja ali naprave, ki bi delovala brez krmilne in kontrolne enote. Dvosede`nica na smu~i{~u je popoln mehatronski sistem. Gon- dolska `i~nica nad 25 oseb v eni kabini ima tri vzporedno delujo~e krmilne sisteme. Za take komple- kse potrebujemo nov tip in`enirja, ki razume mehanske in elektronske ter elektri~ne sisteme. To ni in`enir specialist za navedena posamez- na podro~ja, je nekak{en splo{ni zdravnik, splo{ni in`enir za meha- tronske sisteme. Ni niti vrhunski strokovnjak za mehanske aktuatorje, niti vrhunski sistemski in`enir za krmilnike in tudi ne elektroin`enir za elektri~ne aktuatorje. ~e pa je mehatronski sistem {e prostorsko velik, pa ne more imeti primernega znanja o jeklenih ali drugih nosilnih konstrukcijah. Zaradi navedenega je pametno tako izobra`evanje, ki bo zagotovilo osnove za tako komple- ksno podro~je. Sam se pri razvoju kompleksnih strojev in naprav (transportni sis- temi, robotizirane linije, `i~nice, ~istilne naprave ipd.) sre~ujem s tem podro~jem `e od leta 1980, zato posku{am kolegom predstaviti to problematiko. Ventil: Raziskovalno in razvojno delo zahteva timsko delo? Navidezna resni~nost Prof. Duhovnik: Jasno! Brez timskega dela ni ni kvalitetnega kompleksnega izdelka. Timsko delo pa seveda za- hteva strpnost, jasnost in predvsem u~inkovitost. Najbr` je razumljivo, da strpnost velja do dolo~ene meje, ki jo z druge strani dolo~a u~inkovitost skupine in posameznika v njej. Za dobro u~inkovitost pa mora veljati pogoj jasnosti. Prav zanimivo je, koliko politi~nega jezika se pojavlja pri kolegih, ko utemeljujejo kak{no povsem jasno npr. in`enirsko zade- vo. Tak na~in izra`anja samo doka- zuje, da je znanja bolj malo in da se pri predstavitvah »posku{a« otipa- vati kolege, ~e imajo kak{no iskrivo misel. Na{a skupina je navajena timskega dela, tako da skupaj poprimemo dolo~ena dela na projektih. Naloge se razdelijo pred za~etkom ali pa ob teko~em izvajanju projekta. Za nove sodelavce, ki se vklju~ujejo v posamezne projekte, je na za~etku najbr` naporno. Ko pa uvidijo, kako se skupaj da pomembno pove~ati rezultate, pa se »primejo«. Pogovor je pripravila dr. Dragica Noe, FS Ljubljana Znanstvene in strokovne prireditve Fluid Power Conference & Expo 15.–16. 05. 2007 Tampa, Florida, USA Informacije: – kontaktna oseba: Sharon Gluvna – tel.: + 216/931-9427 – e-po{ta: sgluvna@penton.com – internet: www.fluidpowerexpo. com nadaljevanje na strani 23 16 th International Workshop on Robotics in Alpe-Adria-Danube Region Ljubljana, Slovenia June 7-9, 2007 Call for papers RAAD'07 The 2007 International Workshop on Robotics in Alpe-Adria-Danube Region will be held in Ljubljana, seven years after the last workshop in Slovenia in Maribor in 2000. During this time, the continuous progress in robotics, automation, and its related areas has produced great changes in robot technology exploitation. The aim of RAAD Workshop is to bring together scientists and practitioners in robotics from countries of the Alpe-Adria- Danube Region to discuss and exchange ideas on research issues and new applications. The program committee cordially invites you to attend RAAD 2007 and submit papers addressing the following themes (but not limited to):  industrial robot applications  projects and collaboration in Europe  robot mechanisms  grippers and grasping  micro robots  mobile robots  service robots  sensors and actuators for robots  human-robot interfaces  constructions robots  educational robot systems  control  simulation and modeling  robot vision  haptic interfaces  underwater and space robots  rehabilitation robotics  humanoid robots  reengineering in robotics  entertainment robotics  mechatronics Workshop Site: The workshop will be held at the Faculty of Electrical Engineering, Ljubljana, which is recognized for its research and development achievements. The Faculty is a member of the University of Ljubljana which consists of 22 Faculties, 3 Academies and 1 University College. The number of students currently studying and training for future careers is about 58.000. Invited Speakers Dr. Charlotte Brogren, ABB Automation Technologies AB, Sweden Prof. Dr. Ing. Rüdiger Dillmann, University of Karlsruhe, Germany Dipl. Ing. Hubert Kosler, Motoman Robotec, Slovenia Prof. Dr. Marko Munih, University of Ljubljana, Slovenia Technical Program: Plenary speeches and oral sessions. Paper Submission The official language of the workshop is English. Authors are kindly invited to submitt their manuscript to the workshop e-mail address. International steering committee: G. Belforte, Politecnico di Torino, Italy J.F. Bito, Centre of Robotics and Automation, Hungary Th. Borangiu, TU Bucharest, Romania M. Ceccarelli, University of Cassino, Italy K. Dobrovodsky, Academy of Sciences, Slovakia B. Heinmann, TU Hannover, Germany K. Jezernik, University of Maribor, Slovenia P. Kopacek, TU Vienna, Austria Z. Kolíbal, Brno Uni. of Technology, Czech Rep. J. Lenarčič, Jožef Stefan Institute, Ljubljana, Slovenia D. Noe, University of Ljubljana, Slovenia A. Rovetta, Politecnico di Milano, Italy I.J. Rudas, Budapest Tech., Hungary G. Schmidt, TU Munich, Germany Local organising committee: Co-Chairs Marko Munih, FEE, Uni. of Ljubljana, Slovenia Roman Kamnik, FEE, Uni. of Ljubljana, Slovenia Members: Tadej Bajd, FEE, Uni. of Ljubljana, Slovenia Matjaž Mihelj, FEE, Uni. of Ljubljana, Slovenia Janez Podobnik, FEE, Uni. of Ljubljana, Slovenia Deadlines Full paper submission: March 5, 2007 Notification of acceptance: April 2, 2007 Final paper submission: May 5, 2007 Registration Fee Participants: 340 EUR (before April 15, 2007) 380 EUR (after April 15, 2007) Students and accompanying persons: 150 EUR Local e-mail: raad2007@robo.fe.uni-lj.si Workshop Web Site: http://robo.fe.uni-lj.si/raad2007