V Ljubljani, nedelja 26, januvarja 1919. II. leto. Mapismenermročbebrez pošlljatve denarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj pošljejo naročnino •'o nakaznici. -mtt }* -.....i ^ 'lasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 63 mm Širok prostor za enkrat 25 vin., za večkrat popuRt Velja ¥ Ljubljani: te'!o leto . K 56-~ S»ol ieta . . . „ 28-— Četrt leta . . . „ 14*— «o mesec. . . „ 4-70 ¥elja p® pošti: ss celo leto n*y>rej K 60'— ** !>ol teta ‘ „ 3Q._ «a četrt lete » » i5-_ 78 on mesec , m Uredništvo je na Starem trgu štev, 19. Upravnistvo je na Marijinem trga štev. 8. — Telefon štev. 360. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna Številka velja 30 vinarjev. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopis) se ne vračajo. Koroški problem ali kje je naš Garibaldi? (Dalje). Dr. Brejc je po svojih bogatih skušnjah pred vojsko in med vojsko yendar moral bolje poznati koroškega >n celovškega nemškega nacijonalnega zniaja, da se ne bo dal tako hitro ubiti, pokončati. •_ Kje je pa ostala Dr. Brejčeva koroška slovenska armada, sad njego-Vega petnajstletnega delovanja na Koškem ? Armada slovenskih Korotan-^ev je čakala pod goro Peco na dr. prejca — svojega voditelja — a vodja le Pozabil na svojo armado — in arkada slovenskih Korošcev je šla zopet ,nazaj v svojo votlino pod goro Peco ln Čaka na svojega slovenskega kralja Matjaža, da jo slavno popelje na Gosposvetsko polje — odrešit naš slavni Korotan. Toda zdi se, da je bil strankarski narodni vodja brez armade — kakor je bil tudi naš sicer dični Einspieler, nadvse delaven mož, toda brez narodne zaslombe v ljudstvu, brez zavedne množice, brez organizirane armade. Tako vsaj se je izrazil tedanji koroški deželni predsednik Zabieron nasproti Slovencem. — In to je danes posledica klerikalne in liberalne — brezsmerne slovenske politike zadnjih dveh desetletij. Voditelji so bili edino še slovenski koroški duhovniki, zato so jih pa Nemci zapodili iz dežele. Druga načelna napaka prve Narodne vlade je bila, da se je Slovenski Korotan tako omalovaževal, bris-kiral. — Slavna »Narodna vlada11 je na čelo najtežjega problema, na čelo slovenskim Korošcem postavila samo eno osebo, g. komisarja Smodeja! Vsa čast g. Smodeju in njegovi veliki delavnosti, toda tej nalogi 011 sam ni mogel biti kos. En sam človek ne more biti povsod, doma in od doma, v pismi in zunaj pisarne, pri pogajanjih in na shodih, v Ljubljani in v Celovcu — ob enem in istem času! Narodna vlada bi bila moralu postaviti na čelo koroškega komisarijata bivšega držav, poslanca Grafenauerja koroškega slovenskega mučenika, ki je celo svoje življenje delal, trpel in se žrtvoval za svoje slovenške koroške rojake. Mož je sposoben, nadarjen in premišljen politik in izvrsten vojskovodja, ki pozna Koroško in Korošce bolje kot vsak drugi Slovenec. Grafenauerju naj bi se bil pridelil g. Smodej kot namestnik in par inteligentnih Korošcev, Slovencev kot prisednikov. In severni slovenski — koroški politični voz bi bil vozil drugače! Zakaj se je bilo v usodnih tre-notkih pozabilo na prvobojevnika koroških Slovencev, je uganka? Koliko več zaupanja, vere, veselja in navdušenja v staro pravdo bi bili imeli koroški Slovenci, če bi se jih bilo pritegnilo saj malo k »samoodločbi!11 Kje so ostali naši dični voditelji rodoljubi duhovniki — Ražun, Ehrlich, Einspieler, Trunk in drugi? Nihče se ni spomnil na nje in jih pritegnil k vladnemu koroškemu krmilu? Kdo je temu kriv? Narodna vlada! In zakaj se ni končno naša prva »Narodna vlada11 sestala v skupnem vseslovenskem pokrajinskem zboru ali veču? Če so se mogle nemške koroške stranke zediniti po strankinem ključu v svoji narodni skupščini, zakaj bi se ne bile mogle vse slovenske stranke zediniti v onem velikem momentu? Zopet je bila vzrok tista prokleta kranjska strankarska strast, zavist in slepota. Zopet je bi! napotu klerikalni in liberalni čevelj, ki sta drug drugemu v svoji strankarski nevošljivosti na škodo celokupne Slovenije nastavljala svoj strankarski škorenj. Ko bi bili v vseslovenskem pokrajinskem zboru zastopane po preporcu vse slovenske stranke, ki bi bile vlado podpirale že od začetka, vse bi šlo bolje in lažje. Ali bi se ne bilo moglo poklicali nekaj koroških rodoljubov takoj v pokrajinsko veče, ravnotako iz Štajerske p jleg bivših deželnih in državnih poslancev še nekaj zastopnikov? Tako pokra^ jinsko veče takoj od začetka bi bilo vlado izdatno podpiralo, vzdrževalo stik naroda z vlado in bi bilo soodgovorno za vladanje prve Narodne vlade. Če je šlo to drugod, pri Nemcih, bi šlo to tudi pri nas. Sušterci-jancev se ni bilo prav nič bati, saj to pokrajinsko veče bi se bilo iznova, čisto neodvisno od prejšnjih dveh glavnih strank konstituiralo v blagor očetnjave. Dvanajst, štirinajst mož seveda ni bilo kos težki, veliki zgodovinski nalogi, a zbor sto mož bi bil lažje obvladal težavni položaj. Šlo se je vendar za zedinjeno Slovenijo, za novo jugoslovansko državo, ne pa za rešitev klerikalne in liberalne ladje, brez narodnega jedra! (Konec prihodnjič.) Slovenci v Trstu. Mišljenje italijanskege naroda kaže posebno značilno sledeči članek, ki ga je prinesel »Corriere della sera": Iz Trsta je prišla vest, da se ima izvršiti v mestu izčiščenje mesta. Ta odredba je zelo dobra, toda zakaj se je mislilo na njo tako pozno, dva meseca po okupaciji in ne takrat, ko smo mi časnikarji opozarjali na obupne klice na pomoč, ki so prihajali iz Trsta?! Opetovano smo že poudarjali, da je Trst prenapolnjen s prebivalstvom ki je mešano in zbrano iz vseh strani sveta. Večji del je prihajal iz bivše Avstro-Ogrske, mešanica nemška, 0-grska, slovenska, turška, hercegovska, ki pa v resnici ni dišala po čistokrvnem italijanstvu. Invazija ljudstva, ki je prihajalo s Krasa, ki je grd, rmen in jugoslovanski, se je neovirano nadaljevala tedne in tedne, med tem ko so karabinerji branili Tržačanom iti samo v bližnje dežele, meječe na Italijo, in dočim je bilo bivšim iredentistom, ki so ubežali v Italijo, prepovedano vrniti se v svoje rodno mesto. Posledica je bila, da se je marsikateri Italijan premislil, predijo je nastopil težavno pot, priboriti si vseh potrebnih dovoljenj in dokumentov. Od druge strani, s Krasa, pa je bila pot prosta, in mešano ljudstvo je prihajalo in prihaja. Občevalo se je z Dunajem, Budimpešto, Vlaki so vozili in .tja* Od Italije smo bili ločeni. Meščani so mogli čakati. Počasi šele se je položaj izpremenil, ker se je začelo umevati, da je Trst veliko mesto, polno prebivalcev, ki v tem času vsta- VLAD1MIR LEVSTIK. 7. nadaljevanje. Višnjeva repatica. Peter Pohlin je dospel v kavarno, obesil klobuk ,n palico, prezrl visokostno pikolov dozemeljski poklon. ter sčdel k svoji mizici. V trenotku se je kadila pre^ nji« skodelica zloglasne brozge, ki jo točijo baši strupovarji za črno kavo; prišla je dišeča vir-Z1.nka, lepo zapaljena, z napol izdrto slamico; odmaknjeni stol je pokrila grmada časopisov, od »Ljudstva« jb »Slovenije* do nemških judovskih listov in karikatur s polunagimi ritastimi bitji, predstavljajočimi fine vlačuge po dunajskem vkusu. Profesor je brskal. »In ,Rdeči plamen’?« je ogorčeno kliknil natakarju. »Vsak dan hočem brati izvrstni, pošteni ta čhsopis!« Kljubovalno ga je razgrnil, da se je videl naslov po vsej kavarni, ter se zaglobil v male vesti. *J°j> gospod kolega, kam zapišemo to revoluci-jonarno zanimanje?« ga je zmotil simpatični glas Milana Križaja, temnoplavolasega, presuhega in predolgega tridesetletnega mladeniča s krotkimi očmi in koščenim, pegastim licem, ki se je približal od sosednje mize. »Socialistov doslej niste marali, ako pomnim prav.« »Hudo se motite, ljubi moj. .Rdeči plamen’ zastopa modre nazore in je že davno moj najljubši list,« se je zlegal Pohlin, pokroviteljsko motreč suplenta skozi naočnike. »Kdo ne bi simpatiziral ž njimi, prosim vas? Pravično srce je zmerom rdeče barve. Celi svet ječi pod pritiskom kapitalizma, fevdalizma^ birokratizma in preobjedene buržoazije« te besede je prebral dobesedno iz »Rdečega plemena« — »in Peter Pohlin ne bi čutil tega? On, ki zagovarja vselej in povsod najsvobodoumnejše geslo? Še v njihovih vrstah me. boste videli, na stara leta z nageljnom na prsih; še na shodih utegnem kdaj govoriti in klicati človeštvo v boj zoper trinoštvo krivičnega mamona. Libertč, čgalite, fraternitč z aristokrati, pravimi in namišljenimi, rojenimi in storjenimi, pa brž na kandelabre!« Križaj je tiščal roke v nabrekle žepe svojega ponošenega rjavega suknjiča in strmč poslušal take besede iz profesorjevih ust. Poznal ga je, da v ožjem krogu rad spušča tirade, ali to je bilo vendar preveč jakobinstva za sivo glavo. Zmedeni'skok od mamona do aristokratov na kandelabrih ga je osupil tem bolj, ker ni mogel slutiti, da velja samo nezvestemu Smučiklasu. Nasproti je sameval eleganten mlad tujec pri uradnem listu in športnih obzornikih. Dasi je bil naročil svojo kavo po nemško in glasne profesorjeve pridige menda ni razumel, je vendar vzdignil oči ob neprijazni omembi aristokratov. Zadovoljen s svojim puntarstvom je Pohlin odložil časopis ter posrebal kavo. Nato se je spomnil ženinih naklepov z mladim hišnim prijateljem in ga povabil, naj se oglaša marljiveje. jenja rabijo živil, gibanja in ki željno pričakujejo, da se lotijo svojih zadev. Ne zadostuje jim samo, da so se vstano-vili v metu različni generali in pa polno število vojaških poveljstev. Toda kraška invazija se kljub temu ni ustavila. Šele sedaj se je začelo delati v tem smislu, da se ta dotok ovre. Toda dva zamujena meseca bosta imela gotovo svoje vplive na bodoči položaj mesta. Pomislite: pred vojno je Trst štel približno 215000 prebivalcev, med vojno je to število padlo na 150.000, danes pa je zrastlo na 300.000 (?). Odkod je prišlo vse to ljudstvo? Gotovo ne iz Italije, iz razlogov, ki smo jih gori povedali. Prišlo je iz bivše Avstrije, privlekel jih je vonj morja in svobode. Toda ined mnogimi novodošleci, ki so prišli v revščini in pomanjkanju, jih je tudi mnogo, ki so prišli v Trst, dobro vedoči kaj hočejo. Pomešani med množico, so ti odposlanci v začetku ostali neopaženi in so v polmraku starega mesta v vseh jezikih, samo ne v našem, šepetali skrivnostne besede, ki jih lahko uganemo: »Jugoslovanski rod se dviga in bo postal silen. Pomislite Tržačani, kaj delate! Države antante ne mislijo kakor imperijalistična Italija in bodo podpirale veliko Jugoslavijo. Trst bo zadušen od Benetk; če bo prost, bo mogočen..." Mislimo, da zadostuje. Pri tej propagandi sodelujejo bivši avstrijski policisti, bivši uradniki, žene avstrijskih oficirjev, Nemci, ki iščejo služb in drugi. Ta propaganda je bila strup, ki bi prej ali slej pokvarile dobro kri našega mesta. Vrhutega je grozila vsled preobilnega prebivalstva še druga škoda Tržačanom. Vsi, ki so prišli s Krasa v teh dveh mesecih, naj so že imeli ali ne lice protiitalijanskih agitatorjev, so iskali služb in dela. Stvar ni bila lahka, toda mnogi so ga našli. Kadar se bodo vrnili Italijani, bodo našli vsa mesta zasedena. In ali naj se potem vrnejo? Ni bilo več drugega pomočka, kakor mesto izprazniti, Trst izčistiti. Vsi tisti, ki ne boao mogli dokazati, da stanujejo v mestu še predno se je »Vida je tako vesela vaših obiskov,« je dodal nalašč, maščevalno gledaje za Smučiklasom, ki je baš trebuhal mimo njiju v drugi konec kavarne, delaje se, kakor da ne vidi Pohlina. »Družba resnega človeka s plemenitimi nazori je dekletu potrebna; med goskami je ne vidim rad, brez vsakega občevanja pa tudi ne more živeti. Vsa je zaverovana v vas!« In s hudomušnim nasmeškom je pomeril Križaja; suplent je poškrlatel ter se zahvalil za vabilo. »Saj sem že tako vsak svobodni trenotek pri vas,« je menil v zadregi. »Strah me je včasih, da delam napotje.« »Nu,« je dejal profesor dobrodušno, »teh tre-notkov je zdaj bolj malo. Kaj snujete med svojimi štirimi stenami? Brusigoj ve nekaj o pripravah na izkušnjo, Bilban pa mi je izdal skrivnost, da konča-vate Prešernov življenjepis: katero je resnica?« Križaj je sramežljivo priznal oboje. Življenjepis, ki ga je znašal že na univerzi, bi bil gotov, da ni vmes pisaril novel, in za izkušnjo bi bil pripravljen, da ni življenjepisa; jeseni upa končati eno in drugo. »Prav, prav, le čvrsto naprejl« ga je pohvalil stari. »Narod potrebuje mož.« Ali mož je malo; praznota, lenoba, koritarstvo in prvaštvo, kamorkoli se ozreš. Tako se je vrnil Pohlin k svoji srditi lajni ter obgodel vlado, Nemce in klečeplazce obeh političnih struj, vse po vrsti in zaslugi. Križaj se je umeknil starinam, Bilbanu, začela vojska, se bodo morali vrniti v svoje mrzle kraje. Ta odredba seveda ne zadeva Italijanov. Bog bodi zahvaljen ! Želimo si, da bi se izčiščenje izvršilo hitro, da bomo mogli prihodnjo spomlad, potem ko bode iz Trsta izginila slovanska burja, dihati čisto italijanski zrak. * * * Trst se mora torej izčistili, kakor se je bila izčistila že Gorica. Italijanskim imperijalistom, ki sicer neomajno trdijo, da so to čisto italijanska mesta, je bilo sedaj očividno preveč Jugoslovanov, tako v Gorici, kakor v Trstu. Samo majhen razloček je bil med enim mestom in drugim. Za Gorico so vedeli že tudi v Italiji, da je to povečini slovensko mesto, zato se je „izčiščenje“ začelo takoj prvi dan. Glede Trsta po so bili gospodje napačno informirani, imeli so v resnici to mesto za mesto, v katerem je samo puro sangue. V svoje začudenje pa so neštevilna italijanska poveljstva sedaj zapazila, da je Trst vse prej, kakor čisto italijanski. In zato sedaj ta odredba, ki 'naj čez noč u-stvari iz Trsta čistokjven laški kraj. Vsi argumenti, ki se navajajo v upravičenje tega dejstva, so zviti iz trte. Smešno je trditi, da je v zadnjih dveh mesecih prišlo to slovansko prebivalstvo v Trst. Pa kakor bi bili Italijani prinesli v Trst samo srečo in blagostanje, in kakor da bi se sedaj pod italijansko okupacijo cedilo po tržaških ulicah mleko in med! Saj vidimo, da se je v tem času ialijanske okupacije v Trstu življenje sila otežkočilo, pa ne morda radi kraške invazije, ampak radi številnega italijanskega vojaštva, radi nedostatnega dovoza živil, radi nepravilne relacije med krono in liro, radi pomanjkanja dela, ki je postalo posebno akutno za časa okupacije. Ti vzroki pa ne bodo odpadli, tudi ako se Trst „izčisti“. Gotovo pa je to, da naš kraški kmet ravno sedaj ni imel nobenega povoda siliti v Trst. Mi smo pa po skušnjah, ki jih imamo iz Gorice, uverjeni, da ^talijani ne bodo izganjali samo onih Slovanov, ki so prišli tekom vojne v Trst, (teh bode prokleto malo), ampak, da bodo skušali odpraviti tudi one, ki bivajo tam že leta in ieta! Izgnali bodo vse, ki nimajo v Trstu domovinske pravice, in teh bo mnogo! Saj leži Trst sedaj v območju italijanske države, ki je bila in je zasčitnica svobode in pravice, omike in napredka, kakor to poudarja sama! Po taboru „Svete vojske". Izredno vesel pojav je bil, da so bili na nedeljskem taboru „Svete vojske" zastopani vsi sloji in vse stranke ter je vse prešinjala ena vzvišena misel, da je z združenimi močmi treba narod moralno dvigniti. Srbski častnik in kapucin, socijalistični poverjenik in duhovnik, zastopniki Orla in Sokola, mestna dama in kmetsko dekle — ta pestra slika nam nudi veselo poroštvo, da moralni čut v našem narodu ni zamrl. Odločne izjave zastopnikov raznih korporacij: Sokolov in Orlov, učiteljstva obeh strank, društva zdravnikov in profesorjev, dijaštva srednje-in visokošolskega, da se hočejo z vsemi silami boriti zoper strast pijančevanja, so bile dragocene. Zastopniki naših oblasti niso bili posebe vabljeni; da so vkljub temu, iz lastnega nagiba prišli na shod in zagotavljali svojo pomoč v našem boju, je tem več vredno. In da je vsa poštenomisleča javnost naše stremljenje spremljala s takimi simpatijami, to nam daje upanje, da se bo pričela nova doba v boju proti alkoholizmu. „Sveta vojska" čuti potrebo, da izreče javno zahvalo govornikom in u-deležnikom ter vsem, ki so k uspehu Tabora pripomogli; posebe še našim listom, ki so nam' mnogo udeležnikov privabili. Saj je pa tudi potrebno pri tem delu sodelovanje vseh dobromislečih! Kajti povodenj je tako silna, da če se zajezi na eni strani, hoče udariti čez jez na drugi. Zato moramo graditi vsi na vseh koncih obenem. Zato se s samim nedeljskim shodom ne smemo zadovoljiti, da ne bo vse skupaj le velik slamnat ogenj! In zato želi Sveta vojska zdaj stopiti v ožji stik z vsemi faktorji, ki so poklicani ali pa pripravljeni na tem polju narodne kulture sodelovati. O obliki sodelovanja se pogovorimo. „Sveti vojski" je vse enako: ali se ji hočejo pridružiti vsi bojevniki brez razlike, ali pa si hoče vsaka stranka stvoriti svojo protialkoholno oziroma etično organizacijo, da korakamo , ločeno, a udarimo skupno. Vsi slovenski sobojevniki pa hočemo v isto plemenito svrho stopiti v stik s Hrvati in Srbi. Že pretekli torek sta dva zastopnika naše „ Svete vojske“ imela dogovore s poklicanimi krogi v Zagrebu. O prvi priliki pa se bodo ti dogovori nadaljevali v Belgradu, da ves naš jugoslovanski narod dvignemo moralno. Opozorjena bodi vsa slovenska javnost, ki je pokazala zanimanje za naše ideale, tudi na naše strokovne glasilo „Zlato dobo". List te vrste za naše razmere nima sicer tako malo naročnikov — 2700 — a vendar mnogo premalo, da bi mogle njegove ideje prodreti med širše plasti ljudstva. To pa je ravno nujno potrebno, ako hočemo, da naše osrečujoče ideje med narodom prodro. Zato so strokovnjaki vseh vrst in strank, zdravniki, vzgojitelji in drugi vljudno vabljeni, da bi hoteli pri listu sodelovati, da naredimo iz njega dostojno revijo za gojitev etične kulture slovenskega naroda. Vsi drugi pa naj z obilnejšim naročanjem podpirajo to stremljenje! Posebno naj bi ne bilo nobene šole in nobenega društva kakoršnekoli barve brez tega lista. Cena letno 5 K. Naslov: Uprav-ništvo Zlate dobe, Dobrodelna pisarna v Ljubljani. Poročilo o Taboru — kakor je neki list izrazil željo — bo izšlo kajpada tiskano. Prijatelji našega svetega boja pa naj skrbe, da se bo med narodom res razširilo. Bodimo prepričani, da ko enkrat premagano vnanje sovražnike domovine, nimamo nujnega pa tudi ne plemenitejšega dela, kakor dvigniti naš narod moralno, gojiti kulturo srca med ljubljenimi rojaki. Sveta vojska". Jugoslavija. Vrhovni vojaški poveljnik za Hrvatsko in Slavonijo. Budimpešta, 25. jan. (Lj. k. u.) V Zagrebu pričakujejo vsak dan prihoda generala Bože Jankoviča, ki bo v r-hovni vojaški poveljnik za Hrvatsko in Slavonijo ter bo imel svoj sedež v Zagrebu. V njegov štab bodo prevzeli vse častnike sedanje srbske misije. Nemci lažejo. Budimpešta, 24. jan. (Lj. kor. u.) Glasom Dun. kor. urada poroča »Pester Lloyd" s poučene strani: Po vesti iz Šopronja je 20. m. dospela v Radgono ameriška komisija, ki je premot-rila položaj mesta in izjavila, da je Radgona nemško avstrijsko mesto. Pozvala je tamošnjo jugoslovansko posadko, naj se odstrani tekom 24 ur. (Kakor je Ljnbljanski korespondečni urad izvedel z verodostojne strani, je gornja vest prosta izmišljotina. Naše čete se slejkoprej' nahajajo v Radgoni in ostanejo tamkaj, dokler mirovna konferenca ne določi končnih meja). Goriško mesto. Gorizia italianissima, to je sedaj vojni krik Italijanov, ki še dostavljajo: Za sedaj in za vedno! Zdi se, da so popolnoma pozabili na številke zadnjega ljudskega štetja. Po tem uradnem ljudskem štetju je štela Gorica 11.312 Slovanov, 14.812 Italijanov in 3.238 Nemcev. Toda pri tem je vpoštevati, da je kljub izvršeni reviziji ostalo še mnogo stvari v ljudskoštevnem operatu nepopravljenih. Po naših zasebnih podatkih, ki si jih je preskrbel 1, 1910 goriški Narodni odbor obeh strank, in ki so precej zanesljivi, je znašalo število goriških Slovencev skoro 14 tisoč, vsled česar se zmanjša število Italijanov za približno 2000. Pri tem pa je vpoštevati še nekaj. Gorica kot taka obsega le to, kar je od nekdaj spadalo k goriškemu mestu. Tekom časa pa se je razširila, nastala so velika in obširna predmestja, ozir. so se najbližje vasi združile faktično z mestom. Ako bi ne šlo za narodnostno premoč Italijanov v goriškem metnU, bi se bila ta predmestja brez-dvomno že zdavnaj združila v upravno celoto z mestom samim. Ta predmestja so: Solkan, ki je v nepretrgani zvezi z Gorico. Goriški državni kolodvor leži deloma na Goriškem, doloma na solkanskem ozemlju. Ravno isto je s Št. Petrom, ki je zlasti z novo blaznico neposredno zvezan z mestom samim. Podgora je v nepretrgani zvezi z mestom, in zlasti velike tovarne podgorske, ki tvorijo gospodarsko enoto, ležijo deloma v Gorici, deloma v Podgori. Tudi Pevina je faktično samo del goriškega mesta. Tudi Standrež je v neposrednem stiku z mestom, ki ga vežejo ž njim zlasti južni kolodvor in pa številne vojašnice goriškega mesta, ki ležijo deloma na Goriškem, deloma na štanderskem teritoriju. Prebivalstva v teh predmestih je bilo: Solkan 3076, Št. Peter 1725, Standrež 1738, Podgora-Pevma 3545, skupaj 10.084. Od teh je bilo Italijanov samo 256. Gorica s predmestji je tedaj štela 21.140 Slovencev in 15.068 Italijanov. To po uradnem ljudskem štetju! Če se objektivno presoja vprašanje goriškega mesta, je treba priznati, da se ne sme vzeti mesta samega kot takozvanega „city“ v poštev, marveč je treba za podlago računa vzeti vse to, kar tvori gospodarsko celoto. In tu ni nobenega dvoma, da je Gorica slovensko mesto, ki tvori del slovenske Goriške. Slovanski svet. Čehoslovaške legije pozdravljajo kralja Petra in regenta Aleksandra. Belgrad, 23. ju. (Lj. k. u.) Vojno ministrstvo je dobilo preko čchoslo-slovaške vlade v Pragi brzojavko, ki jo je poslala iz daljnega vzoda kralju Petru in regentu Aieksandru čehoslo-vaška armada in ki izraža najiskrenejše pozdrave osvobojenim jugoslovanskim bratom. Na ta pozdrav je odgovoril regent v češkem jeziku: „Zelo me je razveselil pozdrav, ki mi ga je poslala iz Vladivostoka čehoslovaška vojska. Čehoslovaški narod se je v svojih legijah borii na vseh svetovnih bojiščih proti našim narodnim sovražnikom kakor Leonidovi borci. Po težki borbi in neizmernem trpljenju je zasijalo tudi čehosiovaškemu narodu solnce svobode. Večna bo slava čehoslovaške legiie, ker se ni borila samo za svobodo svoje domovine, ampak tudi za osvoboditev vsega kulturnega sveta, posebno pa Slovanov, izpod germanskega robstva. Prosim Vas, sporočite junakom na daljnem vzhodu moje občudovanje in moj pozdrav. — Aleksander." Češki Nemci se klanjajo Masaryku. Praga, 24. jan. (Lj. k. u.) Čeho-slov. tisk. urad poroča: Predsednik Čehoslovaške republike Masaiyk je danes sprejel zastopnike okrajev Schluckenau, Warnsdorf, Rumburg itd. Bila je to prva deputacija, v kateri so pred Čehoslovaškega predsednika prišli predstavitelji oblastev nemškočeških okrajev. Člani deputacije so bili presenečeni spričo ljubeznivosti, s katero so jih sprejeli predsednik in ministri, tem bolj, ker so večjemu delu njihovih zahtev ugodili. Ustanovimo narodno-propagandni odsek za naše severne meje! Kozlu in Šepetalju; Pohlin je zabavljal še vedno. Slavni Miljutin Kozel, ki je odkril dve nepoznani vejici Stanka Vraza, se je kosal ž njim v ogorčenju; Franjo Šepetalj, idealni borec zoper sirovi kmetski izgovor našega jezika, mu je »pomagalj« z modrimi opazkami, čokati naravoslovec Bilban pa je prispeval žaljive primere iz svoje stroke. Pohlin je triumfiral; po odhodu tovarišev je še posedel tel- zahteval novo čašico kave, da ob nji premisli svoj sijaj. Zavest lastne odločnosti mu je polnila možgane z meglami kadila; kar čudil se je usodi, ki ga ne dvigne iz zakotne teme. Toda krivil jo je prenaglo. Objestno majevo solnce se je bilo prevalilo na drugo stran ulice, vdrlo v kavarno z vrha visokih oken ter obsijalo elegantnega tujca tako brezobzirno, da je kihnil trikrat zaporedoma. Kakorkoli se je obrnil s stolom, je bilo zaman; žarki so ga klali v oči ter rajali po njegovem časopisu, dani mogel brati; demant v njegovem prstanu je sršal vse mavričine čare. Zlovoljno je zravnal mladi mož svojo sloko postavo, ogledal se negotovo na desno in levo ter sčdel na mesto zraven Pohlina, kjer je malo prej zabavljal Šepetalj. Rahli poklon, s katerim je pozdravil soseda, je zbudil profesorjevo odobravanje in pozornost, pa je menda res tudi pomenil, da želi stopiti ž njim v diplomatske odnošaje. Ta polujasna misel je ščegetala Pohlina enako kakor diskretni parfum, ki ga je bil prinesel tujec s seboj. Oziraje se za kolobarji viržinkinega dima in za neumorno na svatbo pomladnjih muh, je hkrati skrivaj opazoval neznanca. Črnolas je bil, gladko obrit in počesan po novi angleški modi; vznemirjalo je v njegovem vnanjem liku le to, da mu je manjkalo vsake posebnosti. Njegove oči so gledale nekam trudno, pa vendar zvedavo, kakor bi lovile dojem nove okolice; obraz je bil pravilen, črte prijetne, z blazirano senčico, kakor rišejo kneze na konjskih dirkah; le orlovski nos je v prvem hipu malce zbodel Pohlina, ker ga je spomnil Smučiklasovega. Njegova obleka, od ovratnika pa do čevljev, se je ponašala z vkusno eleganco brez modne pretiranosti. Profesor je slutil v njem človeka iz drugega sveta. Kakor slučajno je zagledal tujec na njegovem kupu dunajski list, ki slovi po svojih strogo konservativnih načelih. Iztegnil je negovano, dasi mišičasto roko ter nemško poprosil dovoljenja. »Izvolite!« mu je postregel humanist z uslužnostjo, kateri se jc sam začudil. Prišlo mu je na um, da mora popravljati zvezke, ali nekaj mu ni dalo vstati, kakor bi sedel na smoli. Sosed je kmalu odložil časopis, ozrl se naravnost v Pohlina ter vprašal s svetsko prijaznim, trohico nosljajočim glasom: »Oprostite, da vas motim, gospod profesor; ali nima vaše ljubko mestece tudi kakih zgodovinskih spomenikov? Zanimalo bi me spoznati ostanke njegove preteklosti. Ako sodim prav, da imam čast govoriti s profesorjem na tukajšnji univerzi . . .« Ves polaskan od tujčeve bistrovidnosti je obžaloval Pohlin, da »naša tolikanj zaželjena univerza vsled nemilih okoliščin še vedno ne stoji«, kar je nemalo presenetilo soseda. O sebi je priznal, da res uči zgodovino in klasične jezike, v gimnaziji, to se ve, »ker nimamo višje stolice«. Drage volje mu p°' streže s podatki o znamenitostih našega mesta; zgled jih je takoj navedel kopico ter dodal s slo' vensko skromnostjo: »Gotovo ste videli po drugih krajih vse lepšib in slavnejših reči.« »Mda — se pravi, zakladi vsake dežele so zanj0 enako dragoceni. Egipet ima piramide, vaša zemlja kaj drugega; čisto rad bi jo spoznal bliže.« »Postrežemo vam z veseljem,« je premlevaj humanist. »V svoji zapuščenosti se čutimo vselel srečne, ako nas počasti odličen gost s svojo pozo^' nostjo. Kar se tiče spomenikov — vzemimo na Prl' mer naš stari grad ...«,' »Da, vidite!« Prav to je bila tujčeva srčna struna ’ viteški gradovi, dvorci, grbi ter druge relikvije fe dalnega veka. . »Osebna pieteta me vodi po teh častitljivih s dovih,« je pripomnil mimogrede. j-j »Pri nas jih imamo dovolj,« se je razvese^. Pohlin v nedoločni slutnji. »Domačega plemstva žalibog nismo ohranili, toda. . .« y Pod italijanskim jarmom. Neverjetne stvari. „L’ Epoca“ poroča iz Gorice o sledečem slučaju, ki se je dogodil pred goriško okrožno sodnijo. Imela je biti sojena neka ženska radi tatvine. Sodnemu dvoru je predsedoval višji svetnik Rutar, kot državni pravdnik dr. Mari na z, oba bivša avstrijska uradnika, toda Italijana skoz skozi po rodu in čustvovanju (dosle višjega svetnika Rutarja nismo poznal s te strani!). Zagovarjal je odvetnik dr. Gaberšček, »prebivalec v notranjosti mesta." Ko je predsednik otvoril razpravo, je prevzel dižavni pravdnik besedo in povdarjal, da so se sanje dedov, sanje očetov, v katerih so se goriški Italijani vedno zibali, uresničile. Italijanska trobojnica vihra kot znamenje svobode, onvke in napredka po vseh ravninah, in gričih in gorah Beneške Julije. Za vedno so združeni Italijani ljubljene Gorice z materjo domovino. Italija je dosegla meje, ki jih je določil Bog sam. Z vročo željo, da naj nova svoboda(!) prinese svoje sadove tudi na polju justice, izroča prisrčen pozdrav novi vladi in pa krajevnim zastopnikom, ter začenja svoj posel v imenu vrhovnega Poveljstva armade, — kajti tako se glasijo tozadevni ukazi, — v £esnici pa v imenu Italije, v imenu na-,'*ega kralja. Odvetnik dr. Gaberšček je hotel nekaj pripomniti in je zlasti dejal, da je imel državni pravdnik preveliko naglico. Toda predsednik višji svetnik Rutar mu je vzel besedo. Morda bi bilo pravilnejše, če bi bil g. predsednik vzel besedo državnemu pravdniku, ki je tako neupravičeno prekoračil dane ukaze in našo Goriško kratkim potom prisodil Italiji! Vsak dan nove italijanske brutalnosti. Split, 25. januarja. (Lj. k. u.) Italijani so v Jelši zaprli uglednega starega književnika Jurija CariČa. Pretaknili so mu vso hišo in odnesli spise privatne in književne vsebine, da jih prouče, kakor pravijo. Vso noč je prebil pod njihovo stražo, zjutraj so ga odvedli v Starigrad in od tam v Šibenik. Postopali so z njim brutalno in nečloveško. Italijani uničujejo naše gozde. Knin, 25. januarja. (Lj. k. u.) Enako, kakor so svojčas Benečani ogolili vse naše planine, tako dandanes italijanska okupacijska vojska zaporedoma uničuje gaje in gozde naših najlepših šetališč. Na periferiji Knina sekajo brez usmiljenja drevesa in jih vsak dan odvažajo za kurivo svoje vojske. „Konj“, „Boriči“ so žrtve tega sekanja. Ako pojde tako dalje, bodo v kratkem vse šume naše lepe okolice uničene. Da si oskrbe suha drva, pulijo iz američanskih vinogradov kole in tako delajo posestnikom primerno Škodo. Hišo uglednega starine Božidarja Novakoviča so dvakrat prebrskali do najmanjšega drobiža. Premetavanje so izvršili častniki, dočim je bila hiša na okoli zastražena po močni četi vojakov z nasajenimi bodali. Zaradi „varnosti“ niti mitraljez ni Manjkalo. Zakaj so to storili, niso po-yedali z nobeno besedo. Tudi ta čin •talijanske vojske proti starcu in stari gospodinji, ki sta bila ta čas sama doma, je naredil mučen vtis. Doslej so oplenjene hiše Lovrča, Vojvodiča, Budanka in Mariča. Prijeli so dr. Grgo Bogiča, Naruna, učitelja Bečkarja in Jovo Beriča ter jih odvedli v Šibenik. Boj za našo trobojnico. Vrboska, 19. januarja. (Lj. k. u.) (Zakasnelo). Včeraj se je tukaj dogodilo, kar smo že davnaj pričakovali od Italijanov. Nahujskani od nekaterih naših odpadnikov so jeli ravnati po vzgledu svojih rojakov v drugih naših podjarmljenih selih. Včerai je mladenič Andrija Pavičič, gredoč iz Jelše proti Vrboski (na otoku Hvaru) srečal pet ali šest italijanskih vojakov. Ko so vi- deli, da ima na prsih ameriško zastavo, so ga obkolili in mu strgali zastavico. Popoldne je prišel stražmešter v hr-vatsko čitalnico in zahteval, da se snamejo vse hrvatske srbske in slovenske zastave. Protiitalijanske demonstracije. Rogozdnica, 24. jan. (Lj. k. u.) Preteklo nedeljo so Italijani na privatnih hišah šiloma izobesili italijanske zastave. Hišni posestniki so brez uspeha protestirali. Zaradi lega je nastalo tako silno ogorčenje, da je vse prebivalstvo navzl.c golih bajonetov energično demonstriralo, korakalo po selu, pelo jugoslovanske pesmi in vzklikalo kralju Petru. Italijani so se bali' resnega spopadka s prebivalstvom in so sami sneli zastave. Finančna straža, ki je odbila zahtevo, da se pokorava italijanskemu poveljstvu, je bila razorožena in internirana v vojašnici, kjer jo stražijo karabinjerji. Drugi dan se je pri vhodu v luko pojavila angleška zastava. Italijani so besneli in hoteli po sili izvedeti, kdo jo je izobesil, toda zastonj. Zastava še plapola. Premirje na Koroškem. Svobodo v zadnjo slovensko hišo v Korotanu! Na Ljubelju, 24. januvarja 1919. Kakor Izraelci v obljubljeno deželo, tako gledamo mi v naš zasužnjeni Korotan. Stražimo Ljubelj in se pripravljamo, da izpolnimo prisego, v trdnem prepričanju, da je naša zmaga predvsem v zaupanju v lastno moč. Med tem ko smo mi pripravljeni, da izvojujemo svobodo našim koro-tanskim bratom, pa hodi po Koroškem amerikanska komisija in izprašuje naše ljudi, kam hoče kdo pripadati. Torej tudi Koroška, ta najbolj trpeči ud našega telesa, naša bolečina skozi stoletje, tudi ta v nevarnosti, tudi ta izven območja proglašene svobode našega naroda! In to po narodu, ki nas je zatiral ves ta čas, ki je sedaj premagan, pa še vedno brez kazni nadaljuje s krivicami in zatiranjem. Pripravljeni smo bili, da ga kaznujemo da mu iztrgamo zadnjo slovensko kočo, še smo pripravljeni: a sedaj? Ali zares ne pomislijo odločujoči faktorji, da more odločitev meje na ta način izpasti v našo največjo škodo, silno sramoto? Ali zares tako slabo poznajo koroške razmere, da si mislijo da bo ljudstvo v katerem so slovensko zavest ubili, narodno odporno moč uklonili, glasovalo za nas? Ali res ne pomislijo odločujoči faktorji, da Ame-rikanec, ki prihaja iz svojih zdravih razmer, ne more razumeti koroške bolezni, to sramoto evropske kulture, najiepši zgled nemškega barbarstva, ki je pri tem še tako peklensko hi-.navsko skrit? Na Koroškem so ubijali slovensko dušo, izmišljali zanjo najhujše, najzavrainejše muke. Izmu čeno je to ljudstvo, nezmožno razumeti svobodo in io ljudstvo hočejo izpraševati, kam hoče pripadati. Ljudstvo, ki je že skoro brez odpora navajeno na nemški ukaz, nn nemški bič, ki v nemštvu s topo resignacijo občuduje še sedaj moč gospodstva. . Proglasili smo svobodo našega naroda in sedaj, četudi plemenitim A-merikancem, a vendar tujcem, in našim stoletnim zatirateljem, Nemcem, prepuščamo določitev meja, onih meja, ki so že določene s proglasitvijo svobode našega naroda. Namesto da bi z vsakim sredstvom, četudizmečem, zanesli svobodo v zadnjo slovensko hišo. O, sramote! Za Boga, kaj delamo? Ali tako slabo razumemo svobodo? Ali je zares nismo vredni, smo še premalo trpeli? Težka mi je misel na prelivanje krvi, ker v vsakem je s hrepenenjem po svobodi rastlo tudi človekoljubje. A za našo svobodo proti tako nizko-mislečim sovražnikom, kot so koroški Nemci, se ne bi smeli strašiti krvi in smrti, ne bi smeli poznati nobenih pogajanj, nobenih kompromisov! Najiskrenejše pozdrave pošiljamo slov. dekletom slov. fantje od slov. planinskega polka oddelek strojnih pušk na Koroškem bojišču. Pozor na vse fante, kateri so prej branili zahrbtno in hinavsko Avstrijo! Kdor ne gre takoj pod orožje, ko ga domovina kliče, je veleizdajalec in kot tak naj se kaznuje! — Tonček Kastelic, Mirna, Adolf Zbil, Mokronog, Ljubljančani: Srečko Belič, Ivan Selan, Metod Gol-majer, Lojze Hartman, Dane Zalesjak, Viktor Horvat, Jože Homovec, Friderik Grunter, Ivan Beguš, Sveče, iz Novega mesta: Ivan Mrvar, Frauce Škrajnar, Joško Vovk, St. Humer, Gorica, Jos. Mulej, Radovljica, Joško Marinšek, Dob, Gregor Miklavčič, Poljane, Joško Spiček, Škofja Loka, Anton Petrič, Planina, Iv. Bernot, Kamnik, Iv. Mihelič, Podbrezje, Ludovik Makovec, Volčja-draga, Lojze Zore, Sv. Gora, Lojze Kovačič Škofeljca, Tone Gregorič, Vo-gersko, Iv. Liber, Iška Loka. Važno za koroške begunce! Koroški begunci so imeli dne 24. januvarja važno posvetovanje. Med drugim so razpravljali tudi o svojem gmotnem položaju. Ukrenili so se potrebni koraki. Vsi koroški begunci naj naznanijo kraj svojega bivališča na naslov Kristo Košir, Dobrodelna pisarna, Alojzijevišče, Ljubljana. Begunci, ki bivajo v Ljubljani ali ki se mude prehodno v Ljubljani, dobivajo prenočišče in hrano po znižanih cenah. Oglasijo se osebno lahko pri gorime-novanem. Socijalistični protesti in resnica. (Dopis iz Maribora.) Nemški socijalisti v Gradcu so sklenili oster protest proti postopanju SHS vojaških oblastij in posebno proti generalu Maistru ob naši severni meji. Prosili bodo za intervencijo vse mogoče sodruge. Tako vidijo razmere v Gradcu! V Mariboru samem in ob meji pa vlada ne le med Slovenci, ampak tudi med Nemci vseh strank o našem vojaštvu in generalu Maistru čisto drugačno mnenje in so najboljši dokaz tam vladajoče razmere. Brez pretiravanja in s ponosom povdarimo, da je naš vojvoda Maister splošen ljubl jenec Slovencev in pošteuih Nemcev zbog svojega nad vse demokratičnega, pravičnega in nikogar žalečega postopanja. Gorje narodno mešanim krajem ob severni naši meji, če bi bil mesto ljudskega, dipiomatičnega, odkritega in poštenega vojvode Maistra vročekrven, demagogičen šovinist katere si bodi narodnosti! Naš Maister dela tiho, dosledno in odkrito za pravi ljudski blagor in ni vse znano, koliko dobrega je on iz svoje inicijative napravil in koliko zla je on zabranil. Njegovo delovanje je priznano od vseh. Drug ljubljenec posebno Mariborčanov je upravitelj mesta dr. Vilko Pfeifer in njegovi sosvetovalci. Svojo ne ravno prijetno pozicijo si je s svojim delom v par dneh utrdil. V kratkih dneh svojega delovanja je napravil več kot drugi v dolgoletnem delovanju. On ve, kje l|udstvo črevelj žuli in je smotreno posegel vmes. Preskrbel je potrebnih živil, cene so jim padle, preskrbel je •neslo z lučjo (plinarna začne v kratkem času poslovati po večmesečnem odmoru), zgradijo se. lope za tržnico in tako dalje. Da! ne papirnate resolucije, delo to je naša najboljša propaganda in s ponosom lahko rečemo, da so nain na našo severno mejo na Štajerskem postavili na merodajna mesta ljudi, ki so vredni in sposobni! Zanimalo bo morda tudi, da imamo v Mariboru vojaško godbo, ki se je ustanovila na incijativo gen. Maistra in našega znanega domačega kapel-nika-umetnika F. Herzoga. Ta vže skoro sto mož močna godba j« umetniško na višku in njeni priložnosti nastopi v* javnosti vzbujajo splošno občudovanje. Glas o njej je že širom domovine razširjen. Povabljena je na veliko umetniško potovanje po največjih mestih Jugoslavije in kakor čujemo, pride tudi tekom svečana na poset v Ljubljano, da se pokaže. Proizvajala bo skoro izključno slovansko umetnost in med drugim dve noviteti; ki Še nista bili nikjer proizvajam': sinif. uvertura češk. skladatelja Pešte »Jugo- slavija", poklonjena gen. Maistru in simfonijska svita »Padlim Jugoslova-vanoin" ruskega Čeha Berovva. Kot vidite, se dela pri nas na vseh poljih in bi v korist pomovinc želeli, da se razvije medsebojno tekmovanje po Jugoslaviji, kdo bo več koristnega vstvaril. Dovolite še eno opazko. Zadnje čase se opaža, da prihajajo iz Ljubljane razni akt. častniki Nemci in pot urice, ki se jih r/amešča v narodno vojsko. Posebno en tukajšni polk je v tem oziru oblagodarjen. Quousque?... Političen pregled. Italijani leta 1916 in 1919. Dne 26. junija leta 1916 so vrgli Italijani v naših krajih iz letal mnogo letakov, v katerih so razglašali: »Rumunski češki in slovenski vojaki, veselite se! Tudi za vas bije velika ura osvobo-jenja. Konečno bodete iztrgani iz tiranstva iVladžarov in Nemcev, ki vas tlačijo že stoletja. — Mi ne maramo vaših zemelj in vaših hiš; dati vam hočemo samo mir in svobodo. Ne žrtvujte svojega življenja za vaše tlačitelje! Pridite k nam, ki smo vaši bratje, vaši osvoboditelji!" In danes? Ti naši »osvoboditelji", ki ne marajo naših zemelj in naših hiš, so večji tlačitelji našega ljudstva, kot so bili Nemci in Madžari. Kje je tista svoboda in tisti mir, ki so nam ga obetali? Velesile in pravice malih narodov. Pariški „Le temps" piše: Zdi se, da vkljub naporom v zadnjih dneh, da bi se postopanja mirovne konference določile v vseh podrobnostih, obstaja še vedno dvom, glede načina, ki ga ima petero velesil določiti z ozirom na razpravljanje. Določilo se je, da imajo male države predložiti spomenice, obsegajoče vsa vprašanja, ki so zanje posebne važnosti, nakar se bodo te spomenice proučile v odsekih, sestavljenih od petero velesil. Ker pa je neverjetno, da mislijo velesile narekovati mirovni konferenci odločitve glede spornih točk, ostaja Še vedno odprto vprašanje, če se ta vprašanja ne bodo rešila v plenarni seji. Morda se najde drug način postopanja, ki bo dopustil malini državam uveljaviti v polni meri njihove pravice. Italijanska predrznost. Pred par dnevi je prišla v Ljubljano neka italijanska misija ali komisija, obstoječa iz dveh ali treh oficirjev. Ti gospodje so na merodajnem mestu izzivalno poudarjali, da se ne nahajajo na jugoslovanskem ozemlju ampak na zemlji bivše avstro-ogrske monarhije in so zahtevali, da se jim pusti popolnoma svobodno kretanje po mestu. Tako sta se dva člana te komisije srečam v Prešernovi ulici in se glasno pozdravila: Evviva l’Italia! Mirovna konferenca. Amerika ne priznava tajnih pogodb. Luguno. 25. jan. (Lj. k. u.) Kakor poroča Cehoslov. tisk. urad, je pariški poročevalec lista „Sec61o" naprosil Wilsonu blizu stoječe osebe, naj mu pojasnijo mnenje ameriških delegatov o tajnih pogodbah, ki so jih sklenile ententne države. Odgovor se glasi: Amerika teh pogodb nikakor ni prezrla. Uveljavlja pa, da so poleg tega in naknadno zavezniki sklenili z Ameriko skupno pogodbo, v kateri se zavezujejo, da sprejmejo 14 točk Wil-sonovih, izvzemši ono glede svobodo morja. Mirovna konferenca bo razmo-trivala, ali so tajne pogodbe s 14 točkami Wilsonovimi v skladu ali ne. V prvem primeru jih brez drugega odobri, v drugem jih pa mora razveljaviti. Omejitev oboroževanja. Rotterdam, 24. jan. (Lj. k. u.) Kakor poroča „Nieuwe Rotterdam’sche Courant", je „NewYork Sun" zvedel iz Pariza, da je mirovna konferenca včeraj razpravljala o omejitvi oboroževanja. Ministrski predsednik Llovd George je obrazložil, da se angleška mornarica ne more zmanjšati. Mini- Stran 4. »JUGOSLAVIJA" dne 26. januvarja 1©19. — .—*— 25. štev. strski predsednik Clemencau je izjavil, da mora Francija imeti večjo vojsko kakor doslej. Zveza n&rpdov. Rotterdam, 24. jan. (Ljub. k. u.j Dun. kor. urad poroča: Glasom lista „Nieuwe Rotterdam’ sche Courant" javlja „New York World“ iz Pariza: Načrt za zvezo narodov odklanja podmornice kot vojno sredstvo in zahteva od vseh držav, ki bodo podpisale pogodbo, da uničijo vse orožje te vrste. Angležem in Amerikancem niso nikakor po godu zahteve francoskih vojaških krogov po levem Renskem bregu, kakor tudi r.e zahteve Italijanov po vzhodni Jadranski obali. Italijanska blaznost. Luganu, 24. jan. (Lj. k. u.) Čeho-slov. tisk. urad poroča: „Secolo“ objavlja danes predlog za rešitev Jadranskega vprašanja, in se ozira pri tem na izjave admirala Thaon de Revela, šefa italijanskega mornariškega štaba. Ta posredovalni predlog vsebuje te točke: Reka in kvarnerski otoki naj pripadajo Italiji, istotako okrajno glavarstvo Zadersko in zunanji otoki Dalmacije. Vsa vzhodna dalmatinska obala od Bakra do albanske meje naj se nevtralizira. Jugoslavija ne sme imeti v Jadranskem morju vojne mor^ narice in mora vse utrdbe, ki jih je zgradila Avstro-Ogrska porušiti. (Take pogoje bi mogel pač staviti zmagova-vel premagancu, a ne zaveznik zavezniku. Vsa italijanska blaznost je razvidna iz dejstva, da zahteva danes še več, nego ji je bilo obljubljeno v londonski pogodbi. Op. ured.) Mirovna konferenca prpti zase- dananju spornih ozemelj. Pariz, 24. januvarja. (Lj. k. u.) Agence Havas objavlja nastopno uradno poročilo: Po zborovanju najvišjega vojnega sveta so imeli predsednik Wilson, ministrski predsedniki, ministri za zunanje stvari Anglije, Francije in Italije ter zastopniki japonske vlade kratko sejo. Sklenili so, da se objavi in brezžično brzojavi nastopno izjavo: Vlade, ki so se zbrale, da ustvarijo med narodi trajen mir, so ginjene po vesteh, ki jim prihajajo iz različnih dežel Evrope in iztoka. Te vesti javljajo, da se po nekod rabi sile, da se zasedejo ozemlja, o katerih usodi ima samo mirovna konferenca določevati. Vlade menijo, da morajo svariti in izjaviti, da škoduje vsaka zasedba s silo največ onemu, ki porablja taka sredstva. Oni, ki porabijo silo, zbujajo domnevo, da dvomijo na pravici in pravičnosti svojih zahtev, da hočejo nadomestiti dokaz pravice z zasedbo in da hočejo svojo suvereniteto ustvariti na sili in ne na narodni ali plemenski skupnosti ter na naravne vezi, ustvarjene po zgodovini. S tem izgube pravni naslov, ki bi ga mogli kasneje uveljaviti in kažejo, da ne zaupajo mirovni konferenci. Ako žele pravice, se morajo odreči vsake sile in predložiti svoje zanteve mirovni konferenci, na način, ki ne dopušča nobenega dvoma o njihovi dobri veri." Prihodnja seja bo v petek ob treh popoldne. Dopisi. Gradac. Kakor smo zvedeli, je došlo v Ljubljano 30 vagonov sladkorja. Opozarjamo Narodno vlado, odnosno poverjenika za prehrano, da se ta sladkor razdeli pravilno na vse občine, da ne bodo samo oni dobili,' ki so blizu korita, kakor je bilo to v pokojni Avstriji. Tako n. pr. mi v Gradacu. nismo že polnih 5 (pet) mesecev dobili sladkorja, daslravno smo prosili zanj okr. glavarstvo, kjer so rekli, da ni sladkorja. V Metliki pa se sladkor prodaja po 30 kron kg. Tudi pri nas bi bilo treba temeljito pomesti avstrijski birokratizem 1 Cerknica. Primanjkuje nam soli, žvepljenk, sladkorja, petroleja itd. Ljudstvo ima le to, kar je pridelalo, dobi pa od nikoder nič. Toda ako pride tako kot sedaj, se bodo še ti pridelki izvozili v Trst in v druge, od Lahov zasedene kraje. Iz teh krajev pride k nam vedno polno prekupcev ki prekupijo vse, kar dobijo in od- peljejo, Lahi pa nam še soli ne privoščijo 1 Po celi dolini se nakupi fižol in druge, odpelje do bližnje mitnice . na Rakeku in potem znosi na postajo. Ali se pa tudi odda naravnost na postajk Pretečeni mesec se je en dan oddalo tam nad 700 kg fižola. Imamo več orožnikov, toda ti najbrž nočejo tega videti! Dobro se spominjamo, ko so listi poročali, kako so orožniki zaplenili vsakemu meščanu in drugim potrebnim ljudem živila, ki so jih kupili na deželi z največjim trudom. Zahtevamo, da Narodna vlada takoj zabraid vsak izvoz živil od nas, da ne bo spomladi največje pomanjkanje. Občani. Iz laškega okraja. Zdi se, da naša Narodna vlada tudi tam, kjer bi lahko in kjer bi morala kaj dobrega storiti, tega noče. Laški okraj je znan kot gnezdo strupenih renegatov, v katerem so in še gospodarijo, kakor bi bili v Nemški Avstriji. Okrajni zastop, nadzorovalen občinski in gospodarski organ, je po tri četrtine v nemških rokah, Slovenci imamo le 8 zastopnikov iz kmečke kurije. Okrajni odbor torej gospodari v okraju, ki šteje več kot 99 odstotkov slovenskega prebivalstva, popolnoma v nemškem duhu. Vsa javna dela, ki jih okrajni zastop oddaja, vožnje, dobava sodra, popravila cest, dobivajo v izvrševanje Nemci in njim prijazni ljudje, nagrade i:i podpore se delijo tudi nemškim društvom itd. Okrajni zastop voli tudi po naredbi N. V. pet zastopnikov v okrajni šolski svet in kakor vse kaže, bo vlada čakala, da jih bo imenoval sedanji nemški okrajni zastop in okrajni šolski svet bo ostal še zanaprej tisti protekcijski organ, ki nastavlja na slovenske šole učiteljske moči, kakor so Korošec v Šmarju pri Rimskih toplicah, ali Iglar v Loki, ali Pfeifer v Hrastniku i. dr. Vse naše politične stranke in vse organizacije so že govorile odločno besedo, da se mora okrani zastop, okrajni šolski svet, krajni šolski svet v Laškem in druge korporacije, ki se vsled avstrijskega terorja nahajajo v nemikih rokah razpustiti, vlada pa se ne gane in poverjeništvo za notranje zadeve se baje izgovarja, da za to ni legalne podlage. Mislimo, da je proti-legalen že obstoj javnih korporacij Jugoslavije, ki so , v posesti naših sovražnikov; če se ne zdi protizakonito g. poverjeniku že razmerje, da gospodari 1 o/o Nemcev 99 % Slovencem. Mislimo, da ni prehudo, če rečemo, da je to prvovrsten škandal in da je Škandal, da vlada še ni zatvorila šul-ferajnskih šol v Laškem in Hrastniku, dasi ne morejo izkazati niti 20 nemških otrok, da je škandal, da se pusti nadsv. Wagnerja še vedno na pred-stojniškem mestu okr. sodišča, da notar Mraulag še vedno uraduje v Laškem. Trpeli bomo te škandalozne razmete le še kratek čas, potem si bomo pa pomagali sami preko N. V. Ako ta noče imeti urejenih razmer, naj si to sama sebi pripiše. Koroška Bela. Ko človek pride v tukajšnji občinski urad, kar ostrmi in mrzlica ga strese; polne mize različnih časopisov, Tagespost itd. na stenah različne reklame in koledarji, to vse izključno samo nemški, niti najmanjši znak ne kaže,- da živimo v svobodni Jugoslaviji, Res, da je germanizem svojčas že prekoračil Karavanke, ali vendar, sedaj smo ga pognali, kamor spada, toda Še so ostanki germanstva na razvalinah, sicer ni čuda, ker tukajšni tajnik bivši c. in kr-------- ne more pozabiti na svojega nekdaj-nega po »božji milosti"... zraven tega ima še nebroj nemčurskih bratcev, katerih kar mrgoli v tukajšnih tovarnah in s katerimi se mora večkrat posvetovati. Železna metla, pridi kaj kmalu I Iz marnberškega okraja — prosimo, naj se piše „marbeškega“ (Marbek), kakor to ime rabijo tudi že uradi — žigosa v štev. 16 dopisnik narodnostne razmere našega okraja. Večino tega dopisa odobravamo. Dolžni smo pa dati pojasnilo glede Trbonj, ker je ta šola šteta med nemškutarske. (Kam pa spada sv. Primož — med nevtralne?) Avstrijskemu sisteuiu, ki je zapostavljal slovenščino, se je ustrezalo res več, kot je bilo neob-hodno potrebno. Dolgoletne tukajšne učiteljice ne zadene nobena krivda; saj so jo vendar 1. 1917 imenovali „erzwindische Kinderschinderin"! Po njenem uplivu so izginili v Trbonjah vsi nemški napisi. „Schuivereln“ in „SUdmarka“ nista podpirala tukajšnjega učiteljstva, pač pa dolgoletnega šolskega ogledo. Z novim nameščenjem naaučiteljevega mesta ob rojstvu Jugoslavije je zgubila šola vsak sled nem-škutarskega značaja, kar je zbodlo edinega tukajšnega obče znanega „schulvereinovca“ tako v oči, da je svojo nenaklonjenost dal čutiti novemu nadučitelju na prav občuten način. Toliko smo morali navesti, ne v lastno hvalo, ampak resnici na ljubo. Potrebno se nam pa zdi omeniti še sledeče: Tukajšnje, po veliki večini dobro ljudstvo se je uživelo tako v avstrijski sistem, da mu je jugoslovanska misel nekaka neumljiva novotarija. Da se ž njim ne more hitro sprijazniti, zato skrbijo razni zagrizenci iz sosednih krajev. Iz Vuzenice, kjer še bliščijo nemški napisi, hodijo njihovi lastniki semkaj popevat nemške pesmi, celo „Waeht am Rhein“. Eden teh opravlja še javno službo. Iz Maribora prihajajo z „raznim blagom11 obloženi rekvirirat in trosijo najgorostasnejše budalosti v taki obliki, da jih priprosti ljudje morajo verjeti. Neki kaznilniški odpuščen paznik je te dni tukaj razlagal, da je govoril z državljanom iz Srbije, od katerega je zvedel (!), da je tam veljal žigosani denar samo v oni občini, v kateri je bil ožigosan. — Drugi hočejo vedeti, da je Maribor že v nemških rokah, da pride Trbonje pod Nemško Avstrijo, ker je na nekem zemljevidu meja pri Veliki Kapi in pri Fal-u. Treba je, da se razšii jalcem takih novic zapre semkaj pot, da se odrasle poduči na shodih, ki jih še v tem okraju ni bilo. Tu naj posežejo merodajni krogi vmesi Zahtevi po „dobrih in potrpežljivih učiteljih“ pritrdimo s pristavkom, naj se poskrbi, da jim ne bo treba beračiti med ljudstvom bornega živeža, kakor se mora to že sedaj goditi. Kostrivnica. Povsod se govori p narodnem navdušenju, le pri nas ni sluha ne duha o njem. So namreč ljudje, ki so si pri živinski kupčiji na hrvaški meji za časa vojne napravili tisočake. Seveda, tem je bila vojna ljubša, nego Jugoslavija. Zato tudi hujskajo proti njej, kjer le morejo. Fantje se za vojaške pozive ne zmenijo in raje posedavajo doma. Faktorji, ki bi lahko ljudstvo poučili, še sami ščuvajo in strašijo ljudstvo s padcem denarja. Nujno potrebno je, da se napravi kmalu red. Dnevne vesti. »Jugoslavija" ob pondeljkih vsled nedeljskega počitka ne bo izhajala. Zato pa bo imela ob nedeljah redno prilogo in tudi med tednom, če bo potrebno. DanaSnJa številka obsega 6 strani. Vlada za Slovenijo se ne imenuje več narodna ampak deželna. Nemščina kot obvezen predmet je odpravljena iz vseh ljudskih in meš čanskih šol v območju Deželne vlade SHS v Ljubljani. Opravičene zahteve. Obmejni finančni stražniki iz Primorja so že 24. dec. 1.1. izročili Narodni vladi prošnjo za zboljšanje svojega obupnega gmotnega položaja, pa do sedaj nekateri niti svoje borne plače za december niso prejeli. Uslužbenci finan-nančne straže opravljajo važno državno siužbo, vsled Česar opravičeno pričakujejo priznanja doklad, enakih onim, ki so jih prejeli orožniki že prve dneve državnega prevrata. Za naše junake so požrtvovalne naše dame do dne 24. t. m. nabrale 400 kosov perila, 1000 cigaret in 4744 K v gotovini. Plemenitim darovalcem prisrčna hvala v nadi, da bodo našli mnogo posnemovalcev 1 Velik javen shod JDS. v Mestnem domu se vrši v pondeljek dne 27. t. m. ob 8. zvečer. Na dnevnem redu je poročilo o zunanje-političnem polo žaju in jugoslovanskih zahtevah na mirovni koferenci. Someščani, Vi vsi, moški in ženske, ki Vam je na srcu usoda južne in severne naše meje, udeležite se shoda polnoštevilno! — Med drugimi poroča tudi podpredsednik deželne vlade dr. Gregor rjav o svojem političnem potovanju v Pariz. Slovenske dijakinje za očiščenje Ljubljane. Na poslopju našega dekliškega liceja se še vedno bliščijo in izzivajo spominske besede na sramotno vtedo umrlega Franca Jožefa I., ki ni imel nikdar niti ene misli za naš kulturni razvoj in napredek. Zato zahtevamo, da slavni magistrat jugoslovanske Ljubljane nemudoma odstrani spomin naše sužnjosti raz naše poslopje. — Jugoslovanske dijakinje. Javna prošnja na poštno ravnateljstvo. Blagovolite sprejeti ,v Vas cenjeni, res izborni list sledečo prošnjo na naše poštno ravnateljstvo, ki na osebne prošnje itak ne odgovarja: Brali smo članke o gmotnem stanju poštnega osobja. Naša slavna direkcija je res takoj po prvem pozivu v Vašem listu radi aspirantk poslala brzojavno okrožnico o dijetah, katere se bodo izplačale. Bilo je to 4. prosinca. Veseli smo bili, vsem se je odlegel težak kamen od srca. To razume in spozna ik, kateremu je znan naš položaj. A žal, ostala je le okrožnica — o denarju ni sluha ne duha! Morda so sprejeli dijete v Mariboru ali Ljubljani a mi, ki smo tu na skrajnih mejah naše države, ki smo vsem nevarnostim izpostavljeni, za nas nima gospoda časa! Pomislite, so celo taki med nami, ki niso dobili še plače za december in večina nas je, ki nismo dobili za prosinec. Kaj šele dijet ali vojnih doklad ! Sedaj pa delaj — delaj, zastopaj tvoj narod pri Nemcih in zagrizenih nemčurjih brez solda v žepu, s praznim želodcem, utrujen, raztrgan! Gospodje pri poštnem ravnateljstvu čujte: prosimo, rotimo vas, zganite se, usmilite se nas vendar že enkrat in vi kolegi v zaledju, storite vse, da naša organizacija energično na to deluje, saj zahtevamo samo to, kar nam pristoja! In naša — hvala Bogu — nova vlada naj se malo potrudi ter z železno metlo podreza v to še vedno staro avstrijsko birokracijo! Neverjetno. V uradnem listu Narodne vlade SHS v Ljubljani št. XXX je predsedništvo višjega deželnega sodišča SHS v Ljubljani dr. Ivanu, preje še Hans u Winklerju rok za nastop notarskega mesta v Brežicah vnovič podaljšalo do 1. aprila 1919. Kdo je ta dr. Hans, sedaj že Ivan Winkler — dobro vemo. Kako in zakaj pa prid« višje sodišče Slovencev, Hrvatov in Srbov to tega, da temu škodljivcu slovenskega ljudstva vnovič podaljša rok, nam je uganka. Zdi se nam, da se to načelno dela in da se hoče namenoma od gotovih gospodov v svobodni Jugoslaviji nastavljati nemške uradnike. Ne samo, da je drugo podaljšanje roka za nastop že s,koro protipostavno, kajti zakon izrecno poudarja, da se mora pri imenovanju notarja rok za nastop podaljšati le v svrho izpeljave zakonitih predpisov in ureditve pisarne t. j. položitve kavcije, prisege, preskrbe knjig, štampilij itd. — kar bi Winkler že stokrat lahko storil — ampak to se previ naravnost norčevati se iz slovenskega ljudstva slovenske narodnosti. Kaj takega se ni niti v stari Avstriji zgodilo. Opozarjamo na to poverjenika za pravosod-stvo, da vse potrebno ukrene in da se to podaljšanje roka takoj prekliče. Prehrana. Ker potujeta te dni na povabilo ministra Pribičeviča predsednik Deželne vlade dr. Brejc in podpredsednik dr. Žerjav v Belgrad, se bosja spotoma dogovorila tudi glede dobave živil s Hrvatskega z zemaljsko vlado v Zagrebu. Zato odpade napo' vedano potovanje deputacije 5 članov Deželne vlade v Zagreb. Protekclja ali kam gredo Živila. 17. t. m. je dr. B. na magistratu dovolil ženi znanega Šturma, da sme vzeti s seboj v Gradec 80 kg krofl*" pirja, 36 kg mesa in Špeha, 40 Kg moke in 24 kg fižola. Ta živila so s prepeljala z Ranzingerjevem vozo‘ Ze 20. dec. L L, ko se je selil Sturm iz Ljubljane, je vzel s seboj celo m« žino živeža, da mu pa ne bo zmanj kalo, so gospodje preskrbeli nadaljno dobavo iz države SHS. V kratkem se preselijo tudi družine Elsner in Grab-ner v Nemško Avstrijo, ki nameravajo slediti vzgledu ge. Sturmove. Upamo, da bodo te vrstice zadostovale, ker bomo drugače primorani priti na dan tudi z drugimi dejstvi, ki bodo osve-tile naše prehranjevalne razmere. Slovenskim dijaškim društvom. V Belgradu se je ustanovilo „Društvo Beogradske školske omladine", katerega cilj je delo na kulturnem polju ln razv'tok športa med mladino. Obenem bo organiziralo belgrajsko visokošolsko in srednješolsko mladino ter stopilo v zvezo z dijaškimi krogi v celokupni jugoslovanski državi. Naslov društva: »Društvo beogradske škoiske omladine", Belgrad, kralj. Milanova ulica št. 92. Ambulatorij za spolne bolezni, v deželni bolnici ljubljanski, paviljon st- 4, se otvori s 1. februarjem ambulatorij za spolne bolezni. Ordinacija bo brezplačna in sicer v pondeljek in sredo za moške, v torek in petek za ženske, vsakokrat od 4. do 5. pop. Goriški Slovenci so po svojem krajevnem narodnem odboru poslali ljubljanskemu Narodnemu svetu „Me-morandum presente par les Slovenes rdeče Omnjfun (fige), limone in pomaranče raz-ulliunlG pošilja na debelo po dnevnih cenah Mihael Samida v Mariboru, Stolni trg štev. 3. 246 10—4 llfanlra za perilo se sprejme. Kje, pove UuuMlVu upravništvo. 260 3—1 Drnricsm delnic Jadranske banke. — nunam Naslov pove upravništvo. 259 21 Potrebujem dobrih žagarjev strojnika, ki razume vsa v to stroko spadajoča dela, doma napraviti. Ponudbe je poslati A. Kajfežu v Kočevju. 2o2 3—2 Gostilna ali restavracija jem.Pouudbe pod »Gostilna" na upravništvo. 2č4 3—2 Ženitna ponudba. Rad bi poskusil zakonsko srečo z gospico od 18—24 let staro, ki bi imela nekaj premoženja, prodajalno ali kaj sličnega. Star sem 26 let, inteligenten, prikupljive zunanjosti ter z 8100 K letnih dohodkov. — Le resne ponudbe naj se vpošljeje s sliko — na željo se ista takoj vrne — na upravništvo „Jugoslavije“ pod šifro ,Lepa bodočnost“. Stroga diskrecija. /I If Oti 1 RfPZtflilC Matfcl*’®n°9S iS.M ILi A H S astrok. det. sodišča Ljubljana, Kongresni trg štev. 15 (nasproti nunske cerkve.) Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica klavirjev, pianinov in harmonijev. Velikanska zaloga vseh glasbestti inštrumentov, strun in muzikalij. 1*7 ‘24—2 Priporoča se tvrdka: JOS. PETEL1NC Ljubljana, Sv. Petra nasip St.7 ob Ljubljanici. Zalogu šivalnih strojev in Rji h posameznih delov, igel in olja, kr drugega galanterijskega blaga. Istotam se proda: Steklo za izložbene omare (belgijsko steklo) kompletno z valjčnimi zastori, mera 135X'84, 63X^4, 20 59X184 in eno rabljeno 90X162. 8 Suhe gobe (jurčke) kupuje do Velike noči U. IH. ROtlRmenn, Ljubljena, najstarejša, že 38 let obstoječa trgovina s : suhimi gobami. ..—_ WT Stavce Us Vsakovrstne slamnike n sprejme takoj Zvezna tiskarna" v Ljubljani, Stari trg 19. j a gospe, deklice, dečke in gospode, »d pri■ prostih do naj finejših, priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu ja obila nmročila. J-v cin. Citrar tovarna s^amn^°v v « 7-7 in belo, proda Matej Zorko in posestnik. Št. Jurij ob juž. žel. trgovec 273 1 Manufakturo blago! ,?PrXr«l nega mirovnega blaga, kakor je bilo pred vojno naprodaj v celjskem okraju, se proda. Naslov pove upravništvo. 275 1 Pisalne stroje prodam pošta Domžale pri Ljubljani. Cene kakor temu času primerno nizke. Postrežba točna- cesta št. 6, pritličje, od 11. od 3.-4. popoldne. Marije Terezije 12. dopoldne in 270 3-1 ^nlnhria čai’ kava> kavni nadomestek> UUKuluUU) izborn esenc za čaj z rumom, sukanec, svila, drete, milo, čevlji, trpežne srajce, blago za moško in žensko perilo in drugo se ceno proda v skladišču „Balkan“, 1. nadstr., levo. 277 on črna zimska suknja, površnik in svetilka. Kje pove upravništvo 278 Proda »Jugoslavije* Knjigovodjo in korespondenta stojno moč, sprejme podjetje v Ljubljani. Pismene ponudbe pod „Knjigovodja“, Ljubljana, poštni predal 74. samo- »Narodna knjižnica11. Snopič 1. Ualeniina Uodnika izbrani spisi. Cena 1 K, po pošti 1 K 20 vin. Natisnila in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani. Proslavimo spomin Valentina Vodnika s tem, da ga spoznamo! Več raznašalcev sprejme uprav. »Jugoslavije44. Razglas. Dne 17. februvarja 1919 ob pol 10. dopoldne se proda na javni dražbi posestvo pokojnega Jos. Preske rja v Loškem vrhu, občina Zreče pri Konjicah. Posestvo obsega 2 hiši, gospodarska poslopja, trgovinsko poslopje, žago, mlin, kovačijo, čreslarno, njive, travnike, gozdove, vsega sveta čez 17 hektarov in je vse arondirano. Posestvo leži 1 in pol ure oddaljeno od Konjic ob vznožju Pohorja z izredno ugodno lego ter je že prirejeno za lesno in drugo trgovino in gostilno, ker se je vse to že na tem posestvu izvrševalo čez 50 let. Do kraja bo v kratkem izpeljana lokalna železnica. Proda se tudi inventar, trgovska zaloga, konja, govedo, vino, mošt in žganje. Natančnejša pojasnila so na razpolago pri Srečko Potniku, destilaterju v Ljubljani, Slomškova ulica^7, Antonu Preskerju v Ljubljani, Sv. Petra cesta, Francti Molanu v Celju, Karolinška ulica 3, ter pri notarju Mate Hafnerju v Ljubljani. LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo 314° 0 brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta 6, za frančiškansko cerkvijo, sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 3 krone 25 vi«, na leto. »Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše. Rezervni zakladi znaSajo nad en milijon kron. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem U t®18 nad 40 milijonov kron. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim natlBor*tv*M. Naročite takoj! mr Anončna )OSIP )UG stavb, in pohištveni pleskar in ličar v IJubljani, Rimska cesta 16 izvršuje svoja dela še vedno s pristnim blagom. Izvršitev točna. Cene primerne. 3 A* Brezplačna^s^ q sestava učin- J kovitih inseratov v vseh evropskih ekspedicija v vse jugoslovanske in inozemske časopise. jezikih. 'Si pisarna. $ O 13 Hj ■Sl ‘sT , fr **• 'c g- § & <5 c F -5 -r. 1- ^ -a ■ ir -Jc« ^ K C „ £ $ * -s. tl -D I Lepe jesenske jedilne pir gobe in iztočen med kupuje F. SIRC v Kranju. 255 6-3 Odvetnik 271 1 DL Fran Irgolič je odprl svojo pisarno v Mariboru,Tesetifm cesta 45 nasproti glavnemu kolodvoru. * Naročajte „Kurenta“ ki je edini slovenski in brez dvoma najboljši jugoslovanski satirično-humoristični list. Prinaša humoreske naših najboljših pisateljev ter je bogato opremljen z risbami in karikaturami prvovrstnih slovenskih umetnikov. „Kurent“ izhaja dvakrat na mesec ter stane za celo leto 24 K, za pol leta 12 K* za četrt leta 6 K. Naroča se v upravnistvu ,Iv urentfti v Ljubljani, Marijin trg štev. & BUB