«iena izdaja - Leto XIV. - štev. 30 (598) - Trst - 7. decembra 1962 30 lir	®Ssf - q'up^ì
Zahodna Nemčija:
X. kongres KPI
Nacisti sodijo žrtve fašizma
Preganjanje čanov komunistične partije Zahodne Nemčije, ki je bila prepovedana leta 1956, se nadaljuje. Najnovejša žrtev je Otto Hubert, proti kateremu se je 14. novembra t.l. v Karlsruheju začela razprava zaradi «ilegalnega širjenja komunistične literature». Toda komunisti niso edini, proti katerim so uperjeni bonnski zakoni. Od januarja 1961 do novembra 1962 so sodno preganjali 645 zahodno-nemških državljanov. Njihova krivda je bila v tem, da so nastopali proti napadalni politiki bonnske vlade in za zaščito demokratičnih pravic. Vse te državljane so obsodili na zaporne kazni in so izrekli 520 zapornih kazni s skupnim trajanjem 3650 mesecev.
vojn. Hkrati si združenje prizadeva razkrinkati naciste, ki se potajujejo v aparatu zahodnonemske vlade.
«Grožnje in procesi nas ne bodo zlomili,» je naglasil Partner. «Opravljamo nalogo, in smo o njeni pravičnosti trdno prepričani. Predsedstvo združenja dobiva gore pisem, brzojavk in solidarnostnih resolucij z vseh strani. Z nami so antifašisti vsega sveta».
Kar zadeva proces v zahodnem Berlinu - ki je bil odložen do 7. decembra -je bilo medtem potrjeno, da je bil dosedanji predsednik sodišča Werner nacist. «Antifašistom spet sodijo fašisti», je dejal Partner. «To dejstvo govori tudi o tem, kam je prijadrala zahodno-nemška vlada — v čase kljukastega
Geslo kongresa se glasi: v miru in demokraciji naprej k socializmu
V nedeljo se je začel X. kongres Komunistične partije Italije. Kongres je velikega pomena ne le za Italijo, marveč tudi za mednarodno delavsko in komunistično gibanje. To potrjuje tudi veliko zanimanje, ki vlada po vsem svetu za ta kongres.
Rimskemu kongresu prisostvujejo poleg delegatov iz vseh italijanskih federacij KPI, tudi predstavniki PSI, številne osebnosti, ki se udejstvujejo na Političnem, gospodarskem ali kulturnem področju, delegacije delavskih in komunističnih partii iz številnih držav, od katerih naj omenimo delegacijo KP SZ, Liudske republike Kitajske, Španiie, Kube, Alžirije, Poliske in Francije. Prisotna je tudi deiegaciia Zveze komunistov Jugoslavije.
Glavno poročilo ie na kongresu podal generalni sekretar Partile tov. Togliatti. (O tem Poročilu obširneje poročamo na drugi in četrti strani lista). Po Poročilu se je razvila zelo živahna diskusija, v katero so Posegli poleg delegatov tudi Predstavniki bratskih partij. Zlasti veliko zanimanie je vladalo za govore predstavnikov sovietske. kitaiske in španske Partiie. Kongresu sta poslala svoie nozdravne poslanice tudi CK KP SZ in CK Kitajske.
Na kongresu so prišla do iz-raza tudi različna stališča, zla-sti glede koncepta o miroliub-Pem sožitju, o vprašaniu miru 'P voine, o dogmatizmu in re-'dzionizmu, o stališčih Zveze komunistov Jugoslaviie, o sta-'kščih albanskih voditeliev itd. Kadi govor, ki ga je imel na kongresu predstavnik PSI je Povzročil precej živahna raz-Pravlianja in različne komentarje.
V poslanici CK KP SZ ie med ^rugim rečeno, da je KPI preskušana voditeljica delavcev in Urokih liudskih množic Italije v razredni borbi proti monopolom, za demokratične pravi-Ce. za izbolisanje življenjskih P°goiev ljudstva, za ustvaritev spcialističnih idealov. Pouda-fieno je tudi, da uspešne borke. ki jih vodi KPI, potrjujejo Pravilno politiko enotnosti de-avskega in naprednega giba-Pia ter da si je zato KPI pri-P°bila velik prestiž in zaupanje JPdskih množic. Nadalje je v P°slanici poudarjeno, da je ^Pl znala mobilizirati široke PtPožice v borbi za mir in za Miroljubno sožitje, da je zve-
sta proletarskem internaciona-lizmu in da prispeva velik delež borbi za utrditev mednarodnega komunističnega gibanja.
Tudi v poslanici CK KP Kitajske je poudarjeno, da KPI voditeljica italijanskega delavskega razreda vodi pravilno politiko v borbi za demokratične svoboščine, za življenjske interese, za svetovni mir in za socialni napredek.
Predstavnik sovjetske partije, ki je govoril na kongresu se je med drugim zavzemal za e-notnost komunističnih partij, za njihovo učvrstitev in razširitev. Poudarjal je, da je dokument komunističnih partii, ki ie bil sprejet 1957 in 1960 v Moskvi, še vedno veljaven in da nopolnoma soglaša s tov. Togliattijem glede stališča, ki pa ie ta zavzel do albanskih voditeliev, katere je označil kot razbijače enotnosti mednarodnega delavskega in komunističnega gibanja.
Predstavnik kitajske partije na. je v svoiem govoru napadel tiste, ki kritiziralo albanske voditelie. Kritiziral je tudi vodstvo KPI, ker graia Albance. Kongresno tribuno je izrabil tudi za zelo grob napad za ZKJ, Faterò je označil kot «titovsko kliko».
Zelo ginljiv govor je imela na kongresu voditeljica španske partije tov. Ibaruri. Ta je govorila predvsem o razmerah v Španiji, ki trpi pod fašističnim režimom generala Franca. Zavzemala se je tudi za enotnost mednarodnega delavskega in komunističnega gibanja, za mednarodno socialistično solidarnost ter izrazila začudenie nad dejstvom, da voditelji kitajske partii e zagovarjajo albanske voditelje, ki se izneveri ajo tej enotnosti in solidarnosti.
Na kongresu so prisotni tudi številni delegati in povablje. i iz federacij naše dežele. Mnogi izmed njih sodeluiejo v raznih kongresnih komisijah. Naj o-menimo, da je tov. Bernetiče-va v politični komisiji, kar ima gotovo svoj pomen, da sta tov. n-hčeva in sekretar deželnega komiteja za Furlanijo-Julijsko kraiino Mario Lizzerò v predsedstvu kongresa, da sta tov. Vi dali in Lizzerò v volivni komisiji, sekretar goriške federacije Marini pa v politični komisiji in da je tov. Sema iz Trsta v svojem govoru, ki ga je imel na kongresu, med drugim pred-
lagal, naj bi dodali k tezam X. kongresa tudi poglavje, ki se nanaša na pravice slovenske manjšine.
Zelo raznimiv in važen je bil govor, ki ga je imel tov. Pa-jetta, član vodstva KPI. Zavzemal se je zlasti za enotnost mednarodnega komunističnega pibania. Poudaril je, da je tudi KPI bila prizadeta zaradi posledic kulta osebnosti, da pa je kliub temu pokazala pozitivno bilanco v mednarodni diskusiji in pri naporih za enotnost mednarodnega komunističnega gibania. Prav tako je poudaril, da je KPI za miroljubno sožitje ter. da se v celoti strinio s politiko, ki jo vodi Sovjetska zveza prav glede vprašanja miru in sožitja.
Tov. Pajetta ie zavrnil obtožbe, ki jih je kitajski odposlanec na kongresu izrekel proti Jusoslaviii. Odločno je zavrnil tudi trditev, da je v Jugoslaviji vzpostavljen kapitalizem.
Hruščov poudarja: Obstajajo vsi pogoji, da se odnosi med SZ in Jugoslavijo še nadalje razvijejo in krepijo
Jugoslovanski predsednik Tito je na obisku v Sovjetski zvezi. Temu dogodku pripisujejo velik pomen, saj ne gre samo za vljudnostni o-bisk, kot je bilo prvotno rečeno, marveč za važne politične razgovore s sovjetskimi voditelji. Skupno s Titom so šli v Sovjetsko zvezo tudi nekateri najvidnejši jugoslovanski voditelji.
Ob prihodu Tita in njegovih spremljevavcev v Moskvo, ga je sovjetski premier Hruščov izredno prisrčno pozdravil. V dobrodošlici je med drugim rečeno: «Veselimo se vašega prihoda v našo državo. Mislim, da bomo mi kot politični in državni voditelji lahko združili vaš oddih z razgovori in izmenjavo mnenj o vprašanjih iz razvoja odnosov med našima državama in o perečih mednarodnih vprašanjih. Sodim, da bodo osebni stiki med voditelji Jugoslavije in SZ še nadalje koristni in bodo prispevali k utrditvi prijateljstva in sodelovanja med našima državama. Mi smo zadovoljni z razvojem odnosov med SZ in Jugoslavijo. Stališča naših držav glede številnih važnih vprašanj se ujemajo in dani so vsi pogoji, da se naši dobri odnosi nadalje uspešno razvijajo in krepijo. Mi iskreno težimo k širjenju naših gospodarskih, kulturnih, znanstvenih in drugih stikov s socialistično Jugoslavijo».
Predsednik Tito je v odgovoru na dobrodošlico Hruščova med drugim
Te podatke je povedal predsednik odbora za zaščito človeških pravic v DR Nemčiji F. Mailer na zazedanju odbora 15. novembra t.l.
Odbor je pozval prebivavstvo Zvezne republike Nemčije, naj izrazi solidarnost z zahodnonemškimi rodoljubi in naj začne zbirati sredstva za fond pomoči žrtvam bonnskega režima.
Ta položaj prispeva h krepitvi prepovedane komunistične partije. Po pisanju ilegalnega lista «Freies Volk», organa centralnega komiteja KP ZR Nemčije ima stranka vedno več članov.
V svoji novembrski številki piše list, da so prav v zadnjem času sprejeli vrsto novih članov: Ustanovili so okrog sto partijskih celic v podjetjih kakor tudi večje število celic na terenih. Komunistična partija izdaja v podjetnjih več kot sto ilegalnih listov.
Ob sodnem procesu v zahodnem Berlinu, ki ga je začela zahodnonemška vlada proti Združenju žrtev nacizma, je glasilo sovjetskih sindikatov «Trud» objavilo interviju s članom predsedstva te antifašistične organizacije J. Partnerjem.
Partner je pojasnil cilje in program te organizacije in poudaril, da slonijo na težnji, da bi ustvarili svet brez
poudaril: «Samo po sebi se razume, da bomo z velikim zadovoljstvom izmenjali mnenja o raznih vprašanjih, saj so odnosi med našima državama postali v zadnjih letih dobri. Nedavna preteklost, skupni boji proti fašističnemu okupatorju, skupno trpljenje, predita kri in velike žrtve sovjetskega in jugoslovanskega ljudstva pomenijo nerazdružljivo | vez med narodi obeh držav. Tudi j danes imajo naši narodi veliko skupnega, zlasti v boju za mir in vedo, da se morajo boriti za ohranitev miru in miroljubnega sožitja. Naš obisk bo še bolj okrepil medsebojno razumevanje in razširil naše sodelovanje».
Tov. Lizzerò predaval v Novi Gorici
Pretekli teden je predaval v Novi Gorici tovariš Mario Lizzerò, sekretar deželneera komiteja KPI za Furlanijo in Julijsko kraiino. Na povabilo okrainega komiteja Zveze komunistov Slovenije v Novi Gorici je tov. Lizzerò govoril političnemu aktivu o osnovnih vprašanjih, ki jih obravnavajo teze za X. kongres KPI.
Tomažičeva proslava
14. decembra poteče 21. obletnica ustrelitve Pinka Tomažiča in tova-rišev.Za to priliko pripravlja openski krajevni enotni odbor bivših političnih antifašističnih preganjancev in partizanov skupno spominsko proslavo na strelišču. Na spominsko proslavo že danes opozarjamo tržaške antifašiste.
križa».
Paberki ob robu
— Ko je bolniška blagajna INAM sklenila, da omogoči zavarovancem prosto izbiro zdravnika, je kazalo, da so voditelji končno le prišli do zaključka, da napravijo korak naprej v korist zavarovancev. Zainteresirana javnost je pozdravila ta ukrep. Vsakdo si je izbral zdravnika, ki mu je po volji. Tudi zdravniki so vršili svoj poklic z večjim veseljem. Toda kaže, da gremo zopet nazaj. Dogaja se namreč, da zdravnik ne sme predpisati zdravil, ki so po njegovem mnenju najprimernejša za zdravljenje. Boljših zdravil ne more predpisati, ker da so predraga. Baje so bili nekateri zdravniki zaradi tega že poklicani na odgovor.
Z novo ureditvijo so bili odpravljeni prejšnji ambulatoriji v okolici, kjer so zavarovani prejemali tudi injekcije brezplačno. Danes mora zavarovanec sam poskrbeti za bolničarko in jo seveda plačati, ali pa hoditi v osrednji ambulatorij INAM v Trst, kar pa je po drugi strani združeno ne le z. naporom ali z zamudo časa, marveč tudi s še večiimi stroški.
Ali ni res skrajni čas, da se odpravi ta nevšečnost in da se nudi zavarovancem INAM vso potrebno zdravniško oskrbo?
— Ooenski tramvaj je postal občinska last. Občinski upravitelji so napovedali razna izboljšanja. Sprejet je bil sklep celo o podališanju tramvajske proge in o premestitvi odhodne postaje s trga Oberdan v ul. F. Severo. Tudi župan Franzil je med votivno agitacijo obljubljal marsikaj.
Kliub temu, da ie od prehoda tramvajske proge pod občinsko upravo minilo že precej časa, ni opaziti nobenega izbolišanja. Zgleda, da se je čas na openskem tramvaju ustavil tam, kier je bil pred 30 ali 40 leti. V nekaterih pogledih se je stanje celo poslabšalo. N.pr. procedura za dosego ali obnovo mesečne vozne karte. Neugoden urnik pisarne povzroča, zlasti zadnje dni v mesecu dolge vrste v uradu, ki se nahaia v ul. Martìri della Libertà. O ureditvi urada za obnavljanje mesečnih voznih kart na Opčinah ni duha ne sluha.
Ali ni res že skrajni čas. da se stvari spremene, odpravi nepotrebna birokracija in da se v resnici modernizira prevozna služba? Ali ni čas, da se zadovoljivo reši tudi vprašanje tarif?
— Šola je zelo resna zadeva. Namenjena je vsej mladini, ne glede na to, kakšna je niena politična usmeritev, odnosno kakšna ie usmeritev staršev učencev. Toda nekateri gospodje kateheti misliio drugače. Namesto, da bi otroke učili verouk, za kar so tudi plačani, skušalo uganjati nedopustno politiko v učilnicah. Baie se katehet na Nižji srednji šoli v Trstu zelo zanima za časopise. Slišali smo, da prepoveduje učencem brati n.pr. «Primorski dnevnik» in da je komunistični tisk, «Delo» in «Unità» označil kot «najne-sramnejši tisk», ki se ga ne sme brati. Ker g. Prešeren že tako «vneto» prepoveduje učencem brati slovenske časopise. bi moral povedati, katere bi, po njegovem mnenju, smeli brati. Ali morda tiste, ki se često izražajo o Slovencih kot o «ščavih»?
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Tito v Moskvi
2 • DELO  ---------------------------------------------- 7.-12-1962 7
X. KONGRES KOMUNISTIČNE PARTIJE ITALIJE
Komo poročilo tooariša loiiiatiiia
V	času, ki naš loči od prejšnjega kongresa je prišlo do velikih dogodkov. Prišlo je do ostrih mednarodnih spopadov, ki so povzročili izredno hudo napetost in nevarnost. Vršile so se velike borbe delavcev. Razvijala se je ostra borba med demokratičnimi in konzervativnimi silami, ki so dosegle svoj višek v tragičnih dneh julija 1960, ko je prišlo do poskusa, četudi boječega in polnega notranjih protislovij, da bi na nekaterih področjih dali novo vladno usmeritev.
V	vseh teh okoliščinah je bila naša Partija vselej v središču dogajanj, zavedajoč se svoje odgovornosti, zavedajoč se velikih ciljev, ki so: mir, demokracija in socializem, za katere se bori.
Partija se bori za ustvaritev socialistične družbe
Sedemnajst let je že preteklo od dneva, ko je končala druga svetovna vojna, v kateri so zmagale sile demokracije in socializma. V teh sedemnajstih letih se je razvila v mednarodni areni borba, ki ne pozna meja. Na eni strani so narodi in države, ki se borijo za odpravo izkoriščanja delovnih ljudi in zrušitev imperialističnega gospodstva, za ustvaritev nove svobodne in socialistične družbe. Na drugi strani so skupine voditeljev stare kapitalistične družbe, ki se poslužujejo vseh sredstev za to, da preprečijo napredek človeštva. Vsem je znano, da delovanje teh skupin ni rodilo nobenega uspeha in da je bil napredek močnejši od konservativizma in reakcije.
Socializem je dosegel odločilne zmage. Prva socialistična država, Sovjetska zveza je postala ena izmed največjih in najmočnejših držav na svetu. Druge države, ki so stopile na pot socializma, so dokazale, da napredujejo, se čvrstijo, da jih družijo tesne vezi solidarnosti in bratstva, ki se odraža na vseh področjih življenja. Riperkusije zmag socializma so bile globoke. Kolonialni režim je skoraj v celoti propadel, medtem ko socialistične pridobitve in transformacije v mnogih državah, usmerjajo velike množice delovnih ljudi, odpirajo nove perspektive, dajejo novo zaupanje v možnost uresničitve njihovih želja po blaginji, svobodi in miru.
Tudi kapitalizem se je razvijal, toda imperializem je zgubil nesporno nadoblast nad svetom, katero je imel v preteklosti in se danes nahaja pred resnimi problemi in pred ostrejšimi protislovji kot v preteklosti.
V mnogih državah prehajajo v nadoblast reakcionarne monopolistične skupine. Za ohranitev svojega položaja se te skupine poslužujejo vseh mogočih sredstev in so inspira torji in pobudniki mednarodne agresivne in katastrofalne politike, se bojujejo za omejitev in ukinitev demokratičnih svoboščin, za ustvaritev in ohranitev konzervativnih in reakcionarnih režimov. Odkrita agresivnost in konkretno ogražanje miru in demokratičnih ustanov u-stvarjata v ljudskih množicah naraščajočo zaskrbljenost in postavljata nove naloge pred ljudi, ki ljubijo mir, demokracijo, zlasti pa pred tiste, ki hočejo v miru in demokraciji napredovati po poti, ki vodi v socializem.
Ta problem postavljamo mi v središče kongresa, saj smo Partija, ki deluje in se bori za ustvaritev socialistične družbe. Ta problem izraža več kot stoletne želje delavskega razreda in najnaprednejšega dela človeštva.
Enotnost delavskega razreda za napredovanje na poti k socializmu v demokraciji in miru
Mi smo vedno trdili, da gospodarski in politični razvoj v Italiji postavlja nujnost temeljitih preobrazb socialističnega značaja. Tozadevno naše stališče je bilo izdelano že na tretjem kongresu leta 1926, še popolnejšo formulacijo pa je to naše stališče dobilo s pro-gramatično deklaracijo, ki je bila sprejeta leta 1956. Napredovanje na poti k socializmu se more uresničiti na način, ki je v vsakem momentu v tesnem skladu s stvarnim položajem v kateri koli državi. To je bilo in je izhodišče pri iskanju nacionalne poti v socializem. Pri tem mora priti v poštev gospodarski razvoj in njegova struktura, nacionalne značilnosti, značaj in pogoj politične borbe, stopnja in oblika demokratičnega življenja, organizacija, sila, tradicije in usmeritve delavskega in ljudskega gibanja v okviru z mednarodnimi odnosi, v katerih se giblje. Gre torej za osnovno resnico, na katero je opozoril in jo zagovarjal Lenin, ko se je ukvarjal s problemi strategije in taktike delavskih partij v raznih deželah.
Od Gramscija do programatične deklaracije iz leta 1956
Mi nismo prišli takoj in z lahkoto do te resnice. V začetku obstoja naše Partije sta ekstremizem in sektaštvo preprečevala izvršitev naloge, ki je stala pred nami kot pred avantgardnimi borci proti fašizmu. V letih 1923-24 so bili storjeni prvi resni koraki za odpravo primitivnega sektaštva. Gramsci je, povzemajoč to, kar je poudaril Lenin na IV. kongresu Internacionale, priznal, da vodilne skupine komunističnih partij, ki so nastale v prvih povojnih letih, niso uspele pri uvajanju načel komunistične strategije in taktike. Zlasti italijanski voditelji niso uspeli v tem pogledu. Pod vodstvom Gramscija so italijanski komunisti začeli odpravljati to pomanjkljivost. Začeli so iskati pogoje, ki so omogočili zmago fašizma. Ugotovili so, da je to zmago omogočila struktura italijanske družbe. Pri analiziranju te strukture je bila najdena definicija vodilnih sil revolucionarnega gibanja, ki bi pripeljalo Italijo v socializem. Po rezultatih te analize je bil izdelan sistem razrednega zavezništva, ki je dal življenje novemu zgodovinskemu bloku, ki naj povede delavske razrede na vodstvo nacionalnega življenja. Kljub temu pa je poteklo še več let predno je prišlo do rešitve problema odnosov naše borbe za socializem in borbo za demokracijo. Mi smo se vedno borili proti fašistični tiraniji in zahtevali obnovitev vseh demokratičnih svoboščin. Toda potrebno je bilo dati jasnejši poudarek tudi dejstvu, da je bila v tej borbi zapopa-dena tudi borba za napredovanje na poti k socializmu in torej tudi demokratična in socialistična perspektiva, ki sta tesno povezani med seboj. Dogodki sami in izkušnje so nam kazali pot k pravilni rešitvi. Fašistična poplava v Evropi je ponesla vse komunistično gibanje v prednje vrste borcev za obrambo demokratičnih pridobitev in političnih svoboščin. Ustanovitev demokratičnih vlad, izraz enotnosti ljudskih sil za poraz fašizma, je povedla naprej naše akcije in politične koncepcije. Na nov način je
bil rešen problem udeležbe naše Partije v vladi. Alianse proletariata so bile razširjene tudi na srednje meščanske sloje in nacionalne bur-žoazije in naprednega izobraženstva, ki so sodelovali v borbi proti fašizmu. Tako je prišlo do zgraditve demokratične ureditve novega tipa. Ta
ureditev je imela za nalogo, da dokončno porazi fašistično reakcijo in onemogoči njene povrnitve. To je bilo izhodišče naše politike v osvobodilnem gibanju in neposredno po koncu zadnje vojne. In v progra-matičnem govoru 11. aprila 1944 v Neapelju je bilo poudarjeno: «Danes se ne postavlja pred delavce naloga, naj storijo isto kot so storili v Rusiji. Septembra istega leta je bilo poudarjeno, da delavski razred danes nima naloge, da se bori za takojšnjo ustanovitev socialističnega režima.
Te trditve nikakor ne pomenijo, da nismo imeli razumevanja za nove razmere, ki so bile ustvarjene, za napredovanje na poti k socializmu, za pozicije, ki jih je pridobila Sovjetska zveza v svetu, ali da obstaja kakšna tendenca k omajanju vezi naše solidarnosti s to veliko socialistično državo. To smo poudarjali že leta 1944, ko smo zapisali, da obstoj zmagovite socialistične države, ki je dala odločilen doprinos za zmago sil civilizacije in napredka nad silami reakcije, ne spreminja zakonov socialnega razvoja, temveč ustvarja nove pogoje za postopne akcije delavcev, delovnih ljudi in naprednega izobraženstva. Isti koncept je bil ponovljen pred IV. kongresom naše Partije leta 1947, ko smo poudarili tudi v partijskem glasilu, da so se v pogojih, ki jih je ustvaril fašizem, z odločilnim doprinosom Sovjetske zveze in evropskih ljudskih množič odprle nove poti delovnih ljudi in narodov za svobodo, da pa ni nobenega dvoma, da stoji pred italijanskim ljudstvom naloga, gibati se po tej poti z lastno metodo, ki mora upoštevati vse značilnosti položaja v naši državi, njenih mednarodnih odnosov, njene gospodarske in politične strukture ter njenih možnosti in potreb.
Izhodišče naše politike v osvobodilni borbi
Sledila je indikacija splošnega strateškega cilja, ustvaritev režima napredne demokracije, ki naj uresniči vrsto strukturnih gospodarskih in socialnih reform in vstop vseh organiziranih sil delavskih razredov v vodstvo države. Enotnost demokratičnega gibanja ni bila, torej, potrebna in upravičena kot to nekateri zatrjujejo, samo zaradi borbe proti poskusom fašistične obnove, manceč že omogočen j e radikalne ob-
nove v državi. Da pa ta naša politične linija ni imela začasnega značaja, temveč da jo je narekoval sam položaj, ki je nastal po vojaški in politični zmagi osvobodilnega gibanja, potrjuje z druge strani dejstvo, da je ostala ta linija veljavna in aktualna tudi po preobratu zavezništev in po konzervativnem preokre-tu leta 1948. Nihče ni mogel zastre-ti ali zbrisati pridobitev osvobodilnega gibanja. Zato perspektiva, ki nas je vodila za časa osvobodilne borbe in pri ustanavljanju sedanjega republikanskega režima, ni prenehala veljati in je, torej, veljavna še danes; to je perspektiva politične borbe množičnega demokratičnega in miroljubnega gibanja za spremembo sedanjih ureditev in za prehod celotne družbe v socializem; miroljubnega gibanja pa zato, ker hoče predvsem preprečiti vojno saj smatra tudi državljansko vojno za nesrečo, ki jo je treba preprečiti in ker smatra, da danes obstajajo stvarni pogoji za njeno preprečitev. Zato se je gibanje razvilo v več ali manj ostrih pogojih zaradi konzervativnih vodilnih in reakcionarnih razredov, ki so vselej pripravljeni na odkrito nasilje. Tako se je dogajalo da danes.
Borba kmetov, ki so zahtevali zemljo, je terjala prelivanje krvi in človeške žrtve. Borba za demokratične svoboščine in za obrambo miru se je vodila z velikimi množičnimi gibanji, stavkami in spopadi, pri katerih je prišlo tudi do ubojev. Obramba parlamentarnega režima pred goljufivim zakonom, ki je eno leto pretresala vso državo, se je zaključila z dvema političnima stavkama in eno volivno zmago. Leta 1960 je bil avtoritarni in reakcionarni poskus premagan od širokega demokratičnega gibanja in z veliko odločnostjo. V vseh pogojih je naša politična linija klicala v akcije množice zato, da se je njihovo široko gibanje lahko postavilo v bran pred hujšimi nevarnostmi.
Napredovanje na poti k socializmu, je gibanje, ki danes zajema vsa področja političnega in gospodarskega življenja. "To gibanje se bori za velike cilje, ki zanimajo veliko večino miroljubnega človeštva, za neodvisnost in svobodo narodov, za blaginjo vseh delovnih ljudi in za njihovo udeležbo pri vodenju družbe, za odpravo izkoriščanja delavcev in za dejansko socialno enakopravnost, za ustvaritev režima svobode, v katerem bo zagotovljen vsakemu človeku razvoj lastne o-sebnosti, proti revščini in izkoriščanju, proti tiraniji in politični ter socialni nadvladi izkoriščevalskih razredov.
Borba za mir
Na prvo mesto postavljamo vprašanje miru. Socialistični svet je že po svoji naravi svet brez vojne ker je svet, v katerem ni mesta za imperializem, brez izkoriščevalskih vodilnih razredov, ki po svoji naravi težijo za podjarmljenjem drugih narodov, za ohranitev in povečanjem svojega materialnega bogastva in svoje oblasti z vojno ali z vojnimi grožnjami. Odkar se je razvil kapitalizem s svojimi imperialističnimi značilnostmi, so bile vojne, mirne dobe pa so služile za pripravljanje novih oboroženih spopadov s težnjo, da se spremenijo v svetovne spopade. Sedanje generacije so to okusile na lastni koži. Milijoni in mili-
joni ljudi so v vojnah izgubili življenje in velikanska bogastva so bila uničena. Te vojne so zavrle in zaustavile napredek. Celo razvoj umetnosti in miselnosti je trpel zaradi teh absurdnih tragedij.
Današnje razmere niso drugačne. Nasprotno, v nekaterih pogledih so prav dariašnje razmere še slabše. Vsi namreč priznavajo, da če bi prišlo do oboroženega spopada med velesilami in če bi torej prišlo do novega svetovnega klanja, bi se to prav gotovo spremenilo v atomsko vojno. Toda atomsko orožje ni tako kot je bilo orožje v preteklih časih in ni namenjeno samo proti oboroženim bojevnikom. To orožje je namenjeno proti vsem ljudstvom, proti industrijskim središčem, velikim mestom, pristaniščam, proti razvitim kmetijskim področjem, skratka proti vsemu. Atomska oborožitev je danes zajela strahovito vejik obseg in ni je dežele na svetu, ki bi bila varna pred tem orožjem-Če bi prišlo do svetovnega atomskega spopada bi prav gotovo oil uničen ves civilizirani svet in ni nobenega jamstva, da bi tisti, ki bi preživeli katastrofo imeli pogoje za življenje.
Pri obravnavanju problema miru in vojne so marxisti vedno stvarni Sama naša doktrina zahteva zaradi spremembe značaja vojne nove poglobitve in nov razvoj. Vojna proti napadalcu, ki ograža svobodo ib neodvisnost nekega naroda, je vselej pravična. Gorje če bi delavski razred, kjer je na oblasti in ima nasproti sebi prepotenten in napadalen imperializem ne bil pripravljen za zavrnitev napadalca. Zato je tudi kar se tiče atomskega orožja katera koli socialistična država dolžna, pa četudi jo stane velik« žrtve, da se drži na ravni svojih nasprotnikov.
S
k:
st
u:
1 n:
n:
la
sl
le
čl
k
k
Či
d
P
Vi
t;
n
b
j<
s;
P
S
o
s
Miroljubno sožitje ali pa uničenje naše civilizacije
Toda tekmovanje v tem pogledu, da četudi je še tako upravičeno, n« predstavlja nobene rešitve, kajti a-tomski spopad bi v vsakem primeru pomenil samomor na obeh straneh-Ravnovesje terorja, na katerem stoje nekateri imperialistični krogi ib hočejo uravnavati odnose med v« lesilami, ne predstavlja prav tak« nobene rešitve. Ravnovesje terorja ne pomeni drugo kot neprestano v« Čanje peklenskega orodja, njegov« ga sejanja po vseh delih sveta ib nadaljevanje imperialistične politik« ter provokacij v nedogled. Vse t« s stališča sile.
Rešitev je na drugi strani, to )e v novem sistemu mednarodnih od' nosov. Doseči je treba, to, da bod« atomski arzenali prenehali deloval' in da jih porušijo. Tako bo kata' strofa gotovo preprečena. Toda te' ga se ne da doseči brez radikalbf mednarodne pomiritve v mednarod' nih odnosih, kar odgovarja splošni mu sprejemu načela miroljubnega sožitja med državami in narodi, be glede na njihov politični in soci3’-ni režim in ne glede na njihoVj stopnjo gospodarskega razvoja. " miroljubnem sožitju med socialisti. nimi in kapitalističnimi državatb' se govori že mnogo časa v naše1" gibanju. Lenin je bil prvi, ki je P" prenehanju oborožene imperialisti ne intervencije proti mladi sovj«' ski republiki trdil, da je miroljub1^ sožitje mogoče doseči. Ta teza J
kasneje navdihovala politiko m
ib"
Sovjetske zveze in socialističnih
žav. Toda danes govoriti o
ljubnem sožitju ni dovolj. Sp«1'
(Nadaljevanje na 4. strani)
r s
7,-12-1962
- DELO • 3
Afera
Slrauss -«Der Spiegel»
Zahodna Nemčija je doživela največjo vladno krizo po vojni. Pet ministrov liberalcev je odstopilo. Vzrok : aretacija lastnika in glavnih urednikov tednika «Der Spiegel» iz Hamburga, obtoženih veleizdaje, češ da je list Pisal o zadevah, ki spadajo v strogo zaupne vojaške stvari.
Pravosodni minister bonnske vlade Stammberger, član liberalne stranke, ki je bil v koaliciji v vladi z demokristjani, pa ne le da ni izdal nobenega ukaza za aretacijo, temveč ni o tem ničesar vedel, prav tako ne ostali ministri liberalne stranke.
Liberalci so zahtevali odstranitev o-brambnega ministra Straussa, ki je bil eden izmed stebrov Adenauerjeve vlade.
Afera Strauss - «Spiegel» je razburila nemške duhove, je v glavnem v naslednjem: «Spiegel» je že v začetku leta priobčeval v nadaljevanjih nekaj člankov, ki so obravnavali gradnjo o-krog pet tisoč stanovanj za pripadnike ameriške vojske v Zahodni Nemčiji. Sredstva naj bi dala ameriška vlada, dela pa bi izvajala razna nemška Podjetja. Ponudb je bilo seveda preveč, ker si pr takšnih naročilih obetajo podjetja precejšnje dobičke. Natočila naj bi šla po posredovanju o-brambnega ministrstva, ki mu načelju-je Strass. «Spiegel» je o tem precej pisal. Navedel je celo, da so nekateri Podjetni gradbeniki baje ponudili Straussu lepo vsotico denarja, če bodo °ni dobili dovoljenje za gradnjo teh stanovanj.
Bonnska vlada je imenovala nekaj komisij, da bi preiskale resničnost namigovanja lista. Končno je bil mini-ster Strauss priznan kot popolnoma nedolžen, čeprav je v javnosti prevladovalo mnenie, da so vso zadevo potlačili iz političnih razlogov.
Poleti pa so bili vojaški manevri sil Atlantskega pakta. «Der Spiegel» je tudi o teh manevrih pisal. Dal je tudi učeno o sposobnosti zahodnonemške Voiske, o nieni oborožitvi, o pomanj-kliivostih. Pri tem je list spet kritiziral obrambnega ministra Straussa, Ta je Pn koval maščevanje že od časov afe-re o gmdnji stanovanj za pripadnike ameriških oboroženih sil.
Dogodilo se je, da o aretirali lastnica in glavne urednike tednika «Der Spiegel» brez vednosti in odobritve pra_ Usodnega ministra Stammbergerja, za aretacije pa je dobro vedel minister Strauss. Tako je prišlo do vladne krize.
Vsa zadeva ne bi imela tako dramatičnega poteka, če ne bi bila nemška iavnost prepričana, da gre za osebno maščevanje Straussa proti urednikom tednika, da so bile aretacije protizakonite
Konec septembra se je pod streli uporniških topov sesula jemenska monarhija, naj starejša na Arabskem polotoku. Bila je eden izmed redkih ostankov fevdalizma, nedostopna za zahteve novega časa in neposredno odgovorna za nedopovedljivo gospodarsko in socialno zaostalost petmilijonskega jemenskega naroda.
Strmoglavljeni monarhiji sta takoj prihitela na pomoč kralja Saudske Arabije in Jordanije, saj je tam položaj danes skorajda tak, ko je bil do včeraj v Jemenu. Ta tuji poseg pa se je končal z neuspehom. Ljudje, ki so vrgli kralja, uživajo podporo jemenskega ljudstva.
Revolucija v Jemenu se je začela
Jemen, mala državica na Arabskem polotoku, je bila kot monarhija eden izmed redkih ostankov fevdalizma, nedostopna za zahteve novega časa. V tej državici je bilo suženjstvo nekaj običajnega
nekaj dni po smrti krvoločnega imama — kralja — Ahmeda. Kakšen pa je bil to človek in kakšne so bile razmere v Jemenu.
Kralj Ahmed je prišel na oblast leta 1948, potem ko so zarotniki ubili njegovega očeta. Ahmed pa ni bil prvi prestolonaslednik. Pred njim je bilo kar 26 članov kraljevske družine, ki so imeli vsi večje pravice do prestola. Vse te ljudi brate, strice, nečake, je Ahmed v letih 1937-1948 spravil s sveta. Računajo, da
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Ameriški načrt
za ..osvojitev" Lune
Od 25. maja 1961, ko je ameriški predsednik Kennedy napovedal pristanek treh ameriških kozmonavtov na Zemljini najbližji sosedi Luni, se je iz te smele zamisli razvil točno orisan projekt. Pri ogromnih izdatkih nekaj milijard dolarjev, deležu celotnega industrijskega potenciala Združenih držav, ki zasenčijo vse, tudi gradnjo prve atomske bombe, se Američani trudijo, da bi dosegli smoter, ki ga je nakazal Kennedy, obenem pa naj bi v osvajanju Lune prehiteli Sovjetsko zvezo.
Za uresničitev načrta «Apollo» za osvajanje Lune naj bi porabili a-stronomsko vsoto 50 milijard dolarjev. Na poti k Luni pa stoje mnoge zapreke, ki jih hoče Amerika premagati v naskoku.
V obdobju naslednjih devetih let naj bi v ta program vložili dnevno okrog 10 milijonov dolarjev. Mobilizirali so armado 435 tisoč znanstvenikov in tehnikov. Za preizkušanje in izdelavo raket, vesoljskih ladij, krmilnih sistemov, radijskih in elektronskih naprav, pogonskih mehanizmov in agregatov bo delalo 10 tisoč podjetij v vseh delih države.
Američani si osvojitev Lune zamišljajo v več stopnjah. Do potovanja na Luno s povratkom na Zemljo, ki naj bi ga izvedli že leta
Sovjetski načrt je privedel ob manjših izdatkih do mnogo večjih uspehov
1967, naj bi ameriška uprava za vesoljske polete postopala po dosedanjih začetnih korakih takole:
—- Prva faza načrta je iskanje možnosti, da bi poslali v vesolje skupino ljudi; nosila bi jo raketa super-saturn €-5.
— Industrija naj bi nato izvršila priprave za gradnjo vsemirske ladje, ki naj bi startala skupaj z matično ladjo. Z njo naj bi dva astronavta pristala na Luni, tretji pa bi . krožil okrog nje. Po oprav-ijeni nalogi naj bi se astronavta z Lune vrnila na matično ladjo, ki bi potem nastopila pot nazaj proti Zemlji.
—- Sledila bi konstrukcija vesoljske oskrbovalne postaje.
Uresničitev tega načrta naj bi se (Nadaljevanje na 4. strani)
je Ahmed umoril okrog 70 svojih najbližjih sorodnikov. Enega izmed svojih bratov je pustil, da je umrl od lakote v ječi.
Ljudem iz svoje bližine, ki so mu postali sumljivi, je dal odsekati glavo. Sekanje glav je bilo v Sani, glavnem mestu, nekaj zelo običajnega. Krvniki so žrtev najprej mučili in jo šele potem usmrtili. Če so sorodniki žrtve hoteli, da pade glava takoj in z enim udarcem, so morali rablje dobro plačati.
Tatvino so kaznovali z odseka-njem ene ali obeh rok. Rano na ostanku roke so potem «razkužili» z vrelim katranom, toda od desetih kaznjencev jih je navadno osem umrlo zaradi infekcije.
Suženjstvo je bilo v Jemenu nekaj povsem običajnega. Sicer pa, pravijo poznavavci jemenskih razmer, da so živeli sužnji bolje kot n.pr. poljski delavci.
Krali Ahmed je z divjaško strogostjo izterjeval davke, stekali pa so se v njegovo osebno blagajno. Tako se je mogoče razlagati, kako je mogel za enomesečno zdravljenje v Italiji, pred tremi leti, porabiti poldrugo milijardo lir. Zdravil se je zaradi pretiranega uživanja nekega mamila, spremljal pa ga je v Italijo tudi cel njegov harem: štiri zakonite žene — kolikor mu jih verski predpisi dovoljujejo — in kakšnih štirideset priležnic.
Kralj se je ponašal s svojo pobožnostjo. Strašne kazni, s katerimi je strahoval podložnike, je opravičeval s predpisi iz korana. Njegovi služabniki so širili med ljudstvo glasove, da uživa posebno Alahovo milost, češ da je samo tako lahko ostal živ po treh atentatih, ki so jih napravili nanj.
Ob njegovi smrti je več žena iz harema napravilo samomor, da bi skupaj s «svetim možem» odšle na oni svet. Širijo pa se glasovi, da so te žene kratko malo pobili.
''ALET-PETJE-FOLKLORA.KNJiei-RIVJIE-KINO^
S	*
m
Komaj petnajst let ima, pa nosi že brke...
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooc
Zločin ali človekoljubno
Proces v Ljègeu proti Suzanne Vandeput, njenemu možu Jeanu Noelu, materi Fernande Yerna, sestri Monique de la Marek in zdravniku Jacquesu Castersu ni dal odgovora na osnovno vprašanje: Ali so storili človekoljubno dejanje? O so obtoženci zagrešili zločin ali pa tem je bilo veliko razpravljanja, ki ga še ni konec.
Porotniki so odgovorili samo na vprašanje: ali so obtoženci krivi smrti šest dni stare Corinne Vandeput, ki se je rodila nenormalna (prsti rok so ji rasli iz vratu): «Niso krivi!» Da je prišlo do takega konca procesa, je bolj zasluga javnega mnenja: ljudje so pri takih stvareh dovzetnejši za čustvene kot za pravne in medicinske razloge. Anketa belgijske in francoske javnosti pred in med procesom je pokazala, da je bilo 80 odstotkov anketiranih na strani obtoženih (75 odstotkov je dalo prav tudi dr. Castersu, ki je dal Vandeputovim u-spavalni prašek, s katerim so umorili novorojenčka).
Javni tožilec Léon Cappuyns, ki se je sicer vdal v to, da so bili Vandeputovi oproščeni, je po procesu povedal: «Doktor Casters bi moral biti obsojen. Pa ne zato, da bi bil zaprt, marveč iz principa». S pravnega stališča je zločin bil storjen, vendar se je med procesom pripetilo toliko stvari, da je bil odgovor porotnikov razumljiv: zdrav-
dejanje?
Nedolžne žrtve pogub o-nosnega talidomida
nik Herpin, ki je moral ugotoviti, kakšne smrti je umrla Corinne, je pred sodiščem povedal, da bi zapisal v kartoteko: «naravna smrt», če bi ne vprašal za svet kolega, ki mu je rekel, naj napiše: «nasilna smrt». Drug strokovnjak, dr. Hoet, ki proučuje primere nenormalnih novorojenčkov, je dejal: «Corinne bi umrla v letu ali dveh!» Sodišče je dobivalo pisma staršev, ki jim je hudo, ker imajo nenormalne o-troke, za katere nihče ne bo skrbel po smrti staršev (v Franciji jih prevzemajo samo neke vrste hiralnice — za 10.000 starih frankov na mesec, česar pa večina ne zmore plačati) v Italiji pa znani turinski zavod «Cottolengo».) Porotnike so ganili Suzanne Vandeput («Vi niste bili na mojem mestu!»), vest, da je Castersova sorodnica rodila nenormalnega otroka, pa tudi dejstvo, da je na svetu nekaj tisoč mater, ki so rodile pohabljene otroke zaradi uživanja zloglasnega pomirjevalnega sredstva (ima 50 i-men) talidomida. Tako je bil edini krivec pravzaprav — talidomid.
o
jjjjj
<
OC
O
j*
0
£
UJ
uj
1
oc
UJ
s
►—
<
00
(/)
<
O
>
<
N
<
OC
s
O
Ó
Z
*£
uj
**»
UJ
s
O
2 *
<
oc
O
0
S
UJ
ju
<
(S
àt
UJ
2
►-
1
to
Ut
<
O
>
<
N
<
oc
g
O
Ó
Z
5
uj
?
UJ
3
O
2 *
<
ec
O
£
o
u.
uj
UJ
UJ
<
ca
š
5
UJ
4
5 5
o
uj
>
<
trt
N
<
oc.
g
O
Ó
Z
S
Uj
S
2
o
•n
Z
M
<
ec
O
£
0 2 UJ
UJ
1
dc
Ul
2 H*
<
00
(/>
<
O
>
<
N
<
°r
g
O
Ó
Z
SZ
uj
S
OC
Ul
0
1 Ì
HuttuAa
ZATIRANJE KATALONSKE KNJIŽEVNOSTI — Na mednarodnem sestanku izvršnega odbora penklubov, ki je bil pred kratkim v Londonu, je bila sprejeta resolucija, s katero obsojajo zatiranje katalonske kulture. V resoluciji je med drugim poudarjeno, da španska vlada zatira katalonski jezik in preprečuje pouk katalanške zgodovine. Kot je znano ta vlada prepoveduje katalanščino kot občevalni jezik v uradih in v javnem življenju sploh.
Razumljivo je, da to zelo škoduje razvoju katalanške kulture na splošno in književnosti še posebej Tudi nedavno sprejeta odredba, po kateri španske oblasti slehernega Španca lahko preselijo v prisilna bivališča je zadel in u-tegne tudi v bodoče zadeti tudi številne katalanške javne in kulturne delavce, zlasti pa pisatelje.
#
>
2
a
i
W
5
m
70
čs
>
5
3
m
ti
O
s
0
70
>
H
Z
1
s
<
p
2 o
OB TRŽAŠKEM PROCESU, tako se imenuje knjiga, ki jo je spisal znani slovenski znanstvenik in javni delavec Dr. Lavo Čermelj. V knjigi opisuje priprave na veliki proces, ki se je vršil leta 1941 v Trstu in ki ga mi poznamo kot proces proti Tomažiču. Kot je znano je bil Čermelj eden izmed glavnih obtožencev na tem procesu
Cermeljevo knjižno delo v glavnem temelji na spominih. Bolj kot pravo zgodovinsko delo, ki bi zajelo in obdelalo vse plati procesa, je to nekako avtobiografsko pripovedovanje. Zato tudi Tomažič v tem delu na prihaja do tistega pomena, ki ga je po vsej pravici vreden in ki ga je prej s svoiim delovanjem, kasneje s svoiim zadržanjem pred Fašističnim posebnim sodiščem izkazal in končno s svojo junaško smrtjo na openskem strelišču izpričal. Jasno je, da si Čermelj ni postavil niti tega cilja, kar je tudi sam povedal v uvodu, ko pravi, da kot naravoslovec ni poklican za zgodovinski prikaz. Kljub temu pa je knjiga zares dragocen prispevek k boljšemu poznavanju antifašistov Julijske krajine za časa črne strahovlade, žrtev, ki jih je pri- ? morsko ljudstvo utrpelo za z časa nasilnega zloglasnega režima in vsega, kar je združeno s procesom leta 1941. Vse to je še nezadostno obdelano in opisano. Tudi mi se strinjamo s pripombo, ki jo je neki recenzist zapisal v vplivni slovenski reviji in ki se glasi: Želeli bi, da bi posnemali Čermelja tudi drugi, ki jih je sodilo posebno fašistično sodišče in opisali svoje spomine.
%
1 <
p *
2 P o
0
1 > S >
2 S
?
> m
DB >
5
m m
■Vi
? K
O
ra > k Z
5
m
š <
fi
j
z
0
Ò g
1 S
M
9-vBODnod-anad-trvfl-Mj.v3i-v«sv!o-ai.
«JEHONA» (po naše Odmev) se imenuje nova revija za književnost, politično in družbeno znanost v šiptar-skem jeziku. Revija bo izhajala enkrat mesečno v Skopju (Jugoslavija).
GREGORČIČEVE NAGRADE — Predsedstvo okrajnega sveta prosvetnih društev v Novi Gorici je pred kratkim podelilo Gregorčičeve nagrade zaslužnim prosvetnim delavcem novogoriškega okraja. Nagrade so prejeli: Anica Židanik, učiteljica v Brdih, Teodor Krtelj iz Ajdovščine, Danilo Turk iz Branika in pevsko društvo LIP iz Ajdovščine.
4 • DELO -
X. kongres KPI
I Iz Trsta :
(Nadaljevanje z 2. strani)
katastrofalnih perspektiv atomskega spopada, je treba poudariti, da je ne le za socialistične države, marveč tudi za kapitalistične in za vse človeštvo neodložljiva nujnost storiti kaj več. Postavlja se alternativa: ali miroljubno sožitje, ali pa atomsko uničenje in konec naše civilizacije. Druge izbire ni.
Kaj pomeni mednarodni režim miroljubnega sožitja, kako ga je mogoče doseči, in ali je pravilno postaviti ta cilj v osredje naših borb? Kot odgovor na ta vprašanja se postavljajo pred nas teme, ki so bile sprožene v sedanji krizi v mednarodnih odnosih in problemi, o katerih se danes resno razpravlja v vrstah našega gibanja.
Nauki kubanske krize
Odnosi med državami, se priznava na splošno, niso bili nikoli tako napeti kot so dones. V preteklih tednih je prišlo do take napetosti, kakršne ni bilo v vsej povojni dobi. Strah je prevzel vse človeštvo. In ta strah je bil upravičen, saj je kazalo, da je atomski spopad neizogiben. Da ni do tega napada prišlo, se je zahvaliti Sovjetski zvezi, ki je predlagala moder komnromis, ki je omogočil začasno omiljenje napetosti. Toda položaj je še danes izredno resen in lahko pride do nepredvidenih stvari. V teku zadnje krize je prišel v jasni luči na dan agresiven značaj politike imperializma. Ukrepi ZDA proti kubanski republiki predstavljajo zelo resno kršitev mednarodnega prava in listine Združenih narodov, kajti ni mogoče misliti, da je obrambna oborožitev Kube predstavljala nevarnost za Združene države in da so bile torej upravičene represalije. ZDA imajo posejane napadalne baze no vsem svetu, ob me-inh s socialističnimi državami. Te baze predstavljajo neprestano nevarnost za socialistični svet. In ko je prišlo do pametnega komnromisa glede Kube. so ZDA nostavile nove zahteve ter tako podaljšale alarmno stanje v vsem svetu. Jasno je. da ni bi'o orožje tisto, ki je zanimalo ZDA. temveč odvzem svobode kubanskemu Uudstvu. kubanska neodvisnost in niena socialistična ureditev. Toda Kuba ima pravico, da je svobodna in neodvisna republika in da nanreduie na svoii socialistični poti. Zato mi s te tribune izražamo solidarnost s kubanskim ljudstvom in z njegovimi voditelji.
V	preteklih desetleti'h in v tradicionalnih mednarodnih odnosih bi bilo nemogoče, da bi kubansko liud-stvo branilo in rešilo svoio neodvisnost Z votovostio se lahko trdi, da bi bila Kuba podiarmliena, da bi bila strta niena neodvisnost in vzno-stavlien izkoriščevalski kolonialni režim. Da ni sedai prišlo do tega, se ie zahvaliti deistvu, da Kuba ni bila sama v borbi za svoio svobodo da ie bila deležna stvarne pod-nnre velike Sovietske zveze in drugih socialističnih držav. To je omogočilo kubanskemu liudstvu. da še nadalie živi in dela in da ra /nolana z orožiem. ki ie notrebno za lastno obrambo. Ameriški imnerializem ni mogel izvesti svoiih načrtov in v naiboli kritičnem trenutku, ko je bilo že skorai gotovo da bodo ameriški oltrancisti sprožili atomski napad, ie Sovjetska zveza znala predlagati časten kompromis.
Vojna ni neizogibna
V	zvezi s tem problemom pa je nastalo v mednarodnem komunističnem gibanju nesoglasje. O tej temi se je na široko razpravljajo že na konferenci delavskih in komunističnih partij leta 1960 v Moskvi. Tedaj so kitajski tovariši postavili nekatera stališča, ki jih je konferenca zavrnila. O tem se danes živahno polemizira, pri čemer se odlikujejo zlasti voditelji Albanske delavske partije. Vojna, tako se zatrjuje, je
neizogibna, zakaj značaj imperializma je ostal nespremenjen in se ne more spremeniti.
Toda tu ne gre za značaj imperializma, marveč za odnos mednarodnih sil. Obstoj in učvrstitev sistema socialističnih držav, je ustvaril položaj, ki ne dopušča, da bi imperialistični voditelji delali kar bi hoteli. Obstoj močne skupine nevezanih držav, ki so naklonjene politiki miru, je nova značilnosti sedanjega položaja. Niti ni mogoče trditi, da je ves imperialistični blok enoten, saj obstajajo v njem velike razlike. Tu so na eni strani oltrancisti, ki bi hoteli za vsako ceno sprožiti atomsko vojno, na drugi strani pa so krogi, ki kolebajo in so proti atomskemu spopadu. Jasno je, da bi velike države z razvitim kapitalizmom, kot sta n.pr. Italija in Francija, prenehali voditi imperialistično politiko tisti dan, ko bi se instavriral režim obnovljene napredne demokracije. Prav tako je jasno, da močno gibanje množic in javnega mnenja še pred to transformacijo u-tegne vsiliti politiko, ki bi bila naklonjena mednarodni pomiritvi. Zato je zgrešeno ne videti teh sprememb, kakor bi bilo zgrešeno trditi, da je imperializem postal papirnati tiger, ki ga je mogoče z enim samim zamahom prevrniti. In v takih pogojih je mogoče trditi, da vojna ni neizogibna in da je mogoče zgraditi pozitivno politiko za dosego miroljubnega sožitja.
Označevati miroljubno sožitje kot kompromis je pravilno, toda to je samo delna resnica. Zgrešeno pa bi bilo trditi, da je miroljubno sožitje mogoče omejiti na priznanje sedanjega položaja. Miroljubno sožitje ima drugačen aspekt v odnosih med državami, saj temelji na medsebojnem razumevanju in zaupanju, ki izključuje vojno, ki temelji na za-jamčenju svobode in neodvisnosti narodov in torej na pametni rešitvi problemov, ki so danes še nerešeni in ki dajejo povod za ribarije. Tu je treba pomisliti na problem mirovne pogodbe z Nemčijo, na priznanje Nemške demokratične republike, na sprejem Ljudske republike Kitajske v OZN in na vrnitev Formoze tej republiki. Treba je pomisliti na problem vojne, v Indokini, ki še traja in na vprašanje meja med Indijo in Kitajsko. Če se hoče priti do miroljubnega sožitja, je treba rešiti vsa ta vprašanja na miroljuben način, kot se je rešilo n.pr. vprašanje Laosa.
Po tej poti je mogoče in je treba postopoma priti do zmanjšanja mednarodne napetosti, kar mora omogočiti sklenitev nenapadalnega pakta med dvema sedanjima vojaškima blokoma, ustanovitev širokih neatomskih področij v Evropi, A-friki in Ameriki. Po tei poti je mogoče priti do demobilizacije vseh napadalnih baz na raznih področjih sveta in sčasoma celo do odprave dveh vojaških blokov, prepovedi in uničenju vsega atomskega orožja ter do sprejetja splošne razorožitve, t.j. do zadnjega dokaza, da je človeštvo premostilo nevarnost lastnega uničenja in da je postavilo temelje za nov svoboden gospodarski, socialni in kulturni razvoj v vseh državah in v vseh smereh.
Miroljubno sožitje pomeni, da se med socializmom in kapitalizmom odnira tekmovanje za rešitev sedanjih gospodarskih in socialnih problemov, med katera spada tudi problem lakote, ki še vedno tare eno milijardo Hudi na nezadostno razvitih področjih.
V kubanskem sporu se je gibala ameriška vlada na brutalen in pro-vokatorski način, Zasluga sovjetskih tovarišen je, da so ohranili hladno kri. Kako je mogoče primerjati sovjetsko politiko v času kubanske krize s kapitulacijo pred Hitlerjem na konferenci v Monakovem? V Mona-kovem je bila poteptana svoboda češkoslovaškega ljudstva, v kubanski krizi pa je bila rešena neodvisnost kubanske republike!
O resnem oboroženem spopadu na
V torek je bila seja tržaškega pokrajinskega sveta. Na njej so razpravljali in sklepali o raznih vprašanjih, med drugim tudi o vprašanjih kmetijstva. Naš svetovavec tov. Gombač je na seji med drugim poudaril, da je priprevek pokrajine kmetom, ki so bili prizadeti zaradi toče in suše, premajhen. Pri tem se je skliceval na resolucijo komunistične skupine, ki je bila predložena že 8. oktobra.
Ta resolucija zahteva raztegnitev zakona št. 739 tudi na Tržaško o-zemlje. Kot je znano predvideva do 80% povračila škode, ki nastane zaradi vremenskih neprilik. Nadalje komunistična resolucia sahteva naj se nakaže primerna vsota za takojšno pomoč prizadetim kmetom in razne druge iniciative.
Na seji je govoril tudi tov. Colli. Ta je poudaril, da bi morali kmetijstvu na Tržaškem posvetiti večjo pozornost. Podčrtal je, da so letošnje vremenske neprilike zelo prizadele kmetovavce, saj se računa, da znašajo skupne izgube eno milijardo lir. Kljub temu pa prizadeti kmetje še ne vedo kakšno pomoč bodo prejeli. Pokrajina je podelila v ta namen komaj dva milijona lir, kar je toliko kot kapljica vode v morju.
Položaj kmetijstva na Tržaškem je vznemiriljiv. Za njegovo okrc I pitev so nujno potrebni učinkoviti ukrepi. Zato se mora tudi pokrajinska uprava resneje zanimati za ta vprašanja.
Gorica :
Resolucija komunistov o trošarinski izterjevavnici
Goriška občinska svetovavca KPI, Battello in Bergamas sta ta teden predložila županu predlog, naj bi municipalizirali izterjevavnico za trošarinski davek, ki je sedaj v rokah ustanove INGIC.
O tem problemu se je že svojčas govorilo. Tako rešitev tega problema je pred občinskimi volitvami napovedoval tudi DC-PSDl občinski odbor. Toda znana stvar je, kako demokristjani drže dane obljube, njihovi priložnostni zavezniki pa so prisiljeni, da izbirajo med razbitjem zavezništva in med odpovedjo lastnim zahtevam. Socialdemokrati so že leta navajemi opredeljevati se za drugo izbiro in vse kaže, da bodo tudi v sedanjem primeru ubrali enako pot. Govori se, da demokristjani tokrat ne nameravajo prikrivati svojih namenov in da ne bodo
Poravnajte naročnino
indijsko-kitajski meji smo že povedali svoje mnenje. Vemo kaj je pravičnega v kitajskih zahtevah. Vemo, da je bil napad sprožen z oboroženo indijsko akcijo. O tem se je na široko razpisal tudi buržoazni tisk. Vemo tudi, da Kitajska kot Indija nimata imperialističnih zahtev. Ti dve državi, ki sta bili pobudnici bandunške konference, sta dolžni, da na miren način rešita vprašanje meje! Taka rešitev bi bila v interesu narodov obeh držav.
Mi zelo spoštujemo kitajske tovariše. Poznamo njihovo junaško osvobodilno borbo. Vemo kakšno vrednost so imele v preteklosti njihove pobude v borbi za mir. Zato smo bili zaskrbljeni, ko je prišlo do oboroženega spopada, ki ga nismo razumeli in smo z radostjo pozdravili iniciative za enostransko prenehanje vojaških nastopov. Skrbi pa nas vojna usmeritev voditeljev indijske politike.
(Nadaljevanje prihodnjič)
kot v preteklosti trdili, da je potreben čas za «proučitec» vprašanja. To pa bi pomenilo, da bi ostalo še za nekaj let vse pri starem, t.j., dokler bodo občino upravljali sedanji u-pravitelji.
Na tak način se, torej demokristjani in socialdemokrati izneve-rjajo obljubam, ki so jih dali med volivno agitacijo. Prav zato pa je tembolj umestna iniciativa komunistov.
Dopis iz Doberdoba
Zadnje čase je doberdobska sekcija KPI poživila svojo aktivnost. Kot sad te aktivnosti, naj omenimo sekcijski kongres, na katerem je bil izvoljen tudi novi odbor. Sekcija je organizirala tudi proslavo obletnice Oktobrske revolucije, ki je zelo dobro uspela. Doberdobci že dolgo ne pomnijo tako lepe proslave. Vzrok, da je bila tako dobro obiskana moramo iskati v odpravi sporov med domačini, zaradi katerega so pred leti nekateri starejši tovariši ostali izven Partije. Ti tovariši so se zopet vključili v KPI, odbor pa je poskrbel, da so se sporne zadeve zadovoljivo uredile.
Sedaj so spori za nami, bodisi zaradi pravilnega stališča, ki ga je zavzela sekcija, bodisi zaradi razvoja mednarodnega komunističnega gibanja. To je omogočilo tudi ustanovitev celice v Jamljah in obeta se dober uspeh tudi v Dolu.
Sekcija v Doberdobu je imela letos 72 vpisanih članov, toda odbor je sklenil, da bo to število v prihodnjem letu povečal, saj je prepričan, da je to mogoče doseči.
Komunistom iz Doberdoba želimo obilo uspeha pri včlanjevanju, ki so ga začeli že pretekli teden in upamo, da bodo cilj, ki so si ga postavili tudi presegli.
E. J.
Stoletnica poste
Odhod starega poštnega voza iz Milj v Rim
Načrt za «osvojitev» Lune
(Nadaljevanje s 3. strani) pričela s startom satuma C-5 tristopenjska, 100 m visoka in 3000 ton težka raketa.
Sovjetski program osvajanja Vesolja ne počiva na tako široki osnovi kot ameriški, vendar se je doslej izkazalo, da je ta načrt privedel ob manjših izdatkih do daleč večjih in številnejših uspehov. Spomnimo se samo na prve tri tako popularne sputnike, lumke leta 1959, vesoljske ladje brez moštva, ki sta jim sledila Gagarin in Titov.
Te polete v neznano vsemirje so izvedli z raketami, ki se v bistvu ne razlikujejo od ameriških, njihova moč pa je izredna. Ne smemo prezreti dejstva, da so prav Rusi poslali prvi zemeljski satelit, prvi obkrožili Luno in fotografirali njeno nevidno stran,
oooooooopoooooooooooooooooooooo rooooooooooooooooooooooouooo
-------------- 7.-12-1962
Bivši polificni deporfiranci pri vladnem komisarju
Generalni vladni komisar dr. Libero Mazza je sprejel delegacijo tržaške federacije Združenja bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih. Delegacija je vladnemu komisarju prikazala namene združenja ter položaj tržaške federacije. Generalni vladni komisar je pokazal zanimanje za vprašanja, ki jih želi združenje rešiti ter je v okviru možnosti obljubil tudi svojo pomoč.
Obvestilo za kmete
V izvedbo odločbe odbora za proučevanje problemov nanašajočih se na letošnjo sušo, sprejema pokrajinsko kmetijsko nadzomištvo — Trst, Ulica Ghega, štv. 6/1 prošnje, ki jih bodo predložili kmetovavci oškodovani radi letošnje suše, za prejem prispevka za nakup močnih krmil, sena in drugih tehničnih sredstev.
Prošnje morajo biti izpolnjene na posebnih obrazcih, ki jih zainteresirani lahko dobijo pri svojih strokovnih organizacijah, kakor tudi pri pokrajinskem kmetijskem nad-zorništvu in predložene istemu do 12. ure, 15. decembra letos.
Predavanje slovenskega pravnika
Ob priliki obiska delegacije Zveze društev pravnikov Slovenije društvu Pravnik v Trstu bo član delegacije dr. Jože Globevnik, sekretar Sekretarijata za zakonodajo pri Izvršnem svetu L.R.S. predaval o načrtu nove jugoslovanske ustave-Predavanje bo danes, v petek, dne 7. t.m., ob 20,30 v dvorani v ul-Ceppa 9/1, ki jo je Slovenski klub vljudno odstopil društvu Pravnik v Trstu v ta namen.
Občni zbor združenja BOR
V petek 14. decembra ob 20,30 bo v dvorani na stadionu I. maj v' Trstu III. redni občni zbor Športnega združenja BOR. Na njem bodo po poročilih sedanjega predsednika, tajnika, blagajnika in gospodarja 'zvolili novi odbor.
Čestitke
Pred kratkim je na univerzi v Pado^ promoviral za doktorja zdravniški!1 ved Cveto Ikmar s Proseka. Novera» doktorju čestitamo in mu želimo mhO' go uspehov.
Namesto cvetja na grob
iNamesto cvetja na grob pokoj' nega ravnatelja prof. dr. Josi -a Ne' mec-a poklanja profesorski zbor Dr' žavnega znanstvenega liceja s sl0" venskim učnim jezikom v TrsU/ Šolski blagajni Državnega učitelj šča s slovenskim učnim jezikom Gorici 11.000 lir -.
_____________________________^
DELO glasilo KPI
za slovensko narodno manjšino Izhaja vsak petek Urejuje uredniški odbor Politični direktor: Marija Ber-netič - Odgovorni urednik: Anton Mirko Kapelj - Uredništvo in uprava: Trst, ul. Capitolina -< telet. 44-046/44-047.
Tiska: Tipografia Riva - Trst ul. Torrebianca 12. Celoletna naročnina 1300 lir, polletna 700 lir. Poštni tekoči čekovni račun št. 11/7000.
Cena oglasov po dogovoru