/ w s r t V M airiboVu, 3ne '10. XI. '192$ Demagogija in cinizem »MI SAMO MI!« — PUNIŠA RAČIČ IN VAŠKI PRETEPI. — RAZLIKA MED KLERIKALNIM IN NAPREDNI M ČASOPISJEM. Maribor, 10. nov. Na sedanjem zasedanju oblastne skupščine se je zopet pokazalo, kako jso vladni zavezniki radikali in kleri­ kalci drug drugega vredni. V B eo­ gradu pravijo radikali: Mi in samo mi, tu v oblastni skupščini pa kleri­ kalci: Mi in sam o mi. Tako in nikakor drugače — je jedro in izraz vseh ddborniških referatov. Včeraj je bilo zato dokaj kričečih prim erov, prim erov demagogije in ci­ nizma. P redstavnik H rvatov je opo­ zoril na jez, ki je nastal med Sloven­ ci in H rvati po 20. juniju, ko je SLS stopila na stran beograjskih hegem o nistov, iz katerih je izšla ubijalska zarota. Na to konstatacijo protesti in opomin predsednika. Odgovoril je pa govornik SLS večine odvetnik dr. Ogrizek, kakor bi bilo predebelo še za kako krčm o: »Kako morete kaj takega govoriti! Če v vaši vasi k o ­ ga ubijejo, mi tudi ne govorim o o ubijalcih«. Politika SLS, pisava »Slovenca«, podpis poslanca Pušenjaka itd., v se to se odpravi s primero vaškega pre- \te p a , na katerih tudi Slovenija ne ^irpi pomanjkanja. ^ Opozicija upravičeno očita, da se zavračajo njeni stvarni predlogi. Od­ g o v o r zopet od dr. Ogrizka: Saj smo [.popravljali proračunski predlog! — (Popravki so pa bili po večini .radi [tehničnih pogreškov in napak samih I pjblastno-odborniških strokovnjakov. -• M ogoče napravijo nalašč kake na­ pake, — če ne drugače — pri sešte­ van ju ,,d a .lahko, reče jo : Saj smo spre- •^Kako • : značilno je tudi to-le: Opo­ zicija*pravi, da ne more zaupati no- yem o proračunu, ko nima obračuna ^ p retečen em proračunskem razdob- Odgovor!: Obračun je pri glavni * "% in*ker?se še ni vrnil, se ne A more pokazati. Da bi oblastni odbor skupščini lahko pokazal, kar je pisal ali predložil glavni kontroli, na to se seved a ne spomnijo. Obračun bo sicer že 'enkrat prišel nazaj od glavne kon­ trole. Toda tedaj se bo delalo že dav­ no z novim proračunom in ko bo nje­ gov obračun nekje pri glavni kontroli, bo sprejet zopet nov proračun. * In še ena O grizkova! — »Koliko bodo listi zopet pisali o vaših uspe­ hih«, je dejal opoziciji. S to žalitvijo nelderikalnega novinarstva je zv eza ­ no na pretege cinizma. Vsi listi, raz- ven klerikalnih vedo povedati, kaj po­ meni oblast ob slabi centralni upravi, govorijo pa pri tem o oblastni sa­ moupravi in o oblastni skupščini, do- čim razglašajo klerikalci oblast za svojo domeno in vse, kar zahteva in doseže celokupna oblastna skupšči­ na, predstavljajo za svoje delo. Obla­ stni odbor razven tega še ne da no­ bene objave največjemu slovenskem u časopisnemu podjetju, v se pa edinole klerikalnemu tisku. In kljub temu še bojkotirani slovenski listi niso zamol­ čali nobene prednosti in važnosti ob­ lastne samouprave in nobenega iz­ vedenega dela oblastne uprave. * SLS ima v svojem večinskem klu­ bu ljudi šolane od »šaljivca« v »Slo­ venskem Gospodarju«, ki je že pisal o Stjepanu Radiču - kot »ciganu«, o Zagrebu kot središču makedonskih ko m itov itd., a tudi ti ljudje govorijo včasih pod pritiskom svojih gospo­ darskih vprašanj ravno tako, kakor je govoril ta ali oni član opozicije. Ali se kaj takega enostavno zavrže, ker mož ni pred opozicijonalcem od­ prl ust, ali se pa sprejme in potem raztrobi kot zasluga prvakov SLS, ki so pa v svoji samopašnosti in nespo­ sobnosti poprej nekaj takega odločno odbijali. ;1 ,o- ; > t Martinovo — slovenski narodni praznik KRST NOVEGA VINA. — MARTINOVA GOS. — KMEČKA VERA V SV. MARTINA, ZAŠČITNIKA MLADEGA VINA. Življenje našega kmečkega ljudstva je gojeno z neštetimi svetniki in cerkve­ nimi prazniki, ki imajo svoj pravir v pra­ slovanski poganski dobi, ko je narod ži­ vel- v odvisnosti od narave in njenih sil. Različni letni časi so imeli nanj različen vpliv: Pomladi je gospodovala Vesna, boginja mladosti in brstja, prerojenja; poleti, v času zorenja so gospodovali drugi bogovi, katerim je bila zaupana rodovitnost poljskih pridelkov, predvsem maščevalna Svarog in Perun, katerih jrpliv se je raztegal v plodonosno jesen, dokler ni prikašljala maščevalna Mora­ na, boginja smrti, predstavnica zime. — Časi so minuli. Z latinsko invazijo so pri­ šle druge šege in navade, ali le na videz, kajti narod je dal svojim bogovom ime­ na latinskih svetnikov, a običaji so po­ nekod ostali docela neokrnjeni. V vrsti tipičnih praznikov, katerih si- ct er ne zaznamuje noben oficijelni kole­ dar, a so ohranjeni v tradicijonelni veri inaroda, so zlasti jesenski prazniki trgat­ v e in krst novega vina. V to vrsto spada ; tudi Martinovo. Kdor pozna življenje Isvetnikov, ve, da sv. Martin (Davorin) 'ni imel prav nič opravka z žlahtno vin­ sko kapljico. Bil je — po žargonu dana- jšnje dobe — »rimski erarski človek« — isamo s to razliko, da je slovel kot do­ brotnik revežev. Cerkev ga upodablja jkot jezdeca na konju, ki od- ireže z mečem kos svojega plašča in ga 'izroči golemu siromaku ob cesti. Idealno llepa, plastična karakteristika ljubezni do1 bližnjega- Danes je vinski patron. Zakaj? .Trgatve so v oktobru, njegov god pa pada na 11. november. Neki svetnik mo- •ra biti za važen dogodek, ko se vinski "mošt pretvarja v vino/ In tako je moral jčlavekoljubni rimski centurio Martin jprevzeti vlogo statista za — Bacchusa. Nadomestek, kaj pak, Vrban pa je nje­ gov rival. On je zaščitnik goric, ko cve­ tijo, dehtijo in zorijo, a ko se vinski mošt pretvarja v zlato vinsko kapljico, ji je za krstnega botra izbran vitez sv. Martin. Ko napoči god sv. Martina, dobi toletni vinski pridelek definitivno krstno ime »novo vino«. Vse ostale vinske vrste pa s tem dnevom avanzirajo v višjo stop­ njo: staro vino, letnik ta in ta... Kakor pri vojakih. In Martinova gos! Prastara legenda o gosi, ki je opozorila Martina na neko pretečo nevarnost, ima dandanes čudno formo: Pitana gos mora ta dan na mizo. In če ni gosi, prevzame to vlogo pitana kokoš in če ni drugače tudi — prašiček. Na Martinovo je vse živo. Povsod cvrejo, gnetejo, pečejo, pretakajo in se pripravljajo na vse mogoče načine za dostojno proslavo godu sv. Martina, ki je eden najbolj upoštevanih slovenskih narodnih svetnikov. — Na vseh oglih in kioskih kakor tudi v časopisju bereš ne­ pretrgoma naznanila o Martinovem ple­ su, Martionvi goski, Martinovi proslavi in drugih sličnih stvareh. Velik svetnik je to — naš Martin — - slovanski Davorin in godovnik mnogih, mnogih Slovencev. — mariborsko gledališče REPERTOAR: Sobota, 10. novembra ob 20. uri »There- se Raquin« ab. B- Kuponi. Zadnjikrat, Nedelja, 11. novembra ob 15. uri »Gej- ša«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20. uri »On in njegova sestra«. V korist udruženja gled. igralcev. Pondeljek, 12. novembra. Zaprto. Torek, 13. novembra ob 20. uri »Robert in Marijana« ab. C. Kuponi- Zadnjikrat, Mariborski in Posestnikom hiš in podjetij! Dne 1. decembra se bo v Mariboru, sporazumno z merodajnimi oblastnimi in narodnimi društvi, svečano praznovala desetletnica ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev in osvobojenja Maribora. Obenem se ustanovi tudi oblastni od­ bor Narodne Odbrane za mariborkso oblast. Pričakovati je, da bo naval ljudstva močen. Samoobsebi je umevno, da bo na ta pa- trijotični praznik, posebno med obhodom po mestu, navdušenje množice na višku in da bi lahko posamezne neokrašene hiše razburljivo vplivale nanjo. Podpisani odbor zato uljudno vabi vse posestnike hiš in podjetij, da izobesijo ta dan na svojih poslopjih državne ali na­ rodne zastave, in če teh še nimajo, da si jih priskrbe pravočasno. S tem se iz­ ognejo morebitnim nepreprečljivim inci­ dentom in izvršijo svojo državljansko dolžnost. Za pripravljalni odbor: Div. gen. v p. R. Maister. Iz mestnega sveta. V četrtkovi seji mestnega sveta mari­ borskega je bil sprejet nad vse u- mesten sklep, da se v bodoče ne bodo dajala več dovoljenja za prodajanje tur­ škega medu in sladoleda drugim osebam oziroma obrtnikom kakor izključno do­ mačim. Za to odločbo je bila zlasti mero­ dajna higijenska plat prodajanja in pa dejstvo, da imamo dovolj domačih slado­ ledarjev. — Na meščanskih šolah je na­ stopilo čudno stanje v pogledu zdrav­ stvene skrbi. Letos so pobrali od vsake­ ga učenca v ta namen po 20 Din in po­ slali po določbi tozadevne uredbe ves denar hipotekarni banki v Beograd. Za zdravnika pa država, ki jemlje denar, ni poskrbela, tako da je sedaj naše meščan­ sko šolstvo brez zdravniškega nadzor­ stva. Mestni svet se je postavil na raz­ umljivo stališče, da ne more dati zdrav­ nika, če ne dobi za to odškodnine, ki se vendar ravno za to pobira od učencev. — Štiri zasilne stanovanjske hiše — zi­ dane barake, ki jih gradi mestna občina ob Magdalenskem parku, bodo v krat­ kem dogotovljene. V poštev prihajajoče stranke se bodo že s 1. decembrom la­ hko vselile v ta zasilna stanovanja, ki jih je 32. — Izdanih je bila cela vrsta upo­ rabnih dovoljenj, med tem ko so prošnje za gradbena dovoljenja spričo prihajajo­ če zime redkejše. Prejeli sta gradbeno do volenje družini Friderika in Pavel Bau­ man, ki zgradita hišo in gospodarsko po­ slopje na Radvanjski cesti št. 23, in pa Josip Holeček, ki si bo postavil pritlično stanovanjsko hišo na Betnavski cesti št. 45. — Moderno stranišče pred kolovorom. Kakor smo že javili, namerava mest­ na občina razen na Glavnem trgu in pred frančiškansko cerkvijo sezidati tudi pred glavnim kolodvorom moderno pod­ zemno stranišče. Toda to poslednje bo­ do menda pričeli graditi šele takrat, ko bosta prvi dve že v »obratu«. Načrti za predkolodvorsko stranišče so bili sedaj predloženi direkciji državnih železnic na odobritev. Po teh načrtih je zamišljeno stranišče ravno nasproti glavnega uho- da v kolodvorsko poslopje pred stopni­ cami na Aleksandrova cesto. Nad stra­ niščem bi bila postavljena dva paviljona za trafiko, časopise ali podobno. Po mišljenju strokovnjakov pa trpi ta načrt na napaki, da bi paviljon s strani kolo­ dvorske ulice publiki popolnoma zakril fronto kolodvora. Sicer pa bi se morda v tem posledu še lahko spremenil načrt. Kar se pa tiče paviljonov, pa bi bili go­ tovo zelo umestni predvsem tudi na glav nem trgu in pred frančiškansko cerkvijo, kjer je promet najživahnejši. — Otvoritev brzojava In telefona Ježica. Dne 1. novembra je bila pri pošti Ježi­ ca pri Ljubljani otvorjena brzojavna in telefonska služba. — Trgovstvo in zadružništvo. V trgovinski register se je na novo vpisala tvrdka Franc Berger in sin v Ce­ lju z obratnim predmetom: trgovina z vinom na debelo. V zadružni register pa se je vpisala Vinarska in sadjarska za­ druga v Ptuju. — . Georges Blondel, profesor na visoki šoli za politične vede in na College de France v P a ­ rizu je imel v četrtek, 8. t. m. v »Ves­ ni« predavanje, ki mu je v lepem šte­ vilu zbrano odlično občinstvo sledilo z napeto pazljivostjo. Uvodoma je omenil predavatelj, da je ohranil v najboljšem spominu prijazen sprejem, ki ga je bil deležen leta 1927 o priliki svojega prvega poseta, in kako sre­ čen je, da zopet vidi Maribor in da lahko s toplo besedo zahvali gospo general M aistrovo in njene sotrudnike za njihovo delo v prid jugoslovansko- francoskemu prijateljstvu. Dalje je govornik predvsem skušal podati vti­ se, ki jih je dobil na svojem dolgem potovanju skozi srednjo Evropo. U go­ tovil je, da so različni narodi, ki so si bili priborili nekoliko v eč svobode, doživeli marsikatero razočaranje. P ovsod so mislili, da se bo vse hitreje uredilo, pričakovali so, da si bodo na­ rodi podali roke in da si bodo bratsko združeni prizadevali, da organizirajo mir, ki je organizacije potreben prav kakor vojna. Toda kmalu je prišlo naravno razpoloženje posameznih na­ rodov zopet na površje. Tako bi bili Angleži in Amerikanci lahko storili v eč za obnovo Evrope. Sicer pa ni lahko združiti upravičenih demokrat­ skih teženj s potrebo m očne centralne vlade, ki^naj čuva notranjo skupnost novih držav. Zato je treba potrpljenja, treba je obuditi čednosti sloge, n ese­ bičnosti, spravljivosti in požrtvoval­ nosti, kajti višji državni interes ni nekaka svota interesov posameznikov* Gospod G. Blondel zaupa v bodoč­ nost in želi, da se povzpne Jugoslavi­ ja po vseh opasnostih, ki jih je srečno prestala, na ono mesto, ki ji gre po vrlosti njenega naroda. — Poslušalci so zahvalili predavatelja za njegove bodreče besede z živahnim aplavzom. Pride 18. novembra Pride Kralj kraljev istočasno v Kino Union in Graiski kino Upravni odbor oficirskega doma v Mariboru priredi v soboto, dne 10. tffl, v veliki dvorani Narodnega doma dru­ žabni večer s plesom- Začetek oh 21. uri. Obleka promenadna. Prijatelji častuikov so vabljeni s svojimi rodbinami. 2133 Okrožna skupina drž. nameščencev in upokojencev v Mariboru sklicuje sestanek članov v torek dne 13. t. m. ob 19.30, v mali dvorani Narodnega doma- Dnevni red: Poročilo o ustanovit­ vi kreditnih in stavbenih zadrug. 2145 Martinov večer v Studencih se vrši nocoj v soboto ob 8. uri, na kat opozarjamo vse prijatelje studenškega Sokola. f Citraški klub priredi dne 18. t. m. ob V > 16. uri v malt dvorani pivovarne »Union« (Gotz) ci- traški koncert, h kateremu se vsi prija­ telji citraške godbe uljudno vabijo,. — Odbor. 2146 Ljudje slabotnega srca jemljejo dnevno na prazen želodec eno čašo Franc-Jožefove vode, da se rešijo zaprtja. Specijalisti za srčne bolezni so ugotovili, da deluje Franc-Jožefova vo­ da tudi pri najtežjem obolenju srca si­ gurno in brez težav. 2098 Strokovna zadruga konces. elektro­ tehnikov za Slovenijo priredi tudi letos elektromonterske teča­ je v deški meščanski šoli, Krekova ul. 1. — Tečaji bodo vsak torek in petek od 19. do 20. ure. Poučevala se bo aktualna elektrotehnična veda. Zadruga vabi ele- ktromonterski naraščaj in one, ki imajo že večjo izobrazbo v elektrotehniki, da se udeleže predavanj. Začetek predavanj 20. novembra. Oglasiti se je pri elektroteh­ niku Fran Saks, Maribor, Aleksandrova c. 44. — 2151 Ure, zlatnina na obroke brez poviška — Jlger, Maribor, Go mo­ ška ulica 1 5, — IX