DR. PAVLE BLAZMK POPIS KMETIJ NA OZEMLJU LOŠKEGA GOSPOSTVA LETA 1510 Med dragocenim arhivskim gradivom, ki se nanaša na nekdanje loško gospostvo in ki ga v tako veliki meri čuvajo miinchenski arliivi, se je ohranil tudi popis kmetij iz leta 1510.^ Popis je izdelala posebna komisijo, ki so jo sestavljali loški kaščar Baltazar Sigesdorffer, protipisar loškega gospostva Ludvik Frevslebcn in žu])ani ustreznih županij. Sicer je loško gospostvo tedaj že razpolagalo z dokaj dobrim pregledom nad kmetijami vsega ozemlja. Saj je komaj nekaj let prej (1501) sestavil podroben urbar za celotno gospo- ščino takratni kaščar Jurij Sigesdorffer. Baltazarjev oče. V tem urbarju je bilo za vsako kmetijo točno popisano, kdo jo je užival in kakšne obveznosti je inu-l vsak posameznik do loškega gospostva,- Vendar so praktične potrebe terjale Se ta popis, ki se od virbarialnega bistveno loči po tem, da ne vsebuje pregleda obveznosti podložnikov, marveč naj bi bilo v njem popisano gospo darsko stanje kmetij. Omenjciui komisija je jezdila preko vsega obsežnega loškega gospostva. Sam prihod gospoščinskih predstavnikov na teren ni bil nič posebnega. Saj so že skozi dolga stoletja vodilni gospoščinski nameščenci obiskovali leto za letom tudi po večkrat gospoščinsko ozemlje na tako imenovanih pojezdah in v zvezi s temi podložnikom oddajali, po potrebi pa tudi odvzemali kmetije. Naša komisija je obiskala vsako naselbino. Na mestu samem naj bi popisala vsako kmetijo, začenši s skrajnim delom Poljanske doline. Zal je začetna vnema ob silno zamudnem delu vse bolj plahnela. Natančnemu popisu kmetij po hlevnovrški in žirovski žiipaniji, v katerem je pri vsakem podložniku omenjeno stanje poslopij, kakovost zemlje ter vrsta in število živine, sledi ohlapnejši seznam, nanašajoč se na hotaveljsko. poljansko, javorsko in brojsko županijo, ki sicer še omenja vsakega podložnega kmeta posebej, ne našteva pa več živine, marveč ocenjuje kmetije le še na splošno. V Selški dolini, kjer ni upoštevana soriška županija, in na tleh gadmarske županije je popis še bolj površen. Le v nekaterih naselbinah se podložniki še posebej omenjajo, v drugih primerih so se popisovalci zadovoljili z označenjem sumarnega števila kmetij, ki so jih samo v splošnem ocenjevali glede na poslopja in polje. Pri koroški županiji je ohranjen le še začetek, medtem ko so ostali podatki o iej županiji in večini Sorskega polja propadli, ker je zadnjih 17 listov našega vira odrezanih. Izguba je tem bolj občutna, ker pogrešamo tekst o Sorskem polju tudi v urbarju iz 1650,^ v katerem je sicer podrobno opisana vsaka kmetija na tleh loškega gospostva. Navzlic vsem pomanjkljivostim je pa naš vir izredno poučen glede proučevanja gospodarskega življenja na našem podeželju. Zato se mi zdi primerno, da si ga v tej razpravici ogledamo nekoliko podrobneje. 119 Komisiji ni pripadala samo popisovalna dolžnost. Njej je bila marveč hkrati poverjena naloga, da skuša s potrebnimi ukrepi na samem mestu čim bolj zavarovati interese zemljiškega gospostva, ki so mu podložuiške dajatve pomenile vir življenja. A prav , ,. paven vnd zvmern h\nwider.« — 12. Prini. P. Blaznik, Kolonizacija Poljanske doline, o. d,, str. 40—57. — 13. Prim. P. Blaznik, Ko lonizacija Selške doline, str, 105—107. Z u s a m m e n f a s s u n g EINE BESCHREIBUNG DER BAUERLICHEN GUTER IM BEREICHE DER GRUNDHERRSCHAFT SKOFJA LOKA 1510 Die vorliegende Studie analysiert eine von der grundherrschaftlichen Kommission ini Jahre 1510 anfgezeichnete Besclireibung dcr bauerlichen Wirtschaften. Das Ziel dieser MaBnahme \var, die zaldreichen iJden und verwahrlosten Gliter auts neae mit den notigen Gebaiidcn zu verselien und zu besiedeln. Obwohl das Urbar vom J. 1501 an den betreffendcn Stellen die »Oden; kaum erwahut, handelt es sicli ^\esentlich doch um alte ode Bauerngiiter. Die Kommission verlangte von den Hintersassen, daB die Wohn- und Wirtschaftsgebaude (»Stuben, Stadl, Stali«) in den Stand gesetzt bzw. neuerrichtet und die oden Cniter besiedelt werden. Die Urbare von 1560 imd 1630 be- weisen, daB dieser Wiederaufbau in zwei Drittel Fiillen dauerhaften Erfolg hatte, 126 Ein Vergleich der erwahnten Beschreibung mit den Angaben im Urbar von 1501 zeigt. daB in den neun Jahren (von 1501 bis 1510) 18 % der Bauernvvirtschaften im Tale der Poljanska Sora, welciie durchwegs kaufrechtlich verliehen vvorden vvaren, ihre Grundbesitzer vvechselte, vvobei Persouen aiiftauclien, die den alten Familienkreisen nicht angehorten. Sovveit die friiheren Grundbesitzer das Bauerngut nicht ordentlich, ihrer Pflicht entsprechend, bestellten, veranlasste dies die Grundherrschaft selbst. Fiir ein engeres Gebiet (die Ziipanei Hlevni vrh und Ziri) kann durch Vergleich mit dem Urbar von 1650 ein detailliertes Bild von der Entwicklung der Viehzucht gewonnen vverden. So ist es fiir das gesamte ervviihnte Gebiet charakteristisch, daB sich in der Zeit von 1510 bis 1630 die Rindviehzucht kriiftig entfaltete, vviihrend die Kleinviehzucht (besonders der Ziegen) stark zuriickging). Dies gilt nicht nur fiir die im behandelten Zeitraum neu angesiedelten Keuschler und Gereutler, sondern auch fiir die alten Bauernhufen. Das zahicnmafiige Ansteigen des Rindviehs stelit vvohl mit der svstematischen Besiedlung des Odlandes und dem vvirtschaftlichen Aufstieg der biiuerlichen GUter in Verbindung, vviihrend zu Beginn des 16. Jahrlumderts dieselben durch kriegerische Einfiille, Viehseuchen und Elementarereignisse stark geiltten hatten. Zum Riickgang der GeiBenzucht trug auch der heftige Streit um die W?ilder zvvischen der Grund herrschaft und den Hammergevverken bei. Die Zalil der Pferde, welchc im Jahre 1510 noch gering vvar, ging absolut bis zum Jahre 1630 noch etwas zuriick. Damals besaBen einzelne Bauern, vvelche sich mit dem Saumverkehr befaBten, schon bis zwei Paar Pferde, wahrend im Jahre 1510 niemand mehr als ein Paar hatte. 127