?\©dnJa ^ Leto XVIII številka 8 cena 1,46 EUR 31. avgust 2016 300 pripomb, Savinjčani proti, Velenjčani za............................................................8 54. praznik slovenskih hmeljarjev v Braslovčah.....................................................28 CÍ S fc».____ Fontana Zeleno zlato od vžfllsteen/i m.estiA^kH,pflrteu.! Žalec www.turizem-zalec.si ¿pamoz^ © 03/712 12 80 H zkst.utrip@siol.net www.zkst-zalec.si/utrip Novi lokalni turistični vodniki Bodoči turistični vodniki so iz prve roke izvedeli, kako bo delovala fontana, dr. Hana Šuster Erjavec pa jim je simulirala tudi točenje piva, čeprav v času obiska fontana še ni bila končana. V Žalcu se mrzlično prir-pavljajo na odprtje Fontane Zeleno zlato, največje atrakcije ne le lokalno, celo ne v državi, ampak tudi preko meja. Obeležila bo praznovanje tokratnega žalskega občinskega praznika 6. septembra. Razvojna agencija Savinja pa je prejšnjo sredo v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu pripravila usposabljanje za lokalne turistične vodnike, ki bodo promovirali hmeljarsko dediščino, zgodbo piva in pi-vovarstva ter bodo turistom predstavljali tudi fontano Zeleno zlato. Usposabljanja se je udeležilo 35 kandidatov. Dr. Hana Šuster Erjavec, vodja projekta Fontana Zeleno zlato in organizatorka usposabljanja turističnih vodnikov je med drugim poudarila, da še tako dobra zgodba, kot je Fontana Zeleno zlato, potrebuje nekoga, ki jo bo znal turistu dobro predstaviti. V nadaljevanju so na usposabljanju spoznavali različne tehnike vodenja turistov, se naučili, kje poiskati zanimive zgodbice o znanih žalskih veljakih, urili so svoje retorične sposobnosti in izkusili, kako pomembna je interpretacija pri vodenju turistov. Seveda nista manjkala mitologija in zgodba o pivovarstvu, spreho- OBČINSKI PRAZNIK OBČINE ŽALEC POPOLNA ZAPORA ŠLANDROVEGA TRGA OD TORKA, 6. 9. 2016, DO SOBOTE, 10. 9. 2016, dnevno med 11:00 in 03:00 naslednjega dne. Hvala za razumevanje. OBČINA ŽALEC dili pa so se tudi do Fontane Zeleno zlato, ki bo domačim in turistom z vsega sveta na ogled po 6. septembru. Med predavanji so udeleženci postavljali vprašanja in predstavljali svoje izkušnje, ki so jih nekateri že pridobili z vodenjem po drugih krajih. Vsi obvladajo tuje jezike, nekateri celo po tri ali štiri, prihajajo pa ne le iz Spodnje Savinjske doline, ampak tudi iz Laškega, Velenja in drugih bližnjih krajev. Udeleženci so bili s predavanji in predavatelji zadovoljni, so povedali, prav danes (31. avgusta) pa jih čaka še preizkus znanja. Organizatorji usposabljanja upajo, da bo čim več kandidatov uspešno opravilo preizkus, saj si želijo veliko dobrih turističnih vodnikov, ki bodo z navdušenjem prikazali hmeljarsko in pivovarsko dediščino domačim in tujim turistom. L. K., T. T. foto: T. T. Predvsem zgledi vlečejo ... Jutri začnemo znova. Začetek novega šolskega leta je poseben izziv ne le za neposredno vključene otroke, starše in skrbnike ter učitelje in ostalo osebje v šolah. Začetek šolskega leta pravzaprav strese in aktivira velik del življa in dejavnosti: zdravstvo in ostale ustanove, komunalna podjetja, policijo, predvsem prometno, številne druge javne uslužbence in zasebni sektor, denimo papirnice in prodajalne učbenikov, športne trgovine in trgovine z oblačili ... da ne naštevam naprej. Začetek šolskega leta je pravzaprav tržno skoraj tako zanimiv kot novo leto in božič. Pravzaprav je še bolj zanimiv tudi v času krize, ker sodi v t. i. nujne zadeve, ki to potrošnjo popeljejo na seznam nujno potrebnih dobrin. Tržna zanimivost, ki jo vse bolj izkoriščajo različni ponudniki blaga in storitev, pa gotovo povzroča vsako leto več težav vzgojno-izobraževalnim ciljem šolanja. Če ji podležemo starši, stari starši in učitelji, potem ne vem, zakaj se jezimo, da ji podležejo tudi otroci. Zgledi pač pri vzgoji najbolj vlečejo. Teoretično lahko napišemo, povemo, celo narišemo otrokom, kaj je prav, kaj se ne sme in še kaj vmes, toda če v praksi delujemo drugače, potem je vse zaman. To že vemo, boste rekli. Se strinjam. Toda zakaj potem vseskozi ponavljamo napake ali jih celo množimo? Zakaj otrokom rečemo, naj spoštujejo odrasle, potem pa nahrulimo prodajalko pri blagajni ali uslužbenko pri okencu, ker nam gre na živce nekoliko daljša vrsta, ki je ni povzročila ona. Zakaj postavljamo zakone, ki imajo luknje? Zakaj popravljamo ceste in postavljamo cestne zapore v času, ko je na njih največja gneča? Zakaj nervozno hupamo šoferju, ki pred nami vozi po omejitvah hitrosti ali pa pozabi speljati v isti sekundi, ko se na semaforju prižge zelena luč? Zakaj starš pred otrokom nadere drugega starša zaradi banalnosti, o kateri se ne strinjata, namesto konstruktivnega pogovora, ki bi prinesel modri kompromis in zgled spoštovanja otroku? In še bi lahko postavili ogledalo številnim situacijam, ki jih doživljamo na vsakem koraku. Vprašanje pred zadnjo povedjo je pravzaprav prineslo odgovor: konstruktiven pogovor, kompromis, spoštovanje sočloveka in inštitucij, spoštovanje državljanov ter institucionalna in osebna odgovornost v okviru vlog, ki jih opravljamo. Pa je težava rešena. Spoštovanje in odgovornost sta bolj pomembna od tega, da imamo nekaj radi oziroma nekaj radi počnemo, kajti v nobeni vlogi nismo sami, niti v službi, ne v družbi, na cesti, doma . Če nekaj radi počnemo ali imamo radi, pa ob tem ne spoštujemo drugih, ne ravnamo odgovorno, ampak egoistično, da bi zadostili zgolj svojim potrebam, svojim željam ... Vse lepo in prav, tudi svoje želje moramo spoštovati in negovati, a v skupnosti, kakršni koli, žal to vedno ne gre. In tudi ne gre, če se trudijo samo eni, drugi pa ne. Zgledi pa vlečejo. Zato, starši, preden rečemo otrokom, naj se učijo, delajo naloge in spoštujejo vaša navodila ter odrasle, najprej sami naredimo svoje naloge, spoštujmo svoje otroke, partnerje in ostale družinske člane, učitelje in druge, ki prihajajo z nami v stik. Bodimo odgovorni do vsega, kar počnemo, in se s tem najprej naučimo biti verodostojni v svoji vlogi starša in v drugih vlogah. Le tako nam bodo otroci »verjeli« in nam vračali tisto, kar bomo želeli. In da se razumemo, učenje verodostojnosti velja tudi za druge odrasle osebe in za inštitu-cije, a starši smo na začetku šolskega najbolj izpostavljeni. Vsem želim verodostojen začetek šolskega leta ali česa drugega, da bi bili odgovorni in bi spoštovali, a hkrati, da bi bili spoštovani in bi čutili odgovornosti tudi na drugi strani. Če nam to uspe, potem bomo z veseljem nazdravili tudi z vrčkom piva iz najnovejše žalske pridobitve Fontane Zeleno Zlato, ki bo odprla svoje pipe za žalski občinski praznik. Na zdravje in uživajte v plodnem septembru, ki bo prinesel številne prijetne prireditve tudi v naši dolini. Lucija Kolar % Glasbena šola "Risfo Savin" Žalec v šolskem letu 2016/2017 uabi use mlade Plesalke in Plesalce k vpisu u PLESNI VRTEC (4 - 5 letJ, PLESNO PRIPRAVNICO i6 - S letJ. BALET i od 9 let dalieJ IN INDIVIDUALNI BALETNI TRENING garažna in industrijska vrata Ste si v svojem koledarju že označili datum obiska sejma MOS? mcitjaž Usorarjamopmrtrave ■ ■ generalni zastopnik za vrata Hormann v Sloveniji: Matjai d.o.o. Petrovče 115b 3301 Petrovče 03/71 20 600 www.matjaz.si ¡nfo@matjaz.si 9771580096004 2 avgust 2016 OBČINA ŽALEC _SaAMAii&be/. datine/S Rdeča nit skrb za domovino Slavnostna seja z dvema odprtjema cest V Gotovljah so v zavetju stoletnih lip praznovali kar dva praznika, in sicer praznik KS Gotovlje in dan državnosti, rdeča nit dogodka pa je bila skrb za domovino. Gotovljani ob krajevnem prazniku pripravijo kar cel festival, v katerem sodelujejo vsa krajevna društva in organizacije. Lovska družina Žalec, Športno društvo Borut Gotovlje, Društvo upokojencev Gotovlje in PGD Gotovlje so pripravili turnirje za pokal KS Gotovlje. Lovci so izvedli meddruštve-no lovsko strelsko tekmovanje, športniki turnir v malem nogometu v vseh kategorijah dečkov ter odbojko in košarko za odrasle, upokojenci med-društveni turnir v svojih športnih disciplinah (pikado, krogi in kegljanje na vrvici), gasilci pa v sklopu memoriala Maruše Cokan tekmovanje s starimi ročnimi in motornimi brizgal-nami. Društva v Gotovljah so predstavila svoje letne programe in aktivnosti ter na ta način medse prijazno povabila nove člane. Moč za spremembe je v množici in močna društva lahko premikajo meje ter na ta način vplivajo na povezanost med ljudmi v kraju. Pred osrednjo prireditvijo pod stoletnimi lipami je domači župnik Branko Zemljak daroval sveto mašo za domovino, kulturni program je izvedlo Kulturno društvo Go-tovlje ob sodelovanju z učen- Letošnji dobitniki priznanj s predsednikom županom Občine Žalec Jankom Kosom ci Podružnične osnovne šole Gotovlje pod vodstvom Mojce Uranjek in Anje Krajnc Zakonj-šek, Mija Vučkovič je zapela slovensko himno, prireditev pa je vodila Tanja Trobiš. Predsednik sveta krajevne skupnosti Bernard Gojzdnik je v priložnostnem nagovoru poudaril, da bomo za našo domovino najlepše poskrbeli tako, da bomo v prvi vrsti poskrbeli za svoj kraj in v njem ustvarjali pravo pozitivno energijo, ki jih bo vodila naprej. Poudaril je pomen in vlogo podružnične šole v Gotovljah, sodelovanje med društvi ter vse pozval, naj se vključijo v katero izmed društev. O pomenu ustvarjalnega sodelovanja in pomenu posameznika v občini, povezanosti med krajevno skupnostjo, občino in krajani je ob pozdravu zbranim govoril tudi župan Janko Kos in poudaril, da je le s sodelovanjem mogoče doseči prijazno bivanje v okolju, domovini, v kateri se lahko prijetno počutimo. Pomembno je, KS Gotovlje Bernardom Gozdnikom in da se osredotočimo na boljši jutri, gledamo pozitivno v prihodnost in skušamo čim bolje urediti naše okolje glede kulture in infrastrukture. Med ostalimi manjšimi projekti je izpostavil aktivnosti za gradnjo pločnika Ložnica-Gotovlje. Posameznikom, ki so bili s strani društev predlagani in so k doseganju izrečenih ciljev dela v krajevni skupnosti v letu največ prispevali, so podelili priznanja. Bronasto plaketo so prejeli Franc Krajnc, Henrik Krajnc, Anton Goršek, Gabrijela Stebernak, Radimir Polšak, Angela Hrustel, Marija Krajnc, Josip Bosnar, srebrne Frida Ma-rinič Lednik in Vladimir Pla-zovnik, zlato plaketo pa je prejel Božo Radič. Družabno srečanje, ki je sledilo kulturnemu programu, si bodo letos zapomnili po toplem poletnem večeru, dobri glasbi, dobrem golažu in slastnih palačinkah, ki so jih pripravili člani Turističnega društva Lipa Go-tovlje. T. T. OBČINA ŽALEC Zaključevanje faze analize stanja prometa v sklopu projekta »Celostna prometna strategija Občine Žalec« Občina Žalec pripravlja s sofinancerskimi sredstvi Kohezijskega sklada EU in Republike Slovenije od 23. maja 2016, ko so podpisali pogodbo z izdelovalcem strategije Fakulteto za logistiko UM iz Celja, Celostno prometno strategijo Občine Žalec. Končni produkt bo sodobno oblikovan dokument, ki bo upošteval in nadgrajeval obstoječe strateške dokumente mesta in regije ter hkrati nadgrajeval trenutne načrtovalske prakse, ki so bile osredotočene predvsem na gradnjo cest, mostov, parkirišč, železnic itd. Gre za nov način razmišljanja in načrtovanja, ki pomeni korak k bolj celostnemu in trajnostnemu načrtovanju prometa v občini. Razlog za izdelavo Celostne prometne strategije Občine Žalec izhaja iz potreb po: - boljši mobilnosti vseh prebivalcev in lažji dostopnosti do delovnih mest in storitev za vse, - doseganju pozitivnih učinkov na okolje (izboljšanje kakovosti zraka, zmanjšanje hrupa in blaženje podnebnih sprememb), - doseganju pozitivnih učinkov na zdravje prebivalcev (spodbujanje hoje in kolesarjenja ima pozitivne učinke na zdravje in prinaša pomembne prihranke pri stroških zdravljenja), - boljši kakovosti bivanja, - povečanju prometne varnosti, - vzpostavitvi kolesarskih in peš povezav, - izboljšanju dostopa do sredstev EU, - spremembi potovalnih navad občanov in - vključevanju javnosti v proces načrtovanja prometnega sistema v občini, - boljši izkoriščenosti prometne infrastrukture (manj prometnih zastojev), - zmanjšanju zasebnih izdatkov za prevoz - ljudje v občinah s strategijo potrošijo manj denarja za potovanja do določenega cilja, - smotrnejši porabi občinskega proračuna - boljše upravljanje prometnega sistema pomeni znižanje stroškov vzdrževanja in razvoja infrastrukture, - razbremenitvi in umirjanju prometa v naseljih Žalec, Šempeter, Petrovče itd. Tako je bila do sedaj (faza analize stanja v prometu) v sklopu projekta vzpostavljena delovna skupina z odločilnimi deležniki iz prometa, šolstva, gospodarstva itd., junija je bila organizirana dobro obiskana javna razprava, občani pa so imeli priložnost svoje mnenje o stanju prometa v občini podati tudi preko ankete. Fakulteta za logistiko UM Celje, izdelovalka prometne strategije, je tako pridobila podatke o prednostih in slabostih prometa v občini ter tako osnovala dobre temelje za bolj trajnostni razvoj. V prihodnjih fazah, projekt se namreč zaključuje februarja 2017 z objavo strategije, se bo preko nadaljnjih aktivnosti iskalo vizijo, prioritete in ukrepe za »zelen« razvoj prometa v občini. Najaktualnejše aktivnosti so trenutno: - javna razprava v sejni sobi Elektra Celje, Juhartova ulica 3 v Šempetru (31. 8. 2016 ob 16. uri); - nagradna anketa; - sodelovanje na dogodkih v Evropskem tednu mobilnosti. V sklopu slednjega bo 22. septembra med 10. in 17. uro na Šlandrovem trgu v Žalcu organiziran »dan brez avtomobila«. Gasilci, policisti, mestni redarji, ZD Žalec in RK Žalec bodo predstavili svojo opremo in dejavnosti, na ogled bodo električni avtomobil in električna kolesa, v sklopu priprave celostne prometne strategije pa bo organiziranih veliko aktivnosti, ki bodo namenjene predvsem spremembi razmišljanja in delovanja v prostoru in prometu. Vabljeni torej k aktivnemu sodelovanju, več informacij o projektu pa lahko najdete na spletni podstrani Občine Žalec www. zalec.si/ceste. »Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostna os Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja, prednostna naložba Spodbujanje nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij, zlasti za urbana območja, vključno s spodbujanjem trajnostne multimodalne urbane mobilnosti in ustreznimi omilitvenimi prilagoditvenimi ukrepi«. Predzadnji julijski petek so na Ponikvi pri Žalcu obeležili krajevni praznik. V tamkajšnjem gasilskem domu so pripravili slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti s podelitvijo priznanj, v nadaljevanju pa svojemu namenu predali dva cestna odseka. Sicer pa se je v počastitev praznika v julijskih dneh zvrstilo še več drugih dogodkov. Slavnostno sejo so začeli s slovensko himno, ki so jo zapele Ljudske pevke Ponikve. Zbrane je nagovorila povezovalka Natalija Jelen, ki je še posebej pozdravila župana Občine Žalec Janka Kosa, podžupana in častnega krajana Ponikve Ivana Jelena, podžupanjo dr. Hano Šuster Erjavec, vse vodje uradov Občine Žalec, župnika Župnije Ponikva Antona Krašovca in predstavnike sosednjih krajevnih skupnosti. V nadaljevanju je zbrane nagovoril predsednik Sveta KS Ponikva Srečko Lednik, se zahvalil društvom, cerkveni skupnosti, šoli in vrtcu za zgledno sodelovanje in predstavil pridobitve v zadnjem letu dni. Po več kot desetih letih načrtovanja so končali z obnovo in razširitvijo dotrajane ceste skozi področje, ki mu pravijo Zlato polje. Obnovili so tudi 200-metrski odsek proti Šentilju, začeli so s projektom označbe zaselkov s hišnimi številkami, postavili pa so tudi večje usmerjevalne table in se lotili menjave dotrajane žične ograje okoli igrišča za gasilskim domom. Kot je dejal, pa želja in potreb tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo, med drugim si želijo zgraditi pločnik od cerkve proti pokopališču, opozoril pa je na zelo dotrajano cesto od Velike Pire-šice do Ponikve. Delo in življenje v kraju je pohvalil žalski župan Janko Kos, ki je povedal, da je Občina Žalec v zadnjih treh letih za ureditev cest na Ponikvi prispevala okoli 300 tisoč evrov. Skupaj s predsednikom sveta sta nato podelila priznanja in plaketo najprizadevnejšim kra-jankam in krajanom za opravljeno delo na različnih področjih. Priznanje so prejeli Vinko Kos, Vinko Šuperger, domačija Vasle (zgornji Topolovčan) in Ivan Ribič. Plaketo je prejel Milan Cokan, ki je vsestransko aktiven v društvu upokojencev in krajevni skupnosti. V nadaljevanju slovesnega dne so se zbrali pri kmetiji Vasle, nedaleč stran od gasilskega doma, kjer so svečano odprli 1100 metrov dolg cestni odsek skozi Zlato polje. Po besedah Aleksandra Žolnirja, vodje Urada za gospodarske javne službe Občine Žalec, jim je uspelo z dobrim načrtovanjem s sredstvi, namenjenimi za zadnji del rekonstrukcije cestišča, urediti še križišče Šentilj-Ponikva-Vodosteč in obnoviti del cestišča proti Šentilju. Tokratna investicija je občinski prora- Nagrajenci z županom in s predsednikom krajevne skupnosti S slovesnega odprtja ceste skozi Zlato polje pri domačiji Vasle čun stala 160.000 evrov. Trak ob odprtju je prerezal častni občan Ponikve Ivan Jelen skupaj s predsednikom krajevne skupnosti Srečkom Lednikom in županom Jankom Kosom, novo pridobitev pa je blagoslovil domači župnik Anton Krašovec. Udeleženci slavnostnega dogodka so najprej nazdravili, nato pa so se odpeljali v zaselek Marof, kjer so slovesno predali namenu 330 m dolg odsek asfaltirane ceste proti domačiji Matjač. Kot je povedal Srečko Lednik, so ta cestni odsek asfaltirali s prostovoljnimi prispevki domačinov ter s pomočjo občine in krajevne skupnosti. Vrednost investicije je okrog 38.000 evrov. Trak ob odprtju so slavnostno prerezali domačin in najprizadevnej-ši krajan (dobitnik letošnjega priznanja) Ivan Vrabič, njegova hčerka Petra Gril, predsednik Sveta KS Ponikva Srečko Lednik in župan Janko Kos, blagoslov pa je opravil domači župnik Anton Krašovec. Zbrani so nazdravili novi pridobitvi in se okrepčali z dobrotami, ki so jih pripravili za to priložnost, nato pa so se zapeljali do gasilskega doma, kjer so nadaljevali s prijetnim druženjem. D. Naraglav TOREK, 6. 9., od 6. do 17. ure zapora dela Ulice talcev mimo tržnice in od 17. do 01. ure naslednjega dne zapora Šlandrovega trga na odseku od križišča z Vrečerjevo ulico do križišča z Aškerčevo ulico. SREDA, 7. 9., od 11. do 22. ure zapora Šlandrovega trga na odseku od križišča s Trubarjevo ulico do križišča z Aškerčevo ulico. ČETRTEK, 8. 9., od 11. do 22. ure zapora Šlandrovega trga na odseku od križišča s Trubarjevo ulico do križišča z Aškerčevo ulico. PETEK, 9. 9., od 11. do 17. ure zapora Šlandrovega trga na odseku od križišča s Trubarjevo ulico do križišča z Aškerčevo ulico in od 17. do 03. ure naslednjega dne zapora Šlandrovega trga na odseku od križišča z Vrečerjevo ulico do križišča z Aškerčevo ulico. SOBOTA, 10. 9., od 8. do 12. ure zapora dela Ulice talcev mimo tržnice, od 12. do 17. ure zapora Šlandrovega trga na odseku od križišča s Trubarjevo ulico do križišča z Aškerčevo ulico in od 17. in 03. ure naslednjega dne zapora Šlandrovega trga na odseku od križišča z Vrečerjevo ulico do križišča z Aškerčevo ulico. _SaAurUs&e/.daiitte/A OBČINA ŽALEC avgust 2016 3 Grižani praznovali v Limberku V mesecu, ki se izteka, in še nekaj dni v septembru Krajevna skupnost Griže praznuje krajevni praznik. Kot vsako leto so pripravili številne prireditve. Osrednja je bila v torek, 23. avgusta, v Letnem gledališču Limberk slavnostna seja sveta krajevne skupnosti s podelitvijo priznanj in bogatim kulturnim programom. Kulturni program so pripravili učenci OŠ in vrtca Griže, Godba Zabukovica, libojske mažoretke in Olga Markovič, ki je napisala pesem o Grižah na rimo Prešernove rojstne Vrbe. Svoj delež k prijetnemu vzdušju so prispevali voditeljica prireditve Manja Petrovec, rudarska četa Etnološkega društva Srečno, govorci na čelu s predsednikom KS Griže Marjanom Vodebom in podžupanom Občine Žalec Ivanom Jelenom. Po koncu uradnega dela je Turistična kmetija Kotar poskrbela za kulinarične dobrote, ansambel Navihani muzikantje pa za pravo veselično vzdušje. »Danes ne bomo slavnostno predali namenu nobene ceste ali parkirišča, čeprav bi jih lahko, če ne bi bili tako oddaljeni od mesta prireditve. Lahko bi to storili pri obnovljenem križišču v Zabukovici pri Tomažicu, lahko bi praznovali pri mostu preko Artišnice v Zabukovici, kjer je investicijo v vrednosti 150 tisoč evrov dodatno obo- Dobitniki letošnjih priznanj in plaket s predsednikom KS Griže Marjanom Vodebom (prvi z desne) gatil del pločnika. Lahko bi se srečali ob nadaljevanju gradnje pločnika in obnovljenega vodovoda pri Turnšku, morebiti bi bilo malo manj pestro na 150 m dolgem odseku iz Griž proti Pongracu, ali pa bi nam bolj ustrezala lokacija rekonstrukcije ceste in nadaljevanje pločnika od Osnovne šole Griže do Zba-šnikovih, kjer bi si nalili dobrega vina in vanj dali nekaj vejic grenkega pelina, tako za zdravje in za nekaj razuma ter dobre volje,« je na zanimiv način pridobitve zadnjega leta predstavil predsednik KS Griže Marjan Vodeb. V nadaljevanju je precej besed namenil uspešnemu delovanju društev in sodelovanju z Občino Žalec, osnovno šolo, župnijskim uradom, izvajalcem infrastrukturnih del Gokop, s turističnima kmetijama Tra- tnik in Kotar, gostinci in vsemi drugimi, ki dajejo podobo in utrip njihovemu kraju. Posebej je izpostavil trud in uspehe športnikov, ki jih razveseljujejo s svojimi rezultati in ime njihovega kraja, občine ter države ponesejo izven naših meja. V nadaljevanju slovesnosti je predsednik podelil priznanja in plakete Krajevne skupnosti Griže. Priznanja so prejeli: Prostovoljno gasilsko društvo Griže, Prostovoljno gasilsko društvo Zabukovica, Društvo upokojencev - sekcija ročnih del Jelke, Društvo podeželskih žena, karateistka Lina Pušnik, strelka Katja Vodeb, plavalka Nastja Govejšek in Danica Vončina Veligošek, ki je vse svoje življenje vsestransko družbeno aktivna, zadnja leta tudi kot predsednica DU Griže-Zabukovica. Plakete so prejeli: Lovska družina Gozdnik Griže ob 80-letnici delovanja, Krajevna organizacija RK Griže, judoi-sti Mihael Žgank, Rok Drakšič in Lucija Polavder za področje športnih dejavnosti, Olga Mar-kovič za področje kulturne dejavnosti, v kateri je dala in še daje kraju in ljudem res veliko kot režiserka, igralka, mode-ratorka in aktivistka, ter Valčka Gnus, ki pri svojih krepko čez 90 letih še vedno sodeluje z društvi v kraju, zlasti na področju kulture, ki ji je bila, kot sama pravi, položena že v zibelko. Z njo je povezana tudi izgradnja letnega gledališča Limberk, kjer je zaigrala v številnih gledaliških igrah, pa delovanje v pevskem zboru, pri Ubranih strunah in v drugih skupinah. D. Naraglav VABIMO na slavnostno sejo Občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj, ki bo v torek, 6. septembra 2016, ob 17. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec, ki nas pričakuje z na novo urejeno okolico. O delu Občinskega sveta in skupnih dosežkih v Občini Žalec bo spregovoril župan Janko Kos, ki bo podelil tudi najvišja priznanja in imenovanja Občine. V kulturnem programu bodo nastopili: Katja Šumečnik (harfa), Peter Napret (citre), Kristina Šuster (sopran). Program bo povezovala Saša Pukl. Spoštovani! Pogumna dejanja preteklih časov so zaznamovala današnji čas, drzna dejanja sedanjega časa pa se bodo morda vtisnila v zgodovino prihodnosti. Letošnji praznik Občine Žalec bo zato poseben in drugačen kot vsi dosedanji. Zaključujemo namreč najbolj nenavaden projekt tega časa, projekt, s katerim želimo dediščino hmeljarstva v Savinjski dolini povezati z izrazom sodobnega časa. Tako Vas ob prazniku Občine Žalec vabimo na dva svečana dogodka, ki bosta prazniku vtisnila svoj pečat. VABIMO na odprtje Fontane Zeleno zlato, ki bo v torek, 6. septembra 2016, ob 19. uri v mestnem parku. V programu ob svečanem odprtju bomo prisluhnili odlomkom iz Gobčeve operete Hmeljska princesa v izvedbi: Andreje Zakonjšek Krt, Tima Ribiča, Roka Šošterja, Primoža Krta, Danija Šlogarja in Irene Kralj. Slavnostnim govornikom: ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Poči-valšku, predsedniku TZS Petru Misji in županu Janku Kosu, se bo »politično korektno« pridružil tudi igralec in stand-up komik Tadej Toš. Prireditev bo povezovala Bernarda Žarn. Pridite, da »sredi mesta pri fontani / vsi prijat'li bomo zbrani.« (G. Matela) 4 avgust 2016 OBČINE _SaAjlnis&e/. datine/S Poletna seja z novimi nalogami Gradnja dovozne ceste Preboldski svetniki so se v četrtek, 21. julija, sestali že na svoji 16. redni seji. Med drugim so se seznanili s poročilom o notranji reviziji občine za leto 2015, sprejeli odlok o komunalnem prispevku v občini, obravnavali polletno poročilo o izvrševanju proračuna za leto 2016, predlog cen programov predšolske vzgoje ter pravilnik o načinu oddajanja športnih objektov in športnih površin v uporabo. V okviru zadnje točke je župan Vinko Debelak med drugim spregovoril o zanemarjenih in nevarnih objektih ter za nadaljnji razvoj občine potrebnih nepremičninah. Izpostavil je tudi stanje javnih cest za varen in neoviran promet in ob tem povedal, da so preklicali razpis oddaje obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja cest, saj je potrebno najprej novelirati in izdelati manjkajočo občinsko zakonodajo ter se odločiti za način izvajanja te službe. Izpostavil je tudi potrebo o opredelitvi do predlaganih skupnih nalog razvoja regij, saj je peta seja sveta savinjske regije in 101. seja RASR pokazala na popoln zastoj izvajanja regijskega razvoja, priprav razvojnih nalog in koriščenja temu namenjenih oziroma obljubljenih evropskih sredstev. Spregovoril je tudi o varovanju pred poplavami in možnostih zagotavljanja vode za namakanje ter o občinskem prostorskem načrtu Občine Prebold in strategiji prostorskega razvoja občine. Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta, ki je v fazi neformalnega zbiranja pobud za spremembo rabe zemljišč, je že prestal prvo obravnavo na odboru in zato je nujno, poudarja Debelak, takoj pregledati in se opredeliti tudi do veljavne strategije prostorskega razvoja občine in določiti nove ali spremenjene odločitve. Glede sta- novanjske politike občine pa je dejal, da je potrebno pregledati stanovanjski fond občine in preveriti upravičenost neprofi-tnega najema (profitnih občina sploh nima), prav tako je treba oceniti demografska gibanja in potrebo po zagotavljanju stanovanj oziroma oceniti možnosti ter pri tem sodelovati z republiškim stanovanjskim skladom. Med izpostavljenimi nalogami je tudi turistična ponudba občine, ki nikakor ni takšna, kot bi si želeli, pri čemer je še posebej zaskrbljujoče, da na tem področju zelo malo ali nič ne naredijo tisti, ki že poslujejo na turističnem oziroma s turizmom povezanimi dejavnostmi. Govora je bilo tudi o stanju na področju požarne varnosti, o ureditvi lastništva zemljišč ob občinskih cestah, ki se sicer ureja, a ne dovolj hitro, da bi lahko pripravili in sprejeli novo kategorizacijo občinskih cest. Svoje poglavje imata tudi kanalizacija in vodovodno omrežje, kjer je potrebno pospešiti izvedbo priključkov na zgrajeno javno kanalizacijo in vodovodno omrežje. Potrebno je nadaljevati tudi z obnovo javne razsvetljave s ciljem njene racionalizacije, pomembna pa je tudi učinkovitost porabe proračunskih sredstev. Pri 4. točki dnevnega reda so se svetniki seznanili s poročilom o notranji reviziji občine za leto 2015, ki jo je izvajalo podjetje Loris iz Dravograda. Slednje je ugotovilo, da so nadzori na pregledanih področjih vzpostavljeni in delujejo učinkovito. V nadaljevanju so svetniki sprejeli predlog novega odloka o komunalnem prispevku v Občini Prebold, na katerega v času javne razprave od 16. junija do 1. julija ni bila podana nobena pripomba, in se seznanili s polletnim poročilom o izvrševanju občinskega proračuna. Realizacija prihodkov v obdobju šestih mesecev je 1.860.633,02 evra in dosega 47 % letnega plana. Odhodki so bili realizirani v višini 1.453.897 evrov, kar pomeni 35,6 % letnega plana. Ob tem je bilo povedano, da polletna realizacija proračuna dosega običajno nekoliko nižjo realizacijo od polovice letnega zneska zaradi tehničnih opravil v začetku proračunskega leta pred začetkom izvajanja posamezne investicije in zamikov ob plačilu obveznosti. Večina del poteka v skladu s sprejetim proračunom in načrtom razvojnih programov, razen projektov, ki so vezani na sofinanciranje. Sproti so poravnavali vse zapadle obveznosti in dokaj uspešno terjali zapadle terjatve. Novih obveznosti v proračun niso vključevali, prav tako ni prišlo do sprememb neposrednih uporabnikov. Precej široka razprava se je razvila pri 8. točki dnevnega reda, ko so obravnavali določitev cen za programe predšolske vzgoje. Po tem predlogu naj bi se cene zvišale za I. starostno obdobje za 11,8 %, za drugo starostno obdobje pa za 6,4 %, kar pa je bistveno manj (za približno 3 %), kot je bil prvoten predlog oziroma izračun preboldske osnovne šole in vrtca. Svetniki so obravnavali še pravilnik o oddajanju športnih objektov in športnih površin v uporabo. Zaradi razhajanj in nedorečenosti so se na koncu zedinili, da pravilnika ne bodo sprejeli po hitrem postopku, kot je predlagal odbor za gospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, ampak ga bodo še enkrat posredovali v 30-dnevno javno obravnavo, saj so v zvezi s pravilnikom prejeli le dve uradni pripombi, medtem ko je med ljudmi neformalno zaznati precej različnih mnenj. D. Naraglav V počitniških mesecih so začeli z gradbenimi deli komunalne infrastrukture PA-15 Rakovlje OPPN - dovozna cesta do Osnovne šole Braslovče. Dovozna cesta do šole v Braslovčah že dolga leta ne ustreza potrebam razvoja šole, predvsem pa varni poti otrok v šolo. Na občini so se odločili za ureditev celotnega območja v Rakovljah in najprej sprejeli ureditev podrobnejšega načrta komunalne ureditve za to območje, ki zajema sanacijo obstoječe ceste in gradnjo kanalizacije za novih pet enodružinskih stanovanjskih hiš, ki jo financira lastnik parcele, gradnjo nove dovozne ceste s celotno komunalno opremo do šole in območja, namenjenega za gradnjo petih večstanovanjskih objektov, ter do površin, namenjenih za športni park pa Občina Braslovče. V letošnjem letu Ob obnovi ceste tudi kanalizacija predvidevajo ureditev dovozne ceste do šole z obveznim avtobusnim postajališčem in obračališčem za šolske avtobuse, in sicer v višini 150 tisoč evrov. Komunalna infrastruktura bo zajemala tudi potrebno vodovodno omrežje, v celoti bodo izvedli dela za odvod meteornih in fekalnih vod ter zgradili stoj-na mesta za javno razsvetljavo. S predvidenimi gradbenimi deli naj bi izbrani izvajalec, podjetje Kostmann, zaključil do konca počitnic. V nadaljevanju predvidevajo tudi gradnjo parkirišč in ureditev pločnika za pešce. T. T. Zdaj po asfaltu Za krajane Jajč v Andražu nad Polzelo je bil drugi julijski petek velik praznik. Namenu so namreč predali 1200 m dolg odsek asfaltirane ceste, ki bo šestim družinam in vsem ostalim uporabnikom v tem severovzhodnem delu polzelske občine omogočil lažje in hitrejše premagovanje razdalj. Na slovesnosti je najprej zapel Andraški oktet, za glasbeno ozadje je skrbela Nika Sitar, o novi pridobitvi pa je zbranim v imenu krajanov zaselka Jajče spregovoril Vinko Sitar, ki je na kratko opisal kronologijo gradnje cestne infrastrukture v Jajčah in se zahvalil Občini Polzela za strokovno podporo ter pokritje stroškov gradnje v višini 75 tisoč evrov. Tudi župan Jože S prerezom traku so namenu predali prenovljen cestni odsek. Kužnik je izrazil zadovoljstvo ob tej pridobitvi in vsem zaželel varno vožnjo. Prenovljeni cestni odsek je blagoslovil domači župnik Jože Kovačec, s prerezom traku pa so ga izročili namenu najstarejši krajani tega zaselka Jakob Satler, Ivan Kolšek in Ivan Sitar, v imenu izvajalca del AGM Nemec Avgust Kumar in župan Jože Kužnik. Slovesnosti je sledilo druženje ob prigrizku in pijači. T. T. Nova streha in fasada Defibrilator tudi v Trnavi V teh dneh potekajo obnovitvena dela župnijske cerkve sv. Mihaela na Vranskem po načrtu. Kot je povedal domači župnijski upravitelj Jože Turinek, bo obnova trajala tri mesece. V tem času bo cerkev dobila novo streho, obnovili pa bodo tudi fasado. Dela izvaja Gradbeništvo Franc Novak iz Moravč, predvidena vrednost del je okrog 200 tisočakov. Denar za to investicijo Vranšani zbirajo že več let, saj bodo morali sami zbrati večino sredstev, nekaj pa bo prispevala tudi Občina Vransko. Ze doslej so v Župniji Vransko veliko prispevali za svoje sakralne objekte, saj imajo poleg številnih kapel tudi šest podružničnih cerkva, ki so lepo vzdrževane. T. T. Obnova župnijske cerkve sv. Mihaela na Vranskem Število AEG defibrilatorjev, ki rešujejo življenja ob nenadnem zastoju srca, se tudi v naši dolini nenehno povečuje. Za nakup tovrstnih naprav poskrbijo razna podjetja, občine, krajevne skupnosti, krajani in društva ter organizacije, kot je na primer Rdeči križ. Tudi za namestitev defibrila-torja v Trnavi je zaslužna Krajevna organizacija RK Trnava na čelu s predsednico Marijo Žnidar. Denar za nakup v znesku 2.074 evrov je iz lastnih sredstev zagotovila krajevna organizacija, kot je povedala Žnidarjeva, pa so se za nakup odločili, ker v njihovi krajevni skupnosti še nimajo tovrstne življenjsko pomembne naprave. V dogovoru s PGD Trnava in njihovim predsednikom Simonom Brdnikom je aparat nameščen na steni gasilskega doma. Po poletnih počitnicah bo KO RK Trnava skupaj z gasilci in krajevno skupnostjo organizirala prikaz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo defibrilatorja. Želijo si, da bi se čim več krajanov usposobilo za ravnanje s to napravo, saj niko- li ne vemo, kdaj bomo komu pomagali reševati življenje. D. N. Bogata ponudba dobrot savinjskih kmetij! TRGOVINICA ZELENO ZLATO na žalski tržnici Ponedeljek—petek: 8.00-16.00 Sobota: 8.00-12.00 T: 03 572 06 261 www.zkst-zalec.s _SaAtiriisAe/.daiitte/S OBČINE avgust 2016 5 Tri investicije v preboldski občini Kmalu novo krožišče V Občini Prebold so zaključili tri investicije. Izvajalca so izbrali z javnim naročilom za vse tri investicije skupaj in v začetku aprila je župan Vinko Debelak podpisal pogodbo s podjetjem AGM Nemec Laško, ki ima dobre reference in je ponudilo tudi najugodnejše cene. Skupna vrednost investicij je dobrih 227 tisoč evrov. Pogodba je vključevala ureditev novega prehoda za pešce v Latkovi vasi v pogodbeni vrednosti dobrih 54 tisoč evrov, kanalizacijo Soseska v vrednosti dobrih 94 tisoč evrov in kanalizacijo ter vodovod Gorica - Žvajga v vrednosti nekaj manj kot 79 tisoč evrov. Vse tri investicije so že dokončali in predali v uporabo. Z izvedbo del so na občini zadovoljni, manj pa s samim trajanjem del, saj so najbrž tudi zaradi dopustov zaposlenih dela potekala počasneje od pričakovanj, kar je bilo neugodno predvsem za stanovalce, kjer so dela potekala. Soseska na območju proti Sv. Lovrencu je hkrati z obnovo kanalizacije pridobila tudi pločnik v dolžini 218 m in tako Dela na odseku Soseska ... ... in sedanja podoba omogoča varnejšo pot otrok in ostalih pešcev na poti v šolo ali v trgovino. Pomembna pridobitev za varnost pešcev pa je Obnove lokalnih cest V Občini Prebold so sredi preteklega meseca podpisali pogodbe za investicije oziroma sanacijska dela na lokalnih cestah z ureditvijo odvo-dnjavanja, sanacijo spodnjega ustroja in asfaltiranjem. V pogodbah so opredeljena dela na odseku lokalne ceste Zabukovica-Matke v skupni vrednosti slabih 80 tisoč evrov in na lokalni cesti Marija Re-ka-Popel, katere pogodbena cena je nekaj manj kot 115 tisoč evrov. Izvajalec obeh je podjetje Cestne gradnje BVG Celje. Tretji sklop na odseku lokalne ceste Smreški vrh-Mr- zlica pa je na podlagi javnega razpisa dobilo podjetje Bra-higradnje, prav tako iz Celja. Vrednost te investicije je po pogodbi dobrih 71 tisoč evrov. Predviden rok končanja del pri vseh investicijah je 60 dni od podpisa pogodbe in uvedbe v posel, kar pomeni do konca septembra. D. N. Prvi metri kanalizacije v Letušu V Letušu te dni podjetje Kostmann iz Slovenj Gradca pospešeno gradi kanalizacijo. Gradnjo sofinancirata Občina Braslovče in ministrstvo za gospodarstvo. Dela izvajajo na odcepu od križišča z državno cesto do Kulturnega doma Letuš. Ob gradnji kanalizacije bodo izvedli tudi sanacijska dela na cestišču s preplastitvijo, obnovili bodo vodovod in postavili stoj-na mesta za javno razsvetljavo. Predvidena vrednost vseh del je sto tisoč evrov. T. T. Gradnja kanalizacije v Letušu Najboljši braslovški lovci Savinjsko-kozjanska zveza lovskih družin Celje je pripravila lovsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe s trap in z malokalibrsko puško. Na tekmovanju je nastopilo 65 lovcev iz 17 lovskih družin. Na lovski koči LD Prebold na Golavi so po zadnji, peti tekmi pripravili zaključek lige, najboljšim lovcem pa podelili pokale. Pri veteranih je zmagal Ivo Sedminek iz LD Tabor, pri super veteranih Karli Cizej, pri članih posamezno Dušan Urankar (oba LD Braslovče), ekipno pa so prvo mesto osvo- IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža Kljub nekaj težavam na začetku zdaj gradnja krož-išča v Malih Braslovčah na regionalni cesti Šentrupert--Mozirje dobro napreduje. Predviden zaključek del bo v septembru. Vrednost investicije je 578.878 evrov z davkom na dodano vrednost. Ministrstvo za infrastrukturo oziroma Direkcija RS za infrastrukturo zagotavlja sredstva v višini 80 odstotkov, 20 odstotkov pa Občina Braslovče. Poleg kro-žišča, ki v teh dneh že dobiva pravo podobo, bodo urejeni kolesarska steza, pločniki za pešce in avtobusni postajališči. Gradnja krožišča v Malih Braslovčah Dela izvaja VOC Celje, d. d., v prihodnjem mesecu. končana pa bodo predvidoma T. T. v v Sport in žur pod Žvajgo seveda tudi izgradnja pločnika in prehoda za pešce čez regionalno cesto v Latkovi vasi. D. N. jili člani LD Braslovče, drugi so bili lovci z Dobrne, tretji pa Velenjčani. T. Tavčar Trening joge je bil ena izmed mnogih dejavnosti skozi cel dan. Minula sobota je bila v Preboldu v znamenju celodnevne prireditve Šport pod Žvajgo in večerne glasbene prireditve Žur pod Žvajgo, ki sta ju organizirali Športno društvo Partizan Prebold in Turistično društvo Prebold v sodelovanju z Občino Prebold. Celodnevno športno dogajanje je bilo namenjeno vsem generacijam. Omogočili so igranje odbojke na mivki s turnirjem trojk, tenisa s tekmovanjem mešanih dvojic in košarke. V plavanju so se pomerile štafete 4 x 50 m. Organiziran je bil tudi pohod pod vodstvom PD Prebold, pa tek in druženje z Urbanom Pra-protnikom. Poleg tega so se zainteresirani lahko udeležili treninga joge in pilatesa, preizkusili so se lahko v hoji po vrvi (slackline) in supanju. Ves dan je bilo omogočeno brezplačno kopanje. Celodnevno športno dogajanje je povezoval Franci Podbrežnik. Zvečer pa se je Prebold tresel v ritmih dobrega starega roke-nrola. Žur je potekal kot festival nadebudnih rock skupin. Na njem so se predstavili štirje lokalni bendi: Kid Control (artpunk), Rock Heroes (hard rock), Rock Out (rokenorl) in Zmagovalna ekipa v odbojki na mivki Večerni žur v rock ritmih Dreta River Band (old school rock), polni novih melodij in utrganih ritmov. Za vrhunec večera je poskrbel legenda slovenske rock scene Pero Lovšin s Španskimi borci. D. N. 6 avgust 2016 PO DOLINI _SoAtlnis&e/. datine/S Ogenj uničil najstarejšega od treh hangarjev vi?* s - - \ - - < ^ v v N v c m ■ iW ^ wt f ^ 38 I aJ J-t'. Rv. J|gi * M®* POLICIJA STOP POLICIJA^OP^H^ Fotografija pove vse, škodo ocenjujejo na 2 milijona evrov. Na praznični 15. avgust je zagorelo v Levcu. Zaradi udara ognjene strele v eno od dreves na športnem letališču je zagorel najbližji hangar s poslovnimi prostori Aerokluba Celje. Kljub hitri intervenciji gasilcev je hangar povsem pogorel, pred ognjem pa so uspeli obvarovati dva novejša objekta. Letališče je bilo zaprto do prejšnjega torka. V gašenju požara je sode- lovalo dobrih 200 gasilcev iz 17 prostovoljnih gasilskih društev celjske in žalske gasilske zveze. Pred ognjem so uspeli obvarovati dva novejša in drugače grajena hangarja, s tem pa celotno motorno floto aerokluba in tudi dobršen del dokumentacije. Ogenj pa je uničil sedem letal, od tega eno jadralno letalo z motorjem, tri visoko sposobna jadralna letala s pomožnim motorjem, 13 prikolic, dve šolski jadralni genj je uničil sedem jadralnih letal, 13 prikolic, dva osebna avtomobila, poslovne prostore in še kaj. letali in en starodobnik, je za Utrip povedal predsednik Aerokluba Celje Bojan Andrejaš. Večina letal je bila last članov kluba, klub je izgubil dve od svojih 12 jadralnih letal. Uničena sta bila tudi osebna avtomobila. Škoda je ocenjena na približno 2 milijona evrov, ogled so že opravile tudi zavarovalnice, vendar zavarovalnina niti približno ne bo pokrila vse škode, je povedal Bojan Andrejaš. Hangar je sicer imel strelovod, vendar je bila moč strele prevelika. Letališče je bilo zaprto, prekinjeno je bilo tudi šolanje jadralnih pilotov. Člani društva pa so se takoj lotili odprave posledic požara. Najprej so odstranili ostanke lesene strešne konstrukcije, nato pa čiščenja ruševin. Prvo soboto po požaru se je na delovni akciji čiščenja pogorišča zbralo okoli sto članov celjskega ae-rokluba in tudi njihovi kolegi iz drugih klubov. Prejšnji torek so letališče spet odprli. Aeroklub Celje je eden najstarejših in najuspešnejših tovrstnih klubov v Sloveniji. Leta 2018 bodo praznovali 90-letni-co kluba in kljub prvemu šoku zaradi požara so že prepričani, da bodo do takrat zgradili nov hangar. Pisarne in učilnice pa bodo verjetno začasno uredili v najetih prostorih v mestu, je povedal predsednik kluba. L. K., foto: T. T. Bojan Andrejaš Festival akustične glasbe V Levcu praznovali Glasbeno literarno društvo Aletheia je minuli petek na Šlandrovem trgu v okviru prireditev Poletje v Žalcu pripravilo 8. festival akustične glasbe FAG 2016. Občinstvu so se tokrat predstavili legendarna skupina Tantadruj, celjski poet in kan-tavtor Matej Krajnc z zasedbo Fretless Citre in projektna zasedba večnega »enfant terri-ble« Danija Bedrača kot solista ter s Simono Kropec - Sim in z Goranom Radicem - Gecom. Program je povezoval Kristian Koželj. T. T. Nastop Danija Bedrača in Simona Kropec Več kot 11 ton nevarnih odpadkov Akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev na terenu, ki jo izvaja podjetje Simbio Celje, je konec maja in prve dni junija potekala v 12 občinah. Skupaj so zbrali kar 38.946 kg nevarnih snovi, v občinah Spodnje Savinjske doline pa je 656 občanov skupaj oddalo 11.213 kg nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. To je nekaj manj kot lani (12.948 kg), od tega so letos v žalski občini zbrali 7.405 kg, na Vranskem in v Taboru 388 kg, v Preboldu 962 kg, na Polzeli 939 kg in v Braslovčah 1.519 kg. Med nevarnimi odpadki so bili baterije, zdravila (mazila, posipi, tablete, sirupi, termo- Zbiranje nevarnih odpadkov v Rakovljah v braslovški občini metri), čistila in kozmetika (pršila, ličila), ostanki lakov, barv, lepil, topil, odpadna olja (ostanki motornih in jedilnih olj in maščob), akumulatorji in škropiva (pesticidi, insek-ticidi, fitofarmacevtski pripravki), neonske cevi, tonerji in odpadna električna in elektronska oprema. T. Tavčar V Krajevni skupnosti Le-vec so ob letošnjem 6. krajevnem prazniku pripravili številne prireditve. Zadnji petek v avgustu so se zbrali na slavnostni seji. Na slavnostni seji je opravljeno delo in načrte za v prihodnje predstavila predsednica sveta KS Levec Vladi-mila Dobnik. Med drugim je povedala, da poteka popravilo kužnega znamenja, uspešno so izvedli čistilno akcijo, uredili cesto proti Savinji, bankine ceste proti Drešinji vasi, gradijo kanal pri gasilskem domu, konec septembra pa pričakujejo razgrnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki bo za KS Levec zelo pomemben. S sprejetjem tega prostorskega načrta bodo namreč lahko gradili hiše, nadstrešnice in drugo. Vla-dimila Dobnik se je tudi zahvalila društvom za uspešno delovanje. V nadaljevanju seje je predsednica Turistično kulturnega društva Levec Milena Kotnik podelila priznanja za urejeno zunanjost stanovanjskih hiš in vrtov. Prvo mesto za najlepšo urejeno hišo z vrtom je komisija podelila Veri Pilih, za drugo Manici Juhart in za tretje Silvi ter Slavku Lipovšku. Zbrane je ob koncu nagovoril žalski župan Janko Kos, ki je delo vodstva KS pohvalil ter ob tem povedal, da je Občina Celje že odkupila del zemljišča za kolesarsko stezo Levec-Me-dlog ter da bodo kmalu pričeli Predsednica Kulturno turističnega društva Levec Milena Kotnik podeljuje priznanje za prvo mesto Veri Pilih. z deli. Kulturni program so pripravili mladinke Kulturno turističnega društva Levec pod vodstvom Lavre Divjak ter harmonikarja Nejc Kuder in Jan Dremelj Pilih. V soboto, zadnji dan praznovanja, je zjutraj praznik obeležila budnica po kraju, KO RK Levec je pripravil merjenje holesterola in sladkorja, odpravili so se na pohod na Brnico, okrog 12. ure pa je bila na športnem igrišču v Levcu pogostitev pohodnike. Popoldne so pripravili športne igre za odrasle in otroke, zvečer pa rajanje ob glasbi pozno v noč. V okviru praznika so pripravili tudi srečanje krajanov, starih 70 in več let, meddruštve- Vladimila Dobnik no tekmovanje upokojencev, likovno delavnico »Ko klobuki oživijo« in fotografsko razstavo Razvoj Levca v 25 letih. T. Tavčar _SaAurUs&e/.daiitte/A PO DOLINI avgust 2016 7 V Petrovčah več kot 1.500 romarjev Dobro sodelovanje s policisti Na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, v času enega najstarejših Marijinih praznikov je bilo slovesno tudi pod šotorom v Petrovčah, na prostoru vzhodno od pe-trovške bazilike, kjer urejajo bodoči kulturni in romarski center. Bogoslužje je vodil celjski škof, msgr. dr. Stanislav Lipovšek, udeležilo pa se ga je več kot tisoč petsto romarjev iz raznih krajev. V pridigi je škof Lipovšek med drugim povedal: »Pozdrav vsem zbranim romarjem, vernikom domače Župnije Petrovče in vsem romarjem -Marijinim častilcem, ki ste od blizu in daleč priromali v to častitljivo svetišče, k petrovški Materi božji. Vedno, še posebej danes, na njen največji praznik, nas Marija sprejema in nas vodi k Jezusu, tudi pri tej slovesni Škof dr. Stanislav Lipovšek med maševanjem maši, ko bomo znova uresničili Jezusovo naročilo: "To delajte v moj spomin!" Vse je pripravljeno: praznično urejeno in slovesno okrašeno svetišče, urejeno okolje, domači pevski zbor na koru, pripravljen, da nam bo s praznično pesmijo pomagal doživljati skrivnost in vsebino današnjega praznika ...« Slovesno mašo za ostarele in bolne je daroval žalski dekan Mirko Škoflek, večerno bogoslužje za mlade je vodil Boštjan Jamnik, igrala pa je mladinska skupina iz Vojnika. Sicer pa so s praznovanjem v petrovški baziliki začeli že na predvečer praznika s slovesnimi večernicami, sveto mašo in procesijo po vasi, ki jo je vodil celjski škof. T. Tavčar Takole množično je bilo v Petrovčah na slovesnem bogoslužju. OBVESTILO POSLOVNIM PARTNERJEM IN UPORABNIKOM STORITEV SKRB ZA BIVANJE Naše poslovne partnerje in uporabnike naših uslug, še posebno etažne lastnike stanovanjsko-poslovnih stavb, v katerih opravlja naše podjetje storitve upravnika, želimo seznaniti, da naše podjetje odločno nasprotuje vsakršnim koristim, ki bi jih imeli ali dogovorili zase posamezni zaposleni delavci našega podjetja, t. i. upravniki stavb, ali kateri koli drugi delavci, v zvezi z vzdrževalnimi in investicijskimi deli na objektih, ki se izvajajo na podlagi odločitve etažnih lastnikov. Sredi julija letošnjega leta je bilo v različnih medijih objavljeno obvestilo, da je policija ob sami storitvi kaznivega dejanja prijela in pridržala delavca našega podjetja, ki je od izvajalcev storitev zahteval oz. izsiljeval zase provizijo v višini 3 % od vrednosti izvedenih del in jo v trenutku, ko je bil prijet, tudi prejel v denarnem znesku. Javnost želimo seznaniti, da je naše podjetje dobilo prijavo izvajalca vzdrževalnih del o zahtevi našega delavca, da mu mora izvajalec plačati provizijo. Prijavo smo posredovali policiji in smo tvorno sodelovali s policijo, da bi odkrili kaznivo dejanje. Tako bo naše podjetje ravnalo tudi v prihodnje. Glede na dejstva, s katerimi razpolagamo v primeru suma storitve kaznivega dejanja, katerega je osumljen naš, zdaj že bivši delavec in glede na dejstvo, da so lastniki sami izbirali med več ponudbami izvajalcev vzdrževanih del in da so tudi odločali o najugodnejši ponudbi za vzdrževalna dela, ni prišlo do oškodovanja etažnih lastnikov, ampak do neposrednega oškodovanja samih izvajalcev del, ki so delavcu izplačali zahtevano provizijo iz lastnih sredstev. SIPRO, stanovanjsko podjetje Žalec, d. o. o. Sipro, d. o. o., Pečnikova ulica 1, 3310 Žalec, informacije: 03 71 21 360, 71 21 361, 71 21 364, tajnistvo@sipro.si, www.sipro.si Policijska postaja Žalec (PP) operativno pokriva vseh pet občin Gasilske zveze Žalec (Braslovče, Polzela, Tabor, Vransko in Žalec). In gasilska zveza že vrsto let uspešno sodeluje s policisti in vodstvom policijske postaje. Srečujejo se skoraj vsakodnevno na raznih intervencijah, v zadnjem času pa še posebej veliko pri prometnih nesrečah. Policisti in gasilci se med seboj dobro poznajo. Sodelovanje je odlično, pri delu si pomagajo in izmenjujejo izkušnje. Prav tako je odlično sodelovanje z vodstvom Policijske postaje Žalec, komandirjem PP Žalec Gorazdom Trbovškom. Večkrat so policiste povabili tudi na njihove strokovne posvete, da so jim predstavili in pojasnili določene aktualne teme. Policisti pomagajo tudi pri izvedbi gasilskih prireditev pri usmerjanju in zavarovanju prometa - zadnji tak primer je bila slavnostna akademija in gasilska parada na prostem Direktor uprave Uniformirane policije na Generalni policijski upravi mag. Srečko Jarc podeljuje odlivanje predsedniku GZ Žalec Edvardu Kuglerju. v Žalcu ob praznovanju 60-le-tnice GZ Žalec. Sodelovanje med Policijsko postajo Žalec in Gasilsko zvezo Žalec presega okvire nujno potrebnega in zakonsko določenega sodelovanja. In v GZ Žalec so bili zelo počaščeni, ko so izvedeli, da bo zveza v letu 2016 na predlog Policijske postaje Žalec prejela BRONASTI ZNAK POLICIJE za sodelovanje, ki ga podeljuje Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije. Visoko odlikovanje so GZ Žalec podelili na proslavi ob dnevu policije v Šentjurju. V imenu GZ Žalec je odlikovanje prejel njen predsednik Edvard Kugler. T. T. Obnova sv. Pankracija v Grižah Po uspešni 13-letni prenovi notranjosti župnijske cerkve sv. Pankracija v Grižah so lani začeli še s prenovo zunanjšči-ne. Zaradi obsežnosti, zahtevnosti in tudi pomanjkanja finančnih sredstev je obnovitveni projekt razdeljen na več let. »V letih od 1999 do 2011 smo obnovili kompletno notranjost in sicer stari glavni oltar, povečali smo kor, obnovili orgle bratov Zupan, Brolovo poslikavo, uredili talno ogrevanje, novi tlak, in električno razsvetljavo ... Za to smo porabili 394 tisoč evrov. Leta 2014 smo obnovili zunanja okna z zaščitnimi stekli, kar nas je stalo 25 tisoč evrov. Lani smo obnovili pročelje cerkve z zvonikom in stolpno uro, vrednost tega je 56 tisoč evrov,« je povedal župnik Jože Planinc. Letos junija je stekel drugi del prenove, pre- novili bodo namreč Marijino kapelo, prezbiterij in zakristij-ski del. Preostala dela bodo na vrsti v naslednjem letu. Načrtujejo tudi ureditev okolice cerkve, pri čemer jim bodo na pomoč priskočili Občina Žalec in po svojih možnostih podjetniki griške župnije. Zahtevno delo je prevzelo gradbeno podjetje Oder, projekt prenove pa je izdelal projektant Matjaž Gril. T. T. Upravnik naj bi zahteval provizijo Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje na območju žalske občine preiskujejo sume storitve več kaznivih dejanj nedovoljenega sprejemanja in dajanja daril. Do sredine julija so med drugim opravili tri hišne in dve osebni preiskavi. Uporabili so tudi prikrite preiskovalne ukrepe, je na tiskovni konferenci PU Celje 15. julija povedal vodja kriminalistov Aleš Slapnik. Osumljenec je 37-letnik, zaposlen kot upravnik v žalskem podjetju Sipro, ki se ukvarja z upravljanjem nepremičnin predvsem na območju Spodnje Savinjske doline. Od dveh odgovornih oseb gospodarskih družb, ki izvajata gradbena dela, naj bi večkrat zahteval 3-odstotno provizijo od vrednosti vseh opravljenih del kot protiuslugo za pridobitev ali ohranitev posla. Med eno od preiskav s prikritimi preiskovalnimi ukrepi so kriminalisti ob samem prejemanju denarja (5 tisoč evrov) od- vzeli prostost osumljencu in zasegli denar. V policijskem pridržanju je bil do konca izvajanja preiskovalnih dejanj. Policisti so s preiskavo pričeli na osnovi prijave podjetja Sipro, v katerem je bil osumljenec zaposlen kot upravnik. Eden od izvajalcev vzdrževalnih del je namreč podjetje seznanil z zahtevo osumljenca, da mu morajo plačati provizijo. Sipro je sodeloval s policijo, kot pravijo, pa do oškodovanja etažnih lastnikov ni prišlo, saj lastniki sami izbirajo najugodnejšo med več ponudbami izvajalcev vzdrževalnih del. Oškodovani pa so bili izvajalci del, ki so delavcu izplačali zahtevano provizijo iz lastnih sredstev, so zapisali v Sipru. Kriminalisti sumijo, da je kazniva dejanja storilo še več oseb, ki se ukvarjajo z upravljanjem zgradb in s tem povezanimi gradbenimi deli, zato se preiskava nadaljuje. Vse, ki so bili morda vpleteni v izsiljevanje z različnimi podkupninami in nagradami, pozivajo, da to prijavijo poli- Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb med drugim določa, da je upravnik pri pridobivanju ene ali več ponudb dobaviteljev odgovoren za pravilno in smotrno izvedbo projekta, preverjanje cene in najugodnejše ponudbe. Postopek izbiranja ponudbe po tem pravilniku izvede upravnik, nadzorni odbor (če ga etažni lastniki imenujejo) lahko predlaga ponudnike, ki jih je upravnik dolžan pozvati k predložitvi ponudbe. Upravnik in nadzorni odbor ali predstavnik etažnih lastnikov izbereta najugodnejšo ponudbo. Provizije za pridobitev ali ohranitev posla so seveda po zakonu prepovedane. ciji. V prvi fazi bodo kriminalisti podali kazensko ovadbo zoper tri ljudi zaradi uteme-lj enega suma storitve štirih kaznivih dejanj. Za prejemanje podkupnine je zagrožena kazen do 6 let zapora. L. K. 8 avgust 2016 OSREDNJE TEME _SoAtlnis&e/. datine/S 300 pripomb, Savinjčani proti, Velenjčani za V Braslovčah je bila v četrtek, 14. julija, zadnja od treh javnih seznanitev s spremenjenimi rešitvami osnutka državnega prostorskega načrta za državno cesto na tretji razvojni osi oziroma od priključka na avtocesto v Šen-trupertu do Velenja. Pristojni ministrstvi nadaljujeta postopek za traso F2-2, spremembe trase pa so nastale po več kot 300 pripombah z lanske prve javne obravnave. Kot je povedal projektant Rado Romih (izdelovalec osnutka državnega prostorskega načrta je celjski Razvojni center Planiranje), so na osnovi pripomb med drugim naredili 10 večjih sprememb trase. Trasa državne ceste na 3. razvojni osi je načrtovana kot štiripasovna cesta od avtocestnega priključka v Šentrupertu do priključka Velenje jug v dolžini 13,6 km. Hkrati predvideva gradnjo dvopasovne navezo-valne ceste med priključkom Podgora in Letušem (1,4 km). Poleg priključkov Šentrupert, ki bo nekoliko zahodneje od sedanjega priključka, ki ne bo ukinjen, in Velenje jug sta načrtovana priključka Podgora in Parižlje. Na celotni trasi bodo trije predori (Podkraj, Andraž in Veliki Vrh) v skupni dolžini 1,43 km, tako kot je bilo predvideno že lani, ena od sprememb zadnjega osnutka pa je dodaten viadukt, kar pomeni 10 viaduktov (1.983 m). Pokriti vkop Zagoričnik naj bi bil dolg 350 m, predvidene so tudi tri tako imenovane galerije, trije mostovi, sedem nadvozov (štirje manj od prvotnega osnutka) in devet podvozov (dva manj). Po optimizirani trasi je predvidenih več ruši-tev objektov, vseh skupaj 120, od tega 46 stanovanjskih in gospodarskih oz. zahtevnejših rušitev objektov (prvotno 73). Osnutek DPN tudi nekoliko spreminja traso na območju pokopališča v Podkraju in ureditev potoka Veriželj, trasa med viaduktoma Gora Oljka in priključkom Podgora ima manjši vzdolžni naklon, nekaj je sprememb glede navezo-valne ceste in spremljajočega objekta Podgora, prav tako trase med priključkoma Parižlje in Šentrupert. Poleg predstavnikov pripravljavcev osnutka državnega prostorskega načrta so se na predstavitev pripravile poveza- ne civilne iniciative Braslovče, Polzela in Šmartno ob Paki, in to skupaj z lokalnimi skupnostmi in s strokovnjaki. Po uvodnih predstavitvah predstavnikov države so besedo prevzeli člani civilnih iniciativ, spregovorili pa so polzelski župan Jože Kužnik (opisal je nemški način umeščanja takšnih infra-strukturnih objektov), Urban Jeriha in Zan Pižorn (CI Braslovče) ter Martin Podgoršek (CI Šmartno ob Paki). Urban Jeriha je v uvodu poudaril, da v regiji očitno ni enakega razumevanja prihodnosti razvoja Slovenije, saj obstajata dve različni pobudi županov po podpori in nepodpori trase F2-2, ki sta po številu približno enakovredni. Civilne iniciative so zato še enkrat predstavile svoje argumente proti. »Trasa F2-2 izhaja iz leta 2007 narejene študije in vrednotenja variant tras, ki je po zdaj že večletnih trditvah civilne iniciative vsebovala napačne podatke, ki so bistveno vplivali na izbor. To se je potrdilo leta 2011, ko je država na najvišji ravni ugotovila napake pri vrednotenju, prav tako se je potrdilo leta 2014, ko se je pokazalo, da so v prometnem modelu uporabili napačne vhodne podatke.« Izbrana trasa F2-2 je najdražja in najbolj prizadene okolje in ljudi. Čeprav so po besedah predstavnika Kmetijskega inštituta Slovenije uspeli zmanjšati število kmetijskih zemljišč, ki jih bo uničila trasa, pa to še vedno pomeni dobrih 61 ha. Dvakrat je bil doslej na osnovi argumentov civilnih iniciativ in strokovne javnosti ter medresorske delovne skupine vlade ustavljen postopek za traso F2-2 in v Braslovčah prisotni so izrazili prepričanje, da jim bo uspelo še tretjič. Civilnim iniciativam se je pridružilo tudi gibanje za traj-nostni razvoj Slovenije TRS in v njegovem imenu je Gorazd Marinček zaradi postopkovnih nepravilnosti ter neupoštevanja slovenske in evropske oko-ljevarstvene zakonodaje zoper odgovorne napovedal celo kazenske ovadbe. Civilne iniciative Braslovče, Polzela in Šmartno ob Paki, lokalne skupnosti in stroka z arhitekturno zbornico so ob koncu predstavitve svojih stališč skupno izjavo proti trasi F2-2 s številnimi prilogami, tudi idejno rešitvijo trase F6 (Velenje-Arja vas ali Lopata), AVTODELI Peter Sedovšek PRODAJA REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME ZA VSE VRSTE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL, MOTORJEV IN KOLES. Savinjska cesta 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03 700 1611 E-mail: iva.doo-sempeter@iriera.net izročili direktorici direktorata za prostor, graditev in stanovanja Barbari Radovan, ki je v imenu ministrstva za okolje in prostor koordinator projekta (pobudnik priprave državnega prostorskega načrta je ministrstvo za infrastrukturo, naročnik in investitor pa je DARS). Ko je Barbara Radovan zaključila javno seznanitev, so vsi v dvorani zapeli državno himno, nato pa je zbranim spregovoril braslovški župan Branimir Strojanšek, ki so mu člani civilne iniciative očitali, da se je s pripravljavci trase F2-2 pogovarjal brez njih. Na podlagi zaključkov delovnega sestanka z dne 2. 2. 2016 s projektanti in z vsemi povabljenimi vodji svetniških skupin v občinskem svetu so na občini pripravili seznam zahtev in jih posredovali na MOP. Branimir Strojanšek je ponovil svoje stališče, da bi bilo potrebno soočiti podatke civilne iniciative in podatke države glede različnih tras. »Zato sem tudi med podpisniki peticije nekaterih županov, peticijo smo naslovili na predsednika vlade, da se ponovno ovrednoti in oceni upravičenost te trase. Nočemo biti cokla razvoja za sosednje občine in predvsem s Koroškega in hočemo, da aktivno sodelujemo, vendar izključno na podlagi obojestranskih preverljivih in dosegljivih argumentov. Vse ostalo je špekulacija in zavajanje ljudi, kar pa mislim, da v tem trenutku ni primerno, ker se mi zdi, da je ušel duh iz steklenice in so ljudje upravičeno zbegani. Nihče iz civilne iniciative, predvsem pa morebitnih oškodovancev, ni danes nič vprašal, čeprav je še veliko odprtih vprašanj.« Glede očitka nekaterih občanov, da se je vodstvo občine premalo goreče borilo proti trasi F2-2, pa je Branimir Strojanšek odgovoril: »Kot pravnik in kot človek zagovarjam argument dejstev in ne argument moči. Torej nočemo biti špekulantski oziroma poslušati nekatere nepre-verljive podatke. In to je tisto, kar je politika hotela, da se na lokalnem nivoju ljudje skregajo, da postanejo besni na vse skupaj, tudi na lokalno skupnost. Kakorkoli, v teh aktivnostih lokalna skupnost ne more biti pasivna in moramo biti pripravljeni oziroma, kot sem rekel, svojo kožo bomo drago prodali, zato moramo od države zahtevati marsikatere omilitvene ali kakšne druge ukrepe.« Glede možnosti, da se vlada vendarle odloči za kakšno drugo traso, pa je župan povedal, da je to čisto politično vprašanje, na katerega ne bo odgovarjala stroka, ampak bo to odločitev vlade. Zagotovil je tudi, da bo občina vsem občanom, ki bodo kakorkoli prizadeti zaradi hitre ceste, zagotovila brezplačno pravno pomoč. Ves čas je bila zunaj dvorane prisotna tudi policija, saj so v Šmartnem ob Paki dva dni Množica v dvorani Doma kulture v Braslovčah Govorniki na tokratni predstavitvi v Braslovčah Civilna iniciativa je ob vhodu delila čepke za ušesa. prej občani preprečili javno predstavitev trase, vendar do kakšnega incidenta ni prišlo. Združene civilne iniciative so začele zbirati denarno pomoč za svoje aktivnosti, prav tako so jim pomoč že ponudili tudi mnogi pravniki, so povedali. V nobenem primeru niso pripravljeni sprejeti trase hitre ceste F2-2. Barbara Radovan je kljub tako odločnemu nasprotovanju civilnih iniciativ napovedala, da bo ministrstvo nadaljevalo s postopkom priprave državnega prostorskega načrta za traso F2-2, ki naj bi ga vlada potrdila letošnjega decembra, nato naj bi začeli s projektiranjem ceste ter postopki javnih naročil in odkupov zemljišč. Ponovno vrednotenje tras pomeni vračanje v leto 2008, je poudarila, od negativnih lastnosti trase F6 pa je izpostavila problem njenega nadaljevanja do Slovenj Gradca, predvsem zaradi Hude luknje. T. Tavčar j Brglez, d. o. o. Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17,3305 Vransko Pekarna in slaščičama-proizvodnja Vransko: 703 30 38. Slaščičarne: Petrovče: 713 30 84, Šempeter: 703 30 46. Trgovine: Žalec: 713 30 82, Vransko: 703 30 42, Ostrožno Celje: 428 20 60, Laze v Tuhinju: 834 52 50, Jaka Zagoije: 566 02 80, Vrbje: 713 30 86. Spoštovani kupci! Poletja še ni konec in zato vas z veseljem vabimo v naše lokale, da si polepšate svoj vsakdan s kepico okusnega sladoleda ali drugimi dobrotami iz naše slaščičarne ali pekarne. Za sladke užitke znamo dobro poskrbeti, Delite jih z nami tudi septembra Pa dober tek! Kolektiv prijaznih ljudi Brglez _SaAtiriisAe/.daiitte/S OSREDNJE TEME avgust 2016 9 Nespametno denar za dve štiripasovnici Zveza civilnih iniciativ Braslovče, Polzela in Šmartno ob Paki je v sredo, 10. avgusta, na prireditvenem prostoru pod kozolcem v Braslovčah pripravila tiskovno konferenco, na kateri je ponovno predstavila svoja stališča o trasi 3. razvojne osi med Velenjem in avtocesto A1. Kot so poudarili predstavniki civilnih iniciativ, poleg že večkrat izpostavljenih njihovih argumentov o neustreznosti trase F2-2 iz novih državnih dokumentov izhaja, da želi država trošiti denar za nespametne projekte, namesto da bi zgradila tiste, ki so resnično potrebni. Ministrstvo za infrastrukturo je namreč julija letos predstavilo predlog resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa Republike Slo- Fontana ! Zeleno zlatoj www.turizem-zalec.si - 'vi: 1 i^TWi Šlandrov trg 25 (Savinova hiša) 0371004 34, zkst.tic@siol.net venije. V predlogu je zapisano, da država načrtuje med letoma 2018 in 2022 gradnjo nove štiripasovne povezave med Slovenj Gradcem, Velenjem in avtocesto A1, prav tako pa tudi rekonstrukcijo obstoječe cestne povezave Velenje-Arja vas. »To pomeni, da želi država na plečih vseh Slovencev zgraditi novo državno cesto F2-2, nato pa še rekonstruirati obstoječo cesto Velenje-Arja vas. Slednjo si država predstavlja kot štiripasovnico, ker je iz prometnih študij jasno, da je tam največ prometa,« so poudarili na tiskovni konferenci. »Dejstvo, da država želi najprej izsiliti dražjo traso F2-2 (308 mio €), nato pa še zgraditi cenejšo in bolj nujno F6 (120 mio €), nakazuje na javnosti skrite zasebne interese, saj v neštetih javnih soočenjih predstavniki države niso znali pojasniti razlogov za gradnjo dveh cest. Navedeno spominja na velenjsko izčrpavanje države s TEŠ 6, ko naj bi blok 6 nadomestil stara dva bloka, po njegovi gradnji pa želijo posodobiti še stara dva,« je med drugim povedal Urban Jeriha iz CI Braslovče. V imenu zveze civilnih iniciativ je kot povezovalka tiskovne konference Natalija Pilko ponovno predstavila argumente civilnih iniciativ proti trasi F2-2, ki je prome- tno manj učinkovita, veliko dražja, prizadene največ ljudi in najbolj tudi okolje ter kmetijska zemljišča. Ministrstvo za okolje in prostor, ki vodi postopek umeščanja 3. razvojne osi, očitno tudi ne upošteva ugotovitev vladne medresorske delovne skupine iz leta 2011, ki je svetovala, naj se namesto gradnje nove F2-2 posodobi obstoječo Velenje-Arja vas. Prav tako tudi ne podpore 19 županov savinjske regije po trajnostnem umeščanju trase med Velenjem in Celjem, so povedali govorci na tiskovni konferenci. Pobudnik omenjenega pisma podpore, polzelski župan Jože Kužnik, je ponovno poudaril, da niso proti gradnji hitre ceste, da pa mora država pri tem odgovorno ravnati z denarjem davkoplačevalcev. Po besedah Martina Podgorška iz Civilne iniciative Šmartno ob Paki bo na celotni trasi (približno 14 kilometrov) porušenih 46 stanovanjskih objektov (od skupno 120 predvidenih rušitev), skoraj vsa pa so na dveh območjih: v Podgori in Podkraju. Razseljenih bo približno 150 ljudi, ljudje bodo tudi odrezani od svojih zemljišč. Od Podgore bi ostala le polovica naselja, pa še to tik pod avtocesto. V zvezi s tem so se predstavniki civilne iniciative že sestali tudi SEZONA 2016/2017 Izvrsten program, odlični izvajalci. Prelistajte programsko knjižico in se prepričajte! Popusti za upokojence in za mlajše od 30 let. Različne možnosti plačila. Nagrajujemo pridobivanje novih abonentov! Vpis v TIC-u Žalec, Šlandrov trg 25: dosedanji abonenti od 19. do 28.9., novi abonenti od 3.10. dalje. Zveza civilnih iniciativ opozarja na avtocestne begunce. z varuhinjo človekovih pravic. Med tistimi, ki naj bi jim porušili stanovanjsko hišo, je mlada štiričlanska družina Obu iz Podvina pri Polzeli. Kot je povedal Martin Obu, so za nameravano rušitev njihove nove hiše zaradi spremenjene trase F2-2 izvedeli teden dni za tem, ko so se preselili vanjo. Vendar jih o tem ni obvestil ali v zvezi s tem obiskal nihče od predstavnikov investitorja ali projektantov trase. Civilne iniciative, ki so bile sicer povabljene na predstavitev spremenjene trase F2-2 v Ljubljano, kjer pa niso smele do konca predstaviti vseh Na tiskovni konferenci proti trasi F2-2 Urban Jeriha (z mikrofonom), Mateja Kričej, Martin Podgoršek (skrajno levo) in župan Občine Polzela Jože Kužnik svojih argumentov proti, še vedno pričakujejo, da jim bo prisluhnila tudi vlada, ki se doslej ni menila za njihove pobude za srečanje. T. T. Informacije: TIC Žalec, tel. 710 04 34, in www.zkst-zalec.si ...........*WH'WHT p.iiii j Ob nakupu sončnih očal nad 150€, Vam podarimo dodatna očala iz izbrane kolekcije. Velja le do 15.9.2016 oz.razprodaje zalog. Pogoji in podrobnosti na www.optikairman.si oz. povprašajte v Optiki Irman frman OPTIKA Žalec [ Velenje ] Ljubljana ODLIČNA PONUDBA. ODLIČNE CENE. 10 avgust 2016 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM _SaAMAii&be/. datine/S Hramfest s partnerji in Modrijani Po hmeljski poti 250 pohodnikov Nekaj ur je bila na voljo tudi pokušina najrazličnejših pijač in drugih dobrot dobaviteljev. V podjetju Davidov Hram oziroma njihovi poslovni enoti Arnovski gozd, ki jo vodi Jure Plaskan, je bilo minuli četrtek nadvse zanimivo in prijetno. Podjetje je namreč organiziralo dan odprtih vrat z vrsto degu-stacij svojih dobaviteljev in srečelovom, za zaključek pa še veselico z ansamblom Modrijani, ki so na prireditveni prostor privabili še toliko več obiskovalcev iz doline in tudi od drugod. To je bila prva takšna prireditev, ki so jo poimenovali Hramfest in ki naj bi postala tradicionalna. Naslednje leto pa bo zagotovo nadvse veselo tudi zaradi 10-letnice poslovanja te enote, ki je poleg diskonta tudi največje skladišče podjetja Davidov Hram, ki ima sedež na Ljubnem ob Savinji. Družinsko podjetje Davidov Hram, katerega večinski lastnik in direktor je Dušan Že-helj, pod tem imenom na slovenskem tržišču posluje že 24 let. Vseskozi se je širilo in sedaj imajo že 13 poslovnih enot po vsej Sloveniji. Poleg enote v Arnovskem gozdu imajo v Savinjski dolini še manjšo trgovino v Andražu nad Polzelo. Na Hramfestu so se predstavili njihovi dobavitelji Radgonske gorice, Kmetijska zadruga Krško, Dana na Mirni, Goriška Brda, Vina Koper, Jeruzalem Ormož, Ptujska klet, Atlantic trade, Baci čokoladice, začimbe Kotanyi in mesni program Davidovega hrama. Obiskovalcem so postregli tudi z okusnim golažem in drugimi dobrotami. Generalna sponzorja tokratnega druženja je bila Pivovarna Laško Union. D. N. Razvojna agencija Savinja RaS Gospodarsko interesno združenje Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija tel.: 03/713 68 60; 713 68 64; fax: 03/713 68 70 e- pošta: ra.savinja@ra-savinja.si; www.ra-savinja.si AKTUALNE INFORMACIJE - SEPTEMBER 2016 JAVNI NATEČAJ Sodelujte v natečaju in prispevajte „Ful zdravju prijazno delovno prakso. Z natečajem želimo spodbuditi zanimanje organizacij za prenos dobrih praks na področju zdravju prijaznih delovnih mest pisarniških delavcev, in sicer v okviru projekta »Zdravju prijazno delovnookoljeza zdrave,aktivnein motivirane pisarniške delavce«, sofinancirane s strani ZZZS. Strokovna komisija bo izbrala tri najbolj zdravju prijezne delovne prakse. Opise vaših dobrih praks lahko oddate najkasneje do 10. 9. 2016. Več o natečaju je dostopno na http://www.ra-savinja.si/zdravje/natecaj.html. Dodatne informacije Alenka Doler, koordinatorica projekta, tel.: 03/713 68 67, e-pošta: ra.savinja@ra-savinja.si. JAVNI RAZPISI V TEKU Ministrstvozakmetijstvo, gozdarstvoinprehrano 2. Javni razpis 4.1 - Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2016, za naložbe, namenjene izvajanju tehnoloških izboljšav na področju higiene, varovanja okolja in varnosti pri delu ter znižanju stroškov pridelave (Ur. l. RS, 41/16). Rok: do 7. 9. 2016; informacije:01/580 77 92. 3.Javni razpis 4.1- Podpora za naložbe v kmetijskagospodarstva,za naložbe, namenjene izvajanju tehnoloških izboljšav na področju higiene, varovanja okolja in varnosti pri delu ter znižanju stroškov pridelave na vodovar^venih območjih (Ur. l.RS,41/16). Rok:do 7. 9.2016;informacije:01/580 77 92. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Javni razpis za sofinanciranje razvoja novih in inovativnih produktov ter storitev turističnega gospodarstva (2016-2018) (Ur. l. RS, 41/16). Rok: do 22. 2. 2017; informacije: 01/400 36 37. Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije Javni razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2016/2017 (210. javni razpis). Rok: od 15. 6. 2016 do vključno 20. 9. 2016; informacije: deficitarne@sklad-kadri.si, tel.: 01/434 10 83. Zavod RS za zaposlovanje Javno povabilo delodajalcem za izvedbo projektov v okviku programa »Usposabljanje na delovnem mestu -mladi« 2016/2017; http://www.ess.gov.si/. Rok: do 31. 5. 2017 oziroma do porabe sredstev; informacije: kontaktni. center@esi.gov.si, tel.: 080 f1155. Delovnipreizkus 2016. Rok: do 9. 9. 2016 oziroma do porabe sredstev;informacije: kontaktni.center@ess.gov.si, tel.: 080 20 55. RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM nudi mnoge brezplačne storitve. Večna http://wwfav.ra-sa-vinja.si/. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-pošta: ra.savinja@ra-savinja.si, spletna stran http://www.ra-savinja.si. Zadnjo soboto v avgustu je ZKŠT Žalec pripravil že 14. pohod med spodnjesavinjski-mi hmeljišči. Toplo dopoldne je na pohod privabilo 250 pohodnikov. Pričetek in zaključek pohoda sta bila pri Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu. 250 pohodnikov iz raznih krajev Slovenije je ob prijetnem sončnem vremenu prehodilo 14 km dolgo pot, ki jih je vodila najprej do Dvorca Novo Celje, potem med hmeljišči do Ribnika Vrbje in naprej ob Savinji do Šempetra in Rimske ne-kropole ter nazaj v Žalec. Tudi zaključek pohoda je bil namreč pri Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Pohodnike so na startu pozdravili župan Občine Žalec Janko Kos, hmeljarski starešina Janez Serdoner in hmelj-ska princesa Eva Omladič. Ob poti so za udeležence pripravili okrepčila in osvežitev člani turističnih društev Petrovče, Vrbje in Šempeter ter ZKŠT Žalec. Po vrnitvi so pri ekomu-zeju članice Etnološkega društva Hmeljarska vas prikazale obiranje hmelja na star način, zaplesali so člani folklorne skupine Grifon iz Šempetra, za veselo razpoloženje je poskrbel tudi harmonikar Primož Zver. Na stojnicah so se predstavili Jasmina Pepel kot predstavnica blagovne znamke Zelena dolina, Društvo podeželskih žena Občine Žalec, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, TIC Občine Polzela, Utrip Savinjske doline ter Novi tednik in Radio Celje. Poho-dnikom so za malico postregli z zabeljenim fižolom in toplimi kumarami ter pijačo. T. Tavčar Fontana Zeleno zlato od J). 201č>! Prva tovrstna turistična zanimivost na svetu! £ Vrčki s čipom za pokušino piv bodo na voljo v TIC-u Žalec, Trgovinici Zeleno zlato, Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije ter nekaterih gostinskih lokalih v Žalcu www.turizem-zalec. . Žalec SI V OBJEMU ZELENEGA ZLAT Polzeli 1,5 milijona evrov Po izredni skupščini Polzele je predsednik uprave Marko Klemenčič povedal, da so z dokapitalizacijo 1,5 milijona š epv. r/ov družbe Polzela lastniki ustvarili pogoje za njeno nadaljnje poslovanje in razvoj. Za dokapitalizacijo so se odločili na podlagi plana finančnega in poslovnega prestrukturiranja družbe, ki temelji na novi programski in prodajni strategiji. Slednjo so že začeli izvajati, njena osrednja stebra pa sta krepitev lastne blagovne znamke v segmentu višjega srednjega razreda na trgih, kjer je Polzela že bila prisotna, in razvoj nogavic z visoko dodano vrednostjo za tuje blagovne znamke iz sveta mode in športa. Na izredni skupščina Polzele, na kateri so največji delničarji dali prednost Republiki Sloveniji in Slovenskemu državnemu holdingu (SDH), da sta »lahko« dokapitalizirala Polzelo, so se obstoječi delničarji strinjali z zmanjšanjem kapitala družbe na nič evrov ter z izključno pravico Repu- blike Slovenije in SDH do do-kapitalizacije družbe. Skupščino so končali v pol ure. V polzelski tovarni nogavic se sicer nadaljuje tudi finančno in procesno prestrukturiranje, ki temelji na kapitalski ustreznosti podjetja, zadostnem obratnem kapitalu in energetski in procesni optimizaciji. Podjetje potrebuje v naslednjih letih tudi nove investicije v proizvodnjo in posodobitev razvojnega oddelka. Pomemben del prestrukturiranja bo tudi stroškovna optimizacija na vseh ravneh poslovanja družbe. Uprava družbe deluje s ciljem, da bo v najkrajšem možnem času dosežen preobrat poslovanja in ustvarjen ustrezen donos za lastnike. Že sedaj znano dejstvo pa je, da sedanji lastniki ne bodo ostali prav dolgo - SDH kot delno zasebni lastnik namerava to ostati največ do leta 2020. Z izpopolnjeno kolekcijo poslovnih, prostočasnih in športnih nogavic želijo postati prepoznavni po funkcijskih Predsednik uprave Marko Klemenčič nogavicah za dobro počutje doma, v službi in pri rekreaciji. Po besedah predsednika uprave Marka Klemenčiča bo »nadaljnji razvoj družbe temeljil na vrednotah, ki jih pooseblja Polzela in so rezultat dela in razvoja več generacij že skoraj 90 let. Tako bodo naši izdelki temeljili na uporabi specifičnih znanj, inovativnih pristopih pri uvajanju novih materialov in sodobnih prodajnih poteh.« T. Tavčar O/, ^ PODJETNIŠTVO IN TURIZEM avgust 2016 11 Odelo Slovenija širi svojo proizvodnjo Zadnji julijski petek je bil za podjetje Odelo Slovenija praznično obarvan. V Čre-šnjevcih pri Gornji Radgoni so namreč svojemu namenu predali 5300 m2 prenovljenih prostorov nekdanjega obrata Mure. Na sedežu podjetja v Preboldu pa so slovesno položili temeljni kamen za začetek gradnje 10.000 kvadratnih metrov proizvodnih in logističnih površin. Obeh dogodkov sta se udeležila predsednik Vlade RS Miro Cerar in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Podjetje Odelo Slovenija iz Prebolda, ki je že nekaj let v stoodstotni lasti turške družbe Bayraktarlar Holding in je zraslo na pogorišču nekdanje najstarejše tekstilne tovarne na Balkanu, napoveduje v naslednjih treh letih za 23 milijonov evrov novih naložb v Sloveniji, največ v Preboldu, kjer bodo zgradili novih 10.000 kvadratnih metrov proizvodnih in logističnih površin. Na sedežu podjetja v Preboldu, kjer je 2004 zrasla nova tovarna, ki zaposluje že 900 ljudi, od skupnih 1600, kolikor jih je v skupini Odelo v Sloveniji in Nemčiji, tako pričakujejo nova zaposlovanja. Enako tudi v Črešnjevcih, kjer je trenutno zaposlenih 18 delavcev, z novimi programi pa naj bi se število zaposlenih krepko povečalo. Naložba v Črešnjevcih, za katero so se v podjetju že lani odločili zaradi novih projektov, ki so v pripravi v Preboldu, je družbo stala več kot 1,2 milijona evrov. Trenutno so prostori namenjeni proizvodnji rezervnih delov zadnjih luči ter skladiščenju polizdelkov. Novi prostori za nove projekte Turški lastniki so skupino Odelo GmbH, ki ima pet podjetij v Nemčiji in Sloveniji, kupili leta 2011. Z novimi investicijami, ki so namenjene gradnji novih prostorov, za nove stroje, orodja in opremo, bodo pridobili prostor za nove projekte, ki jih čakajo v prihodnjih letih. Odelo Slovenija si v okviru svojega poslovanja ves čas prizadeva za proizvodnjo na svetovni ravni. WCM (World Class Manufacturing) nove proizvodne površine pa bodo tako še dodatno pripomogle k doseganju visokih standardov proizvodnega procesa. V Odelu so za svoje delo prejeli že precej nagrad in pohval, med drugimi leta 2013 prestižno evropsko nagrado Automotive Lean Production Award, istega leta so bili tudi prejemnik najvišje državne nagrade oziroma priznanja za poslovno odličnost. Letos se lahko pohvalijo z mednarodno logistično nagrado Elogistics Award, ki jo podeljuje nemška organizacija AKJ Automotive, in nagrado nemškega gospodarstva, ki jo vsako leto podelita Slovensko-nemška gospodarska zbornica in nemško veleposlaništvo. Odelo tudi zelo dobro posluje, saj so prodajo iz leta 2010 v lanskem letu podvojili in tako je lani prodaja znašala 130 milijonov evrov, dobiček je bil okoli 7-odstoten, torej je znašal dobrih devet milijonov evrov. »V primerjavi s prejšnjimi leti je dobiček stabilen, letošnje leto bo proizvodnje oziroma prometa malo manj, ampak to ni nič nenačrtovanega,« je povedal direktor Odela Slovenija Davorin Dobočnik in dodal, da bodo nove investicije povečale promet v treh letih na 200 milijonov evrov, hkrati s tem se bo povečalo tudi zaposlovanje, in sicer za več kot 200 delavcev. Predsednik skupine Farba - Odelo Ahmet Bayraktarlar pa je med drugim povedal: »Odkar smo začeli investirati v Sloveniji, samo rastemo in smo zavezani k nadaljnji rasti tudi v prihodnje. Zadovoljni smo z delom zaposlenih. Če tega ni, potem nima smisla, da si tukaj. To je glavni razlog, da smo tu.« Z uspešnimi podjetji uspešna tudi država Predsednik vlade dr. Miro Cerar je ta dan dejal, da je zelo Garant naprodaj po delih Po štirih letih, odkar je bil po sklepu sodišča o ustavitvi prisilne poravnave zoper družbo Garant Polzela sprožen stečajni postopek, je stečajni upravitelj Tomaž Kos razpisal še četrto javno dražbo za prodajo nepremičnega in premičnega premoženja te družbe. Prvič premoženje nekdanjega pohištvenega giganta prodaja po delih. Kot je pojasnil stečajni upravitelj družbe Garant Polzela Tomaž Kos, se je po treh neuspelih poskusih prodaje po-slovno-proizvodnih prostorov družbe kot celote odločil, da območje razdeli na šest smiselnih delov in te ponudi trgu. »Za takšen pristop sem se odločil na podlagi izkazanega interesa morebitnih kupcev.« Pred tem je upravitelj naročil natančno geodetsko izmero vseh parcel, cene posameznih »kompletov« pa je potrdil tudi upniški odbor. Če bi Kosu po izklicni ceni uspelo prodati vseh šest delov, bi na račun podjetja v stečaju prišlo nekaj manj kot 2 milijona 183 tisoč evrov. Za proizvodne prostore s kotlovnico in dvorišči ter urejeno komunalno infrastrukturo in delom dovozne ceste v skupni izmeri 4.679 kvadratnih metrov površin želi stečajni upravitelj iztržiti približno 1,5 milijona evrov. Na 752 tisoč evrov so ocenjeni samostojni skladiščni prostori in pripadajoče dvorišče v izmeri 11.355 kvadratnih metrov. Za upravno stavbo s trgovino in z lesenim skladiščem želi upravitelj iztržiti 383 tisočakov, za servisni del s skladiščem pa dobrih 200 Predsednik vlade Miro Cerar in predsednik skupine Farba - Odelo Ahmet Bayraktarlar med odkritjem temeljnega kamna Sedanja tovarna in vrisani novi objekti v skupni velikosti 10 tisoč kvadratnih metrov tisoč evrov. Ločeno Kos tokrat prodaja tudi parkirišče pred vhodom skupaj z gasilnim domom ter jedilnico z dvoriščem. Trenutno je v Garantu deset najemnikov, večini se pogodbe o najemu iztečejo konec prihodnjega leta, vsak mesec pa se z najemninami na račun podjetja steče 11.500 evrov. T. Tavčar razveseljivo, da je družba Odelo tako uspešna, da ima vizijo in da ustvarja nova delovna mesta, ki jih v Sloveniji še vedno zelo potrebujemo. To podjetje je primer uspešnega poslovanja, o čemer govorijo tako rezultati kot nagrade, ki jih prejemajo za svoje poslovanje. »S svojim delom so bistveno pripomogli tudi k izboljšanju gospodarskega stanja v državi, ki dobro okreva po krizi, kar je nedvomno tudi rezultat dela naše vlade, ki je ustvarila stabilno politično in finančno okolje. Dejstvo je, da je brezposelnost najnižja po novembru 2010, število registriranih brezposelnih pa je tako prvič po šestih letih upadlo pod 100 tisoč. Pomembno je, da ljudje, predvsem mladi, dobivajo delo in da je država dejansko izplavala iz krize ter da gremo naprej,« je poudaril Cerar in dodal, da smo v Evropi in svetu prepoznani kot uspešna država, ki je na pravi poti. »Vedno več je zanimanja, da se pride v Slovenijo z dobrimi investicijami. Tudi napori vlade v turizem so obrodili sadove. Leto 2015 je bilo namreč rekordno za slovenski turizem, tudi letos nam kaže dobro ...« Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek pa je ob tej priložnosti izpostavil odlične rezultate Slovenije. »Ze dve leti imamo izjemno gospodarsko rast, skoraj triodstotno, kar je nadpovprečno v EU. To nam daje dobro priložnost, da skozi strukturne reforme, kot je zmanjševanje administrativnih ovir, in pa tudi davčne reforme omogočimo konkurenčne pogoje za naše izvozno usmerjeno gospodarstvo. Slovenija je tako v lanskem letu zabeležila 5,2-odstotno rast izvoza. Tudi današnji obiski uspešnih podjetij v Pomurju, Savinjski dolini in Celju kažejo na to, da gospodarstvo v Sloveniji dobro okreva.« D. Naraglav Za upravno stavbo s trgovino in z lesenim skladiščem želi upravitelj iztržiti 383 tisoč evrov. Na podlagi 6. člena Pravilnika o štipendiranju v Občini Zalec (Ur. l. RS, št. 90/07, 55/10, 63/13, 48/15 in 47/16) OBČINA ŽALEC V LETU 2016 RAZPISUJE 7 ŠTIPENDIJ za dijake in študente kot pomoč pri njihovem študiju: - 2 štipendiji za deficitarne poklice, - 3 štipendije za nadarjene, - 2 štipendiji za študij v tujini. Celoten razpis z razpisno dokumentacijo (pogoji za pridobitev štipendije, višina štipendij, način prijave in druge informacije) je objavljen na spletnih straneh Občine Zalec (www.zalec.si), kjer je na voljo tudi obrazec "Vloga za pridobitev štipendije Občine Zalec - 2016". Obrazec lahko dobite tudi na Občini Zalec, Urad za negospodarske javne službe, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Zalec, soba št. 36. Dodatna pojasnila glede razpisa štipendij dobite po telefonu 03/713 64 32, kontaktna oseba Matej Pinter, višji svetovalec za vzgojo in izobraževanje. Vloga za štipendijo mora biti oddana najkasneje do 7. oktobra 2016 do 12. ure v vložišče občine ali priporočeno oddana na pošto (najkasneje do 12. ure) na naslov: Občina Žalec, Urad za negospodarske javne službe, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec. OBČINA ŽALEC številka: 641-00-0010/2016 BASU - REDUKTOR d.o.o. SLOVENIJA www.bastlreduktor.com Naše podjetje želi zaposliti nove sodelavce / sodelavke za delo v proizvodnji: 1. UPRAVLJANJANJE CNC OBDELOVALNIH STROJEV (m/ž) Kandidati morajo imeti končano poklicno ali srednjo izobrazbo tehnične smeri, zaželjene so delovne izkušnje z delom na strojih. 2. ORGANIZACIJA IN PLANIRANJE PROIZVODNJE (m/ž) Kandidati morajo imeti končano vsaj srednjo izobrazbo tehnične smeri in pet let delovnih izkušenj na zahtevanem področju. Vse ostale informacije lahko najdete na www.bastlreduktor.com. Prošnjo z življenjepisom pošljite na naslov Bastl-Reduktord. o. o., Ločiška cesta 98 a, 3313 Polzela ali na elektronski naslov: info@bastlreduktor.com. Dodatne informacije na tel. št.: 03 700 15 78. Zahvaljujemo se vam za prijavo. avgust 2016 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM Turizem na deželi s TD Gušt Tabor Fontana ima tudi svojo znamko Ob priložnosti odprtja Fontane Zeleno zlato je Fi-latelistično društvo Žalec v sodelovanjem z Občino Žalec in ZKŠT Žalec izdalo tudi set priložnostnih znamk. Znamke bo možno kupiti od 6. septembra dalje v TIC Žalec, v žalskem ekomuzeju in v trgovinici Zeleno zlato na žalski tržnici. Na vseh omenjenih lokaci-Sah bodo na voljo tudi nove tematske razglednice, ki bodo dopolnile ponudbo obstoječih razglednic z različnimi žalskimi motivi. Ob odprtju fontane 6. septembra na sam občinski praznik bodo na Pošti Žalec predstavili tudipoštni žig z motivom Fontane Zeleno zlato. L. K. Izletniki z Vanjo in s Tadejem na vožnji s konjsko vprego. V taborski občini se lahko pohvalijo, da imajo med svojimi društvi tudi dve turistični društvi. Eno deluje že vrsto let, sredi lanskega leta pa je s svojim delom začelo tudi Turistično društvo Gušt. Za ustanovitev tovrstnega društva so se odločili z namenom povezovanja ponudnikov različnih izdelkov in storitev na območju Savinjske doline oziroma taborske in vranske občine. Ustanovitelji društva so že kar nekaj časa neformalno delovali v podeželski turistični ponudbi na področjih ponudbe pridelave lokalne hrane, kmečkega turizma in agrokampinga, organizacije slavnostnih dogodkov in gostinske ponudbe, prenočitvenih zmogljivosti, kateringa in čebelarstva. Združeni v TD Gušt pa želijo svoje dejavnosti še bolj povezati v celovito ponudbo svojega kraja, ki se ponaša s prvinsko neokrnjeno naravo in z enkratnimi možnostmi aktivnega obiska ali dopusta na številnih pohodni-ških in kolesarskih poteh, turističnih kmetijah in pri drugih ponudnikih. V Stari stali, kot so poimenovali degustacijski prostor na Kmetiji Laznik, pa seveda tudi tokrat ni manjkalo suhomesnatih in drugih dobrot ter dobre kapljice. Ustanovitelji društva in ponudniki so večinoma iz do- mače občine, nekaj pa jih je tudi iz Občine Vransko. Med ponudniki so: Kmetija Laznik (lokalna pridelava kmetijskih pridelkov in predelava mesa iz zunajpašne črede), Gostinstvo Lisjak (slovesne gostinske prireditve na Ribniku pri Lisjaku), Kmetija Weiss (agroturizem in agrokamping), Čebelarski muzej Antona Pepela (čebelarstvo in medeni izdelki ter muzej), Gostinstvo Geržina (apartmaj-sko bivanje v apartmajih Pr' Brišn'k in katering ponudba), MOJKINO _ ■XfljM Dom II. slovenskega tabora Žalec Ledeni morilec: Vrnitev Mechanic: Resurrection ob 13.30 Ovce in Volkovi Volki i ovtsy ob 16.00 Dojenček Bridgetjones Bridget Jones's Baby ob 21.00 Vstopnice v predprodaji na mojkino.si all na blagajni pred dvorano. ansambli Zupan, Za'ka pa ne in Navihani muzikantje (slovenska narodna in zabavna glasba), Kmetija Fišer (peru-tninarstvo in prodaja), Domačija Lesjak (izdelava unikatnih lesenih izdelkov), Turistična kmetija Jerman (apartmaji, finska savna ...), Turistična kmetija Pri Ferkovih (apartmaji, spanje na senu v letni kamrici ...), Kmetija Hrašar (beluši, jagode, češnje), Kmetija in sirarna Novak (ovčji sir, skuta, jogurt ...), Vrtnarstvo in cvetličarstvo Sadika (vzgoja sadik, balkonske in ostale zasaditve, zelenjava .) ter Kmetija Luk-man, ki v ponudbi sodeluje s prevoznimi sredstvi (kočijo in lojtrnikom) za izlete po okolici. Po poljskih poteh in vaseh se lahko ob topotu konjskih kopit za trenutek potopite v čas brezskrbnosti in spokojnosti. Izleti, ki jih s svojima konjema organizirata prijazna Vanja in Tadej Lukman, pa so tudi priložnost za spoznavanje ostale turistične ponudbe, ki jo ponujajo posamezne kmetije. Na Kmetiji Laznik v Šmi-klavžu smo se prvo avgustovsko nedeljo izletnikom pridružili tudi mi in spoznavali bogato kulinarično in drugo ponudbo kmetije, ki se tradicionalno ukvarja z živinorejo in s poljedelstvom, od leta 2011 pa tudi s predelavo in prodajo mesa in suhomesnatih izdelkov ter turizmom. V ta namen so uredili tudi degustacijsko sobo Stara štala, kjer sedaj sprejemajo obiskovalce. Vsekakor gre za zanimivo in posnemanja vredno medsebojno sodelovanje na področju turizma, ki lahko pomembno prispeva k prepoznavnosti podeželja in h kakovosti življenja. D. Naraglav FONTANA ZELENO ZLATO BEER FOUNTAIN GREEN GOLD o ŽALEC SLOVENIJA Za avtodome tudi v Vrbju Na parkirišču Ribnika Vr-bje bodo 8. septembra odprli postajališče za avtodome. Gre za območje, kjer je predviden t. i. Center zdravja in aktivnega življenja Vrbje. Na parkirišču že nastaja postajališče za avtodome s 4 parkirnimi mesti v peščeni izvedbi in z oskrbno postajo, kjer bo možno natočiti pitno vodo in se priključiti na elektriko. Poskrbljeno bo tudi za izpust fekalnih in odpadnih vod ter za odlaganje odpadkov. Dolgoročno naj bi postajališče omo- . s i- .-i- -- i««,, ^ív.-.-n; ■ . • ^ . -i -rfnmBUr^j Dela na postajališču za avtodome so v polnem teku. gočalo parkiranje in oskrbo za 20 avto domov, so sporočili iz Občine Žalec. L. K., foto: T. T. Utripova anketa na hmeljski poti V sklopu prireditve Pohod po hmeljski poti sta potekali tudi predstavitev časopisa Utrip Savinjske doline in nagradna anketa. Nagrajenci ankete bodo objavljeni od 1. 9. dalje na Face-book strani Utrip Savinjske doline in na spletni strani www. zkst-zalec.si/utrip. Nagrajence bomo obvestili tudi po pošti. L. K. foto: T. T. @ 03/712 12 80 S zkst.utrip@siol.net www.zkst-zalec.si/utrip Pohodniki so v anketi odgovarjali na vprasanja o branosti in vsebinah Utripa Savinjske doline. _SaAtirUsAe/.daiitte/A IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA / PO DOLINI avgust 2016 13 DRUŠTVA, KLUBI ... VABIJO SAVINJSKO DRUŠTVO GOJITELJEV MALIH ŽIVALI Občine Žalec vabi medse nove člane. Vpis bo potekal v času društvene razstave, med 23. in 25. septembrom na parkirišču Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Info.: 031 669 970 (Branko), sdgmzo.zalec@gmail.com. AKADEMSKI PEVSKI ZBOR RISTO SAVIN iz Žalca (dirigent Peter Novak Smolič) vabi medse nove pevke/-ce. Prva avdicija bo v petek, 9. septembra, ob 19. uri v prostorih gasilskega doma Žalec. Vaje bodo vsak petek, od 19.30 do 22. ure v Savinovi hiši (do končne prenove bodo vaje v gasilskem domu Žalec). Info.: 040 277 121 (Bojana Omladič), ristosavinapz@gmail.com. FOLKLORNA SKUPINA KOBULA KD Petrovče (strokovni vodja Primož Sraka) vabi v svoje vrste plesalke/-ce in glasbenike (harmonika, klarinet, violina, bas, kontrabas), in sicer v sredo, 21. in 28. septembra, ob 19.30 v dvorano Hmeljarskega doma Petrovče. Info.: 041 271 020 (Primož Sraka). MEŠANI PEVSKI ZBOR A CAPPELLA KD Petrovče (zborovodja Mitja Vaupotič) vabi v svoje vrste nove pevke/-ce. Vabljeni, da se jim pridružite že v četrtek, 1. septembra, ob 19.30 v Hmeljarskem domu Petrovče. Vaje imajo vsak četrtek, od 19. 30 do 22. ure v Hmeljarskem domu Petrovče. Info.: 041 601 678 (Andreja Ževart), andrejazevart@gmail.com. PLESNI KLUB MOOVE, vabi vse željne plesa k vpisu (novi) od 5. septembra dalje. Obiščete pa jih lahko tudi na tednu odprtih vrat od 29. avgusta do 3. septembra. Treningi potekajo v prostorih stavbe RS--Biro Žalec, ul. Heroja Staneta 9. Skupine: malčki, HipHop pionirji, mladinci, člani, Break dance in orientalski plesi. Info.: 070 712 322 (Nejc Trepelj), nejc.trepelj@gmail.com. KARATE KLUB NESTOR iz Griž vabi k vpisu nove člane, ki bi se želeli ukvarjati s karatejem, v ponedeljek, 12. 9. ob 18.00 v telovadnico OŠ Griže. Info.: 040 750 800 (Damir Vrbanič), www.karate-klub-nestor.net. ŠPORTNO DRUŠTVO VEZALKA ŽALEC vabi vse, ki imajo radi različne oblike športov, tudi kulturne dogodke in pestro dogajanje s pridihom humanitarnosti, da se jim pridružijo. Info.: sjdvetakja@gmail.com. KLUB BORILNIH VEŠČIN FUDOSHIN (jujitsu) vabi k vpisu vse otroke od 4. leta dalje. Vpis se začne 1. septembra, vsak torek in četrtek, od 16. ure dalje v dvorani Kmetijske zadruge Gotovlje. Info.: 031 212 623 (David Štraus), www.fudoshin.si. KOŠARKARSKI KLUB PREBOLD 2014 vabi v svoje vrste mlade ljubitelje košarke, stare od 6 do 17 let. Najmlajši se bodo vključili v šolo košarke, starejši pa v ostale selekcije kluba. Treningi, ki potekajo v športni dvorani OŠ Prebold, se bodo pričeli drugi teden v septembru. Info.: 030 329 063 (trener), www.preboldbasket.com. ROKOMETNI KLUB ZELENE DOLINE ŽALEC vabi k vpisu v mini šolo rokometa deklice in dečke od 1. do 5. razreda osnovne šole. Vadba bo potekala v telovadnicah I. OŠ Žalec, OŠ Griže, OŠ Petrovče in na POŠ Trje. Info: 040 742 567 (Tana Sutaj), tana_828@hotmail.com ali info@rkzalec.com; www.rkzalec.com. Že šesta akcija Motošport za najmlajše S 03/712 12 80 H zkst.utrip@siol.net www.zkst-zalec.si/utrip POSEBNA PONUDBA ZA NOVE NAROČNIKE UTRIPA Ob odločitvi za letno naročnino na Utrip Savinjske doline do preklica prejmete 2 številki Utripa brezplačno. Postanite naročnik na edini tiskani časopis, ki izhaja v Spodnji Savinjski dolini! Utrip Savinjske doline izhaja mesečno, razen julija, skupaj torej izide 11 številk. Polna letna naročnina znaša 16,06 EUR. POSEBNA PONUDBA DO PREKLICA 9 številk + 2 številki brezplačno 13,14 EUR ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec 10 % DODATNEGA POPUSTA ZA ČLANE ZZG - ZBORNICE ZASEBNEGA GOSPODARSTVA ŽALEC Vsi člani, ki imajo ali bodo sklenili pogodbo za oglaševanje v časopisu Utrip Savinjske doline, imajo od 1. 6. 2015 DO PREKLICA kot člani ZZG Žalec pri oglaševanju še dodatni 10-odstotni popust. Vse informacije na ZZG Žalec (712 05 00) ali na uredništvu Utripa (712 12 80). ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, Žalec S krvodajalske akcije na Vranskem Območna organizacija RK Žalec je v sodelovanju z občinsko organizacijo na Vranskem v prostorih Zdravstvenega doma Vransko pripravila letošnjo šesto krvodajalsko akcijo. Akcije se je udeležilo 74 krvodajalcev (lani ob tem času 71), kar je za poletni čas po besedah organizatorjev dobra udeležba. Poleg običajnih pisnih vabil so krvodajalce tokrat obveščali tudi prek sporočil SMS. Trenutno potrebujejo kri vseh krvnih skupin, darujete pa jo lahko v Centru za transfuzijsko medicino Splošne bolnišnice Celje, in sicer od ponedeljka do srede od 7.30 do 10.30. Naslednja, sedma terenska krvodajalska akcija bo v prostorih Osnovne šole Šempeter 22. septembra, kri pa boste lahko darovali od 7. do 10. ure. T. T. PASJI DNEVI Napovedovali so dolgo vroče poletje, pa iz vsega skupaj ni bilo nič. To pomeni, da tudi napovedi niso več to, kar so včasih bile. Včasih so hudo vročino primerjali s pasjimi dnevi, pa vam povem, da te primerjave nisem nikoli razumela. Vedno bolj pa razumem, kaj pomeni pasje življenje, saj gre danes nekaterim psom bolje kot nekaterim ljudem. Živijo, mislim psi, v razkošnih bivališčih ali celo v mondenih spalnicah svojih lastnikov, parijo se svojemu stanu primerno, oblačijo jih v zanje posebej skreirana oblačila, deležni so posebne frizerske in pedikerske nege, čakalnih vrst pri izbranem specialistu ne poznajo, da o zdravi prehrani in celo o šolanju niti ne govorim. Samo vprašanje časa je, kdaj bomo dobili prvo waldorfsko pasjo šolo. Res narobe svet in povem vam, da me prav skrbi za prihodnost in obstoj, pa ne zaradi pasjega, ampak zaradi človeškega življenja. Vsak, ki ima pet minut časa, si izmišlja, kaj bi bilo za peščico izbrancev na tem našem planetu najboljše, za nas, navadne smrtnike, za našo kakovost življenja pa jim je malo mar. To velja tako za svetovne multiprevarante, ki želijo s škodljivimi sporazumi za našimi hrbti narekovati naša življenja, kot za nesposobne in nespodobne domače voditelje, ki smo jim, v dobri veri, da mislijo dobro in pošteno, dali svoj glas. Glas zakaj? Zato, da imajo svoje riti v stalni pripravljenosti na zelo, zelo dobro plačilo. Ljudje, enkrat bo moralo usekati. Nekdo bo moral narediti red. Še Bog se je, zgleda, razjezil in udaril po svojih, ko je v Olimju s strelo oplazil zvonik cerkve Marije vnebovzete, in to tik pred njenim velikim praznovanjem. In ko smo že pri praznovanju, lahko mirno zapišem, da je vsaj praznovanje ob uspehih naših olimpijcev pa res več kot upravičeno. Vse čestitke izjemnim športnikom za njihovo stalno pripravljenost. Olimpijske igre so vsaka štiri leta in udeležijo se jih lahko le najboljši, tisti, ki so s trdim delom dosegli dobre rezultate. Tudi volitve so vsaka štiri leta, do zdaj smo se jih udeležili že več kot petkrat, na rezultate pa še kar čakamo. Sicer pa se začenja novo šolsko leto. Vsem, ki boste prvič, in vsem, ki boste ponovno prestopili prag hrama učenosti, želim čim več dobrih rezultatov in ne pozabite na stalno pripravljenost, poštevanko morate znati, pa če vas zbudijo sredi noči. Še enkrat čestitke in pozdrave olimpijcem in vsem, ki si jih zaslužite. Ola Mar Zadnje dneve počitnic je na zanimiv način preživelo 21 malih navdušencev za motošport. V AMZS Centru varne vožnje na Vranskem (fotografija na naslovnici) so spoznavali, kako tudi najboljši motošportniki pričnejo svojo kariero. Otroci, stari od pet do osem let, so se učili prvih zavojev z motocikli in spoznali štiri panoge avtomoto športa, in sicer karting, trial, motokros in minimoto, ki so združene pod okriljem Avto-moto zve- ze Slovenije. Domov so odšli tudi z bogatejšim znanjem o varni vožnji in pomenu prave opreme. Večina izmed njih je prvič vozila motor, pri tem pa so bili zelo spretni. Obiskal jih je tudi odličen cestnohitrostni dirkač Marko Jerman, ki jim je predstavil svojo športno kariero in odgovarjal na številna vprašanja. Na koncu jim je prikazal nekaj svojih veščin, nad katerimi so bili otroci zelo navdušeni T. T. DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ŽALEC VABI K VPISU V PROGRAME ZA ŠTUDIJSKO LETO 2016/2017 V novem študijskem letu se nam lahko pridružite v naslednjih izobraževalnih programih: - angleščina, začetni in nadaljevalni krožki - nemščina nadaljevalni krožek - italijanščina, začetni in nadaljevalni krožek - francoščina, nadaljevalni krožek - španščina, začetni krožek - računalništvo - uporaba pametnih naprav - spoznavanje kulturne dediščine - dediščina Savinjske doline - urejanje in varstvo okolja - zelišča, narava in zdravje, začetni in nadaljevalni krožek - fotografski krožek - likovni krožek - kaligrafija - komuniciranje za boljše medsebojne odnose - krojenje in šivanje - oblikovanje tekstila (patchwork) - ohranjanje kulturne dediščine naših babic - ročna dela Deteljica - godba veteranov - ohranjanje glasbene dediščine - družabni plesi - joga - taj-či - fitnes K vpisu v naše programe vas prijazno vabimo od septembra dalje vsak torek in petek med 9. in 11. uro na sedežu društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec, Savinjske čete 4 v Žalcu (Bergmannova vila, zraven občinske stavbe). Za vse informacije smo vam dosegljivi tudi po telefonu 03/713 68 80. Prijazno vabljeni v našo zakladnico znanja k izobraževanju in druženju! m ¡forsst Priznan proizvajalec gozdarskih strojev zaradi povečanega obsega del išče več izkušenih in samostojnih sodelavcev: - mehanik (montaža zahtevnejših strojev) - monter (montaža gozdarskih strojev in podsklopov) -2 zaposlena - ličar (delo v lakirnici praškastega barvanja) - prodajalec Pogoji: - potrebne so delovne izkušnje z vsaj IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri. Od kandidatov pričakujemo delovne spretnosti, učinkovitost pri delu in sposobnost delovanja v skupini. Nudimo: - urejeno in dinamično delovno okolje, kjer boste lahko uresničili svoje poklicne ambicije. Vaši dosežki bodo prepoznani, vaše delo pa ustrezno nagrajeno. Zaposlitev je za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Motivirani in zanesljivi kandidati oddajte prijavo v osmih dneh po objavi na naslov: TRGOTUR d. o. o., Ljubljanska cesta 13 b, 3320 Velenje ali na elektronski naslov zaposlitev@trgotur.si. 14 avgust 2016 PO DOLINI Dan slovenskih rudarjev Anina nedelja z obnovljeno cerkvijo Slavni in nezmotljivi prezidij Anton Planinc (v sredini) s pomočnikoma Jožetom Hribarjem in Janušem Grobelnikom Prvo julijsko nedeljo so v Grižah slovesno proslavili dan slovenskih rudarjev, ki ga rudarji praznujejo 3. julija. Tokratna prireditev je zaradi nestabilnega vremena namesto v Letnem gledališču Limberk potekala v tamkajšnjem kulturnem domu. Vsakoletna prireditev je preplet spominov, glasbe, običajev, tradicije in tovariškega druženja. Prireditev je pripravilo Etnološko društvo Srečno, podprli pa so jo Občina Žalec, KS Griže, KS Liboje, in donatorji. Rudarji nekdanjega rudarskega revirja Zabukovica in Liboje so se pred kulturnim domom zbrali v postroj, dobrodošlico pa sta jim zaželeli godbi na pihala iz Zabukovice in Liboj. Obiskovalci so si lahko ogledali rudarski muzej, po postroju rudarske čete, ki so se ji pridružili tudi rudarji iz Laškega, Velenja, Andraža in od drugod, pa so rudarji skupaj z mažoretkami, praporščaki in rudarsko četo ob koračnici godbe vkorakali v dvorano kulturnega doma. Proslava se je začela z rudarsko himno združenih godb. Po starem rudarskem izročilu iz 15. stoletja je »oblast« prevzel častni in nezmotljivi prezidij Anton Planinc, pomagala pa sta mu slavni desni in levi adlatus Jože Hribar in Ivan Grobelnik. Vodja rudarske čete Ivan Gro-belnik je predsedstvu raporti-ral, da šteje parada 25 mažo-retk, štiri praporščake in 54 uniformiranih rudarjev. Zbrane je nagovoril predsednik Etnološkega društva Srečno Jože Hribar in vsem slovenskim rudarjem v domovini in po svetu v poslanici čestital za stanovski praznik. Po starem rudarskem običaju »skoka čez kožo« sta bila v rudarsko bratovščino sprejeta novinca Bojan Šeško ter Bogdan Kočevar in častni član Marjan Vodeb. V kulturnem programu so poleg združenih pihalnih godb sodelovali Knapovski vokalni kvartet Šorarji, Ubrane strune, recitatorka Olga Markovič, Mešani pevski zbor Griže, harmonikarja Miha in David ter li-bojske mažoretke, prireditev pa je povezovala Jolanda Železnik. Tradicionalnemu nastopu godb in mažoretk je sledilo prijetno tovariško druženje ob knapo-vski malici. D. N. V 24 urah 880 telegrafskih zvez Radioamaterji žalskega radio kluba S59DZA so se tudi letos udeležili mednarodnega tekmovanja "Field Day 2016", ki je potekalo v okviru in po pravilih mednarodne amaterske radijske zveze. Dosegli so odlično tretje mesto. Organizatorica tekmovanja v Sloveniji je bila krovna Zveza radioamaterjev Slovenije. Namen tekmovanja je bil vzpostavljanje radioamaterskih zvez v naravi, z začasno postavljenimi antenami in brez uporabe električnega omrežja. Žalski radioamaterji so si za tekmovalno lokacijo izbrali travnik poleg nogometnega igrišča v Vrbju oziroma ceste, ki vodi do tamkajšnjega ribnika. Tekmovanje je trajalo 24 ur. Tekmovali so v QRP-kategoriji (majhna moč oddajnika, največ 5 W) in dosegli odlično 3. mesto. V 24 urah so vzpostavili kar 880 zvez v CW-načinu, to je v telegrafiji oziroma Morsejevi abecedi. Pogovarjali so se z radioamaterji po vsem svetu, od Avstralije, Južne Afrike, Indije, vzhodne obale ZDA do evropskih držav. Glavna akterja teh zvez sta bila Boštjan Rebernik Zadnjo julijsko nedeljo je bilo v župniji sv. Pavla v Preboldu slovesno in praznično. Župljani so namreč praznovali Anino nedeljo, ki jo je tokrat bogatila slovesnost ob blagoslovu obnovljene farne cerkve sv. Pavla. Cerkev je blagoslovil upokojeni mariborski škof Marjan Turnšek. Slovesnost se je začela s sveto mašo v župnijski cerkvi, nadaljevala pa s procesijo do Aninega doma, kjer je sledilo praznovanje ob tej veliki delovni zmagi župnije na čelu z župnikom Damjanom Ratajcem. Ta je ob predstavitvi končanega projekta dejal, da so zaradi te srčnosti in požrtvovalnosti izvajalcev lahko ponosni, da ima njihova župnijska cerkev novo streho in fasado, in ob tem postregel tudi z zanimivimi podatki o obnovi. Prazno- Upokojeni mariborski škof Marjan Turnšek in domači župnik Damjan Ratajc med obhodom in blagoslovom cerkve vanje, ki se po tako zahtevnem in uspešnem delu spodobi, so obogatili Pihalni orkester Prebold, narodno-zabavni ansambel Ne vem še in skupina Veritas, župnijska Karitas pa je praznovanje popestrila s srečelovom, zbrana sredstva v višini 1.850 evrov pa namenila za obnovo strehe in fasade, ki znaša okrog 100 tisoč evrov. D. Naraglav Savinjčan ambasador Unicefa v Berlinu in Silvo Obrul iz Slovenj Gradca, ki se je pridružil žalskim radioamaterjem. D. N. V času od 2. do 5. avgusta se je v Berlinu zbralo 44 zelo zavzetih mladostnikov - junior ambasadorjev Unicefa iz ZDA, z Japonske, iz Kanade, Senegala, Južnoafriške republike, Francije, Velike Britanije, Nemčije, Grčije, s Portugalske, Finske in iz Slovenije. Našo državo je zastopal junior ambasador Unicefa Tadej Je-zernik s Ponikve pri Žalcu. O tokratnem poslanstvu v Berlinu je dejal: »Follow up seminar je bil organiziran kot nekakšne vrste povratni dogodek iz lanskega leta, ko smo se sestali z nemško kanclerko Angelo Merkel. Na seminarju smo pregledali in predstavili svoje dosežke in delo. Sam sem predstavil svoje delo v Sloveniji, kako pomagam v begunskem centru v Ljubljani in se družim z mladoletnimi mi- Z leve: Tadej Jezernik, junior ambasador UNICEF-a Slovenija, Sofia Pais s Portugalske, Nikos Kotzias iz Grčije in Ria Jalonen s Finske granti, kako sem v Celju skupaj s prijatelji uradno predstavil cilje trajnostnega razvoja, ki jih je sprejel OZN. Predstavil sem tudi projekt otrokom UNICEF-ovo prijazno mesto.« Tadej je aprila kot predstavnik UNICEF-a Slovenija sodeloval na prireditvi, ko je Postojna postala otrokom prijazno UNICEF-ovo mesto. V Berlinu je predstavil tudi zelo uspešen projekt Junior ambasador Slovenija. D. N. Filatelistična in čipkarska razstava Boštjan Rebernik med vzpostavljanjem zvez s svetom Slovenske čipkarice in čipkarske ustvarjalke so včlanjene v Mednarodno organizacijo za klekljanje in šivano čipko OIDFA, ki združuje čipkarske strokovnjake, čip-karice in ljubitelje čipk iz 37 držav sveta. Ena njenih najpomembnejših in odmevnih dejavnosti je organizacija svetovnega čipkarskega kongresa. Letos je ta kongres potekal v Sloveniji, in sicer v Ljubljani, svoj delež pa so k temu pridali tudi šaleško-savinjske čipkari-ce in člani Filatelističnega društva Žalec, ki so v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu na ogled postavili svoje izdelke in zbirko znamk, med njimi tudi letošnjo z motivom čipke, ki jo je v čast svetovnemu kongresu izdala Pošta Slovenije. Filate-listično društvo Žalec je ime- lo na Pošti Žalec priložnostni poštni žig Po sledeh čipke. Kot je povedal predsednik žalskega filatelističnega društva Veni Ferant, so si lahko pošiljatelji s priložnostnim žigom opremili vso pošto, kakšnemu prijatelju so poslali razglednico Žalca, za spomin pa so si lahko odtisnili ta žig na dopisnico, pismo. Organizacijo razstave čipk je imelo tokrat v rokah Kulturno prosvetno društvo Šešče oziroma njegova sekcija ročnih del Čipke, ki deluje že vse od ustanovitve KPD Šešče pred 20 leti. Društvo je namreč začelo s svojim delom na pobudo nekdanjega direktorja Tekstilne tovarne Prebold Ivana Žagarja, ki je bil tudi prvi predsednik društva. Za tokratno razstavo sta bili zadolženi Martina Ramšak in predsednica Milena Klasič, ki Veni Ferant kaže znamko in čipko, narejeno za svetovni kongres (druga z desne Martina Ramšak). sta skupaj z Metko Turnšek ter je bila poleg tega tudi med 25 številnimi slovenskimi čipka-ricami klekljali letos spomladi v Škofji Loki okrog 2 m veliko čipko za svetovni kongres. Predsednica Milena Klasič pa klekljaricami iz 25 slovenskih krajev, ki so ob 25-letnici samostojne Slovenije naredile veliko slovensko zastavo. D. Naraglav _SaAtirUsAe/.daiitte/A PO DOLINI avgust 2016 15 V" Pokala letos v Liboje in Šempeter Več gasilskih tekmovanj Zveza društev upokojencev Občine Žalec je v četrtek, 18. avgusta, organizirala tradicionalno srečanje članov vseh upokojenskih društev žalske občine. Srečanje so ob sodelovanju in podpori DU Griže - Zabukovica ter Občine Žalec tudi tokrat pripravili v Letnem gledališču Limberk v Grižah. Dogodek, ki ga je vodila Danica Vončina Veligošek, tudi predsednica DU Griže - Za-bukovica, so začeli s kulturnim programom, v katerem so sodelovali mlada glasbenika Luka in Žiga Sopotnik, Olga Markovič, Mešani pevski zbor DU Griže pod vodstvom Zdenke Markovič in ob harmonikarski spremljavi Ivana Črešnovarja ter Folklorna skupina Kobula KD Petrovče. Predsednik Zveze DU Občine Žalec mag. Ivan Glušič je v svojem nagovoru poudaril pomen tovrstnih druženj in na kratko orisal delovanje zveze. V nadaljevanju sta zbrane nagovorila župan Janko Kos in predsednik Pokrajinske zveze DU Celje Silvo Malgaj ter čestitala zvezi in društvom za uspešno delo, množičnost in dosežke na športnem področju. V drugem delu srečanja so razglasili rezultate letošnjega tekmovanja Zveze DU Obči- Najuspešnejši športniki iz DU Šempeter ne Žalec in podelili pokale za prva tri mesta v ženski in moški kategoriji ter dva prehodna pokala za skupno zmago. Pokale so podelili župan Janko Kos, predsednik žalske zveze društev upokojencev mag. Ivan Glušič in predsednik komisije za šport in rekreacijo pri omenjeni zvezi Marjan Videc. Tekmovanj v šahu, streljanju z zračno puško, metanju krogov, balinanju, ruskem kegljanju, pikadu in ribolovu se je skupaj udeležilo 420 tekmovalcev. Pri ženskah je največ točk (60) zbrala ekipa DU Šempeter, ki je osvojila tudi prehodni pokal. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa DU Kasaze -Liboje (53 točk), na tretje pa ekipa žensk DU Ponikva (49 točk). Pri moških je bila najuspešnejša (54 točk) ekipa DU Kasaze - Liboje, ki je domov poleg pokala za prvo mesto odnesla tudi prehodni pokal. Na drugo mesto so se letos uvrstili športniki DU Šempeter, ki so dosegli enako število točk, a manj zmag, s točko manj (53 točk) pa so tretje mesto osvojili športniki DU Žalec. Najuspešnejše društvo je bilo DU Šempeter, ki je zbralo 114 točk in domov odneslo tri pokale, prehodnega ter pokal za prvo (ženske) in pokal za drugo mesto (moški). Na drugem mestu so po skupnem seštevku športnice in športniki DU Kasaze - Liboje (107 točk), na tretjem pa z 99 točkami DU Ponikva. D. Naraglav To poletje so po dolini pripravili več gasilskih tekmovanj, med drugimi tudi tekmovanje s starimi ročnimi in z motornimi brizgalnami, vsa pa so štela za prehodni pokal šaleško-savinjske regije. Pri tovrstnih tekmovanjih so točkovali starost in avtentičnost brizgaln, originalnost tekmovalnega orodja, starost in izvirnost osebne opreme tekmovalcev ter zbijanje tarče, ki pa je morala biti stara 50 in več let. Z najstarejšo ročno brizgalno iz leta 1886 je nastopila ekipa Požarne brambe Vransko. Prvo tekmovanje je v okviru praznovanja praznika KS Go-tovlje pripravilo PGD Goto-vlje, in sicer 12. tradicionalno tekmovanje s starimi ročnimi in motornimi brizgalnami za memorial Maruše Cokan, na njem pa je nastopilo 11 ekip. Pri motornih brizgalnah je v moški kategoriji zmagala ekipa PGD Paška vas, druga je bila ekipa Kaplja vas, četrta Goto-vlje, peta Kapla - Pondor, šesta Parižlje - Topovlje. Pri ročnih brizgalnah v moški kategoriji je zmago slavila ekipa PGD Letuš, druga je bila ekipa Bra-slovč, tretja Požarna bramba Vransko, pri motornih bri-zgalnah v ženski kategoriji pa je zmagala ekipa PGD Kapla - Pondor. Letušani so dvakrat slavili zmago, enkrat pa so bili drugi. Na Vranskem je tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo na igrišču za športno dvorano pripravilo 7. tradicionalno tekmovanje za pokal PGD Vransko, med sabo pa se je pomerilo 16 ekip. Z ročnimi brizgalnami so bili najuspešnejši veterani Požarne brambe Vransko, drugi so bili veterani PGD Letuš in tretji PGD Bra-slovče. Z motornimi brizgal-nami je bila pri veteranih najuspešnejša ekipa PGD Paška vas, druga je bila ekipa Kaplje vasi, tretja ekipa iz Topolšice, četrta Kaplja - Pondor in peta ekipa PGD Parižlje - Topovlje. Pri veterankah je največ znanja in hitrosti pokazala ekipa PGD Kapla - Pondor pred Topolšico. PGD Braslovče je prvo avgustovsko soboto pripravilo 5. tekmovanje s starimi ročnimi in motornimi brizgalnami, to je bilo hkrati predzadnje letošnje tekmovanje v ligi šale-ško-savinjske regije. Med sabo se je pomerilo 10 moških in 3 ženske ekipe. Pri motornih brizgalnah je v moški kategoriji zmagala ekipa PGD Paška vas, drugi so bili tekmovalci iz Kaplje vasi in tretji člani ekipe Kapla - Pondor, pri ženskah je nastopila samo ena ekipa, in sicer ekipa PGD Šoštanj mesto. Pri moških je z ročnimi brizgalnami največ znanja in hitrosti prikazala ekipa PGD Letuš, drugi so bili Braslovča-ni, tretje mesto pa je zasedla Požarna bramba Vransko. Med ženskami so bile z ročnimi bri-zgalnami najspretnejše članice ekipe PGD Šoštanj mesto, na drugo mesto pa so se uvrstile Braslovčanke. T. Tavčar 77 ekip tekmovalo v gasilski orientaciji Teden tekmovanj Razstava zelišč in ročnih del v preboldskem hotelu Pri pravilni postavitvi orodja (na sliki gasilske pripravnice z Dobrovelj). Savinjčani tretji na veteranskih igrah V soboto, 13. avgusta, so se na tradicionalnem srečanju zbrali člani Društva upokojencev Prebold, ki od letos dalje deluje pod vodstvom novega predsednika Mirana Boriška. Pred začetkom srečanja so v preboldskem hotelu slovesno odprli tradicionalno razstavo ročnih del in zdravilnih zelišč, ki jo vsako drugo leto pripravijo članice sekcije Petlje in zeliščarska sekcija pod vodstvom Pavle Adrinek in Irene Marinc. Osrednje dogajanje pa je potekalo v Gaju, kjer ima društvo svoje prostore in športnorekre-acijske površine. Na teh površinah je pred sobotnim srečanjem potekal športni teden, v okviru katerega so se člani dru- štva pomerili v tradicionalnih upokojenskih športnih disciplinah. Na sobotnem srečanju so objavili rezultate in podelili medalje trem najboljšim v vsaki športni disciplini, tako v moški kot v ženski konkurenci. Preboldsko društvo upokojencev, ki vključuje tudi del upokojencev iz braslovške občine (nekdanjih delavcev TT Prebold), sodi med večja upokojenska društva v Sloveniji, saj šteje blizu 1000 članov. Ponaša pa se tudi kot društvo, ki je prvo v Sloveniji razvilo upokojenski društveni prapor, in to že ob ustanovitvi leta 1954. Pred 12 leti, ob 50-letnici društva, so ga zamenjali z novim in tako nadaljujejo dolgoletno tradicijo uspešnega delovanja. D. N. Gasilska zveza Žalec je v Taboru pripravila tekmovanje v gasilski orientaciji, v šestih kategorijah pa je nastopilo kar 77 ekip. Med potjo so tekmovalci iskali kontrolne točke, na katerih so morali reševati različne gasilske naloge (vezati vozle, spajati cevi na trojak, hitro zvijati cevi, odgovarjati na teoretična vprašanja, prepoznati topografske znake, zbijati tarče, pravilno postaviti orodje). Vrstni red pionirke: 1. Kapla - Pondor, 2. Vransko, 3. Loke; V Leskovcu pri Krškem so pred začetkom počitniških dni v organizaciji Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zveze policijskih veteranskih društev Sever, Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Krško in PVD Sever Posavje že petnajstič potekale veteranske športne igre. Iger se je udeležilo 143 ekip z več kot 750 tekmovalcev. Med njimi je bila tudi dokaj številčna ekipa OZVVS Spodnje Savinjske doline, ki vedno poseže po najvišjih mestih. Tekmovanje je potekalo v šestih panogah, in sicer v pikadu, vlečenju vrvi, košarki, šahu, streljanju in metu pionirji 1. Kapla - Pondor, 2. Drešinja vas, 3. Andraž nad Polzelo; mladinke: 1. Kapla -Pondor, 2. Levec, 3. Gotovlje; mladinci: 1. Drešinja vas, 2. Kapla - Pondor, 3. Braslovče I.; gasilke pripravnice: 1. Ka-pla - Pondor, 2. Šempeter, 3. Braslovče; gasilci pripravniki: 1. Trnava, 2. Šempeter, 3. Go-milsko. Prve tri ekipe v vsaki kategoriji so se uvrstile na regijsko tekmovanje, ki ga bo 3. septembra organizirala GZ Šaleška dolina. T. T. bombe. Ekipni zmagovalci so že tretjič zapored (sicer pa že petič) postali tekmovalci OZVVS Zgornja Gorenjska in si tako priborili prehodni pokal, ki jim bo ostal v trajni lasti. Drugo mesto so osvojili veterani OZVVS Slovenska Bistrica, tretje pa veterani OZVVS Spodnje Savinjske doline. Med PVD Sever so zmagali člani PVD Sever Celje, drugo mesto so osvojili člani PVD Sever Maribor in tretje PVD Sever Ljubljana. Najboljše ekipe in najuspešnejši tekmovalci v posameznih panogah so na zaključni prireditvi prejeli pokale in medalje, zbrane pa je nagovo- ril predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Li-pič in ob tem poudaril pomen tovrstnega druženja, ki krepi njihovo organizacijo in s tem tudi spomin na čase osamosvojitvene vojne. D. N. OKULISTICNI PREGLEDI VIDA (brezplačno ob nakupu korekcijskih očal) v torek 6., 20. in 27. 9. 2016 (dr. Arsen Janjič in dr. Miran Falež) Možnost pregleda tudi na zdravstveno kartico! ZNIZANJE SONČNIH OCAL OD 10 DO 50 %! Simona Kodrin s.p. Rimska cesta 35 3311 Šempeter Tel.: 03 700 06 30, Gsm: 051 326 677 E-mail: optika.simona@siol.net www.optika-simona.si 16 avgust 2016 PO DOLINI _SoAtlnis&e/. datine/S Kosci, grabljice, štangarji jubilejno Spet zadišalo po golažu Najhitrejše grabljice so bile iz Marije Reke. Prva avgustovska nedelja je bila v Sv. Lovrencu pri Preboldu ponovno v znamenju koscev, grabljic in štangar-jev. Tradicionalna turistič-no-etnografska prireditev Tekma koscev in grabljic, ki ima korenine že v času pred II. svetovno vojno, v današnji podobi pa živi že 35 let, je v Sv. Lovrenc znova privabila veliko tekmovalcev in obiskovalcev. Tekmovanja se je udeležilo devet ekip, ki so se med sabo pomerile v košnji, grabljenju pokošene trave in postavljanju hmeljevk. Iz domače občine sta se tekmovanja udeležili ekipa iz Marije Reke in ekipa PGD Matke, sicer pa so se za naslov najboljših koscev, grabljic in štangarjev borili tudi članice in člani Društva podeželske mladine Tabor 1 in Tabor 2, ekipa DPM SSD Polzela, DPM Slovenske Konjice, DPM Šaleške doline, DPM Celje, Dobrna, Vojnik, Štore in ekipa iz Kališ nad Trbovljami. Kosil tudi voditelj Tekmovanje se je začelo s po-vorko skozi vas, na čelu katere je bil Pihalni orkester Prebold, za njim so se s kočijami pripeljali voditelj iger Boris Kopitar, hmeljarski starešine in vozovi s tekmovalci. Tekmovanje, ki je potekalo v pravem borbenem, pa vendar prijateljskem razpoloženju, se je končalo po dobrih dveh urah. Še prej je moral občinstvu pokazati svojo sposobnost in znanje, da zna kositi, tudi voditelj prireditve Boris Kopitar. Dokazal je, da zna kositi, vendar je po nekaj metrih košnje v roke raje vzel mikrofon. Tekmovalci, sodniki in gostje so se okrepčali s pravo kmečko malico, nato pa so voditelj in organizatorji tekmovanja, predstavniki PGD Sv. Lovrenc na čelu s predsednikom Igorjem Novakom in Barbaro Kumer, razglasili rezultate in podelili nagrade. Najboljši kosec Bernard Tratnik Lovoriko najboljšega kosca si je tokrat, tako po času kot po Absolutni zmagovalci - ekipa iz Marije Reke (čepijo z leve najboljši kosec Bernard Tratnik, ob njem najboljša štangarja, za njimi najboljše grabljice) V soboto, 3. avgusta, je po Grižah, v tamkajšnjem Letnem gledališču Limberk, ponovno dišalo po golažu. Turistično društvo Griže je namreč pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti organiziralo že 12. golažijado. V prijetnem okolju visokih dreves je bilo čutiti pravo kuharsko zagnanost in željo po čim boljšem golažu. Ekipe so se trudile tudi čim lepše urediti svoj kuhalni kotiček in omizje. Druženje je bilo res prijetno in po dobrih treh urah kuhanja golaža je na vrsto prišla ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali Jože Glinšek in Dani Pader ter gostujoči ocenjevalec Smiljan Trop s Ptuja, kot glavna organizatorja pa sta komisiji pomagala predsednik TD Božo Trnovšek in vodja prireditve Danilo Basle. Komisija je že med kuhanjem opazovala delo ekip, na koncu pa poskusila in ocenila vseh 16 golažev. Kot so ob razglasitvi rezultatov povedali sodniki, so bile vse ekipe zelo prizadevne in uspešne, tako da so imeli kar težko delo. Kralji golaža, ki so za eno leto prejeli v last veliko prehodno kuhalnico, so postali člani kuharske ekipe Risi iz Zabukovice, drugo mesto je zasedla ekipa Florjanke iz Šešč, tretje pa je osvojila ekipa Poprček (Matej in Kaja Pirnat) iz Griž. Vse zmagovalne ekipe Odločitev komisije je bila kot vedno težka; med jemanjem vzorca golaža pri najštevilčnejši ekipi. Zmagovalna ekipa Risi Zabukovica so prejele pokale in praktične nagrade, ostali pa priznanja za sodelovanje in praktična darila. Tokrat so podelili tudi nagrade za najtežjega tekmovalca, najizvirnejšo ekipo in za najštevilčnejšo ekipo. Najtežji tekmovalec je bil s 134 kg Janez Gril, ki je prejel za nagrado sliko Aca Markoviča, najizvirnejša ekipa, ki je imela najlepše urejen prostor, je bila ekipa Pego (Jasmina Pepel, Volodja Gothe in Aleš Pepel), najštevilčnejša pa skupina Go-kop, ki je imela »v ognju« dve ekipi. D. Naraglav V košnji se je preizkusil tudi dolgoletni voditelj Boris Kopitar. kakovosti košnje, priboril kosec Bernard Tratnik iz Marije Reke, njegova ekipa pa je bila nepremagljiva tudi v grabljenju in postavljanju hmeljevk in je postala absolutna zmagovalka letošnjih kmečkih iger. Zmaga jim je prinesla tudi glavno nagrado, in sicer 7-dnevno letovanje za šest oseb v bungalovu v Kanegri. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa DPM Tabor 1, na tretje pa ekipa DPM Polzela, ki je imela najboljšega štan-garja Gregorja Jezernika. Za najlepše okrašen voz je nagrado (živega odojka) prejela ekipa prostovoljnega gasilskega društva iz Matk, brez praktičnih nagrad pa niso ostali članice in člani ekipe DPM SSD s Polzele, ki so imeli drugi najlepši voz v povorki. Po razglasitvi rezultatov in podelitvi nagrad se je popoldansko veselično vzdušje nadaljevala pozno v noč, občinstvo pa so zabavali Ognjeni muzikantje in Irena Vrčkovnik. D. Naraglav Moped klub Krištof Perno-vo, ki deluje kot sekcija Turističnega društva Galicija, je v sodelovanju s TD Galicija, Krajevno skupnostjo Galicija in AMK Savinjska dolina iz Vrbja tudi letos, tokrat na dan državnosti, organiziral vseslovensko srečanje ljubiteljev voznikov Tomosovih in Puchovih motorjev. Letošnjega srečanja se je udeležilo okrog 100 ljubiteljev in lastnikov tovrstnih motorjev. Zbrali so se na parkirišču POŠ Trje in se v panoramski krožni vožnji zapeljali po mejah KS Galicija in drugih delih doline, pri tem pa pre- vozili okrog 35 km. Vreme je bilo za vožnjo prijetno, lepo in prijetno pa je bilo tudi pri ga-liški farni cerkvi oziroma pod »faroškim« kozolcem, kjer so se poveselili, domači župnik Janko Cigale pa je blagoslovil motorje. D. N. DANILO PIKL, s. p., Starovaška ulica 1, 3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709 186, E: danilo.pikl@triera.net MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA SERVIS BELE TEHNIKE ČIŠČENJE IN POPRAVILO ELEKTRIČNIH BOJLERJEV _SaAtirUs&e/.daiittes.J NAPOVEDNIK avgust 2016 17 OBČINA ŽALEC Sobota, 1. september, ob 18. uri odprtje 11. MFF* »Od Celja do Žalca« in razstave Etno oblačila in plesi mojega naroda; nastopata FS KD Ponikva in FS KD Grifon Šempeter, avla Doma*. Petek, 2. september, med 9. in 13. uro (ob polni uri) Festival Zeleno zlato: vodeni ogledi mikropivovarne na IHPS*. Petek, 2. september, ob 13. uri Festival Zeleno zlato: predavanje Hmeljarstvo v Sloveniji; ekomuzej*. Petek, 2. september, ob 20. uri 101. kavarniški večer GLD Aletheia; gost: Dare Gozdnikar; Dvorec Novo Celje. Sobota, 3. september, ob 6. uri pohod Lepenatka - Rogatec; odhod iz Migojnic. Vsako soboto v septembru med 8. in 12. uro Podeželska tržnica. Sobota, 3. september, med 8. in 12. uro kmečka tržnica pod stoletnimi lipami; TOD Lipa Gotovlje. Sobota, 3. september, med 10. in 13. uro Festival Zeleno zlato: »Preživimo dan na hmeljarski kmetiji«; ročno obiranje hmelja in pomoč pri delu hmeljarjev; hmeljarske kmetije Rojnik, in Povše. Vsako soboto v septembru med 16. in 18. uro Ponirkove otroške delavnice in jezdenje ponijev; Ponirkov info center ob Ribniku Vrbje. Sobota, 3. september, ob 20. uri Prizma optimizma, razvedrilna radijska oddaja; nastopajo: Big band RTV Slovenija, Severa Gjurin, Tilen Artač in Sašo Hribar, voditelj Milan Krapež; Dom kulture Svoboda Griže. Torek, 6. september, ob 8. uri predstavitev priložnostnega poštnega žiga ob odprtju Fontane Zeleno zlato; Pošta Žalec; Filatelistično društvo Žalec. Vsak torek v septembru ob 9. uri aerobika za mamice; Hiša Sadeži družbe Žalec. Torek, 6. september, ob 17. uri slavnostna seja občinskega sveta Občine Žalec s podelitvijo priznanj in odprtje zunanje ureditve pri Domu II. slovenskega tabora; dvorana*. Torek, 6. september, ob 18.30 promenadni sprehod godb na pihala, hmeljarjev, folklor, hmeljarskih starešin in princes; ob 19.00 slavnostno odprtje Fontane Zeleno zlato; ob 20.20 zabava z ansamblom Mira Klinca in skupino M.J.A.V.; Šlandrov trg. Vsako sredo v septembru ob 9.30 risanje mandal; Hiša Sadeži družbe Žalec. Sreda, 7. september, Festival Zeleno zlato: od 12.00 do 19.00 »Kuhna pri fontani«; od 16.00 do 18.00 otroške delavnice, poslikava obraza, športne aktivnosti; od 17.00 do 19.00 glasbeni nastop na tržnici. Sreda, 7. september, ob 19. uri Festival Zeleno zlato: odprtje razstave Skromen mož velikih dejanj - Janez Hausenbichler; MSK Žalec*. Sreda, 7. september, ob 19. uri Albanski večer; nastopajo: Tirana Folkloric Ensemble, FS Kobula KD Petrovče in KD BESA Celje; dvorana Hmeljarskega doma Petrovče. Četrtek, 8. september, Festival Zeleno zlato: od 12.00 do 19.00 »Kuhna pri fontani«; od 16.00 do 18.00 poslikave obraza, otroški program, športne aktivnosti; od 17.00 do 19.00 glasbeni nastop na tržnici. Četrtek, 8. september, ob 19. uri Podobe hmeljarstva - odprtje razstave članov likovne sekcije KUD Žalec; Savinov likovni salon. Vsak četrtek v septembru, ob 9. uri »bioveganski brunch«; Hiša Sadeži družbe Žalec. Četrtek, 8. september, ob 13. uri srečanje nepokretnih in težjih invalidov; MDI Žalec; Gostilna Rimljan v Šempetru. Četrtek, 8. september, ob 16. uri odprtje postajališča za avtodome pri Ribniku Vrbje. Petek, 9. september, med 9. in 12. uro Festival Zeleno zlato: »Najmlajši in hmelj«; čajanka s Hmeljkom; ekomuzej*. Petek, 9. september, med 9. in 13. uro (ob polni uri) Festival Zeleno zlato: voden ogled obiralnega stroja; IHPS*. Petek, 9. september, Festival Zeleno zlato: od 12.00 do 19.00 »Kuhna pri fontani«; od 16.00 do 18.00 otroške delavnice, poslikava obraza, športne aktivnosti; od 20.00 do 1.00 koncert ansambla Smeh; Šlandrov trg. Petek, 9. september, ob 16. uri srečanje starejših krajanov KS Griže; dvorana DU Griže. Sobota, 10. September, ob 5.30 pohod na Jezersko Kočno; odhod izpred Kili Liboje. Sobota, 10. september, ob 6. uri 19. Štukljev pohod; odhod iz Migojnic. Sobota, 10. september, ob 6. uri pohod na Krasni vrh; odhod s Petrovega trga v Šempetru. Sobota, 10. september, Festival Zeleno zlato: od 8.00 do 12.00 podeželska tržnica v Žalcu; ob 9.00 avantura Zeleno zlato po Žalcu; od 10.00 do 12.00 otroške delavnice, poslikava obraza; od 14.00 do 19.00 športne aktivnosti; od 14.00 do 19.00 »Kuhna pri fontani«; od 20.00 do 1.00 koncert ansambla Spev; Šlandrov trg. Sobota, 10. september, ob 19. uri gala koncert 11. MFF* »Od Celja do Žalca«; nastopajo folklorne skupine iz Albanije, Kameruna, Estonije, Rusije in FS KD Lipa Rečica; dvorana*. Nedelja, 11. september, ob 5. uri pohod: Italija, vrhovi prijateljstva; odhod iz Migojnic. Sobota, 11. september, ob 8.30 Memorial Iva Kamenšaka; teniški turnir, pari v skupni starosti nad 95 let; igrišča ob POŠ Trje. Nedelja, 11. september, ob 9. uri 4. družinsko kolesarjenje »Družina kolesari«; start pri Kolesarskem klubu Žalec. Nedelja, 11. september, ob 10. uri tekaško-gorski kronometer na Bukovico; start v Migojnicah; Tekaško društvo Savinjčan. Nedelja, 11. september, ob 15. uri 11. tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev ter 10. tradicionalna likovna razstava; Kerčmarjeva domačija (Petrovče 161), v slabem vremenu v dvorani Hmeljarskega doma v Petrovčah. Ponedeljek, 12. september, ob 12. uri pisanje življenjepisa (tudi 19. in 26. septembra), Hiša Sadeži družbe Žalec. Sreda, 14. september, ob 19. uri predstavitev knjige Borisa Karlovška Tajni policijski sodelavec; MSK Žalec*. Četrtek, 15. september, ob 6. uri pohod na Matajur; odhod iz Migojnic. Četrtek, 15. september, ob 19. uri odprtje Salona Jelice Žuža in Galerije savinjskih likovnikov; Savinova hiša. Petek, 16. september, Festival Zeleno zlato - Doživimo zgodbo Simona Kukca: ob 10. uri ogled filma o podjetniku in pivovarju Simonu Kukcu ter pokušina savinjskega piva Kukec; ob 13. uri predavanje o zgodovini pivovarstva in predstavitev varjenja piva; IHPS*; ob 17. uri sprehod po Žalcu. Petek, 16. september, Moj kino: ob 13.30 Ledeni morilec: Vrnitev; ob 16.00 Ovce in volkovi, risanka; ob 18.30 Ben Hur; ob 21.00 Dojenček Bridget Jones, premiera; dvorana*. Sobota, 17. september, ob 8. uri pohod na Mrzlico; odhod s Petrovega trga v Šempetru. Sobota, 17. september, ob 9. uri Tek po ulicah Žalca; Šlandrov trg. Sobota, 17. september, ob 9. uri srečanje Savinjčanov, Zasavcev in Laščanov na Mrzlici; odhod iz Migojnic. Sobota, 17. september, Festival Zeleno zlato - Zgodba Simona Kukca: ob 10.30 o življenju Simona Kukca med vodenjem po Žalcu, pričetek pred ekomuzejem*; ob 12.00 »Prisluhnimo obirovkam« - pokušina obirovske južine in piva Kukec, srečanje s hmeljarskima starešino in princeso; od 15.00 do 17.00 pokušina in predstavitev dobrot Zeleno zlato; od 8.00 do 12.00 Podeželska tržnica v Žalcu z glasbenim nastopom. Nedelja, 18. september, ob 8. uri pohod do Jame Pekel; odhod iz Migojnic. Nedelja, 18. september, ob 16. uri odprtje obnovljenega mostu čez potok Podsevčnica v Galiciji. Nedelja, 18. September, ob 16.30 slavnostna seja sveta KS Galicija s podelitvijo priznanj in odprtjem stalne zbirke del akademika Antona Hermana. Ponedeljek, 19. september, ob 18. uri odprtje razstave likovnih del članov Univerze za III. življenjsko obdobje Žalec; avla Doma*. Ponedeljek, 19. september, ob 19. uri potopisno predavanje Francija Horvata: Tajska; MSK Žalec*. Petek, 23. september, ob 16. uri odprtje razstave udeležencev tečaja Risanje in slikanje (A. Vidmajer); Hiša Sadeži družbe Žalec. Od petka, 23. septembra, do nedelje, 25. septembra, 16. tradicionalna razstava malih pasemskih živali; parkirišče pri Domu II. slovenskega tabora Žalec. Petek, 23. september, ob 19. uri odprtje razstave fotografij Urše Premik; razstavni prostor Doma kulture Svoboda Griže. Sobota, 24. september, ob 6. uri pohod na Ojstrico iz Podvežaka, odhod izpred Kili Liboje. Sobota, 24. September, Festival Zeleno zlato: ob 9.00 avantura Zeleno zlato po Žalcu; ob 14.00 druženje s hmeljarji, hmeljarskimi starešinami in princesami, kuhanje in pokušina obirovske južine; tržnica in Fontana Zeleno zlato. Nedelja, 25. september, ob 6. uri pohod na Koprivnik in Mladi vrh (60 vrhov); odhod iz Migojnic. Nedelja, 25. september, ob 7. uri piknik na Donački gori; odhod s Petrovega trga v Šempetru. Nedelja, 25. september, med 14. in 17. uro Pozdrav jeseni pri Jami Pekel; zabavno popoldne za otroke in odrasle. Ponedeljek, 26. september, ob 18. uri Po pravljici diši; Krajevna knjižnica Liboje. Ponedeljek, 26. september, ob 19. uri slovesnost ob 10-letnici domoznanskega oddelka MSK Žalec*; dvorana*. Od ponedeljka, 26. septembra, do sobote, 8. oktobra, Dnevi evropske kulturne dediščine; zbiranje spominov o dediščini hmeljarstva; MSK Žalec*. Torek, 27. september, ob 17. uri Po pravljici diši; MSK Žalec*. Sreda, 28. september, ob 18. uri Po pravljici diši; Krajevna knjižnica Griže. Četrtek, 29. september, ob 17. uri odprtje prodajne galerije Oskarja Kogoja v Savinovi hiši. Četrtek, 29. september, »Pozdrav iz Žalca in Trbovelj« -filatelistična razstava razglednic, na Pošti Žalec bo na voljo tudi priložnostni žig; avla Doma*. Četrtek, 29. september, ob 19. uri slavnostna seja Mestne skupnosti Žalec; dvorana*. Petek, 30. september, ob 18. uri praznovanje dneva turizma; Roblekova dvorana v Žalcu. OBČINA BRASLOVČE Sobota, 3. september, ob 18. uri slavnostna akademija ob 70-letnici LD Braslovče; Dom kulture Braslovče. Nedelja, 4. september, ob 14. uri konjeniška prireditev na ranču Mustang. Sreda, 7. september, pohod po krajinskem parku Ponikovski kras. Sobota, 10. september, ob 9. uri in nedelja, 11. september, tradicionalna bučijada v avli Doma kulture Braslovče. Sobota, 10. september, od 14. ure dalje gasilsko tekmovanje, prevzem gasilske prikolice in družabno srečanje; gasilski dom Letuš. Petek, 16. september, pohod ob polni luni na Čemšeniško planino (1204 m). Sobota, 17. september, ob 9. uri 15. tradicionalni »Pohod dveh jezer«; odhod izpred žage v Letušu. Nedelja, 18. september, pohod na Kresišče (1839 m). Torek, 20. september, ob 18. uri slavnostno odprtje nove knjižnice v Braslovčah; MSK Žalec in Občina Braslovče. Nedelja, 25. september, ob 19. uri komedija Pridi gola na večerjo (KUD Škofljica); Kulturni dom Letuš. Torek, 27. september, ob 17. uri odprtje »Zelenega okna« ob svetovnem dnevu turizma; slavnostni govornik: olimpijec Matjaž Debelak; prireditveni prostor v Braslovčah. OBČINA PREBOLD Petek, 2. september, pohod v Marijo Reko; DU Prebold. Sobota, 3. september, od 8. ure kmečka tržnica; Režajeva domačija. Sobota, 3. september, ob 9. uri športno-družabno srečanje veteranov ZVVS OE Žalec, PVD S za CE območje in KO ZB NOB Prebold; Gaj Prebold. Sobota, 3. september, in nedelja, 4. september, zaključna tekma modelarjev za DP; proga Kaplja vas (Struga). Od poned. 5. do pet. 9. septembra tenis tečaj za odrasle, tenis igrišča pri bazenu ŠD Partizan Prebold. Torek, 6. september, razstava Ustvarjalno v knjižnici; Občinska knjižnica Prebold. Sreda, 7. september, ob 19. uri Večer na zofi: gost KPD Šešče; Občinska knjižnica Prebold. Sobota, 10. september, zaključek hitrostnih gasilskih tekmovanj; Športni center Matke. Torek, 13. september, ob 18.30 Kako živeti prebujeno življenje; Občinska knjižnica Prebold. Petek, 16. september, atletski troboj ŠD Partizan Prebold; igrišča pri bazenu. Sobota, 17. september, od 8. ure kmečka tržnica; Režajeva domačija. Sobota, 17. september, ob 11. uri srečanje Savinjčanov, Zasavcev in Laščanov na Mrzlici. Nedelja, 18. september, test hoje na 2 km; ŠD Kaplja vas. Torek, 20. september, ob 18.30 Odkrivamo in predstavljamo; Občinska knjižnica Prebold. Torek, 20. september, med 19. in 20. uro meritve holesterola, krvnega sladkorja, trigliceridov in RR; prostori KO RK Prebold. Petek, 23. september, 125-letnica rojstva Janka Kača, ZND Prebold; Dvorana Prebold. Sobota, 24. september, ob 15. uri simpozij o slovenski ljudski pesmi; Dvorana Prebold. Torek, 27. september, ob 18. uri Prisluhnimo pravljici; Občinska knjižnica Prebold. Sreda, 28. september, ob 18.30 Najboljša novica, 18 zgodb z istim ciljem; Občinska knjižnica Prebold. Legenda: avla Doma* - avla Doma II. slovenskega tabora Žalec ekomuzej* - Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije IHPS* - Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije dvorana* - dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec MFF* - mednarodni folklorni festival MSK Žalec* - Medobčinska splošna knjižnica Žalec 18 avgust 2016 KULTURA _SaAjlnis&e/. datine/S Jubilejne 30. Zlate citre Petrovi tamburaši proslavili 10-letnico V Grižah so pred počitniškim časom obeležili 30-le-tnico prvega srečanja slovenskih citrarjev, revije Zlate citre. Na prireditvi, ki sta jo organizirala Turistično društvo Griže in Citrarsko društvo Slovenije in ki je pomenila tudi 4. slovenski citrarski koncert, so nastopili Vokalni kvartet Ajda s citrarko Tino Ksene-man, Komorna skupina GŠ Logatec (Maruša Pišljar, Urša Rožmanc, Katarina Maček in Nastja Rudolf), Marjan Beton (mandolinske citre), Veronika Zajec (violinske citre), skupina mladih iz Griž, ki so jo sestavljali Sara in Brina Gabrovec (citre), Aljaž Polšak (harmonika), Miha Dolinar (harmonika), Lovro Brecl (kitara), Luka Sopotnik (bas kitara), Slovenski citrarski kvartet (Anita Veršec, Janja Brlec, Tomaž Pla-hutnik in Peter Napret), Banda citrarska (Kulturno društvo Ihan) s tenoristom Klemnom Citrar in predsednik TD Griže Božo Trnovšek med nastopom Ubranih strun Torkarjem, Tomaž Plahutnik, Zvone Horvat (citre) in Simona Osredkar (vokal), Monika Heričko s hčerko Alenko Hercog in vnukinjo Katarino Hercog, Ubrane strune, Cita in Jože Galič, Karli Gradišnik in Citrarski orkester Glasbene šole Brežice z dirigentko Anito Veršec. Prireditev je vodil Jože Galič, za ozvočenje je skrbel Sebastian Podlesnik, Radio Maribor pa je prireditev tudi posnel. Ob tej priložnosti je župan Janko Kos podelil priznanja prvim še živečim organizatorjem Zlatih citer, in sicer Frančku Punger-čiču, Jožetu Gaberšku in Citi Galič, ter citrarjem, ki so sodelovali že na prvi prireditvi. Slednjega priznanja pa so se razveselili Božo Trnovšek, Cita Galič, Tomaž Plahutnik, Karli Gradišnik, Zvone Horvat in Monika Heričko. D. N. Stoti kavarniški večer Prvi avgustovski petek je bil za Glasbeno-literarno društvo Aletheia iz Žalca zelo prazničen, saj so praznovali 100. številko te kulturne prireditve. Literarni večeri so vsak prvi petek v mesecu postregli z raznimi literarnimi in ustvarjalnimi gosti iz Savinjske doline in drugih slovenskih krajev. V Dvorcu Novo Celje se je ta večer zbralo veliko ljubiteljev kavarniških večerov. Prireditev sta začela glasbenika Dani Bedrač in Simona Kropec, ki sta bila tudi gosta prvega kavarniškega večera na Vranskem v organizaciji Literarnega društva Livra, ki mu je predsedoval Tomaž Mahkovic. Slednji je v pogovoru s Simono Kropec osvetlil takratni čas in kavarniške večere, ki jih je vodil vse do svoje selitve na Primorsko. Ob tem je povedal, da si je večere zamislil kot dogodek, na katerega naletiš v kavarni med pitjem kave, kar pa se je pozneje spremenilo, kavarniški večeri pa so ostali, česar je neizmerno vesel in želi si, da bi z njimi nadaljevali tudi v prihodnje. Spomin na nekdanje kavarniške večere so ob 100. jubileju obudili tudi z nekaterimi literarnimi deli nekdanjih gostov, njihova dela sta prebirala voditelja tokratnega večera Simona in Kristian. Za glasbene vložke sta poskrbela Boštjan Soklič - Soko, ustvarjalna glava glasbene skupine Tantadruj, in kitarist Franjo Jurovič, ki se je kalil v rock zasedbah, kot solista pa ga vleče tudi v akustične vode. Večer so bogatila razstavljena likovna in kiparska dela nekdanjih razstavljavcev, ki so v okviru kavarniških večerov na ogled postavili svoja dela v Grižah in Grajski Megi. Obiskovalci so lahko občudovali likovna in druga dela Barbare Zupanc iz Zabukovice, kiparska dela Franja Funklja, ki iz odpadlega železa ustvarja ptice in vile, bike in mitološke osebe, dela Slavice Tesovnik in Milene Šimunič. Slavica ustvarja tako na likovnem kot literarnem in glasbenem področju, Milena pa je pesnica in slikarka. Med razstavljenimi likovnimi deli so bile tudi grafike Tomaža Mahkovica, razstavljena dela pa bodo na ogled še do petka, 2. septembra. Jubilejni večer je bil tudi kulinarično obarvan, ustvarjalci večerov na čelu s Simono Kro-pec, glavno voditeljico, pa so veseli in ponosni, da so dosegli takšno številko in da so poleg številnih domačih literatov in ustvarjalcev v svoji sredi gostili tudi pomenljiva imena, kot so Neža Maurer, Tone Partljič, Tone Kregar, Zoran Pevec, Peter Semolič, Ivan Stropnik ... Veseli pa so bili tudi, da se je jubilejnega večera poleg številnih drugih gostov udeležil župan Janko Kos, ki je pohvalil njihovo delo. Posebno zahvalo Prvi kavarniški večer se je na Vranskem zgodil septembra 2007 v tamkajšnji trški kavarni. Sledilo jih je še devet, enajstega pa so pripravili že na novi lokaciji v kavarni Mignon v Žalcu. Po desetih večerih so se preselili v raz-stavno-prireditveni prostor KD Svoboda Griže, ki se je ob prireditvi spremenil v kavarno, sam prostor pa je omogočal tudi postavitev razstave raznih likovnih in drugih stvaritev njihovih kavarniških gostov. V teh prostorih so gostovali od julija 2009 do julija 2013 in v tem času se je zvrstilo 48 kavarniških večerov. Naslednjega, 69. po vrsti, so pripravili v Grajski Megi oz. v Galeriji dobrih okusov v Novem Celju, zdaj v dogovoru z ZKŠT in občino gostujejo v Dvorcu Novo Celje, oktobra in čez zimo pa bodo kavarniške večere pripravljali v avli Doma II. slovenskega tabora. Tamburaši po zaključku koncerta Med nastopom z gostoma Nušo Derendo in Otom Pestnerjem Za uvod v 100. večer sta zaigrala Simona Kropec in Dani Bedrač, gosta tudi prvega kavarniškega večera. je namenil Simoni Kropec ter Nuši Ilovar in njeni mami, ki skrbita za tajniške in blagajniške posle v društvu Aletheia. D. Naraglav Najboljši slovenski tambu-raški orkester Petrovi tam-buraši iz Šempetra, ki si je to lovoriko priigral na letošnjem 36. srečanju tamburašev in mandolistov Slovenije v Lendavi, je v soboto, 20. avgusta, v Rimski nekropoli v Šempetru praznoval 10-letnico svojega delovanja. Svoj jubilej so člani orkestra obeležili na najlepši način - s koncertom, na katerem so gostili Nušo Derenda, Ota Pestnerja in Akademski pevski zbor Risto Savin Žalec. Nekaj stoglavo množico je najprej raznežila skladba Savski valovi Dragutina Hruza. Pod taktirko dirigenta Janeza Kre-vla pa so Rimsko nekropolo in bližnjo okolico v nadaljevanju preplavljale skladbe San se še-tao, Skrivnost, Šmarsko kolo, Abba gold, Vrača se pomlad, Čas za zaljubljence, Something stupid, Ko mi rečeš, da me ljubiš. Nekaterim od teh skladb so se pridružili tudi pevski glasovi APZ Risto Savin in obeh gostov, Petrovi tamburaši so se prvič zbrali leta 2006 v okviru Folklorne skupine KUD Grifon Šempeter. Kmalu se je zasedba povečala in postali so tamburaški orkester Petrovi tamburaši. Mlada zasedba pod vodstvom Janeza Krevla, ki je tudi avtor večine priredb, igra rada raznoliko glasbo, zato vsako leto veliko nastopa po Sloveniji. Zelo radi pa gredo tamburaši tudi na kakšno turnejo čez mejo, na primer v Francijo, Srbijo, Črno goro, Makedonijo, Hrvaško . Če je le mogoče, sodelujejo na tekmovanjih tamburaških orkestrov, zato njihov glasbeni kabinet krasijo bronaste, srebrne in celo zlata plaketa, letos pa so na državnem tekmovanju dosegli zlato priznanje s pohvalo. Vsako leto organizirajo tudi šolo tamburic, ki jo vodi Nataša Zavšek. Kot napovedujejo, bodo z novim koledarskim letom dali v pogon svojo novo sekcijo, manjšo skupino, v kateri bodo igrali učenci njihove šole tamburic. K vpisu vabijo vse, ki želijo igrati tamburico. ki sta zapela tako posamezno kot v duetu. Za prijetno in hu-morno vzdušje pa je poskrbel moderator prireditve Aleš iz Šmarja pri Jelšah. Ob tej priložnosti so tambu-rašem podelili Gallusove značke za 5-, 10- in tudi za 30-letno delo na glasbenem področju. Priznanja je podelil vodja žalske območne izpostave JSKD Marko Repnik, ki je tambura- šem čestital za jubilej, podelil pa je tudi tri častna Gallusova priznanja, in sicer Dragu Fli-su, Justini Malgaj in Damjanu Cestniku, »očetu« Petrovih tamburašev. K čestitkam ob jubileju so se pridružili tudi župan Občine Žalec Janko Kos, predsednica Sveta KS Šempeter Zdenka Jan in v imenu Zveze KD Savinja Žalec predsednica Breda Veber. D. Naraglav Kino pod kozolcem Prosvetno društvo Braslov-če je tudi v letošnjem poletju organiziralo filmske večere na prostem, ki so potekali na osrednjem prireditvenem prizorišču v Braslovčah. Na ogled sta bili dve filmski predstavi. Prva je posegla v prostor nekdanje Jugoslavije, druga pa je postregla s kratkim ciklusom animiranih filmov, katerih vsebina je bila primerna tako za odraslo kot otroško publiko. Najprej je bila na ogled športno komična drama, posneta leta 2015, Postali bomo prvaki sveta (Bičemo prvaci sveta), ki je ob premieri navdušila ne le ljubiteljev košarke, ampak vse, ki v sebi čutijo kanček t. i. jugonostalgije. Na drugem filmskem večeru pa je prvič gostovala »Animateka po Ani-mateki«, ki prinaša na ogled najboljše avtorske kratke animirane filme. V Kinu pod kozolcem so tako gostili ciklus »Rdeči slon po Animateki«, ki je postregel s filmi, primernimi za otroke od 8. leta naprej in tudi odrasle. T. T. _SaAtiriisAe/.daiitte/S KULTURA avgust 2016 19 Glasbeno obarvan Savinov dan Festival trubaških skupin V Žalcu se vsako leto 11. julija spomnijo rojstva pomembnega slovenskega skladatelja Friderika Širce - Rista Savina, ki se je rodil 11. 7. 1859. Glasbeni večer, posvečen znamenitemu Žalčanu, skladatelju, ki je svoje poklicno življenje preživel kot častnik v vojski avstro-ogrske monarhije in ga zaključil leta 1918 kot generalmajor Friderik Širca, je bil v atriju Savi-nove hiše. Glasbeni večer je vodil Slavko Deržek, upokojeni profesor francoščine, glavni nastopajoči pa so bili sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, baritonist Primož Krt, ki je sopranistko spremljal tudi na klavirju, in Ivo Umek, ki je poleg spremljave poskrbel za solistične točke z venčkom popevk. Številni obiskovalci so na koncertu tokrat poslušali narodne pesmi, operete, muzikale, šansone in popevke. Žalčanka Andreja Zakonjšek Krt je po diplomi iz glasbene pedagogike na mariborski pedagoški fakulteti diplomirala tudi na Oddelku za koncertno petje na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Od sezone 1996/1997 je kot solistka redno zaposlena v SNG Maribor, kjer se je predstavila v številnih vodilnih opernih vlogah. Redno gostuje tudi v SNG Opera in balet Ljubljana. Je pevka s fleksibilnim glasovnim razponom, boga- Ivo Umek, Andreja Zakonjšek Krt in Primož Krt med nastopom to zvenečimi registri in prepričljiva interpretka različnih glasbenih zvrsti (od šansona, samospeva pa vse do opere in operete). Dejavna je tudi na koncertnem področju: večkrat je že sodelovala s Slovensko filharmonijo, Slovenskim komornim zborom, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Mariborsko filharmonijo, pianistko Natašo Valant in drugimi. Je gostja številnih odrov in festivalov doma in v tujini, njen koncertni repertoar pa obsega dela od zgodnjega baroka do glasbe 20. stoletja. Leta 2004 je pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija izšla njena prva zgoščenka z naslovom Slovenski in francoski samospevi. Primož Krt je med študijem arhitekture obiskoval in zaključil Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, smer solopetje pri profesorici in solistki Ireni Baar. Ob osnovnem poklicu (je univerzitetni diplomirani inženir arhitekture) deluje kot zborist, korepetitor in solist v zboru prvega slovenskega pevskega društva LIRA, bil je član raznih vokalnih skupin ter zborov in je umetniški vodja Celjskega okteta. Kot solist se je že predstavil v operetah, na recitalih in v več sakralnih vokalno-instrumen-talnih delih ter poustvaril številne glavne in stranske pevske in igralske vloge v Žalcu in v poletnem gledališču Studenec. Zadnja leta sodeluje v zboru SNG Opera in balet Ljubljana kot solo zborist. Ivo Umek, dipl. inž. arh., je nekdanji dolgoletni direktor Založbe kaset in plošč RTV Slovenija. Kot urednik in produ-cent je sodeloval pri izdaji vrste plošč različnih zvrsti glasbe. Je član strokovnih komisij na številnih glasbenih festivalih. Bil je član instrumentalist ansambla Bele vrane, še vedno igra pri ansamblu Šok in Celjskem dixieland ansamblu. T. T. Potovanje Marte Vošnjak V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je bila do julija odprta razstava likovnih del Potovanje Marte Vošnjak iz Šempetra, članice likovne sekcije KUD Žalec. Ob odprtju je številne zbrane pozdravil Uroš Govek z ZKŠT Žalec, o razstavi pa je govoril umetnostni zgodovinar Matija Plevnik. Kot sta poudarila, teče življenjska pot likovnice v oblikovanju in slikanju, zato je avtorica razstavo poimenovala Potovanje. Po šoli za oblikovanje je trinajst let risala vzorce v nekdanji Tekstilni tovarni Prebold, nato 20 let soustvarjala in tiskala vzorce na tekstil za veliko slovenskih in tudi tujih konfekcij, zadnja leta pa slika v tehnikah akvarel, olje in akril na platno, žanrsko so to predvsem pokrajine, tihožitja in figure. V salonu so prvi in največji prostor zasedala po nastanku najnovejša platna, ki so upodabljala antični svet bližnje okolice - Rimske nekropole v V Žalcu so na pragu poletja pripravili tretji festival malih trobilnih zasedb GAS BRASS - festival trubaških skupin. Javni sklad za kulturne dejavnosti Žalec je letos prireditev iz Doma II. slovenskega tabora preselil v atrij Savinove hiše, kjer se je številna publika lahko ob poslušanju balkanskih ritmov razvajala z odlično ku-linariko gostilne Eksperiment. Na festivalu je nastopilo pet slovenskih zasedb, od katerih so se tri skupine v tekmovalnem programu pomerile za vstopnico na srbski festival Guča, in sicer Čagaboys iz Šoštanja, Brass band Radlje in Pivo in čevapi iz Postojne. Tričlanska komisija v sestavi Vid Pupis, David Kajič in Daniel Leskovic je soglasno Med nastopom skupine Fešta band odločila, da bodo v Guči nastopili člani skupine Pivo in čevapi. Posebnost letošnjega festivala je bila, da je o zmagovalcu odločala tudi publika, ki se je pridružila mnenju komisije. Na festivalu GAS BRASS so kot gostje nastopili člani zasedbe Etnomad iz Logatca in velenjski Fešta band, ki so Slovenijo na festivalu v Guči zastopali že petkrat. T. Tavčar Od daleč, od blizu Marta Vošnjak ob svojih delih Šempetru, v drugi, manjši sobi so bili predstavljeni portreti, v naslednji pa so bili predstavljeni risbe, študije in osnutki, ki so predstavljali slikarske začetke Vošnjakove, ko je obiskovala ljubljansko srednjo šolo za oblikovanje in je nanjo največji vtis pustil profesor Žnideršič, preko katerega je vzljubila figu-raliko v vseh pojavnih oblikah. Razstavo je odprl župan Občine Žalec Janko Kos, v kulturnem programu pa je nastopila VS Popseslish. T. T. V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 4. septembra odprta razstava fotografij Milana Žolnirja iz Vrbja pri Žalcu. Ob odprtju razstave, ki se ga je udeležilo veliko obiskovalcev, je zbrane nagovorila Lidija Koceli, o razstavljavcu in o razstavi je spregovorila umetnostna zgodovinarka Katarina Ku-kovič, v kulturnem programu pa je nastopil citrar Peter Na-pret. Milan Žolnir se je s fotografijo začel ukvarjati kot raziskovalec na Inštitutu za hmeljarstvo v Žalcu, kjer je bilo fotografiranje sestavni del dokumentiranja strokovnega in raziskovalnega dela na področju varstva rastlin in varne uporabe fitofarma-cevtskih izdelkov. Kmalu se je včlanil v fotoklub Akademski kolegij v Ljubljani in se udeležil fotografskih tečajev za mikrofotografijo in strokovno fotografijo. Avtorjevo izostreno oko so drugi hitro prepoznali in njegove fotografije so bile na ogled na razstavah, nekatere pa tudi nagrajene. Je član fotografskega krožka na Univerzi za 3. življenjsko obdobje v Žalcu in član Fotografskega društva Celje. Milan Žolnir Umetnostna zgodovinarka Katarina Kukovič je o avtorjevih fotografijah med drugim poudarila: »Samostojna razstava fotografskih del Milana Žolnirja v Savinovem likovnem salonu predstavlja jagodni izbor avtorjeve produkcije zadnjih nekaj let, saj je njegov opus tako bogat, da ga je težko predstaviti v celotnem obsegu in v vsej njegovi motivični pestrosti.« Ob tem je poudarila, da je njegov fotografski opus v tesni povezavi z njegovo poklicno dejavnostjo raziskovalca na Inštitutu za hmeljarstvo v Žalcu, ki potrjuje, da gre za človeka narave. »Fotografiranje je bilo sestavni del dokumentiranja strokovnega in raziskovalnega dela, zorenje svoje osebne fotografske poetike pa je plemenitil skozi beleženje sledov človeške prisotnosti v pokrajini - tako v naravni, kulturni kot tudi v urbani. Avtorjev umetniški ciklus je nedvomno refleksija njegove neizmerne naklonjenosti do narave in domače Savinjske doline. Zato se zdi njegovo delo vizualni poklon, hommage tej dolini, ki pa v sebi nosi tudi dokumentarno vrednost ...« Tokratna postavitev je razdeljena v tri sklope, skozi katere se avtorjev fotografski pogled podobam vse bolj približuje - od vedut hmeljske krajine k ljudem in nazadnje v nukleus rastlin in živali z makro objektivom. T. Tavčar Ustvarjali otroci in starejši Dvorec Novo Celje je v predzadnjem počitniškem tednu postregel s pestrim ustvarjalnim programom za otroke in odrasle. Štiri ustvarjalne delavnice je skupaj obiskalo 34 udeležencev. Delavnice za otroke so potekale od ponedeljka do petka od devetih zjutraj do enih popoldne. 21 otrok med 5. in 15. letom starosti se je razvrstilo na tri ustvarjalne delavnice: Čutna umetnost, Od slike do risbe in delavnico animiranega filma. Na zaključni prireditvi so otroci skupaj z mentoricami predstavili svoje izdelke staršem in ostalim obiskoval- cem. Mentorice Alja Krofl, Hana Repše, Milojka Drobne in Anja Jerčič Jakob so otroke usmerjale med njihovimi idejami in strokovnim znanjem ter jih popeljale v svet kreativnosti in izražanja. Na slikarski delavnici je pod mentorstvom Uroša Potočnika v popoldanskem času ustvarjalo 13 odraslih, ki so za svojo tematiko vzeli krajino in zgodovinsko podobo Dvorca Novo Celje. Vsak dan so se delavnice pričenjale z uvodnim predavanjem mentorja, ustvarjanje pa se je nadaljevalo z različnimi likovnimi tehnikami. T. T. Utrinek z delavnice Od slike do risbe 20 avgust 201 ó SPORT _SaAjlnis&e/. datine/S Uspešen nastop Aneje Simončič Odbojka povezala Savinjčane Aneja Simončič, članica AK Žalec, se je med 19. in 24. julijem udeležila svetovnega prvenstva za mladince v Poljskem Bydgoszcuju. Na tekmovanju je v teku na 400 m z ovirami dosegla letošnji najboljši rezultat, kar pa žal ni bilo dovolj za preboj v polfinale, a je lahko z dosežkom vseeno zadovoljna. Na svetovnem mladinskem prvenstvu (U20) je imela slovenska reprezentanca tri predstavnice, od tega eno tekmovalko (Laro Omerzu) v skoku v višino in dve v teku na 400 m z ovirami, poleg Aneje Simončič še Agato Zupin, letošnjo slovensko državno prvakinjo in pokalno zmagovalko. Slednja je s časom 1:02,08 v kvalifikacijah pritekla do 6. mesta v svoji skupini in skupno osvojila 36. mesto. Aneja je bila tokrat boljša od nje in dosegla najboljši rezultat sezone 1:00,03. V peti skupini teka je osvojila prav tako 6. mesto kot njena reprezentančna kolegica, skupno pa ji je njen rezultat prine- Aneja na treningu v Žalcu sel 23. mesto. Prijavljenih je bilo 44 tekmovalk z vsega sveta, ki so se najprej pomerile v predtekmo-vanju. Za uvrstitev v polfinale med najboljših 24 se je bilo potrebno uvrstiti na prva štiri mesta v skupini, še štiri tekmovalke pa so se v nadaljnje tekmovanje uvrstile po časih. Aneji je za uvrstitev v polfinale zmanjkalo le 0,04 sekunde, a je kljub temu vesela, saj je imela čast in možnost zastopati barve svoje države med 1518 atleti iz 160 držav članic mednarodne atletske zveze. Tokratno svetovno prvenstvo, ki je bilo po številu udeležencev največje tovrstno tekmovanje v zgodovini in hkrati največje atletsko tekmovanje doslej na Poljskem, je bilo Anejino že tretje svetovno prvenstvo. Glede na njeno mladost pa lahko od nje še marsikaj pričakujemo. Sicer pa vse čestitke tudi v imenu našega uredništva. D. N. Hopsi začeli s pripravami Hopsi so začeli s pripravami na novo košarkarsko sezono. Na prvem treningu se je pod vodstvom trenerja Boštjana Kuharja zbralo 14 igralcev, ki bodo v nadaljevanju sezone kandidirali za mesto v prvi ekipi. V postavi Polzelanov ostajajo kapetan Uroš Godler, Zan Ko-sič, Urban Bukovič in Urban Rat, trener Kuhar pa bo v novi sezoni lahko računal tudi na nekaj novih imen. Novinca v rumeno-modri vrsti sta Jakob Čebašek in David Steiner, ki prihajata iz laškega Zlatoroga, z obale prihaja Alen Hodžič, iz šoštanjske Elektre pa sta se na Polzelo preselila mlada Domen Omladič in Andraž Stropnik. Na seznamu kandidatov za prvo ekipo so tudi mladi domači košarkarji iz mladinskih vrst Hopsov, in sicer Rok Ar-zenšek, Nejc Zmrzlak, Luka Petrovič in brata dvojčka Zan in Anej Lisančič. Ekipi se bo v prihodnjih dneh pridružil tudi Južnoafričan Christopher Gabriel, ki je na Polzeli igral že v uspešni sezoni 2013/2014, v kateri so Hopsi igrali v polfina-lu državnega prvenstva. T. T. Predsednik OK Aliansa Šempeter Sebastjan Cilenšek in predsednik OK Braslovč Marjan Kumer sta se dogovorila za sodelovanje med šempetrskim in braslovškim ženskim klubom. V novi sezoni bodo v 1. DOL za ženske igrali pod imenom Spodnja Savinjska - Aliansa, medtem ko bo ekipa Braslovč igrala v 2. DOL. Spodnja Savinjska dolina je imela vrsto odličnih odbojka-ric, vendar so bili njeni klubi vedno v podrejenem položaju, saj so njihove najboljše igralke zaradi študija odhajale v večja odbojkarska središča. Nekaj podobnega se je pred novo sezono zgodilo tudi Braslovčam. Kar nekaj igralk je namreč odšlo novim izzivom naproti, medtem ko je Aliansa v zadnji sezoni izpadla iz 1. DOL. V želji, da bi bila ženska odbojka v Spodnji Savinjski dolini tudi v prihodnje na visoki ravni, sta se že pred mesecem dni sestala Sebastjan Cilenšek in Marjan Kumer, predsednika obeh vodilnih ženskih odbojkarskih kubov. »Sprejela sva odločitev, da se začnemo povezovati in si pomagati s prestopi igralk iz enega kluba v drugega. Prav tako sva našla skupni interes za sodelovanje in s tem ohranjanje prvo-ligaškega statusa v naši regiji. Zaradi boljših trenutnih pogojev v Šempetru sva se dogovorila, da se bo igranje v 1. DOL lažje in kakovostneje izvajalo v Šempetru in s tem status prvo-ligaša ostaja v Šempetru. Ekipa Braslovče se seli v drugo ligaško druščino, kjer bodo mlade perspektivne igralke obeh klubov nabirale bogate izkušnje in se Predsednika najboljših odbojkarskih klubov Spodnje Savinjske doline Sebastjan Cilenšek in Marjan Kumer sta podpisala dogovor o medsebojnem sodelovanju. borile za vrh lestvice. Po novem se bo ekipa imenovala Spodnja Savinjska - Aliansa,« je sodelovanje med kluboma uradno potrdil Cilenšek. »Ekipa Braslovč je v zadnjih devetih letih osvojila devet naslovov državnih prvakinj v vseh mlajših kategorijah, od mladink do mini odbojke, ter prispevala sedem mladinskih reprezentantk, ki so podirale vse rezultatske mejnike v tej konkurenci. Izgradnja ekipe, ki je dve leti kot najmlajša ekipa igrala vidno vlogo v prvi državni odbojkarski ligi in tudi v pokalnem tekmovanju, nam je v ponos, vendar je prišel čas za spremembe, naša dekleta pa odhajajo novim izzivom naproti tako doma kot tudi v tujini,« je sodelovanje komentiral Kumer in dodal: »Verjamemo, da bomo s skupnimi močmi igralsko močnejši, delo tehničnega kadra bo prineslo boljše rezultate, klubsko delo bo učinkovitejše in ne nazadnje tudi cenejše. Nekoč največja tekmeca v regiji in tudi širše zdaj združujeta moči in v sodelovanju bosta iskala nove izzive in finančno vzdržljivej-še rešitve nastopanja v državnih ligah. Igralke obeh klubov bomo združili v perspektivne ekipe, ki bodo posegale v boj za naslove državnih prvakinj v kadetski in mladinski konkurenci. Ob tem bomo dali še večji poudarek delu mlajših selekcij v kategoriji deklic, male in mini odbojke ter tako pridobili ustrezno širino, potrebno za doseganje vrhunskih rezultatov v državnih prvenstvih nižjih selekcij.« Trener Spodnje Savinjske -Alianse, ki bo nastopala v 1. DOL za ženske, bo Beno Božič. Od novih igralk bo lahko računal na Anastazijo Znidar, lani igralko Braslovč, iz Zreč prihaja blokerka Patricija Napotnik, obe sta v preteklosti že igrali za šempetrsko ekipo, iz vrst aktualnih državnih prvakinj, odboj-karic Calcita Ljubljane, pa prihaja blokerka Maja Forštnarič. S tem prestopni rok zanje še ni zaključen, saj si želijo še kakšno zveneče ime. Ekipo Braslovč, ki bo v novi sezoni igrala v 2. DOL, bo v novi sezoni vodil Ja-roš Štekl. T. Tavčar Trener Boštjan Kuhar Plesali v svetovnem pokalu Tek z mednarodno udeležbo Planinsko društvo Polzela je drugo julijsko soboto organiziralo 12. gorski tek z mednarodno udeležbo iz Andraža nad Polzelo na Goro oljko (725 m). Teka, ki je štel za štajersko-koroški pokal, se je udeležilo 61 tekačev iz raznih slovenskih krajev in Avstrije. Absolutni zmagovalec je postal Kristjan Kresnik iz Avstrije, ki je za progo, dolgo 7,3 km in s 310 metri višinske razlike, potreboval 33 minut in eno sekundo, pri ženskah pa je bila najhitrejša Mateja Mlinar iz Rečice ob Savinji, ki je progo pretekla v 40 minutah 47 sekundah. Najstarejša udeleženka teka je bila 82-letna Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca, najstarejši udeleženec pa 75-letni Vili Blatnik iz Mežice. Prvi trije v posameznih kategorijah so prejeli medalje, absolutno prvi trije pokale, vsi udeleženci teka pa spominske majice in topel Takoj po startu v Andražu nad Polzelo obrok hrane. Zmagovalci: pri moških do 29 let: Kristjan Kresnik (Avstrija); do 39 let: Tine Kukolj (Selnica ob Dravi) ..., 6. Rok Kukolj (Zalec); do 49 let: Jože Škodnik (Zagorje ob Savi) ..., 4. Miran Puc (Zalec); do 59 let: Milan Vivod (Mozirje) ..., Rafko Ate-lšek (Braslovče); do 69 let: Marjan Rihtarič (Benedik) ..., 7. Miroslav Jegrišnik (Polzela), 8. Zlatko Veselič (Petrovče); do 79 let: Marjan Ocepek (Benedikt); ženske do 29 let: Mateja Mlinar (Rečica ob Savinji); do 39 let: Iva Pajenk (Celje); do 49 let Viktorija Modrijan (Velenje); do 59 let: Erika Juvan (Slovenj Gradec); do 69 let: Erna Pudgar (Ravne na Koroškem) ., 4. Ana Praprotnik (Prebold); nad 80 let: Kazimira Lužnik (Slovenj Gradec). T. Tavčar Mladi žalski plesalki Naj a Podbrežnik in Neža Čuvan (članici celjskega Harlekina - Društva za umetnost plesa) sta na pragu poletja odlično nastopili na svetovnem plesnem pokalu (Dance world cup), ki je potekal na britanskem otoku Jersey. V finalnem delu tekmovanja, ki je potekalo med 26. junijem in 2. julijem, je sodelovalo 3 tisoč plesalcev, še prej pa v predtekmovanjih po različnih državah preko 12 tisoč plesalcev iz 38 držav. Plesali so v desetih kategorijah in štirih starostnih skupinah. Naja Podbrežnik in Neža Čuvan sta plesali v kategoriji modern & contemporary - solo, duet in skupine. Naja si je v duetu z Ajdo Šarman priplesala 10. mesto, Neža v solo nastopu 21., s soplesalkami Majo Ko-vačič, Ajdo Šarman in Živo Steiner pa s skupinsko točko odlično 7. mesto. Koreogra-finja plesnih nastopov je Andreja Šraj. L. K., foto: arhiv Harlekina Plesalke skupine Akt junior na otvoritveni paradi dogodka po mestu St. Helier; Naja in Neža sta prvi z leve. _SaAtirUsAe/.daiitte/A SPORT avgust 2016 21 V rokometnem vrhu tekmovanja mladih Izgoršek in Ulaga najboljša z lokom Mlajše selekcije so že pripravljalni del sezone začele dobro. Kadetski ekipi RK Zelene Doline Žalec (letnik 2000 in mlajše) se je pridružilo 5 rokometašic RK Nazarje (l. 2001) in skupaj so konec junija osvojile 2. mesto na mednarodnem turnirju v Makarski. Minuli vikend pa so kadetinje pod vodstvom Aleša Filipčiča osvojile prvo mesto v kategoriji l. 2000 na 3. mednarodnem rokometnem festivalu v Celju. Skupaj je ekipa na tem turnirju zabeležila 5 zmag, in sicer proti slovenski ekipi Branik Maribor ter proti ekipam iz Avstrije, Poljske in Hrvaške (Trogir). Z ekipo Trogirja se je pomerila tudi v finalu turnirja kategorije l. 2000 in mlajše ter jo premagala. Druge so bile rokometašice Trogirja, tretje pa Avstrijke. Poleg tega so kadetinje RK Zelene Doline Žalec prejele tudi dodatna priznanja, naj vratarka je postala Larisa Grebovšek, naj strelka Pina Držan, naj igralka turnirja pa Kaja Kolar. Z zmago kadetinj na turnirju v Celju se obetavno začenja tudi nova sezona RK Zelene Doline Žalec; na fotografiji kadetinje s trenerjem Alešem Filipčičem, kondicijskim trenerjem Matijo Joštom in s podeljevalcem medalj, vratarjem Urbanom Lesjakom. Ob robu Superpokala Slovenije v rokometu, v katerem sta se minuli vikend v Portorožu merili po dve najboljši članski ekipi minule sezone v Pokalu Slovenije v ženski in moški konkurenci, so podelili tudi priznanja in pokale za najboljše rokometne klube v tekmovanju mlajših selekcij v sezoni 2015/16. RK Zelene Doline Žalec je dosegel odlično tretje mesto, le točko za RK Olimpi-ja. Če bi se šteli tudi rezultati mladinske ekipe, ki jo ima žalski klub v sodelovanju z RK Nazarje, pa bi bil pred RK Zelene Doline Žalec le še ŽRK Krim Mercator. V vsakem primeru so zgodovinski rezultati žalskih mlajših selekcij v sezoni 2015/2016 plod večletnega trdega in kakovostnega dela z mladimi. RK Zelene Doline Žalec so si mesto med najboljšimi v rokometnem tekmovanju mladih zagotovile z naslovom državnih prvakinj, podprvakinj, s tretjim in petim mestom. Državne prvakinje so po odlični sezoni in domačem finalu postale mlajše deklice A pod vodstvom Tane Sutaj, ki je v lanski sezoni do tretjega mesta v ligi vodila tudi mlajše deklice B. Kadetinje so po jurišnem zaključku sezone zasedle 2. mesto za RK Ljubljana in pred ŽRK Krim Mercator, starejše deklice A so bile pete, obe ekipi pa je vodil Aleš Filip-čič. Za primerjavo z bližnjimi rokometnimi klubi - ŽRK Celje Celjske mesnine so osvojile Srednja zunanja rokometašica Anika Strnad, ki je del članske ekipe RK Zelene Doline Žalec in skupne mladinske ekipe RK Nazarje, se je z državno kadetsko reprezentanco Slovenije od 19. do 31. julija udeležila svetovnega kadetskega prvenstva v Bratislavi na Slovaškem. Anika Strnad je na vsaki tekmi svetovnega prvenstva prispevala za slovensko kadetsko izbrano vrsto vsaj gol, skupaj pa v 7 tekmah 27 golov, največ proti Egiptu, kjer je nasprotnikovo mrežo zadela kar devetkrat. 6. mesto, ŽRK Velenje pa 10. mesto. Iz žalskega kluba so sporočili, da se za rezultati skriva še mnogo več in da nikakor niso zgolj rezultat posamezne sezone, ampak kažejo na pravilnost vztrajnega kakovostnega dela z mladimi, ki je pogoj za to, da bo klub z leti lahko člansko ekipo vse bolj polnil s kakovostnimi domačimi igralkami. To dokazuje tudi čedalje plodnejše sodelovanje z RK Nazarje, kjer so v lanski mladinski ekipi skupaj sodelovale žalske in nazarske igralke in je dosegla 9. mesto, kar bi bilo skupaj z drugimi rezultati dovolj za drugo mesto na lestvici tekmovanja mladih. Sodelovanje sta kluba na pra- j"»» TEK PO ULICAH ŽALCA 2016 PREDPRIJAVE DO: 12. 9. 2016 • ZAKLJUČEK AKCIJE RAZPNIMOJAI)RA ŠPORTNA ANIMACIJA IN OGREVANJE ODPRTO ŠOLSKO PRVENSTVO V ULIČNIH TEKIH HMELJKOV TEK NAJMLAJŠIH S STARŠI OB 11.15 ŠTAJERSKO KOROŠKI POKAL MALT RACE KANA REKREATIVNI TEK NA ŽALSKO MILIJO FB: Razpnimo Jadra www.zkst-zalec.si Savinjčani imamo dva državna prvaka v lokostrelstvu v disciplini dolgi lok 900 krogov. To sta Zlatko Ulaga iz Matk, ki tekmuje za LK Žalec, in Marjan Izgoršek iz Griž, ki tekmuje za LK Šenčur. Državno prvenstvo v lokostrelstvu 900 krogov je potekalo na stadionu NK Kranj. Zlatko Ulaga je s svojim lokom (imenovanim tudi indijanski lok) med veterani zbral 672 točk in tako kot že večkrat doslej postal državni prvak. Marjan Izgoršek je v Kranju v disciplini, kjer tekmovalci stre- ljajo 3 x po 30 puščic (na treh razdaljah), osvojil 686 točk in suvereno zmagal. Nadvse uspešen pa je bil tudi na državnem prvenstvu v 3 D lokostrelstvu v Mokricah. Tekmovanja se je udeležilo 143 najboljših slovenskih 3D lokostrelcev iz 25 društev. Marjan je dosegel drugo mesto z 276 točkami, hkrati pa postal absolutni državni prvak med posamezniki v tej državni lokostrelski ligi. Enak naslov je osvojil s svojo ekipo LK Šenčur, v kateri sta bila še Dolores Če-kada in Miha Kosec. D. N. Marjan Izgoršek s tremi medaljami (za drugo mesto na tekmi, za absolutnega zmagovalca v ligi in ekipno zmago) Uspehi v ju-jitsu gu nove sezone še poglobila z močnejšim povezovanjem, izmenjavo igralk, trenerjev, predvsem pa znanja in izkušenj. V novi sezoni je treniranje starejših deklic A RK Zelene Doline prevzel Jernej Rantah, sicer tudi sekretar kluba, ki je v soboto v Portorožu prevzel pokal za osvojeno tretje mesto v tekmovanju mladih. Tana Sutaj ostaja trenerska moč pri mini rokometašicah in ml. deklicah A in B, Aleš Filipčič pa poleg kadetinj prevzema tudi vlogo trenerja mladinske ekipe, ki jo združujeta žalski in nazarski klub v okviru RK Nazarje. Tam pa bo delo z mlajšimi selekcijami okrepil tudi trener Danilo Kovačič. T. T. Uspešni mladi borci na majskem tekmovanju v Šempetru Klub borilnih veščin Fudo-shin (KBV) je v telovadnici OŠ Šempeter že maja organiziral finale Pokala Slovenije v borbah za U8, U10, U12 in U15, finale državnega prvenstva v ne-wazi za dečke (U15) in mladince ter finale turnirja v borbah za kadete, mladince in člane. Na tekmovanju so sodelovali 103 borci in borke iz osmih klubov. Organizator KBV Fudoshin se je s svojimi tekmovalci odlično odrezal in osvojil tudi ekipno zmago. Odlični so bili fudoshinovi borci tudi posamično. Na turnirju v borbah je med člani (do 94 kg) zmagal Tilen Hadolin, med članicami (nad 70 kg) pa Anja Laznik. Pri kadetih (do 66 kg) je bil najboljši Benjamin Pirnat, med mladinci (do 77 kg) pa Edi Pirnat. Na finalu Pokala Slovenije v borbah so bili prvi Filip Krajnc Klub borilnih veščin Fudoshin je bil ustanovljen leta 1999 pod imenom Ju-jitsu klub Aljesan Šempeter. Februarja leta 2012 se je zaradi širitve (poleg ju-jitsa se je klub usmeril tudi v judo ter MMA) preimenoval v Klub borilnih veščin Fudoshin Šempeter, po selitvi v sedanjo telovadnico v prostorih Kmetijske zadruge v Gotovljah pa v klub borilnih veščin Fudoshin. »V klubu se posvečamo tako razvoju oz. treniranju otrok kot tudi starejših. Zaradi položaja ju-jitsa v svetu (ju-jitsu še ni olimpijski šport) se je trenutno zelo težko z s tem športom ukvarjati profesionalno. Klub temelji na amaterskih osnovah s ciljem, da s čim manjšimi stroški omogočamo vadbo in kvalitetne treninge vsem članom. Pogoji za delo v klubu so zelo dobri. Trenutno deluje 5 skupin organizirane vadbe, 4 skupine ju-jitsa in juda ter ena skupina programa MMA (Mixed Martial Arts). V skupinah ju-jitsa trenirajo otroci od 4. do 15. leta starosti ter odrasli od 18. do 35. leta starosti. V skupini MMA pa trenirajo odrasli, tako moški kot dekleta od 15. do 35. leta starosti. Klub ima trenutno okoli 80 članov. Med njimi je tudi 5 trenerjev, licen-ciranih s strani Fakultete za šport in Ju-jitsu zveze Slovenije, ki vodijo treninge na zelo visokem kakovostnem nivoju,« je povedal predsednik upravnega odbora kluba David Štraus. (dečki, U12 do 27 kg), Luka Sirše (dečki U12 do 42 kg), Zala Kostajnšek (deklice U12 do 36 kg) in Lena Kostajnšek (deklice U15 do 52 kg). Na državnem prvenstvu v ne-wazi pa so zasedli prva me- sta Julijan Zakonjšek (dečki U15 do 50 kg), Lena Kostajn-šek (deklice U15 do 52 kg) in Benjamin Pirnat (mladinci do 69 kg). L. K., Foto: arhiv KBV Fudoshin Šahisti za pokal kobule Šahovski klub Braslovče je v sodelovanju s Turističnim društvom Braslovče v okviru 54. Dneva hmeljarjev organiziral 3. šahovski turnir za pokal hmeljske kobule. Turnirja se je v soboto, 13. avgusta, na prireditvenem prostoru v Braslovčah udeležilo petnajst občanov braslovške občine. Najboljšim trem igralcem v absolutni konkurenci ter najboljšemu članu ŠK Braslov-če so podelili pokale, najboljšim trem igralcem do 15 let pa medalje. Pokale v absolutni konkurenci so prejeli: 1. mesto Nejc Flander (7,5 točke), 2. mesto Marjan Vitanc (7 točk) in 3. mesto Ivo Brinovec (6,5 točke). V konkurenci do 15 let so medalje prejeli Bine Kočevar (1. mesto), Matej Kočevar (2. mesto) in Matic Čeh (3. mesto), pokal za najboljšega člana ŠK Braslovče pa je prejel Alen Vodovnik (5 točk). T. Tavčar 22 avgust 2016 INFORMACIJE / PISMA BRALCEV / MLADI _SaAjlnis&e/. datine/S UTRIPOV HOROSKOP OVEN V prvi jesenski mesec boste vstopili polni novih idej in načrtov, ustvarjalne energije vam ne bo primanjkovalo. Mars, vaš planet vladar, vas bo podpiral v skladnem sorodnem znaku vse do zadnjih septembrskih dni, zato le pogumno naprej! S pridnostjo in z zavzetostjo lahko lepo napredujete. Več previdnosti vam svetujemo okoli 1. in 16. v mesecu, ko bosta ob mlaju in polni luni nastopila tudi sončev in lunin mrk. V tem času ne izsiljujte v nobeni situaciji. V ljubezni bo potrebno kar nekaj prilagajanja, kar pa se bo lahko izkazalo za zelo koristno. Lahko boste razčistili s situacijo, ki je nedorečena ležala med vama. Na morje s pomočjo donacij ♦ BIK Vladavina sorodnega znaka device v prvih treh tednih meseca vam je zelo naklonjena. Vaša pozornost in delovanje bosta bolj usmerjena v preteklost in razčiščevanje starih situacij, pri čemer boste zelo uspešni. Zaradi retrogradnega Merkurja ne začenjajte do 22. v mesecu ničesar na novo, ne podpisujte pomembnejših dokumentov, pazljivost velja tudi pri dogovarjanju. Počakajte z investicijami in večjimi nakupi! Vaša vladarica Venera bo do 23. v mesecu potovala po znamenju tehtnice. Zaradi tega bo ljubezen zelo pomembna in partnerski odnosi bodo v ospredju. Marsikaj se lahko spremeni na bolje, zato se velja potruditi. Previdnost pa okoli 1. in 16. zaradi luninih men in mrkov! ♦ DVOJČKA Vaš vladar Merkur bo do 22. septembra potoval v t. i. retrogradnem gibanju. Njegova upočasnjena pot predstavlja tudi upočasnjevanje vašega napredovanja. Zato bo ta čas odličen za počitnice, če jih le lahko koristite v tem času. Osredotočite se na zaključevanje starih zadev, z uvajanjem novitet pa počakajte. Previdnost velja v času mlaja in polne lune, to je 1. in 16. septembra, ko bosta nastopila tudi sončev in lunin mrk. Saturn in Mars v opoziciji z vašim znakom predstavljata izziv in potrebo po usklajevanju nasprotij, upoštevanju norm in pravil in osredotočenje na praktične vidike življenja. ♦ RAK Težko se boste poslovili od poletja in z nostalgijo boste zrli v preteklost in dneve, ki minevajo. Čustveni in negotovi boste v času, ko bo vaša vladarica luna »mrknila«, to bo 16. septembra ob polni luni. Za ta čas velja kar največja previdnost v delovanju. Sicer bo izpostavljen tudi lunin mlaj 1. septembra, ki bo nastopil sočasno s sončevim mrkom. Po 23. v mesecu, ko bo Merkur že direkten in bo Venera prestopila v sorodno znamenje, se bo začelo zelo ugodno obdobje na čustvenem področju. Izžarevali boste posebno energijo, kar najbolje izkoristite. ♦ LEV Neverjetno pridni in delovni boste, zato boste lahko zadovoljni tudi z rezultati. Retrogradni Merkur vam jo lahko v prvih treh tednih zagode, zato večkrat preverite vse informacije in imejte tudi rezervni načrt. Ne uvajajte novosti, rešujte situacije iz preteklega obdobja, saj boste tako naredili red in prostor za kasnejše novosti. Tudi za vas velja previdnost v času obeh mrkov, in sicer ob mlaju 1. septembra in polni luni 16 septembra. Prestop Jupitra v tehtnico bo usmeril vašo pozornost v partnerske odnose, ki bodo v prihodnjem obdobju pod mikroskopom. Dobro premislite, kaj želite in s kom. ♦ DEVICA Vaš planet vladar Merkur bo v prvih treh tednih meseca retrograden in bo potoval prav po vašem znaku, zato velja energijo in napore usmeriti v zaključevanje, pospravljanje in urejanje starih zadev. Novosti naj počakajo na primernejši trenutek. Še pomembnejša je novica, da bo planet sreče Jupiter po letu dni izstopil iz znaka device in vstopil v naslednji znak tehtnice. Izkoristite zadnje dneve njegovega potovanja skozi vaš znak, še posebej tisti, ki ste rojeni v zadnjih treh dneh znaka device. V zadnjih dneh meseca boste dobili novega zaveznika v Marsu, ki bo v sorodnem znaku kozoroga prinašal ogromne zaloge moči, vztrajnosti in ambicioznosti. TEHTNICA Vaša vladarica Venera bo v prvih treh tednih potovala po znaku tehtnice. Dvojno močan pozitiven vpliv planeta ljubezni in denarja se bo zelo pozitivno odrazil v vašem vsakodnevnem življenju. Še lepša novica pa je, da vas bo 9. septembra obiskal Jupiter. Kar 12 let je trajalo, da boste ponovno deležni njegovih darov, zato dobro premislite, na katerem področju življenja želite uvesti spremembe. Ali je to menjava službe, bivanja, si želite dodatnega izobraževanja, učenja jezikov, plesov, potovanja, spoznavanja novih kultur in ljudi, ustalitve v razmerjih, če še niste vezani, itd. V ospredju bodo partnerstva in odlično jih lahko nadgradite. ŠKORPIJON Začetek jesenskega obdobja sovpada z vstopom Venere v vaše znamenje. Vidno vas bo polepšala in postavila v ospredje finančno in zasebno področje vašega življenja. V prvih treh tednih lahko marsikaj postavite na svoje mesto in naredite tako dobre temelje za vnaprej. Retrogradni Merkur vas opozarja, da počakajte z novostmi in bodite tudi sicer previdnejši pri svojem delovanju. Oba mrka, 1. in 16., bosta postregla z destruktivno energijo, povečano občutljivostjo in nihanjem razpoloženja, sončev in lunin mrk pa ne prinašata olajšanja. September bo ustvarjalen in dinamičen mesec, v tem času lahko na marsikaterem področju naredite red in si pripravite odlično strategijo. STRELEC Vaš vladar Jupiter bo po letu dni izstopil iz znaka device in 9. septembra vstopil v tehtnico. Zagotovo predstavlja njegov prestop začetek nuje po usklajevanju vseh nasprotij in iskanju harmonije na vseh nivojih. Naloga, ki ne bo najbolj lahka! Saturn, ki vas še vedno uči modrosti, bo dodal svoje, velja pa omeniti tudi Mars, ki bo poskrbel, da boste imeli več kot dovolj energije, na trenutke celo preveč. Pomembno je, da viške energije sprostite na najbolj pozitiven način, s športom, rekreacijo in zahtevnejšim fizičnim delom. Ko bo telo utrujeno, bo duša spočita! Previdnost velja v prvih treh tednih zaradi vpliva retrogradnega Merkurja ter 1. in 16. zaradi luninih men in sončevega ter luninega mrka. ♦ KOZOROG Vaš vladar Saturn končno potuje direktno, kar predstavlja konec določenih omejitev. Sicer bo potrebno upoštevati vpliv Merkurja, ki bo v prvih treh tednih meseca retrograden. Ne uvajajte novosti, ne podpisujte pomembnejših dokumentov, ne opravljajte pomembnejših nakupov. Zaradi obeh mrkov velja kar največja previdnost v času mlaja in polne lune, to je 1. in 16. septembra. Več planetov v zemeljskih znamenjih je voda na vaš mlin, zato se velja potruditi in potegniti iz vsega tisto nekaj več, kar vas je (in vas tudi bo) vedno ločevalo od okolice in vas postavljalo na posebno mesto. Težko vam bo slediti, saj boste vedno v prednosti, vzgled in vzor drugim. ♦ VODNAR Vaš vladar planet Uran bo ves mesec september v upočasnjenem retrogradnem gibanju. Tako se bodo odvijali tudi vaši načrti, ne čisto gladko in brez težav. Temu bo botroval tudi vpliv Merkurja, ki v začetku meseca prav tako ne bo direkten. Previdnost ob luninih menah 1. in 16., ko bosta nastopila tudi sončev in lunin mrk, bo nujna. Odlična protiutež vsemu bo vstop Sonca v sorodno znamenje tehtnice v zadnjem tednu meseca, še pred tem pa 9. septembra vstop Jupitra v isti znak. Življenje bo postalo veliko bolj zanimivo, slikovito in polno različnih priložnosti, ki jih velja izkoristiti. ♦ RIBI Vaš vladar Neptun je v vašem znaku še vedno retrograden, zato vse ne bo šlo gladko. 1. v mesecu bosta nastopila lunin mlaj, ki bo v opoziciji z vami, ter sončev mrk, 16. pa bo polna luna prav v vašem znaku in sočasno z luninim mrkom. Če temu prištejemo še vpliv retrogradnega Merkurja v prvih treh tednih, je jasno, da bo bolje ostajati malce zadaj in se ne izpostavljati ali siliti v ospredje. Čas bo dober za razčiščevanje in analizo, V / kako in kaj v prihodnje. V ljubezni bo strastno in zanimivo v zadnjih dneh meseca, ko bo Venera v sorodnem znamenju poskrbela za dinamiko. Privlačni in erotični boste odlično obvladovali vse okoliščine. Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). Z DPM Žalec je letovalo 142 otrok. Društvo prijateljev mladine Občine Žalec je s sredstvi, pridobljenimi na razpisu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ter s sredstvi občinskega proračuna in donatorjev organiziralo zdravstveno in socialno letovanje v Poreču. V dveh sedemdnevnih terminih je tako avgusta letovalo skupaj 142 otrok. Med njimi je 42 otrok uživalo na počitnicah brezplačno, ostalim pa je DPM Občine Žalec sofinanciralo letovanje s prispevkom od 35 do 115 evrov. Društvo je letovanje financiralo s pomočjo sredstev iz občinskega proračuna in ZZZS, svoje so prispevali številni donatorji, posamezniki, društva in podjetja, med njimi Študentski klub Žalec in udeleženke CART FIT vikenda v Preboldu pod vodstvom Stanke in Danice, je povedala predsednica DPM Občine Žalec Metoda Blagotinšek Turk in dodala: »Prostovoljci DPM Občine Žalec se bomo tudi prihodnje leto trudili organizirati vse bolj obiskovano letovanje otrok iz Občine Žalec. Zahvaljujoč donatorjem in posluhu občine za organizacijo letovanja ob morju za pogosteje obolele otroke, otroke iz socialno šibkega okolja in vse ostale otroke se skupaj z našimi vzgojitelji veselimo vseh nepozabnih doživetij z letovanja s prijatelji pod vročim soncem in v objemu slane vode.« L. K. Deveti lokostrelski tabor Udeleženci letošnjega tabora z vodjem Francem Romihom (prvi z desne) Lokostrelski klub Sokol Lo-žnica pri Žalcu je že deveto leto zapored organiziral počitniški lokostrelski tabor, ki je potekal na lokostrelskem poligonu na Ložnici. Tabora se je udeležilo 23 udeležencev iz raznih krajev Savinjske doline, večinoma iz žalske občine. Vodja je bil Franc Romih, ki je skrbel za red in disciplino v taboru, za strokovni del in usposabljanje udeležencev, ki so bili razdeljeni v dve skupini, pa so skrbeli Aleš in Andrej Simončič, Jure Doberšek in Samo Žele-znik. »Namen lokostrelskega tabora je predvsem seznaniti udeležence z lokostrelstvom kot veščino, ki omogoča tudi zdrav in ustvarjalen način preživljanja prostega časa in sožitje s samim seboj ter z drugimi ljudmi in naravo. Poleg tega je tabor tudi dobra priložnost za spodbujanje udeležencev k skupinskemu delu in medsebojnemu sodelovanju kot tudi za pozitivno doživljanje športa v naravi in sprejemanje odgovornosti za zdrav način življenja in varstvo okolja,« je povedal vodja letošnjega tabora Franc Romih, uspešen lokostrelski veteran. S programom, ki je bil razdeljen na dopoldanske, popoldanske in večerne aktivnosti, so začeli ob 7. uri. »V dopoldanskem času smo se posvečali lokostrelstvu in nadgrajevali svoje znanje, popoldanski čas pa je bil namenjen igram z žogo, lokostrelskim igram, izdelovanjem raznih puščic in druge lokostrelske opreme ter seznanjanju s teoretičnim delom lokostrelstva. V večernem času smo kurili taborni ogenj, se udeležili večernega tekmovanja z lokom in igrali razne družabne igre. Ob zaključku tabora so udeleženci pridobljeno znanje preizkusili na lokostrelskem tekmovanju s prirejenimi pravili,« nam je še povedal Franc Romih in dodal, da jim je tudi tokrat zelo dobro uspelo in z veseljem bodo organizirali jubilejni, deseti tabor. D. Naraglav Pisma bralcev Zahvala ob požaru Zahvaljujemo se gasilskim društvom Dobriša vas - Pe-trovče, Drešinja vas, Arja vas in Levec za hitro posredovanje in pripravljenost pomagati ob udaru strele v stanovanjski objekt. Družina Senica iz Arje vasi _SaAtiriisAe/.daiitte/S MLADI avgust 2016 23 Tema oratorijev Ostržek, sodelovalo blizu 400 otrok Letošnja tema oratorijev je bila zgodba o Ostržku Carla Collodija. Ob trmasti lutki, ki je iskala neuspešne bližnjice do uspeha, dokler ji ni uspelo dojeti, da je pošten in iskren način najboljša pot do sreče, so v Spodnji Savinjski dolini pod geslom Zdaj gre zares! pripravili kar sedem orato-rijev, v katerih je sodelovalo blizu 400 otrok. Najbolj množičen je bil ora-torij na Gomilskem, ki se ga je udeležilo 105 otrok iz braslov-ške občine, zanje pa je skrbelo 27 animatorjev. V tednu od 4. do 10. julija so mladi z Gomil-skega in okolice že osmo leto zapored poskrbeli za pestro preživljanje počitnic tamkajšnjih otrok. Skupaj so spoznavali navihanega Ostržka, se učili od Murna Modreca, prebirali Sveto pismo, se igrali, ustvarjali, »žurali« in obiskali ostarele. Odšli so tudi na izlet ter en dan namenili pikniku z vodnimi igrami. V Župniji Petrovče je oratorij potekal od 26. junija do 1. julija, udeležilo pa se ga je 72 otrok, za katere je skrbelo 25 animator-jev. Govorili so o vrednotah, k čemur jih je spodbudil glavni junak Ostržek, čas so si popestrili s kopanjem na celjskem kopališču, presenetili pa so jih tudi gasilci iz PGD Dobriša vas Petrovče in PGD Žalec. Šempetrskega oratorija se je med 27. in 29. junijem udeležilo 50 otrok. Spoznavali so farnega zavetnika sv. Petra, ki jih je povezoval v veliko razigrano, zvedavo, igrivo, ustvarjalno, nasmejano in prijateljsko skupnost. Župnija Griže na čelu z župnikom Jožefom Planincem in ekipo animatorjev je pripravila počitniški program za otroke že 26. leto zapored. Dva počitniška tedna so otroci preživeli na obali, že 20. enotedenski oratorij pa v Domu duhovnih vaj v Libojah. Prva dva tedna v juliju je v Ankaranu počitni-kovalo približno 130 otrok in mladih, zadnji teden julija pa se je 30 otrok udeležilo orato-rija v Libojah. Griški otroci so uživali v morskem oratoriju. V Župniji Polzela je od 10. do 15. julija obiskalo oratorij največ otrok doslej, kar 90, zanje pa je skrbelo 20 animator-jev. Vsak dan so imeli otroci na voljo osem različnih delavnic, kateheze, veliko igro in petje. Že tradicionalno so se odpravili na izlet in si ogledali ljubljanski živalski vrt. Na Vranskem se je v tednu od 25. do 31. julija sedmega oratorija po vrsti udeležilo 66 otrok, vodilo pa ga je 20 anima- torjev. Dan so začeli z dvigom zastave in s petjem oratorijske himne, sledila je predstava o Ostržku, nato pa so se pogovarjali v manjših skupinah, ustvarjali v različnih ustvarjalnih delavnicah, se preizkušali v vlogi raznašalca pošte, orientaciji in gasilstvu, iskali zaklade ter uživali v vodnih igrah. Ora-torij so letos popestrili gasilci, ki so otrokom predstavili svoje delo in nov gasilski avto. T. T. Udeleženci oratorija z animatorji in župnikom Jožetom Kovačcem na Polzeli. V Letušu 204 kg na šolarja Živahno poletje V šolskem letu 2015/16 je v tradicionalnem zbiranju odpadnega papirja sodelovalo 22 osnovnih šol, 6 podružničnih, 3 srednje šole in 5 vrtcev. Vsi sodelujoči so zbrali 603 tone odpadnega papirja, kar je 56 ton več kot prejšnje šolsko leto. Učenci POŠ Letuš so zbrali 5,5 tone starega papirja ali 204 kg na šolarja. Zaključno prireditev akcije so pripravili v Narodnem domu Celje. Dolgoletna nepremagljiva prvakinja OŠ Hudinja tudi letos ni razočarala; s 307 kg na učenca si je namreč ponovno prislužila prvo nagrado (bon za 200 EUR). Učenci so skupaj zbrali Učenci POŠ Letuš, direktor podjetja Simbio mag. Marko Zidanšek in pedagoški vodja šole Marija Grobelnik 147 ton starega papirja. Učenci OŠ Polzela so zbrali 557 kg, OŠ Braslovče pa 463 kg papirja. Med podružničnimi osnovnimi šolami je s 309 kg na učenca prvo mesto ponovno zasedla POŠ Socka, ki je zbrala 10,5 tone in si prav tako prislužila bon za 200 evrov. Na drugo mesto so se z 204 kg na učenca letos uvrstili učenci POŠ Letuš, ki so skupaj zbrali 5,5 tone in si prislužili bon za 100 evrov. T. Tavčar V Hiši Sadeži družbe Žalec so to poletje pripravili tri počitniške tabore za otroke, stare od 6 do 11 let. Vsi so bili lepo obiskani. Vsak od treh taborov je imel svojo temo. V prvem tednu od 11. do 15. julija so se otroci zabavali in ustvarjali na temo Gusarji, v drugem tednu od 18. do 22. julija na temo Kralji in kraljice, od 22. do 26. avgusta pa so risali mandale in igrali gibalne igre. Vsako jutro so nekaj časa preživeli v bližnjem parku, nato so skupaj pripravili kosilo in pekli pecivo. Obiskali so jih tudi reševalci iz Rde- Počitniški tabor v Hiši Sadeži družbe čega križa Žalec in jih naučili osnov prve pomoči, ogledali so si Rudarski muzej v Grižah in se sprehodili po Srčni poti okoli Ribnika Vrbje. T. T. 24 avgust 2016 SAVINJSKE ZGODBE _SaAMAii&be/. datine/S Spominski večer Sergeju Vučarju Olimpijsko zlato malo tudi petrovško Skoraj leto dni je minilo, odkar je ta svet nenadoma zapustil profesor in motorist Sergej Vučer iz Žalca. Že lani so se njegovi prijatelji skupaj z Gimnazijo Celje - Center, kjer je poučeval, odločili pripraviti spominski večer na njegov rojstni dan 8. julija. Organizacijo sta prevzela njegov bratranec Gregor Audič ter sošolec in motorist Samo Sadnik, ki je bil z njim tudi na njegovi zadnji vožnji po italijanskih Dolomitih. Kot sta povedala organizatorja, je dogodek nastajal spontano, brez vnaprej postavljenih okvirjev, takšen, kot je bil Sergej, odprt za debato, razumevajoč, spoštljiv, dosleden, predvsem pa velik človek. Večer se je začel s filmom, ki je prikazal Sergejevo življenje od mladih nog do prvega šolskega dne, vožnje z motorjem in druženja z dijaki, v njegovem drugem domu na gimnaziji v Celju. Kako močno sled je pustil na gimnaziji, je opisal ravnatelj Gregor Deleja, zato so se že lani odločili, da bodo dijakom Samo Sadnik, Gregor Avdič in Marjan Pader za dosežke na raziskovalnem področju podeljevali Vučerjeva priznanja. Bil pa je tudi idejni oče Kreativnega generatorja, ki pomaga mladim raziskovalcem po vzorcu startupa. Projekt je bil potrjen kot inovacijski projekt Zavoda za šolstvo in združuje tri srednje šole v celjski regiji. Zanj je bila značilna tudi glasba avstralske rockovske skupine AC/DC. Ta večer so zaigrali njegov prijatelj Marjan Pader in dijaki Gimnazije Celje - Center, zapel pa je Oktet 9. Kot sta ob koncu prvega večera povedala orga- nizatorja, je v naslovu skupine AC/DC strela, ki po navadi ob njenem udaru razdruži, v tem primeru pa je vse njegove prijatelje združila v veliko mavrično skupino ljudi, ki jim je bilo dano družiti se s Serge-jem. Zelijo si, da bi večer postal tradicionalen, da bi se razvijal morda v glasbenem, sociološkem smislu ali pa zgolj kot druženje dobromislečih. Spominski večer je sodil v sklop prireditev Poletje v Zalcu, ki jih vsako leto pripravlja Zavod za kulturo, šport in turizem Zalec. T. Tavčar Biserna zakonca Povše Zakonca Nada in France Povše iz Latkove vasi pri Preboldu sta to poletje praznovala 60 let skupnega življenja. Biserna poroka je minila brez uradne slovesnosti in ponovne obljube zvestobe. Kot sta povedala, sta si jo obljubila že pred 60 leti. Toliko večjo pozornost so jima namenili njun sin Bojan z ženo, vnuka Nuša in Aljaž ter drugi sorodniki in prijatelji, ki so se zbrali na jubilejnem slavju pri Ribniku Lesjak v Šmiklavžu pri Taboru. Zakonca Povše, oba rojena leta 1932, sta bila zaposlena v bližini svojega doma, ki sta si ga zgradila v Latkovi vasi. Zena Nada, rojena v družini Orožim v Kaplji vasi, je bila trgovka in je veliko let delala v trgovini Savinjskega magazina v Preboldu. Pri tem trgovskem podjetju iz Zalca, ki ga že dolgo ni več, je dočakala tudi upokojitev. Mož Franc, rojen v Trnavi, je bil do upokojitve zaposlen v Garantu na Polzeli, nazadnje kot vodja servisa. Z nostalgijo se spominja tistih časov, hkrati pa je žalosten, ker podjetja tako kot mnogih drugih ni več. Ves čas je bil družbenopolitično aktiven, nazadnje v stranki DeSUS, katere član je še vedno. D. Naraglav Torta za biserni praznik Po 60 letih spet skupaj V nedeljo so Grešakovi in Hajnškovi s številnimi prijatelji in krajani Petrovč pripravili sprejem za Petrovčana Andreja Hajnška, trenerja 21-letne Sare Kolak s Hrvaške, dobitnice letošnje zlate olimpijske medalje. Prav tako je Andrej Hajnšekdolgoletni trener Slovenke Martine Ra-tej, ki je prav tako nastopila na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru. Andrej Hajnšek, ki ni poklicni trener in je zaposlen v Elektru Celje, Martino Ratej v Atletskem klubu Kladivar Celje trenira že vrsto let. Martini se je nastop na olimpijskih igrah ponesrečil in se ni uspela prebiti skozi kvalifikacije. Sara, ki jo Andrej Hajnšek trenira zadnji dve leti, pa je v četrtem poskusu v finalu kopje zalučala 66,18 m in osvojila zlato medaljo. »Trener mi je kot drugi oče. Pred prihodom v Rio me je gnal, da sem izvajala neke čudne treninge, a opravila sem jih brez kakršnega koli dvoma,« je o slovenskem trenerju Andreju Hajnšku med drugim povedala hrvaška olimpijska zmagovalka v metu kopja Sara Kolak. T. Tavčar Andrej Hajnšek s svojo zlato varovanko Saro Kolak Poleg trenerja Andreja Hajnška je tudi na letošnjih olimpijskih igrah iz naše doline tekmovalo nekaj športnikov, tokrat prvič kot trenerka se jih je udeležila tudi Urška Zolnir. Judoista Grižana Rokija Drakšiča in Zalčana Mihaela Zganka ni spremljala športna sreča, izpadla sta že v uvodnih bojih. Uspešnejši pa je bil kot član šestouvrščene slovenske rokometne ekipe Blaž Blagotinšek iz Arje vasi. Krožni napadalec je bil v minuli sezoni član RK Celje Pivovarna Laško, novo sezono pa začenja v madžarskem Veszpremu. Zakonci jubilanti Jubilanti z domačim župnikom Jožetom Turinkom otni atelje Ursula odaljševaje trepalnic, nega obraza in telesa, KAVITACIJA, depilacije in masaže. Delovni čas po dogovoru na tel. št.: 070 369 660. Šlandrov trg 42, Žalec (nasproti vhoda v cerkev) Z veseljem vas pričakujemo! Leta 1956 je sedemindvajset učencev zaključilo nižjo gimnazijo na Polzeli. Po šestdesetih letih se je skupina dvanajstih sošolcev dobila na gradu Komenda, gradu, ki je bil v času njihovega šolanja razvalina. Po gradu je udeležence popeljala Lidija Praprotnik iz polzelskega TIC-a in jim predstavila zgodovino nastanka gradu, kasnejše malteške Komende. Kar nekaj zanimi- vosti iz zgodovine mogočne grajske stavbe je bilo včasih zavitih v meglo in zamolčanih. Podobno se je dogajalo tudi v šolskih klopeh, zato je bilo to srečanje pravi trenutek za odkrivanje starih simpatij, resnic in otroških doživetij. Prisrčni in nepozabni dogodki prehitro minejo, zato so se odločili, da se bodo čez leto ali dve ponovno srečali na polzel-skem gradu. T. T. Nekdanji sošolci so po šestdesetih letih nazdravili in obujali spomine. V farni cerkvi sv. Mihaela na Vranskem so se zbrali zakonci, ki letos praznujejo 5, 10, 15 ... let skupnega življenja. Med jubilanti sta bila tudi Meta in Slavko Rotar, ki letos praznujeta zlato poroko - 50 let skupnega življenja. Med mašo so zakonci obnovili zakonske zaobljube in si tudi v prihodnje obljubili zvestobo v sreči in nesreči, bolezni in zdravju. V družabnem delu pred farno cerkvijo pa so se poveselili ob kozarčku in sladkih dobrotah. T. T. _SaAtirUsAe/.daiitte/A SAVINJSKE ZGODBE avgust 2016 25 Luka ponovno na vrhovih sveta Savinjski alpinist Luka Lindič, član alpinističnega odseka celjskega planinskega društva, in Aleš Česen iz Alpskega gorniškega kluba sta pretekli mesec v himalajskem pogorju Karakorum v Pakistanu opravila vrhunska alpinistična vzpona. S tem sta še potrdila lansko leto osvojeni Zlati cepin, ki je najvišje svetovno alpinistično priznanje. Prejela sta ga skupaj s so-plezalcem Markom Prezljem (AO PD Kamnik) za vzpon po severni steni Hugshua v indijski Himalaji. Luka in Aleš sta tokratno odpravo pričela 15. junija s prihodom v Pakistan. Dva tedna pozneje sta dosegla bazni tabor pod Broad Peakom (8.047 m), ki je dvanajsta najvišja gora na svetu. Pred vzponom na vrh sta opravila dve aklimatiza-cijski turi, 12. julija pa sta kot do takrat edina alpinista v letošnji sezoni osvojila vrh. Kot je povedal Luka, pa je bila to le njuna priprava za vzpon na Gašerbrum IV (7.925 m). Naskok na Gašerbrum krojilo vreme Po osvojitvi Broad Peaka in počitku sta bila pripravljena na nov in glavni podvig njune odprave. Vreme jima žal ni bilo naklonjeno, tako da sta čakala na ugodnejšo vremensko napoved, ki ju je zanju izdeloval meteorolog Jure Jerman. »Naposled nama je vremenska napoved obljubljala kratko okno lepega vremena. Prekrat- ko za realen poizkus v desnem delu zahodne stene. Če bi čakala še dlje, bi nama kakršnokoli nadaljnjo aktivnost resno ogrozilo pomanjkanje časa, ki sva ga imela na razpolago. Tako sva sprejela ne najlažjo, a edino smotrno odločitev, da usmeriva vso svojo energijo v nekoliko lažji svet SZ grebena te gore. Začela sva prvo možno jutro lepega vremena. Ta dan sva se povzpela zgolj do ledeniškega platoja na višini 5500 metrov. Nadaljevanje vzpona so onemogočali številni plazovi, ki so pometali s snegom, zapadlim prejšnji dan. Bili so dobrodošli tudi za naju, saj so nama za naslednji dan dodobra utrdili podlago v grapi, po kateri sva se hitro dvignila do sedla 6500 metrov visoko. Tu sva pogledala na kitajsko stran gore. Naletela sva na številne ostanke fiksnih vrvi, ki so jih tu napele in pustile prejšnje, sicer maloštevilne odprave. Res je ogromna škoda skaziti goro s takšnim načinom osvajanja. Še posebej ob prelomu tisočletja, ko bi moralo biti takšno plezanje že del zgodovine, a še vedno v veliko primerih ni,« poudari Luka. Še ena zmaga nad vremenom in vrh V Himalaji se vreme hitro spreminja in marsikakšen vzpon propade. Luka in Aleš sta se tega dobro zavedala in tako sprejemala najbolj optimalne odločitve, kot se je izkazalo pozneje. »Najin drugi bivak na gori sva postavila okoli 6700 m visoko v zavetju serakov (visokih ledenih gmot, op. p.), čeravno se to sliši paradoksalno. Tretji bivak je bil bolj oddaljen kot sva načrtovala. Znova naju je upočasnilo naporno gaženje, ki je na trenutke izgledalo že tragikomično. Tehnično težavnejši deli so nama šli hitreje, bili so preprosto lažji. V lažnem zavetju ogromne krajne zevi vršnega snežišča severozahodnega pobočja sva si vkopala šotor, ki naju je za silo obvaroval pred večino zunanjih neprijetnosti. Ponoči je začelo snežiti. Slabo vreme je tokrat prehitelo Jer-manovo napoved in naju. Dobršen del naslednjega dneva sva plezala v sneženju. Kakšno uro rahlem, kakšno presneto močnem sneženju. Počasi je postalo jasno, da se bova glavnemu vrhu morala odpovedati. Še severni vrh je postal vprašljiv, a ko sva se mu bližala, se je motivacija dvignila in nama dala novih moči. Megla se je za kratek čas umaknila. Ravno dovolj, da sva imela na vrhu sonce, razgled in nekaj časa za oddih. Potrebovala sva ga, saj je bil sestop do šotora, ki naju je zasut čakal v krajni zevi, potekal ob visoki koncentraciji in slabi vidljivosti. Tudi ravno sveža nisva bila več. Ne po vonju, ne po videzu in ne po občutku. Še mnogo stra-šnejši je bil naslednji dan. Dva vertikalna kilometra globokega novega snega, kložasti in pršni plazovi ter občasno nična vidljivost so od naju terjali vse, kar znava in zmoreva. Ko sva bila ob petih zjutraj naslednjega dne končno prvič na varnem (na 5500 metrov) in sva se ulegla v na hitro postavljen šotor, sva v trenutku zaspala.« Nekaj dni zatem se je odprava končala, Aleš in Luka sta se domov vrnila 8. avgusta. Vesela in zadovoljna sta z doseženim, saj je bila njuna odprava oziroma naveza tretja po vrsti, ki se je uspela po treh desetletjih (leta 1986 avstral-sko-ameriška naveza) povzpeti po severozahodnem grebenu na vrh Gašerbruma IV. Na tej gori je leta 1995 v snežnem viharju za vedno ostal izvrsten alpinist Slavko Svetičič, tako da je letošnji vzpon Luke in Aleša lahko posvečen tudi spominu nanj. D. Naraglav Luka Lindič, 27-letni krajan KS Galicije, se z alpinizmom ukvarja od leta 2006. Prvih nekaj let je potrpežljivo zbiral kilometre v klasičnih smereh gora Kamniško-Savinjskih in Julijskih Alp. To mu je prineslo naslov najperspektivnejšega mladega alpinista leta 2008, leto pozneje po dosežkih v indijski Himalaji pa tudi naslov najuspešnejšega slovenskega alpinista leta 2009. Tisto leto je s soplezalci preplezal tri nove zahtevne smeri na Baghiratije IV, III in II. Njegovi podvigi so se stopnjevali leto za letom in lani pripeljali tudi do osvojitve najvišjega alpinističnega priznanja na svetu Zlati cepin. Savinjčan na Kitajskem Srečanje po 50 letih Luka in Aleš ob osvojitvi severnega vrha Gašerbruma IV Luka na severozahodnem grebenu Gašerbruma IV S srečanja po petdesetih letih Pred časom so se srečali sošolci, ki so pred petdesetimi leti končali šolanje na celjski strojni tehnični šoli, večinoma so bili Savinjčani. Po petdesetih letih so se zbrali tam, kjer so se šolali, le da so bili tokrat namesto mla-deničev sedemdesetletniki. Obujali so spomine na šolska leta, spomnili pa so se tudi treh profesorjev, njihovih razrednikov, ki so še posebej zaznamovali njihovo šolanje. To so bili že preminuli Jordan, Tovornik, ki se zaradi bolezni srečanja ni mogel udeležiti, in Januš, ki je Fontana Zeleno zlatoS www.turizem-zalec.si . Polzelan Peter Zupanc, scenarist in pisec, ki že vrsto let redno pokriva film za celjski NT&RC, od leta 2010 naprej bolj ali manj redno živi v avtonomni pokrajini Guangxi na jugu Kitajske, v glavnem mestu Nanningu. V sredo, 20. junija zvečer, je v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predaval o življenju v svojem drugem domu. Predavanje je pospremil s čudovitimi fotografijami in seveda z izkušnjami, ki jih občasni popotnik ne more doživeti. Zupanc je potoval po mnogih krajih Kitajske, a njegova posebnost je jug in obiskovanje tamkajšnjih narodnostnih manjšin. Zhu-ang, Yao, Miao, Yi, Jing, Shui, Mulam, Maonan, Gelao, Hui ... Leta 2013 je objavil knjigo Obešanje zmajeve glave, zbirko potopisov o tem delu Kitajske. Zadnja tri leta je na Kitajskem poučeval angleščino v tečajni šoli Better English, zdaj pa poučuje angleščino na Univerzi za nacionalnosti ali Min-Zu University v Nanningu. T. T. bil v njihovi sredini. V generaciji je bilo precej Savinjčanov, ki so jih kot strokovni kader razgrabila podjetja in vsi po vrsti so zasedali odgovorna delavna mesta, nekateri pa so nadaljevali s študijem. Na srečanju so pogrešali številne sošolce, saj se jih je skoraj polovica že poslovila. T. T. UHIFORIST PRODAJALNA NOVA' KOLEKCIJA JACK WOLFSKIN JESEN/ZÎMA 2016/17 ■ pfann^r? H^X pewag Peter Zupanc NUDIMO VAM HITER IN UGODEN SERVIS VSEH VRTNIH STROJEV IN MOTORNIH ŽAG. PAN TIM d.o.o. | Industrijska cona Latkova vas 81d, 3312 Prebold T: 03 777 14 23 | M: 051 665 566 | E: trgovina@umforest.si | www.uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.00-17.00, sobota: 7.00-12.00 26 avgust 2016 NASA DEDIŠČINA _SaAjlnis&e/. datine/S Spominski razstavi Ob 100-letnici obnovili kapelo Sorodniki in nekateri udeleženci ob prenovljeni kapeli v Šmiklavžu nad Taborom Zgodovinska fotografija v spomin na novo mašo Franca Groblerja Predzadnji avgustovski petek je bilo v razstavno-pri-reditvenem prostoru Doma kulture Svoboda Griže zelo praznično. Razlog za to sta bili razstavi, posvečeni 60-le-tnici gradnje tamkajšnjega kulturnega doma in 50-letni-ci zaprtja Rudnika Zabukovi-ca. Prireditev je vodila Olga Markovič, ki je poskrbela tudi za del kulturnega programa. Dobrodošlico je vsem zaželel predsednik Sveta KS Griže Marjan Vodeb, o razstavi in obletnicah pa sta zbranim spregovorila predsednica KD Svoboda Griže Lilijana Jančič Ježovnik in predsednik Etnološkega društva Srečno dr. Jože Hribar. V svojih govorih sta izrazila veselje in zadovoljstvo nad postavitvijo razstave, nato pa posegla v zgodovino, v čas gradnje doma oziroma zaprtja rudnika. Rudnik Zabukovica je namreč več kot stoletje in pol (161 let) dajal delo in zaslužek številnim domačinom in okoliškim prebivalcem. Kot je povedal Jože Hribar, je zabukovški premogovnik v letih svojega delovanja (od 1799 do 1966) pridobil 3,2 milijona ton kakovostnega premoga. Zanimiv in presenetljiv pa je tudi podatek, da je po zaprtju rudnika v zabukovški in pod-kamniški kadunji ostalo še 4,4 milijona ton zalog premoga. O zaprtju premogovnika, ki je pred tem posloval z izgubo, rudarji pa so delali v težkih delovnih pogojih s pogostimi udori vode, je Hribar prebral sklep izredne seje delavskega sveta v Montani Žalec, pod okriljem katere je takrat deloval premogovnik. »Seja je potekala v mali dvorani Doma Svobode Griže. Na seji je bil sprejet sklep št. 1: Z 22. 7. 1966 se ukine jamski obrat (premogovnik) Zabukovica. S tem dnem se odpravi tudi enota tega obrata in preneha funkcija organov upravljanja in pomožnih organov navedene delovne enote.« Tako se je potem V soboto, 20. avgusta, je bilo na dvorišču muzejske zbirke Prebold skozi čas v Dolenji vasi, kjer deluje v teh poletnih mesecih turistično-informacijski center, preko leta pa tudi kmečka tržnica, zelo prijetno. Razlog za to je bil dogodek, ki sta ga skupaj pripravila Zgodovinsko in narodopisno društvo Prebold in skupina Prijatelji 6 Še iz Šešč. Slednja se je namreč odločila, da bo ves svoj bogati arhiv izročila v hrambo ZND Prebold in s tem obogatila muzejsko zbirko. Arhiv, ki vsebuje vse tiskano in posneto gradivo o simpozijih o ljudski glasbi, slikovno gradivo prireditev skupine, iz- tudi zgodilo, je pojasnil Jože in dodal: »Ta razstava prikazuje le nekaj utrinkov pred zaprtjem rudnika in po njem. Naše društvo pa hrani v rudarskem muzeju množico gradiva, od rudarske zbirke, zgodovinskih dokumentov in fotografij do novejšega gradiva, izdelanega do danes, to so knjige, izviri naše dediščine, etnografski filmi itd. Razveseljivo je tudi to, da umetniki ustvarjajo likovna dela na rudarsko tematiko, že kar nekaj študentov pa se je lotilo izdelati diplomsko delo s področja rudarske dediščine, trenutno pripravlja diplomo Kristina Jazbec, in sicer na temo Ženske pri rudniku,« je med drugim še povedal Hribar in dodal, da so razstavo naslovili 50 let kasneje. To obdobje je v pripovedni pesnitvi predstavil njihov »kamerad« Vinko Petek, ki žal ni dočakal tega trenutka, saj so se pred kratkim za vedno poslovili od njega. V nadaljevanju slovesnosti, ki jo je bogatila glasba Ubranih strun, je o 60-letnem jubileju gradnje tamkajšnjega kulturnega doma spregovorila Lili-jana Jančič Ježovnik in poudarila, da kulturnih prosvetnih društev takoj po osvoboditvi še ni bilo. Vse delo je potekalo v okviru takratnih odborov OF, sindikalne podružnice premogovnika, organizacij AFŽ in mladinskih aktivov pod vodstvom SKOJ. Prireditve so potekale v Piklovi dvorani v Gri- dane zgoščenke in videospote, je predsednici ZND Prebold Nuši Stergar predal vodja skupine Zvone Babič. Pred tem je predstavil njihovo dosedanjo delo, ki je zajeto tudi na šestih zgoščenkah z naslovi Predica, Spomini, Podhomski graben, Micka in šajtrga, Vaška veselica in Nagajiva luna, ki so jo izdali lani. Poleg zgoščenk so tu še trije videospoti Vaška veselica, Žetev in spot, ki so ga posneli ob 10-letnici na temo pesmi Micka in šajtrga. Ob tej priložnosti so člani skupine Prijatelji 6 Še tudi zapeli, prireditev pa sta popestrila folklorna plesalca FS Grifon Šempeter Maja in Alojz Zago-ričnik. žah, vendar je bogato kulturno prosvetno življenje, ki je bilo pestro že pred vojno, potrebovalo večji prostor. Leta 1948 so začeli z gradnjo zadružnega doma, ki naj bi imel dvorano z odrom, v prizidku pa še trgovino in gostilno. Pri gradnji so s prostovoljnim delom pomagali mladi in stari. Pozimi leta 1948 so gradnjo ustavili. Kar dve leti so zidovi doma ostali nedograjeni. Z gradnjo so nadaljevali leta 1951. Da so lahko dom pozidali in pokrili, jim je na pomoč s sredstvi priskočila Kmetijska zadruga Griže, delo pa je vodil Rafko Funkl. Sodobno so uredili oder in prizidek k odru. Dom so leta 1956 dokončali s pomočjo Občine Žalec. Dve leti prej pa je nastalo Delavsko prosvetno društvo Svoboda Zabukovica, ki je dom dobilo v upravljanje. Dve leti pozneje je bil s pomočjo Rudnika Za-bukovica zgrajen še prizidek, v naslednjih letih pa so uredili razsvetljavo, podstrešje in ostalo. Vse to je bilo potrebno vzdrževati, obnavljati, nazadnje pa so dom obnovili pred leti, ko je dobil novo fasado in streho. Prireditev se je začela z glasbo Ubranih strun in tako se je končal tudi njen uradni del. Prijetno je bilo tudi ob ogledu razstave in dobrotah, ki so jih za to priložnost pripravile članice društva podeželskih žena ter etnološkega in kulturnega društva. D. Naraglav Zvone Babič med uradno predajo arhiva predsednici ZND Nuši Stergar Nuša Stergar je ob koncu povedala, da si v društvu želijo, da bi se za podoben korak glede ohranjanja gradiva odločila tudi druga društva v občini. D. N. V Šmiklavžu nad Taborom, v neposredni bližini lovske koče LD Tabor, stoji domačija Groblerjevih, po domače Strmškovih. Na njej se je 1892 rodil Franc Grobler, poznejši duhovnik in žrtev II. svetovne vojne, usmrčen v zloglasnem taborišču NDH v Jasenovcu. Nanj so se sredi prejšnjega meseca, ob sto letnici njegove prve maše, spomnili njegovi sorodniki in številni drugi občani taborske občine. Franc Grobler je v svojem življenju pustil neizbrisne sledi, kjer koli je živel. Njegovo sto letnico mašniškega posvečenja je zdajšnji gospodar, prav tako Franc Grobler, kronal z obnovo in ponovnim blagoslovom družinske kapele, ki stoji tam že veliko desetletij. Domači so poskušali izvedeti, kdaj in v kakšen namen je bila postavljena, a niso nikjer našli podatkov, ki bi verodostojno govorili o njeni postavitvi. Pred kapelo, ki stoji na mestu s čudovitim razgledom na Tabor in velik del Savinjske doline in hribovja vse tja do Avstrije, je 17. julija potekala spominska slovesnost, ki jo je vodil duhovni pomočnik prof. Lojze Pirnat in blagoslovil obnovljeno kapelo. Pomagal mu je študent teologije Matic Lesjak, ki bo čez dve leti prejel mašniško posvečenje in bo novomašnik v domači cerkvi sv. Jurija. O postopku obnove kapele in ljudeh, ki so s svojim delom pomagali uresničiti zadano nalogo, je zbranim spregovoril gospodar Franc Grobler, ki se je vsem zaslužnim zahvalil za pomoč pri obnovi, vse udeležence pa je povabil na druženje na svojo domačijo. Zbrane je nagovoril tudi župan Občine Tabor Anton Grobler (ki ima tukaj tudi svoje korenine, saj se je na Strmškovi domačiji rodil njegov oče) in čestital domačim za obnovo kapele, s ponosom pa je povedal, da s te domačije izvira tudi njegov oče in je zato še toliko bolj vesel spomina na sto letni jubilej nove maše njihovega prednika, ki mu je bila posvečena tudi duhovna pesem, ki jo je zbranim zapel prav tako sorodnik, solopevec in tenorist ter vitez vina Jože Grobler iz Maribora. Blagoslovu je sledilo pestro dogajanje na dvorišču domačije in pod kozolcem, kjer je bilo poskrbljeno za jedačo in pijačo. D. Naraglav Franc Grobler - človek idej in akcije Rodil se je 25. novembra 1892 kot sin mame Marije in očeta Jerneja, ki sta imela devet otrok. Franc je šel v gimnazijo in nato v bogoslužje. V mašnika je bil posvečen 2. julija 1916, štirinajst dni kasneje pa je bil v domačem kraju novomašnik. Kaplanoval je najprej v Solčavi, nato v Velenju in Braslovčah, kjer je kot navdušen posnemovalec idej slovenskega voditelja dr. Janeza Kreka ustanovil kmečko zvezo. Bil je tudi odličen čebelar. Od 1. oktobra 1928 do 1. januarja 1933 je bil kaplan v Gornji Radgoni. Delo s čebelami je nadaljeval tudi po tem, ko je leta 1933 postal župnik pri sv. Barbari v Halozah. Tu mu je najprej gospodinjila mama, zatem pa nečakinja Helena. Kot piše kronist, je Grobler od leta 1937 do 1941 z veliko energijo, s spretnostjo in požrtvovalnostjo deloval predvsem na gospodarskem polju. Najprej je spremenil način gospodarjenja na nadarbinskem posestvu okoli župnišča. Iz pretežno živinorejskega tipa gospodarstva, ki mu je bila osnova travništvo, je ustvaril mešani poljedelsko-živinorejski tip. V ta namen je obsežne travnike spremenil v njive. Še prej pa je zaradi močno zamočvirjenih tal začel z obsežno akcijo regulacije vodotoka Bela, ki je ob vsakem močnejšem deževju preplavljal njive in travnike. Ustanovil je poseben odbor in za pomoč zaprosil bansko upravo v Ljubljani, ki mu je ugodila in poslala strokovnjake ter podelila izdatno denarno podporo. Leta 1938 je poleg vrta na travniku zasadil sadna drevesa in ustanovil podružnico sadjarskega in vrtnarskega društva ter društvu prepustil v uporabo kos nadarbinskega zemljišča za gradnjo sušilnice sadja. Največji pomen za gospodarski napredek Haloz pa je bila ustanovitev vinarske zadruge. Iz skromnih začetkov se je razvila mogočna zadruga, ki je na Ptuju nakupila ustrezne kleti in inventar in je pozneje prenesla svoj sedež na Ptuj. Leta 1939 in 1940 je Grobler deloma lastnoročno zasadil vinograd na Humu v Gradiščih. Po prihodu Nemcev na Štajersko je bil že 17. aprila 1941 prijet, dva dni pozneje pa je bil s prvo skupino slovenskih duhovnikov odpeljan čez mejo na Hrvaško. Kot pravijo viri, ga je tam, po daljšem iskanju službe po župniščih, k sebi vzel župnik Marcel Novak iz Tuhlja, ki je bil hud nasprotnik ustašev, ki so takrat zavladali na Hrvaškem. Tamkajšnje vernike je učil slovenske pesmi, ki so jih prepevali ob raznih priložnostih. Očitno so za to zvedeli ustaši in ga 7. septembra 1942 aretirali in odpeljali v varaždinski zapor. Pri zaslišanju so mu očitali, da je v Tuhlju sodeloval pri tamkajšnji »republiki«. Župnika se niso upali zapreti, zato so se znesli nad njegovima slovenskima kaplanoma. Izročili so ju Nemcem in 20. septembra 1942 je bil Grobler poslan z drugimi slovenskimi duhovniki v koncentracijsko taborišče Jasenovac, kjer je bil 17. oktobra umorjen. Njegovo izmaličeno truplo je menda videl plavati v Savi župnik Pohra-ški, a ga ni mogel pokopati. D. N. Arhiv Prijateljev v hrambo muzeju _SaAurUs&e/.daiitte/A NAŠA DEDIŠČINA / NAGRADNA KRIŽANKA avgust 2016 27 STANE: igralec Potokar OMELA: ptičji lim ZGOREC: zgornji veter KOZAK: slovenski matematik PATOS: gorečnost SINERAMA: način snemanja filma USEK: cesta v skalo SAP: del Grosuplja Nagradna križanka »ZKŠT Žalec « Rešitev križanke objavljene v junijski številki Utripa: AVTO-SERVIS-RONA-MOTORNA-OLJA-MOBIL-NAPOLNITE-KLIMO-ZA-VROČE-POLETJE-VISOKA-KAKOVOST-PO-UGODNI-CENI. Izžrebani nagrajenci: 1. Marcel Cilenšek, Matke 76 a, Prebold; 2. Kristina Fik, Zabukovica 18 b, Griže; 3. Nanika Cvikl, Glavni trg 51, Polzela. Nagrajence bo o nagradi obvestilo podjetje, ki podarja nagrado. Pokrovitelj križanke v tokratni številki časopisa je ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 19. 9. 2016. Svet Vrtci Občine Žalec, Prežihova ulica 2, 3310 Žalec v skladu s 35. členom Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP) in 58. členom ZO-FVI (Uradni list RS, št. 16/07) - uradno prečiščeno besedilo (ZOFVI - UPB5), 36/08, 58/09, (64/09,65/09 popr.), 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 2/15 odl. US: U-l-269/12-24 in 47/15; v nadaljevanju: ZOFVI ter sklepa 8. redne seje Sveta Vrtci Občine Žalec z dne 21. 6. 2016 razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07) - uradno prečiščeno besedilo, (ZOFVI-UPB5), 36/08, 58/09, (64/09, 65/09 - popr.), 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 -ZPCP-2D, 2/15 odl. US: U-l-269/12-24 in 47/15; v nadaljevanju: ZOFVI). Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predvideni začetek dela bo 1. 1. 2017. Delo na delovnem mestu ravnatelja se opravlja polni delovni čas. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Za čas mandata bo z njim sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu (če ravnateljskega izpita kandidat nima, si ga mora pridobiti najkasneje v enem letu po začetku mandata), delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku) pošljite v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov: SVET Vrtci Občine Žalec, Prežihova ulica 2, 3310 Žalec, z oznako "Prijava na razpis za ravnatelja". Kandidat mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje, lahko pa predloži kratek življenjepis. Vloga bo štela za pravočasno, če bo dostavljena na sedež vrtca oz. s priporočeno pošiljko oddana na pošto do 10. 9. 2016. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. V besedilu razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. Svet Vrtci Občine Žalec Fontana Zeleno zlato Od &>.j). 2016! Fontana Zeleno zlato je poklon hmeljarski dediščini Spodnje Savinjske doline in Žalca, ki je središče hmeljarstva v naši državi. Na fontani bodo za pokušino piva, ki vsebujejo slovenski oziroma štajerski hmelj. Za pokušino piva na fontani je poseben vrček oblikoval priznani industrijski oblikovalec in častni občan Občine Žalec Oskar Kogoj. Izdelali so ga v Steklarni Hrastnik. Kupili ga boste lahko v TIC-u Žalec, Trgovinici Zeleno zlato, Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije in v nekaterih gostinskih lokalih v Žalcu. Postopek pokušine piva na fontani: OB PRISOTNOSTI POOBLAŠČENE OSEBE Z AVTORIZACIJSKO KARTICO SE BODO IZ NOTRANJOSTI DVIGNILE TOČILNE NAPRAVE. VRČEK S ČIPOM BOSTE POSTAVILI POD TOČILNO NAPRAVO, TA GA BO ZAZNALA IN POSTOPEK TOČENJA BO AVTOMATSKO STEKEL. Fontana Zeleno zlato bo odprta do 31.10. ZJ > TO !_ "D N 0 "D O >W _C0 O JZ o Š 0 0 C 1_ 0 E o 0 k_ CL ni ra N o o. o 0 CD "D N ca M 1_ 0 —1 m "c m Žalec lnforrriacije: TIC Žalec, Šlandrov trg 25, 03 710 04 34, www.zkst-zalec.si,www.turizem-zalec.si ' OBJEMU ZELENEGA ZLATA 28 avgust 2016 ŽIVIMO Z ZEMLJO _SoAtlnis&e/. datine/S 54. praznik slovenskih hmeljarjev v Braslovčah Slovenski hmeljarji so drugo avgustovsko nedeljo v Braslovčah slavili svoj 54. praznik. Prireditev, ki jo je spremljalo vroče poletno vreme, je pripravilo Turistično društvo Braslovče v sodelovanju z Občino Braslovče in Društvom hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Praznovanje s pisanim sprevodom skozi trg Braslov-če na prireditveni prostor je pospremila velika množica ljudi, za eno leto so imenovali novo hmeljsko princeso, 22-letno študentko ekonomije Evo Omladič z Ložnice pri Žalcu, in starešino, 58-letnega hmeljarja Janeza Serdonerja iz Zgornjih Grušovelj. Organizatorji so ob tej priložnosti poskrbeli za več spremljevalnih prireditev, na stojnicah pa je bilo mogoče kupiti marsikaj. Že dopoldne so na slavnostni seji v dvorani Doma kulture Braslovče govorili o hmeljarstvu in tudi na srečanju hmeljarskih starešin in princes ter številnih gostov. Zbrane so nagovorili predsednik Društva hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije Janez Oset, braslovški župan Brani-mir Strojanšek, žalski župan Janko Kos in taborski župan Anton Grobler, predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, v imenu Kmetijsko-goz-darske zbornice Slovenje njen podpredsednik Marjan Golav-šek, Vesna Čuček s KGZ Celje in drugi. V nadaljevanju sta o delu društva in svojem delu govorila dosedanja princesa Ana Zupanc in starešina Alojz Jelen. 78 ha več hmeljišč Zbranim je spregovorila tudi svetovalka in specialistka za hmeljarstvo Irena Friškovec. Med drugim je povedala, da po podatkih RKG pridelujejo hmeljarji letos hmelj na 1484 ha, od tega je 143 ha prvoletnih nasadov, premen je 293 ha, 109 hmeljarjev ima hmeljišča v obdelavi, še nekaj pa jih ima samo premene. Glede na lani so se površine povečale za 78 ha. Letošnje leto so zaznamovali sneg in nizke temperature na začetku rasti, potem pa je bilo vreme dokaj ugodno za rast in razvoj hmelja. Pridelavo so motili veter, toča in neurja. Prva toča je že maja prizadela hmeljišča na območju Ptuja, junija nasade v Podgorju pri Slovenj Gradcu in tudi v Savinjski dolini. Zaradi zelo močnega neurja v začetku avgusta pa je veliko rastlin popadalo na tla, nekaterim hmeljarjem tudi več kot deset tisoč. Te rastline so morali hmeljarji hitro ponovno obesiti, kar seveda pomeni dodatne stroške pri obdelavi, manjši pa bo tudi pridelek. Trenutni pogoji so ugodni za razvoj storžkov in upajo lahko na normalno letino. Nova princesa in starešina Osrednja prireditev se je začela s povorko skozi trg Braslovče do prireditvenega prostora. Na čelu so bili člani Steyr kluba iz Savinjske doline, sledili so jim člani Konjeniškega društva Mustang Gomilsko, godba in mažoretke Pivovarne Laško. Z vozovi so se pripeljali tudi starešine in princese ter gosti. Koz zadnji so se na vozovih pripeljali člani Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline, ki so poskrbeli za prikaz nekdanjih hmeljarskih opravil. Dogajanje je doseglo vrhunec s predajo starešinstva in z imenovanjem princese ter zdravico s pivom. Obred je vodila Martina Zupančič, ob sprejemu »hmelj-skega mačka« pa je novi starešina Janez Serdoner poudaril, da si bo skupaj s princeso Evo Omladič prizadeval slovenske hmeljarje zastopati častno povsod, kamor ga bodo povabili. Pred družabnim delom so zbrane nagovorili tudi predsednik Turističnega društva Braslovče Branko Ribizel, žu- I__iS_\¿L__ S slavnostne seje pani Občine Braslovče Brani-mir Strojanšek, Občine Tabor Anton Grobler in Občine Radlje ob Dravi Alan Bukovnik, v imenu Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenje podpredsednik Marjan Golavšek in v imenu Pivovarne Laško Union Matej Oset. V igrah, obiranju hmelja in mimo ovir do piva so zmago slavili mladi iz Tabora, drugi so bili Polzelani, tretje mesto pa je zasedla ekipa Grušovlje- -Roje. Za veselo razpoloženje je skrbel Ansambel Roka Žlindre. V okviru praznovanja so pripravili ribiško tekmovanje za pokal hmeljarske kobule, šahovski turnir in turnir v odbojki na mivki. T. Tavčar Državno prvenstvo mladih ribičev Ribiči za pokal Mladi ribiči na preserskem ribniku Ribiška družina Šempeter je za mladinske kategorije U14, U18 in U23 organizirala državno prvenstvo v lovljenju rib s plovcem, ki se ga je udeležilo 42 tekmovalcev iz 16 ribiških družin Slovenije. Tekmovanje je potekalo na ribniku Preserje v braslovški občini, s seštevkom dveh tekem pa so dobili letošnje državne prvake. Patrik Čož (RD Grosuplje) je postal državni prvak v kategoriji U14, Urška Žonta (RD Radeče) v kategoriji U18 in Miha Jezovšek (RD Celje) v kategoriji U23. Ribiško družino Šempeter sta na tekmovanju zastopala Rok Košenina, ki je v kategorij U18 zasedel peto mesto, in Luka Grivec, ki je v kategoriji U14 pristal na trinajstem mestu. Odličja sta mladim ribičem podelila predsednik RD Šempeter Boštjan Zagožen in sekretar Ribiške zveze Slovenije Igor Miličič. Ribiška družina Šempeter je lani praznovala 60-letnico delovanja, kar jo uvršča med začetnike organiziranega ribolova na Slovenskem. Trudijo se, da bi šempetrski ribolovni okoliš, ki poleg ribnikov Preserje zajema tudi Savinjo med Letušem in Petrovčami, Bolsko, Motnišnico, Ložnico, Braslovško jezero in ribnik v Preboldu, ohranili tudi za prihodnje generacije. T. Tavčar Ribiška družina Šempeter je v sodelovanju s Turističnim društvom Braslovče pripravila tekmovanje v lovu rib s plovcem za Pokal hmeljske kobule. Pokal so prvič izvedli ob Braslovškem jezeru. Na tekmovanju, ki je prvo avgustovsko nedeljo potekalo kar štiri ure, je nastopilo 28 ribičev iz vse Slovenije. Največ uspeha je imel Vlado Karalič iz RD Prebold, ki je ulovil 5 kg rib, na drugo mesto se je uvrstil Frenk Lukner iz RD Šempeter s 4 kg rib, na tretje pa Monika Drame iz RD Velenje z 2 kg ulovljenih rib. Predsednik TD Braslovče Branko Ribizelj in predsednik RD Šempeter Boštjan Zagožen sta najboljšim trem podelila pokale z vzorcem hmeljske kobule. T. T. ODKUP HRASTOVE HLODOVINE 041 420 111 041 954 206 AIDA, d.o.o., Prekopa 3, Vransko 3C DimpleX Kvaliteta iz Nemčije že 40 let! TOPLOTNE ČRPALKE Izberite poceni ogrevanje in preizkušeno kvaliteto po slovenskih cenah! ueiiuvuu ugodna rešitev Ena najtišjih toplotnih črpalk na trgu Izkoristite toploto zemlje ali podtalnice * zmanjšajte stroške ogrevanja do 70% * izkoristite subvencije od 1o0o do 2500 € * enostavno ogrevanje - brez dela in čiščenja * dolga življenska doba toplotih črpalk * izjemno tihe izvedbe toplotnih črpalk zrak/voda, zemlja/voda in voda/voda * izvedba na ključ od toplotnega vira do kotlovnice * enostavno upravljanje Pokličite takoj na 031 396 623 in si uredite poceni ogrevanje še letos! Če pokličete v 5-tih dneh vas čakajo posebne ugodnosti! Ekofrank d.o.o. info@dimplex.si, www.dimplex.si _SaAtiriisAe/.daiitte/S KRONIKA / INFORMACIJE avgust 2016 29 MALI OGLASI NUDIM NEGO IN POMOČ na domu. Info.: 040 658 555 (Duška) NUDIM NEGO NA DOMU starejšim in pomoči potrebnim. Info.: 041 821 218 (Mateja) ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPOSTELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555 TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 PESTRA PONUDBA KMETIJSKE MEHANIZACIJE, zastopstvo gozdarskih strojev Kotschenreuter, prodaja traktorjev, delovnih strojev in priključkov iz zaloge in po naročilu. Info.: www.merks.si, 03 809 0008 Po simbolični ceni PRODAM MOŠKO KOLO na prestave. Info.: 031 734 139 KLASIČNA IN ŠPORTNA MASAŽA. Pri nas ali pri vas doma. Rezervirajte si termin na 041 254 640. Moja masaža, Gregor Jeram s. p., Prebold. KINOLOŠKO DRUŠTVO PLUTON organizira začetni, nadaljevalni tečaj šolanja psov, malo šolo in tečaj v Agilitiju. Dobimo se v četrtek, 1. 9. 2016 ob 18. uri na vadbišču Ložnica pri Žalcu. Informacije po telefonu: 041 405 079 (Ivek), 031 579 614 (Polonca) in na spletu: www.kd-pluton.si ali solanje@kd-pluton.si Ljubitelji psov vabljeni! @ 03/712 12 80 S zkst.utrip@siol.net www.zkst-zalec.si/utrip OBČINA ŽALEC o b j a v l j a JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM 1. Predmet razpisa: Oddaja neprofitnih stanovanj Občine Žalec v najem, ki bodo v času veljavnosti prednostnih list izpraznjena, zgrajena ali na novo pridobljena v letih od 2017 do 2020. 2. Splošni pogoji, ki jih morajo prosilci izpolnjevati, so: - državljanstvo Republike Slovenije in stalno prebivališče na območju Občine Žalec; - da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj s prosilcem uporablja stanovanje, ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino, ali lastnik oziroma solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki presega vrednost 40 % primernega stanovanja; - da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja; - da se mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v letu pred razpisom za dodeljevanje neprofitnih stanovanj gibljejo v mejah, določenih v pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem; - da je prosilec, ki ponovno prosi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, poravnal vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega razmerja ter morebitne stroške sodnega postopka. 3. Vlaganje vlog: - rok za vlaganje vlog je od 1. 9. do vključno 30. 9. 2016; - v razpisnem roku prosilci vloge dostavijo osebno ali po pošti na naslov: Občina Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec; - vloge, ki bodo prispele po izteku razpisnega roka, bodo zavržene. 4. Vse potrebne informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite na Občini Žalec, Urad za gospodarske javne službe, tel. št. 03/713 64 74, ali osebno na uradu, II. nadstropje, pisarna 42. 5. Razpisno dokumentacijo lahko prosilci dvignejo ves čas trajanja razpisa na Občini Žalec, Urad za gospodarske javne službe, Savinjske čete 5, Žalec, v času uradnih ur. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani Občine Žalec www.zalec.si. Si zdaj metulj, ki včasih sede name? Ali belo peresce, ki mi nežno pade na dlan ? Si zvezdica, ki na nebu sveti zame? Ali sapica, ki po licu mojem se igra? Si zvok, ki ga slišim za trenutek? Ali tišina, ki govori ko ves svet molči? Karkoli si... vem, da to si ti. ZAHVALA Ob nenadni in mnogo prezgodnji izgubi MAJDE JEZERNIK iz Sv. Lovrenca (17. 2. 1945-25. 7. 2016) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih žalosti stali ob strani in našo ljubo ženo, mamo in sestro pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njeni l Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA ob slovesu moža, očeta in dedija ALOJZA ZAJCA iz Braslovč Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč in izrečena sožalja ter darove. Posebna zahvala dr. Jernejšku in patronažni sestri Urški, urološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje, pogrebni službi Morana in gospodu župniku. Žalujoči: vsi njegovi Bil si trden kakor skala, bil pokončen kakor hrast. In prišel je dan usode, ki je zrušil skalo, ki je zlomil hrast. ZAHVALA V sredo, 17. avgusta smo se na žalskem pokopališču mnogo prezgodaj poslovili od našega dragega moža, očeta, dedka in brata MARJANA COKANA po domače Mrharjevega Marjana iz Vrbja 43, Žalec Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisna ali ustna sožalja, darovali sveče, cvetje in za svete maše ter našega dragega Marjana pospremili v njegov prerani zadnji dom. Posebno se zahvaljujemo župnikom Viktorju Arhu, Mirku Škofleku in Antonu Pergerju, pogrebni službi Morana ter JKP Žalec za izredno lepo organiziran in opravljen pokop. Žalujoči: žena Ivanka, sinova Jožek in Marjan, vnuki Marjan, Jaka, Tjaša in Bor ter sestri Jožica in Marjana Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik, lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana Polje. Naklada: 11.400 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip. Časopis Utrip Savinjske doline odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče in Prebold. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo, v TIC Tabor in na sedežu uredništva v Domu II. slovenskega tabora Žalec. NAGROBNI SPOMENIKI Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. Naročila na GSM: 041 611 087 Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini Mama je ena sama, luč sredi teme, ki obsije vse svoje ljudi . ZAHVALA V 78. letu starosti je v bolezni dotrpela in nas zapustila draga mamica, mama, sestra, tašča in teta ANA MASTNAK iz Matk 8 a pri Preboldu Luč njene ljubezni nikoli ne bo ugasnila, prav tako kot tudi ne bosta pozabljeni bližina in pomoč mnogih, ki ste jo poznali in jo imeli radi. Iskreno smo hvaležni vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše, darove za cerkev in izkazano finančno pomoč. Hvala gospodu župniku Ratajcu za opravljen obred, domačim cerkvenim pevcem, govornici gospe Šalamon, patronažni službi (gospe Martini in gospe Jelki) za nego in pomoč v času bolezni. Vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da je bilo slovo lepo in spoštljivo, srčna hvala, prav tako mnogim, ki ste se ji skupaj z nami poklonili na njeni zadnji poti do groba. Pogrešali jo bomo. Žalujoči: hčerka Darja z možem Miranom, vnuka Gregor in Petra z Alešem Pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Zdaj tiho, mirno spiš, a v naših srcih še živiš in kot zvezda na nebu žariš. ZAHVALA V 88. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi FRANC MERZELJ iz Grajske vasi 64, Gomilsko Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje, za svete maše in darove za cerkev. Posebna zahvala vsem predstavnikom neodvisne zveze ZŠAM Savinjske doline in ostalih združenj šoferjev in avtomehanikov, ki ste se od njega poslovili v tako velikem številu, mu čudovito odpeli zadnje pesmi ob slovesu in ga kot dolgoletnega člana pokopali z neizmerno mero spoštovanja. Hvala vsem gasilcem, DU Prebold, ZB NOB Gomilsko, osebju SB Celje, ZD Vransko, duhovnikoma g. Martinu Cirarju in Damjanu Ratajcu za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem za odpete pesmi, ga. Magdi Šalamon za sočutne besede zadnjega slovesa in pogrebni službi Ropotar. Iskrena hvala tudi vsem neimenovanim, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam na kakršen koli način pomagali ter vsem, ki ste se od njega poslovili v tako velikem številu. Vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali Ni te na pragu, ni te v hiši, tvoj glas se več ne sliši. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja. V SPOMIN 29. avgusta je minilo 5 let, odkar nas je za vedno zapustila naša draga AMALIJA MERZELJ iz Grajske vasi 64, Gomilsko (10. 6. 1929-29. 8. 2011) Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in polagate cvetje. Vsi njeni, ki jo močno pogrešamo 30 avgust 2016 KRONIKA / INFORMACIJE _SoAtlnis&e/. datine/S Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič). ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedija in tasta JOŽETA BALOHA iz Kasaz 107 k (31. 8. 1958-23. 6. 2016) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala pogrebni službi Ropotar in JKP Zalec, govornici Magdi Šalamon, pevcem Eros, Godbi Liboje ter gospodu župniku Planincu za opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in nas tolažili. Žalujoči: vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. ZAHVALA V neizmerni žalosti ob mnogo prerani izgubi življenjskega sopotnika, očeta, sina, brata in dedija MILANA COKANA iz Drešinje vasi (19. 4. 1956-29. 6. 2016) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje, za svete maše, denarno pomoč in vsem, ki ste ga pospremili v njegov prerani grob. Posebno pa se zahvaljujemo Godbi Liboje za zaigrane žalostinke. Žalujoči: Manca, Žan in vsi, ki smo ga imeli radi Ko ugasne sonce življenja, se prižge zvezde spomina. V SPOMIN VINKO BABIC (4. 9. 1945-13. 8. 2000) Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. Vsi njegovi u Vsi, ki radi jih imamo, nikoli ne umrejo, le v nas se preselijo in skupaj z nami naprej živijo. V SPOMIN 21. septembra bo minilo devet let, ko si mnogo prezgodaj odšel od nas, dragi sin, brat, stric, ati in življenjski sopotnik PETER KODRIČ iz Studenc (1976-2007) Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem prezgodnjem grobu in mu prižigate sveče, iskrena hvala. Vsi njegovi Pogrebna služba - cvetličarna 1 MORANA GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115 www.pogreb-morana.si E-mail: morana.steblovnik@siol.net Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Ni besede, pa te slišim. Ni pogleda, pa te vidim. Ni telesa, pa te božam. Ni nasmeha, pa te čutim. ZAHVALA Prehitro je od nas odšla draga mami VIKTORIJA LEDINEK s Pernovega 20, Žalec (15. 6. 1959-9. 7. 2016) Iskrena hvala vsem prijateljem, sorodnikom, znancem za tople besede, tolažbo in sočutje v težkih trenutkih. Posebna hvala sosedom in sokrajanom iz Gorce za izkazano podporo in pomoč. Hvala tudi gospodu Janku Cigali in gospodu Jožetu Kovačcu za lep pogrebni obred, fantom skupine Eros za čutno odpete pesmi in pogrebni službi Ropotar za vso organizacijo in brezhibno opravljeno delo. Srčna hvala vsem, ki ste jo imeli radi, ki ste ji s svojo prisotnostjo lepšali življenje in jo boste z nami vedno ohranili v lepem spominu in v svojih srcih. Žalujoči: njeni otroci Dejan, Anja, Ema z Mašo, mama Betka, sestre Nada, Vera in Elza Samo en poljub mi daj v slovo, ker mi je res hudo, samo en poljub ta večer, da zaspal bi moj nemir. ZAHVALA ob izgubi dragega moža, očeta in dedija JANEZA ARNČNIKA iz Šempetra, Rimska cesta 85 (6. 1. 1941-30. 6. 2016) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam podali roko in izrekli tolažilne besede. Hvala za vse darove, sveče in cvetje. Hvala pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev in poslovilni govor, pevcem za odpete pesmi in trobentaču ter JKP Zalec. Hvala ZD Zalec in dr. Kobalovi ter Splošni bolnišnici Celje in dr. Ašenbergerju za vso pomoč in nasvete. Posebej hvala Dejanu iz Cvetličarne Mambo za vso cvetje in nesebično pomoč. Iskrena hvala vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi, ki smo ga imeli radi Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) V SPOMIN 4. septembra bo minilo 10 let, kar nas je zapustil naš dragi ate, tast in brat IVAN ZAGORIČNIK iz Podloga (1929-2006) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi @ 03/712 12 80 S zkst.utrip@siol.net www.zkst-zalec.si/utrip Si kot sonce življenja sijala, za vse svoje ljubezen razdala, odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame TREZI KREŽE iz Kaplje vasi se z globoko hvaležnostjo spomnimo vseh, ki ste nam bili v pomoč. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, gospodu župniku Damjanu Ratajcu, ZD Prebold, hematološkemu in onkološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje, Gasilskemu društvu Kaplja vas, cerkvenim pevcem in pogrebni službi Ropotar. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: mož Franci, sin Uroš in vnuk David V SPOMIN RAJKU in DAMJANU VELERJU Minilo je že 14 let, odkar si naju zapustil, dragi Rajko, in minilo je tudi že 4 leta, odkar te več ni, dragi Damjan. Neizmerno vaju pogrešava. Zeliva si, da, kjerkoli sta zdaj, naj mir vaju obišče. V svetlobi naj bo vajino bivališče, ljubezen in srečo sta nama oba dajala, zato vedno v najinih srcih bosta ostala. Mamica Ida in ati Rajko Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je . V SPOMIN 1. avgusta je minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi MILAN KOŠIR iz Prebolda Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke! Žena Rozi, Damjana in Natalija Če bi solza te zbudila, ne bi krila te gomila. V SPOMIN 20. julija je minilo eno leto, odkar me je zapustil ljubi sin OTO MIRNIK (19. 9. 1960-20. 7. 2015) Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke ali samo postojite ob njegovem preranem grobu. Njegova neutolažljiva mama Pavla _SaAtiriisAe/.daiitte/S KRONIKA avgust 2016 31 Mama je ena sama, luč sredi teme, ki z ljubeznijo obsije vse svoje ljudi... ZAHVALA Ta topla luč ljubezni je za vedno ugasnila, ko nas je zapustila naša dobra mama, stara mama, prababica in tašča DRAGICA MIRNIK iz Petrovč 8 (22. 10. 1923-20. 7. 2016) Iskreno smo hvaležni vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za vse darovane pozornosti, pomoč in izraze sožalja v najtežjih trenutkih. Prav tako smo hvaležni dr. Djuricu za dolgoletno zdravljenje in namenjeno skrb, negovalnemu oddelku Doma ob Savinji Celje in Splošni bolnišnici Celje. Hvala gospodu župniku Vančiju za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev ter ostalim sodelujočim v pogrebni svečanosti. Vsem, ki ste se prišli poklonit njenemu spominu in jo pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: sinova Danijel z Milico, Marjan z Ljubo ter vnuki Darja, Andrej in Tomaž z družinami Če bi solza ga zbudila, ne bi krila ga gomila. ZAHVALA Prenehalo je biti plemenito srce dragemu možu in atiju FRANJU PENEZICU iz Žalca, Ul. bratov Letonja 4 (13. 10. 1936-17. 6. 2016) Iskreno se zahvaljujeva dobrim sosedom za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in finančno pomoč. Posebno se zahvaljujeva dr. Artičkovi, vsem patronažnim sestram, kardiološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje za pomoč, gospodu patru Viktorju za opravljen cerkveni obred in za sveto mašo. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru, LD Žalec, rogistom, gospodu Janežiču in gospe Šalamon za poslovilni govor, pogrebni službi Ropotar, trobentaču, kolektivu Novem in JKP Žalec. Hvala vsem prijateljem in znancem, ki ste ga spoštovali, imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Zelo te pogrešamo. Žalujoči: žena Berta, sin Božo in ostalo sorodstvo Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin nate ostaja in živi. ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, brat in stric IVAN MOHORIC iz Šempetra (1. 5. 1935-11. 7. 2016) Iskreno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju žalske ambulante in Splošne bolnišnice Celje, pogrebni službi Ropotar ter gospodu župniku Škofleku in LDP Polzela za odpete pesmi. Hvala za cvetje in sveče, izrečena sožalja in številno udeležbo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi in ostalo sorodstvo Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi. V SPOMIN 29. avgusta sta minili dve žalostni leti, odkar te je Stvarnik sprejel v svoj raj, tebe, dragi sin MATIJA KOVIC Zahvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in nosite rože ali ob grobu le postojite ... Žalujoči: vsi njegovi A POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi . Med nami si! ZAHVALA Ob boleči izgubi atija, dedija in pradedija VINCENCA PETKA iz Sv. Lovrenca pri Preboldu (30. 12. 1933-5. 8. 2016) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli besede tolažbe ter darovali sveče in namenili dar za obnovo cerkve. Posebna zahvala vsem sorodnikom, predvsem družini Vinder in prijateljem za nesebično pomoč v času njegove bolezni. Hvala tudi Oddelku za žilno kirurgijo Splošne bolnišnice Celje za zdravstveno oskrbo. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Dragi ati, dedi in pradedi, zelo te bomo pogrešali. Žalujoči: vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 87. letu se je od nas poslovila draga mama JULIJANA PRISLAN iz Pariželj Vsem, ki ste jo poznali in vam je bila draga, hvala za skupaj preživete trenutke, ki so ostali lepi spomini ... Iskrena hvala za zadnje slovo in sočutje. Vsi njeni ' "Si fix> Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) ZAHVALA JOŽEF MARINKO iz Žalca (22. 7. 1931-9. 8. 2016) Zahvaljujemo ste vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala dr. Artičkovi in patronažnemu osebju ZD Žalec. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, gasilcem, še posebej PGD Žalec, ter gospodu župniku Viktorju Arhu za opravljen obred ob slovesu. Žalujoči: žena Jolanda, sinova Jože in Darjo ter ostalo sorodstvo Zahvale za septembrsko številko Utripa sprejemamo do 19. septembra 2016 oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec. (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80. Razum nam pravi, da je odrešitev. Srce pa ne razume in boli . ZAHVALA V 67. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedi in brat IVAN PINTER Nadhomski iz Matk 5 a Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za številne izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše in druge darove, predvsem darove za cerkev. Hvala gospodu župniku Damjanu Ratajcu za opravljen obred in mašo, pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev in gospe Ropotarjevi za besede slovesa, prav tako gospodu Vrablu za poslovilne besede ter pevski zasedbi M.J.A.V za odpete pesmi. Hvala Citi in Jožetu Galiču za odigrane melodije, trobentaču Viliju za žalostinko, Cestnikovim iz Matk, PGD Matke in PGD Griže, planinskim društvom ter KS Griže. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti na Hom, iskrena hvala. Pogrešali ga bomo. Žena Dragica in vsi njegovi Zdaj ne trpiš več. Zdaj počivaš. Kajne, zdaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. (S. Makarovič) ZAHVALA ob boleči izgubi naše ljube OME - JOŽEFE SALESIN iz Dobriše vasi 17, Petrovče (18. 2. 1921-6. 7. 2016) Zahvaljujemo se vsem, ki ste v času njene dolge bolezni živeli z nami in nam pomagali skrbeti za njeno dobro počutje. Zahvala gre Domu Nine Pokorn in njihovim negovalkam, še posebno gospe Majdi, ki ste svoje delo opravljale temeljito in ljubeče. Hvala zdravnikom in sestram oddelka za bolezni prebavil SB Celje za lajšanje bolečin v njenih zadnjih urah življenja. Vsem, ki ste nas spremljali, z nami sočustvovali, darovali, izrazili sožalje, pripravili slovo in sodelovali pri svetih mašah, iskrena hvala. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar in JKP Žalec za organizacijo pogreba. Hvala gospodu župniku Mirku Škofleku za obiske v času njene bolezni in gospodu patru Ivanu Arzenšku za čustveno opravljen cerkveni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hči Vera in sin Uroš v imenu vseh, ki smo imeli našo omo radi Spomin je kot pesem, ki v soncu odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcu prebiva. V SPOMIN 23. julija so minila tri leta, odkar nas je zapustila ZOFIJA ZUPAN (11. 2. 1932-23. 7. 2013) Vsem, ki z mislijo nanjo postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in se skupaj z nami spominjate lepih trenutkov, iskrena hvala. Nikoli te ne bomo pozabili, vedno v srcu te bomo nosili . Vsi njeni Če bi solza koga obudila, ne bi tebe, dragi, črna zemlja krila! V SPOMIN 1. julija sta minili 2 leti, odkar je nepričakovano in veliko prehitro odšel od nas ljubi mož, ati, dedi in brat MIHA KROFLIC iz Kasaz Čeprav še zelo boli, v naših srcih še živi in bo vedno živel. Vsi njegovi 32 avgust 2016 ZANIMIVOSTI _SoAtlnis&e/. datine/S Žalska noč mladih za ogrevanje Smaragdna kraljica 19-letna Laščanka Nastop skupine Earth Shock slab mesec pred "pravo" nočjo mladih V sklopu priprav na največji festival v Spodnji Savinjski dolini, Žalsko noč mladih, ki jo vsako leto organizira Študentski klub Žalec, je bil v soboto, 6. avgusta, na Šlandro-vem trgu v Žalcu promocijski ogrevalni koncert s skupinama Jackson in Earth Shock. Organizatorji so seveda razdelili tudi nekaj vstopnic za dogodek Žalska noč mladih, ki mu bodo letos namenili dva večera. V petek, 2. septembra, boste lahko prisluhnili zasedbam S.A.R.S., TABU, Zablu-jena generacija, VANILLAZ in mnogim drugim, v soboto, 3. septembra, pa nas čaka mladinski bazar, na katerem se bodo predstavila društva iz žalske občine, večer pa bodo s svojim nastopom popestrili Prismojeni profesorji bluesa, Jardier ter Los Ventilos. Del vstopnine s petkovega večera bodo organizatorji namenili dobrodelni akciji 20 za 20, v okviru katere bodo podarili dva seta bobnov OŠ Petrovče in OŠ Šempeter v Savinjski dolini. Sobotno dogajanje pa bo letos brezplačno. T. Tavčar Razpnimo jadra v plavanju V začetku prejšnjega meseca je na preboldskem bazenu v okviru akcije Razpnimo jadra potekala tradicionalna prireditev Zmorem preplavati 100 m, ki jo pripravlja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec v sodelovanju s Športno zvezo Prebold in Športnim društvom Partizan Prebold. Ob lepem vremenu se je na preboldskem kopališču zbralo precej kopalcev, okrog 80 plavalk in plavalcev pa se je preizkusilo v rekreativnem ali tekmovalnem plavanju na 100 m in v štafetni preizkušnji 4 x 50 m. Poleg plavanja so se udeleženci lahko preizkusili v hoji po vodi v napihljivi žogi (zorbingu na vodi), se udeležili zabavnih iger v bazenu in ob njem, za še prijetnejše vzdušje Hoja po vodi v veliki napihljivi žogi je zabavna poletna aktivnost. Kolesarji v Logarsko dolino Mlekarna Celeia Arja vas je zadnjo soboto v avgustu pripravila eno najbolj množičnih rekreativnih prireditev v Sloveniji. 14. rekreativnega kolesarskega maratona Zelene doline v Logarsko dolino se je udeležilo skupaj 625 kolesarjev. Sončno vreme je na maraton privabilo rekreativne kolesarje iz raznih krajev Slovenije. Velikega maratona Arja vas--Logarska dolina (72 km) se je udeležilo 385 kolesarjev, malega maratona Ljubno-Logar-ska dolina (36 km) pa 240. Za osvežitev kolesarjev so ob poti skrbele štiri okrepčevalnice, za varnost pa dobro organizirana ekipa spremljevalnih vozil, policija, motoristi in mobilna prva pomoč. V organizaciji Turistično -kulturnega društva Levec in v soorganizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec ter ob pomoči številnih sponzorjev so v Žalcu na prvo julijsko soboto pripravili izbor Samaragdne kraljice 2016. Prireditev, že štirinajsta po vrsti, je na Šlandrov trg privabila številne gledalce, zmaga pa je tokrat odšla v Laško, saj je ta laskavi naslov osvojila 19-le-tna dijakinja Nuša Naglič iz Laškega. Na letošnji izbor se je prijavilo trinajst kandidatk, za finale so jih izbrali devet, nastopilo pa jih je šest. Predstavile so se v treh izhodih, in sicer v dnevnih oblačilih, kopalkah in večernih kreacijah, tema letošnjega izbora pa je bila Afrika. Desetčlanska komisija je za prvo spremljevalko imenovala 22-letno Klaro Gerič, študentko menedžmenta iz Žalca, za Na levi prva spremljevalka Klara Gerič, smaragdna kraljica Nuša Naglič in desno druga spremljevalka Nina Kokot drugo pa 15-letno dijakinjo Nino Kokot s Polzele. V spremljevalnem programu so nastopili Klara Divjak, Ana Vita Lupše, Laura Divjak iz plesne skupine ARRUBA, plesna skupina NO FEAR v izvedbi Turistično-kulturnega društva Levec in gostujoča skupina afriških bobnarjev FARAFIN-SLO. Kostumografija, ličenje kandidatk in večerne kreacije so bili delo Diane Kotnik Lav-težar. T. Tavčar Turnir v odbojki na mivki pa je poskrbel DJ Rooby J, ki je bil tudi v vlogi moderatorja prireditve. Prireditev je popestrila dogajanje na preboldskem bazenu, hkrati pa se je z njo zaključila predzadnja aktivnost športne akcije Razpnimo jadra, ki bo svoja jadra dokončno spustila 17. septembra s tradicionalnim tekom po ulicah Žalca. D. N. Poletno razvedrilo na mivki je postalo zelo popularno. Športno društvo Braslov-če je v sklopu prireditve Dan hmeljarjev pripravilo turnir v odbojki na mivki. Turnir je potekal na dveh igriščih pri TVD Partizan v Rakovljah. V starostni kategoriji U13 je zmagal par Kimi Cestnik (Šempeter) in Neža Bednjanič (Braslovče), drugi je bil par Nik Kurenat in Luka Marovt, tretji pa par Tia Šketa in Anja Puckmeister (vsi Braslovče). V kategoriji U15 je zmagal par Urban Fužir in Aljaž Marovt, drugi je bil par Tan Planin-šek in Nik Matko ter tretji par Neža Bednjanič in Luka Matko (vsi Braslovče). Pri članih sta bila najuspešnejša Sandi Ribič (Ljubljana) in Borut Markovič (Braslovče), drugi je bil par Goran Cestnik in Gregor Hirci (oba Šempeter), tretji pa Jernej Vrhunc in Ion Samocraini (oba Šempeter). T. T. Zbrane sta na startu velikega maratona v Arji vasi nagovorila direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakob in Mlečna kraljica Zelene doline Urška Pevec ter jim zaželela srečno in varno vožnjo. Na cilju so udeležencem maratona pripravili okrepčilo, športne igre in bogat srečelov. T. Tavčar Množično kolesarjenje v Logarsko dolino je postalo tradicionalno.