PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 236 (13.467)
Trst, petek, 13. oktobra 1989
Drugi washingtonski dan italijanskega predsednika
Cossiga in Bush za večje mednarodno sodelovanje
Olivetti, Baraldinijeva, mamila in skrb za okolje osnovne teme včerajšnjih razgovorov med predsednikoma ZDA in Italije
V	Leipzigu bodo izpustili vse demonstrante
V	Vzhodni Nemčiji se začenja dialog
Partijski predstavniki za spremembe, a proti reformam Po pisanju Bilda v nevarnosti Honeckerjev položaj
WASHINGTON — S formalno in temu primerno slavnostno večerjo v Beli hiši se je v sredo ponoči zaključil Najzahtevnejši del ameriškega obiska Predsednika Francesca Cossige, ki se J® že včeraj zahvalil gostom za vljudnost in prijaznost. Še posebno vesel pa !e bil programa, ki je omogočil njemu te vsem članom italijanske delegacije, da so si lahko privoščili ogled nekaterih muzejev in razstav, ter izložb, ki Proslavljajo 500-letnico odkritja Amerike.
Italijanski predsednik Cossiga in zunanji minister De Michelis sta izkoristila včerajšnji dan v Washingtonu, da ste se z ameriškimi sogovorniki dome-tela glede nekaterih odprtih vprašanj, te pa niso posebno zapletena ali nerešljiva, saj so odnosi med ZDA in Ita-“1° vsesplošno dobri in zato tudi brez Pravih spornih točk.
Beseda je tako padla na primer Oli-Vetti, ki je po mnenju ameriške administracije prodajala tehnologijo drža-vam Vzhodne Evrope. Ameriška administracija je prosila italijanske zaveznike, naj se o tem pomenijo, vendar ne na ravni predsednikov republike,, pai Pa na manj obvezujoči ravni zunanjih ministrov. O vprašanju Olivetti se tako sestala De Michelis in Ba-■ter, medtem ko je predsednik Cossiga Piskal sedež ameriškega parlamenta n se sestal z VVilliamom Foleyem.
Bush in Cossiga sta si vsekakor izterjala mnenja o vprašanju odnosov ed Vzhodom in Zahodom, italijanski ^hsednik pa je na tiskovni konfe-jJtei izjavil, da bi morali podpreti A predvsem na področju boja proti ■milom. »Američani ne smejo ostati tenljeni,« je dejal predsednik Cossi-b'. te je tudi pohvalil Bushev načrt za I Proti trgovcem s smrtjo.
predmet včerajšnjih razgovorov na Uio • dniški ravni je bilo tudi vprašaji italijanske državljanke Silvie Ba-tjtjtei, ki bi morala v kratkem zapus-Prt ateeriško kaznilnico, v kateri je za-r4jj.Zaradi teroristične dejavnosti. Ba-dgfteijeva bo morala vsekakor presedi Svojo kazen do konca, vendar v ete italijanskem zaporu.
Področju zunanje politike sta rj2j,riški in italijanski predsednik iz-Prepričanje, da je treba podpreti v2ilfrakov načrt za mir na Bližnjem Ugodil. Bush in Cossiga pa nista za-
Ql{Q]?rda niti vprašanja onesnaževanja po Ia' Tudi v tem primeru, sta dejala tiejj stanku, bi morali vzpostaviti tes-gr6 mednarodna sodelovanja, saj ne žjv a težave, ki tarejo posamezne dr-ta tP ad geografska področja, pač pa 3obe vseh nas.
Cossj (telefoto AP): predsednik in ni^3 z ameriškim gostom Bushem tlost! 9°Vo ženo Barbaro pred slav-60 hčerjo v Beli hiši.
VZHODNI BERLIN — Po predvčerajšnjem sporočilu politbiroja vzhodnonemške partije, da je pripravljena na dialog z opozicijo, so tudi včeraj z več koncev NDR prišle vesti, da se ta dialog res začenja. Odprtost do nasprotno mislečih je včeraj potrdil tudi Kurt Hager, 77-letni član politbiroja, ki ga mnogi imajo za enega najbolj »trdih« članov partije v Vzhodni Nemčiji. O tem je Hager včeraj govoril v Moskvi, kjer je sodeloval na otvoritvi neke vzhodnonemške kulturne prireditve v sovjetski prestolnici.
Znaki otoplitve pa prihajajo tudi od drugod. Tako se je včeraj s študenti univerze v Vzhodnem Berlinu pogovarjal vodja vzhodnonemške mladinske partijske organizacije Eberhard Aurich, ki je med partijskimi voditelji eden najbolj vnetih zagovornikov dogovarjanja. Aurich se je še pred uradnim sklepom politbiroja srečal z nekaterimi predstavniki opozicije, včeraj pa je odkrito odgovarjal tudi na nekatera neprijetna vprašanja v zvezi z »neobčutljivostjo in neučinkovitostjo vzhodnonemškega režima.« Komunistični mladinski voditelj je študentom
tudi obljubil, da bodo večino aretiranih kmalu izpustili.
Tudi nekateri drugi partijski voditelji, kot na primer teoretik vzhodnonemških komunistov prof. Otto Rein-hold, so govorili o možnostih, ki naj bi privedle do nadaljnjega razvoja socializma v državi. Pri tem pa je Reinhold še enkrat poudaril, da gre za dialog o nekaterih spremembah in da se ne govori o reformah.
Tudi iz Leipziga je prišel znak dobre volje. Po posredovanju protestantske Cerkve je namreč župan mesta odločil, da bodo v kratkem izpustili vse demonstrante, ki so jih zaprli med nedavnimi največjimi demonstracijami v Vzhodni Nemčiji v zadnjih letih.
V zvezi z dogodki v Nemški demokratični republiki pa zahodnonemški dnevnik Bild v današnji izdaji piše, da naj bi vzhodnonemškemu državnemu in partijskemu voditelju Erichu Ho-neckerju 18. oktobra odvzeli vse politične funkcije, ker naj bi bil zaradi svojih togih stališč eden od glavnih krivcev za nastale razmere v Vzhodni Nemčiji in tudi za množični beg iz države. Bild trdi, da je to informacijo dobil v tako imenovanih dobro obveščenih krogih v Vzhodnem Berlinu.
Premirje v razgretih odnosih med Slovenijo in Srbijo
Vlak bratstva in enotnosti pripelje danes v Beograd
Prizadevanja za zajezitev inflacije v Jugoslaviji
LJUBLJANA — Nekaj čez polnoč je iz Ljubljane odpeljal del vlaka bratstva in enotnosti, malo pred njim pa drugi del iz Maribora. Danes dopoldne bo v Beogradu krajša slovesnost, na kateri bosta govorila oba predsednika socialističnih zvez, slovenske in srbske, nato pa se bo vlak ponovno ločil, gostje se bodo odpeljali v Titovo Užice in v Kragujevac.
Za vlak bratstva in enotnosti je izredno medijsko zanimanje v Sloveniji in Srbiji in so potekale tudi izredne priprave. "Politika" in drugi srbski tisk sta ustvarila okoli te pobude nekako medijsko premirje, tako da se na raznih straneh na primer odločno in grobo napada Jožeta Smoleta kot tvorca odprte slovenske politike, hvali pa se ga v okviru člankov, posvečenih tej pobudi. Prav tako iz vseh krajev poročajo kje se bo vlak ustavil, o resnih in prisrčnih pripravah ljudi in organizatorjev, da bo vse potekalo v redu, brez incidentov in zares gostoljubno.
V vlaku bodo predvsem družinski člani, ki so jih nacisti 1941. leta izselili v Srbijo. Seveda so mnogi že pomrli, vendar so osebne, družinske in prijateljske vezi ostale in potovali bodo njihovi vnuki in celo pravnuki. Takih družin bo največ, in to je tudi najbolj prisrčen, globoko doživet, human in prijateljski del potovanja.
Prisotnih pa bo tudi kakih devetdeset predstavnikov 32 slovenskih občin, ki so pobratene z 38 srbskimi. Ob tej priložnosti se namreč že tradicionalno sestajajo predstavniki pobratenih občin, se pogovorijo o dosedanjem delu in
sodelovanju ter se dogovarjajo za bodoče stike. Sodelovanje zajema kulturne, pa tudi gospodarske in druge dejavnosti in je že tradicionalno obsežno. Tokrat pa je bilo zanimanje še potencirano in se bodo menda sestali predstavniki prav vseh zainteresiranih občin, za kar je obstajalo posebno zanimanje.
Naposled se bosta sestali tudi obe uradni delegaciji, v katerih bodo poleg predstavnikov socialistične zveze, predstavniki pripravljalnega in organizacijskega odbora vlaka, slovenske vlade, zveze borcev, mladinske organizacije in drugih organizacij. Govorili bodo o nadaljnji usodi vlaka, saj bi želeli ohraniti tradicijo, ki pomeni predvsem družinske vezi, hkrati pa odpreti program za vse možne novosti in dati sodelovanju še izrazitejši kulturni, gospodarski in drug značaj.
Za zdaj ne kaže, da bi prihajalo v tem primeru do poskusa politizacije pobude, manipuliranja ali izkoriščanja za ožje interese in propagandistične potrebe. Vsekakor pa je vlak bratstva in enotnosti zanimiva pobuda, ki ima v sedanjem razgretem ozračju, ki loči obe republiki, poseben pomen. Je nekak otok miru in njegov pomen je torej širši, kot ga daje neposreden, odkrit in odprt razgovor nekaj tisoč ljudi.
Vlaka bratstva in enotnosti ne finansira nihče: vozovnice plačajo udeleženci sami, pogostitve in prenočitve pa gostitelji. Nobenih družbenih sredstev torej ni, kar je še posebej zanimivo in pomembno. (B. S.)
BEOGRAD — Jugoslovanska vlada septembrske inflacijske "konice" v višini 48 odstotkov, ki je presenetila tudi strokovnjake, ne namerava "rezati" z zamrznitvami, temveč s kratkoročnimi ukrepi. To ne pomeni, da bodo reformo preložili, gre preprosto za dodatne predpise, s pomočjo katerih bi hitreje splavali iz septembrskega inflacijskega vrtinca, je na tiskovni konferenci povedal sekretar za informacije Darko Marin. Tu gre v prvi vrsti za ločevanje cen izdelkov na dva dela: ceno blaga in stroške kapitala. S tem bi astronomske cene očistili tistih dodatkov, ki so jih proizvajalci prišteli zaradi pričakovane inflacije. Naj to ilustriramo s primerom iz ljubljanske Rašice, ki izdeluje pletenine: ker ji trgovci vzamejo blago v prodajo le pod pogojem, če tovarna pristane na 90-dnevni rok plačila, mora k ceni, recimo puloverja, prišteti trimesečno inflacijo, s čimer se zavaruje pred izgubo. Kupce tako za izdelek, ki stane dva milijona, plača trikrat do štirikrat več. (Z. S.)
Razhajanja v vladni večini glede krajevnih avtonomij
Rim	J	J
Orpicj Kazprava o krajevnih avtonomijah v poslanski
je začela v znamenju ostrega spopada med j vladne večine na eni strani ter komunistične gela KD na drugi. Do hudega incidenta je prišlo anskih urah v tako imenovanem odboru deve-zakonski osnutek o krajevnih avtono-
te*1* te _
1'h, i?°P°ldansKiti u [tejah. ^obravnaval
J6ho prpr,,r ie. namreč z večino glasov sklenil, da ni dovo-4devain	amandmajev v zvezi z zakonskimi členi, ki
v Bki,L V°,i/tve občinskih svetov ter županov. nlce, jjJ: odbora je izzval ostre reakcije KPI, neodvisne le-ti!°dvisne lCa Coste 111 demokristjana Segnija. Predstavnik skurv V*ce Bassanini je celo zapustil sejo, komunis-
j . Periči Da jp skl PD nrnrrlacil^ va nrntivaLrrmitn in
v»i°i° deii'1?8 Pa ie sklep proglasila za protizakonito in c ‘lave.	^a Segnija pa sklep nima nobene praktične
PjL V tem en zadevah lahko odloča le predsednik zborni-vf Urah d„ia?u velike napetosti je prišlo v prvih večer-m RtVeqa debate v Palači Montecitorio, a že pri obravna-Oh °vanju nlena ikonskega osnutka se je zataknilo. Pri
nsS°ineži ■ ?arnreč ni bilo večine. Spet so se pojavili "prosti -■ Vo*:	' K1 50 zamenjali nekdanje "proste strelce". Vlad-
5 tem dobila prvi udarec. Danes bo na vrsti
Sgf tea je ya rutida.
DK
Drevi začetek nove sezone SSG
Je ni umetnosti, ki bi bila tako vezana na čas, kot je gledališče.
Gledališče živi in umre v trenutku, ko se producira: je prisotnost v odsotnosti, preteklosti in prihodnosti. Je neponovljiv hip, ki se iztroši v svojem udejanjanju. Zato je tudi magija in čudež.
V	preteklih stoletjih je imelo gledališče mnogo vlog: zagotavljati spektakel, biti praznik, prispevati h komunikaciji. To delajo danes tudi druga sredstva kot so film, televizija in mass media nasploh. In prav ko je gledališče »obubožalo«, je postalo esencialno in se golo pojavlja v svoji dimenziji edine »žive« umetnosti. Umetnosti časa. Umetnosti, ki ne more drugega kot predstavljati svoj čas.
V	naši epohi, epohi industrializacije, kakšno gledališče? Kakšen prostor je to, kakšen fenomen? Težko je odgovoriti na ta vprašanja, a dejstvo je, da »živa« umetnost ne more zanikati življenja samega in niti zamolčati vseh gibal družbe, ki to življenje izraža.
Tako je tudi s Schillerjevimi Spletkami in ljubeznijo, ki bodo drevi v Kulturnem domu v Trstu odprle novo sezono Slovenskega stalnega gledališča.
Na sliki (foto Montenero): prizor iz Spletk in ljubezni
Za slovenske učbenike denar v prihodnjem finančnem zakonu
Vrsta protislovij v izjavah visokega letalskega častnika
Avdicija poveljnika letalstva gen. Pisana ni pojasnila vzrokov katastrofe pri Ustiti
RIM — Kadar leva roka ne ve, kaj počenja desna, lahko pride do skrajno neprijetnih, nerodnih in celo komičnih situacij. Nekaj takšnega se je včeraj zgodilo v senatni komisiji za šolstvo.
Poglejmo dejstva. Na dnevnem redu komisije je bil pričetek razprave o tistem delu finančnega zakona, ki zadeva pač šolstvo. Na seji je bil prisoten tudi prosvetni minister Mattarella. Med raznimi vprašanji v obravnavi je prišlo na dan tudi vprašanje slovenske šole v Italiji. Proračunski dokument namreč obsega postavko za tiskanje učbenikov za slovenske šolske knjige. Ta postavka znaša 94 milijonov in pol, kolikor je znašala že v prejšnjem finančnem zakonu. Slovenski senator Stojan Spetič je zato v dogovoru s svojo skupino predložil amandma, ki bi zvišal postavko za tiskanje slovenskih učbenikov na 200 milijonov in pol. Da bi povišek ne bremenil proračuna, je nakazal tudi postavko, ki bi jo bilo treba skrčiti za kritje tistih 106 milijonov, za kolikor bi pač povečali sklad za slovenske učbenike. Skrčili naj bi neko generično postavko o prispevkih ne bolje identificiranim kulturnim in šolskim ustanovam na mejnih območjih. Ta amandma je sen. Spetič na dolgo in široko obrazložil, rekoč med drugim, da je v prvih sedemdesetih letih sklad za slovensko šolo znašal 125 milijonov lir, kar bi pretvorjeno v današnjo vrednost denarja znašalo pol milijarde lir.
Tržaški senator Arduino Agnelli, poročevalec finančnega zakona v komisiji, je tedaj povedal, da je prav v ponedeljek sprejel predstavništvo Sindikata slovenske šole, kateremu je med drugim obrazložil, kako je s skladom za tiskanje učbenikov v slovenskem jeziku, predstavništvo pa je izrazilo razumevanje ob dejstvu, da mora država pač varčevati.
Po vsem tem je bil zaključek razprave o tej točki povsem logičen: sam minister Mattarella je dejal, da se bo o morebitnem zvišanju sklada za slovenske učbenike razpravljalo prihodnje leto, ob predstavitvi prihodnjega finančnega zakona.
Vsak komentar k tej neverjetni zgodbi bi bil verjetno preuranjen, ker bo treba nekatere njene aspekte še preveriti in poglobiti ter odkriti krivde. Lahko pa se začudeni in zaprepadeni vprašamo: kako je mogoče, da še enkrat izpademo tako ponižani in osmešeni? Povrh pa še brez učbeni-
kov'	DUŠAN KALC
RIM — V zvezi s parlamentarno preiskavo o vzrokih in krivdah za letalsko katastrofo pri Ustici je medparlamentarna komisija za pokole zaslišala včeraj šefa vrhovnega poveljstva italijanskega vojaškega letalstva generala Pisana. Avdicija je tudi včeraj potekala za zaprtimi vrati. Marsikaj pa je kljub temu pronicnilo skoznje, čeprav je predsednik komisije Gualtieri ostro obsodil "beg zaupnih vesti". Pred avdicijo je namreč komisija razpravljala prav o tem vprašanju. Gualtieri je grajal vse tiste člane komisije, ki so po predvčerajšnjem zasliševanju nekdanjega poveljnika vojaškega letalstva generala Bartoluc-cija o tem govorili z novinarji. Okrog tega se je vnela živahna razprava in prevladalo je mnenje, da sicer ni dopustno razodevati raznih podrobnosti, da pa imajo vsi pravico izražati mnenja in ocene o av-
dicijah samih, čeprav je pri tem težko razlikovati med mnenji in dejstvi.
Glede mnenj in dejstev po včerajšnjem zaslišanju generala Pisana, je treba reči, da so bila zelo protislovna in težko dojemljiva. Prvi je z novinarji o zasliševanju spregovoril general sam, ki je dokaj samozavestno poudaril, da se njegova pričevanja niti za ped ne oddaljujejo od premočrtne poti, po kateri stopa v tem pogledu vojaško letalstvo od samega začetka. Skratka, sam nima nič prikrivati, kot nima kaj prikrivati letalsko poveljstvo, današnje in nekdanje.
Sledila je vrsta protislovnih mnenj članov preiskovalne komisije. Misovski senator Rastrelli je novinarjem povedal, da je Pisano demantiral trditve podčastnika Carica, češ, če bi bile Caricove trditve resnične, bi operacijo Synadex tedaj prekinili. Sicer pa
je sled letala na radarskem zaslonu itak izginila v mrtvem kotu in zategadelj podčastnik ni mogel sprožiti alarma.
Popolnoma drugačna je verzija njegovega strankarskega tovariša Staite, ki je izjavil, da se mu ne zdi, da bi general Pisano karkoli demantiral. Tudi komunistični senator Macis zatrjuje, da nad Carico-vo verzijo dogodkov včeraj sploh ni bilo kontestacij-Sicer pa so podčastnikove izjave predmet povsein drugačne preiskave. Sen. Marco Boato je izjavil, da se je celotno Pisanovo pričevanje sprevrglo v en sam zagovor letalstva, kot bi se v vseh ten devetin letih nic ne zgodilo. Demoproletarec Cipriani pa je novinarjem povedal, da ie sla avdicija do dna m da so prišla na površje velika protislovja. V bistvu naj bi prišlo na dan, da je bilo v vseh teh letih izrečenih nešteto laži.	p
Sodišče v Titovi Mitroviči zavrnilo pritožbe Azema Vllasija in drugih obtoženih Albancev
Gospodarstvo v ospredju Markovičevih pogovorov
VVASHINGTON Predsednik jugoslovanske vlade Ante Markovič je včeraj začel dvodnevni obisk v Was-hinatonu z razgovorom z uredništvom tednika US News and VJorld Report in s srečanjem z ministrom za trgovino Nosbacherjem. V Washington je Markovič prišel iz New Yorka, kjer se je srečal z uglednimi ameriškimi bančniki, poslovneži in jugoslovanskimi gospodarskimi predstavniki. Govoril je tudi s Henryjem Kissingerjem. Včeraj se je sestal s kongresniki in s predsednikom svetovne banke Conablejem, z direktorjem MDS Camdessu-som in predsednikom ameriške centralne banke Green-spanom.
5 milijard dolarjev kot pomoč jugoslovanskemu gospodarstvut
DUNAJ Zvezni avstrijski poslanec Karel Smolle je ocenil, da načrtovani posebni sklad EFTA za podporo jugoslovanskemu gospodarstvu ne bi smel vsebovati manj kot pet milijard dolarjev. S skladom za prestrukturiranje jugoslovanskih podjetij, kar naj bi povečalo produktivnost, naj bi upravljale avstrijske, švicarske in jugoslovanske komercialne banke. Sklad je odločno podprla Avstrija in voditelj avstrijske diplomacije Alois Mock osebno. O ustanovitvi sklada, ki bi bil podoben tistemu za Portugalsko, bodo razpravljali na ministrskem srečanju EFTA.
TITOVA MITROVIČA — Okrožno sodišče v Titovi Mitroviči je včeraj uradno sporočilo, da so zavrnili pritožbe petnajsterice, obtožene kontrarevolucionarnega delovanja, niso pa sporočili, kdaj bo sodni postopek proti Azemu Vllasiju in ostalim štirinajstim obtožencem.
Na sodišču niso nič povedali, kako bo z navzočnostjo novinarjev. Predsednik sodišča Tahir Emra je na dopustu, njegov namestnik Milan Bi-govič pa ni želel nič povedati. Izjavil je samo, da »bo javnost pravočasno obveščena, kdaj bo sodni postopek«.
Tanjug polemično dodaja, da okrožno sodišče ni izpolnilo obljube o pravočasnem obvestilu javnosti, saj so šele včeraj povedali, da so zavrnili pritožbe, o tem pa je tisk pisal in poročal že pred dnevi.
Beograjski dnevnik "Politika ekspres" pa objavlja daljši članek s podrobnostmi o razdelitvi sedežev časnikarjem v sodni dvorani. List piše, da bo v sodni dvorani 30 mest za časnikarje in da jih bodo razdelili na pol: polovica za domače in polovica za tuje poročevalce. Domačim pa bodo razdelili mesta po naslednjem ključu: po eden iz vsake republike in pokrajine, za Kosovo jih bo več, po eden za vsak važnejši medij, pa še po eden za zvezna sredstva informiranja. List se razburja, ker je petnajst mest prihranjenih za tuje časnikarje, češ da se sodi jugoslovanskim in ne tujim državljanom in da je zato »naloga, da se objektivno informira domača javnost«.
Iz teh uradnih in poluradnih sporočil je razbrati, da še vedno ni določen datum procesa, čeprav so že 22. septembra zavrnili vse pritožbe branilcev. Razvidno pa je tudi, da sodišče še vztraja pri povsem nesprejemljivem namenu, da bo omejilo število domačih in tujih časnikarjev in to po nekakšnem birokratskem kriteriju. Dejstvo pa
je, da je v Titovi Mitroviči dvorana z 200 sedeži, v kateri so že bili sodni procesi, v nekaj kilometrov oddaljeni Prištini pa je še večja dvorana, ki lahko sprejme okrog 500 ljudi.
Zato tudi ni čudno, da se je o tem procesu v teh dneh ponovno govorilo v ameriškem kongresu. Ameriški kongresnik, sopredsednik helsinške komisije za človekove pravice, je namreč na zasedanju o demokratičnih reformah in človekovih pravicah v Vzhodni Evropi, obravnaval tudi to vprašanje. Izrazil je izredno zaskrbljenost za usodo Azema Vllasija, »etničnega Albanca, kateremu bodo sodili menda proti koncu meseca, ker naj bi podpiral proteste in štrajke«. Ameriški kongresnik je dejal, da je bila Jugoslavija vedno bolj odprta in da se je ta odprtost še posebej kazala v Sloveniji, deloma pa na Hrvaškem. poslabšanjem gospodarskih razmer pa so se zaostrili nacionalni odnosi, kar je privedlo do kršenj8 človekovih pravic (proti posameznikom), ki so mirno izražali svoja mnenja o občutljivih nacionalnih vprašanjih. Takrat so v avtonomni pokrajini Kosovo zaprli na stotine Albancev.
Položaj na Kosovu je zapleten in ameriški senator je dodal, da se ne želi vmešavati v prepir med albanskimi in srbskimi zahtevami v zvezi z oblastjo, toda Jugoslavija je podpisala Helsinško listino o človekovih pravicah in je kot podpisnica dolžna spoštovati svobodo govora, mirneg8 zborovanja in organiziranja. Komisija je letos ze nameravala obiskati Jugoslavijo, hoteli so objektivno spoznati položaj na kraju samem, se pogo-varjati s predstavniki oblasti in posamezniki. N8 žalost je Jugoslavija zadnji trenutek vztrajala, da se obisk odloži, vendar pa upajo, da bo do njeg8 prišlo, do takrat pa bodo pazljivo spremljali razmere in raven zaščite človekovih pravic.
BOGO SAMSA
Včeraj podelitev Nobelovih nagrad za liziko in kemijo
V Stockholmu so včeraj podelili letošnje Nobelove nagrade za fizlko In kemijo. Med fiziki so nagrajenci trije, in sicer Američana Norman S. Ramsey s harvardske univerze in Hans G. Dehmelt (na sliki) z univerze v VVashingto-nu ter Zahodni Nemec Wolfgang Paul, ki poučuje na univerzi v Bonnu. Za kemijo sta visoko priznanje Švedske akademije znanosti prejela Kanadčan Sidney Altman in Američan Thomas Chech za odkritje katalitičnih značilnosti ribonukleinske kisline	(Telefoto AP)
NLP v sovjetskih prividih
VORONOŽ — Mali Vasja Surin (na sliki AP) je v teh dneh zaslovel v svetu, ker trdi, da je sredi septembra zagledal »marsovca«. Vasja pravzaprav trdi, da je v voronoškem parku doživel srečanje tretje stopnje z neznanimi prebivalci iz vesolja.
Fantek naj bi se skril za drevesom, izza skrivališča pa je seveda opazoval pristanek letečega predmeta, iz katerega je izstopilo tri metre visoko bitje brez glave in ramen pač pa z veliko grbo. Vasja ni edini, ki ima privide. V SZ se ufologi množijo kot gobe po dežju, vse več pa je tudi oseb, ki prisega, da so na lastne oči videle »marsovce«, ki pa si niso nič podobni med sabo.
19. OKTOBER ’89
CERTIFICATI DEL TESORO CON OPZIONE
S CTO so šestletne obveznice s koriščenjem 19. 10. 1989 in zapadlostjo 19. 10. 1995.
S Lastniki imajo možnost zahtevati predčasno izplačilo obveznic med 19. in 20. oktobrom 1992 s tem da že med 19. in 29. septembrom istega leta predhodno vložijo zahtevo pri filiali bančnega zavoda Banca dTtalia.
• CTO dajejo letno 12,50% bruto obresti v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih. S Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia ali pri
bančnih zavodih do 16. oktobra do 13.30.
•	CTO bodo razdeljene po marginalnem sistemu (asta marginale) po določeni ceni; rezervirajo se lahko po ceni, ki je lahko 98,20% ali višja; cena, ki bo iznešena na dražbi, bo objavljena v časopisju.
•	Dodeljene obveznice je treba poravnati 19. oktobra po ceni, ki jo je določila dražba, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo.
•	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po 5 milijonov.
Rok rezervacije za občinstvo: do 16. oktobra
Izklicna cena dražbe
Rok
izplačila
98,20%
3. leto 6. leto
Letni donos izklicne cene bruto	neto
13,69%	11,94%
13,36%	11,65%
CTO
Z okrogle mize v koprskem gledališču
Je bil stečaj Tomosa res neizogiben ukrep?
Na prvi mednarodni konferenci tega gorskega masiva
Sedem držav sprejelo akt o ekološki zaščiti Alp
KOPER Je bil stečaj Tomosa res neizogiben ukrep? Se je delavcem, ki s° bili (so še in še bodo, kajti vsi po-Zvani na delo za dokončanje proizvodnje so le začasno v službi) odpuščeni, godila krivica? Ali bodo vodilni v ‘ornosu na kakršenkoli način odgovarjali za to, kar se je s tovarno zgodi-Kolikšna je vpletenost politike v odločitev o stečaju? Kdaj bo spremenjena ali dopolnjena zakonodaja, ki obravnava oziroma ureja stečaje? taka in podobna vprašanja so se ponavljala in odpirala na sinočnji okrog-j! mizi z naslovom »Rezultati socialis-bčne ekonomije: primer Tomos«.
Okroglo mizo v mali dvorani koprskega gledališča, ki so jo obiskovalci dodobra napolnili, je organizirala SDZ z Obale v sodelovanju z drugimi alternativnimi skupinami. Zelo razgiban, nmamičen pogovor, v katerem je Janez Mencinger uvodoma poudaril, da Se v osemdesetih letih soočamo s popolno zmedo, ko hočemo nekaj spre-[Nniti, hkrati pa zadržati samoupravljaj e in ob tem odpreti trg dela. To ni ?družljivo kot ni združljiva družbena dstnina s trgom kapitala. Vrsta raz-Pravljalcev se je po uvodničarju več-krat zadržala pri problemu lastnine, ^ožnostih vodenja in upravljanja, zakonodaji, ki ne ustreza današnjim razigram itd. Ob mnenju, da bodo v pri-j eru stečaja Tomosa seveda največ pjubili upniki, se je seveda razvilo Odi več razprav, ponovljena pa je bila ddi stara ugotovitev, da upniki ne bi r e‘iko izgubili, če bi uspeli ohraniti ,entabilno proizvodnjo (banka je zato ot največji upnik še vedno zainteresira za ekonomsko donosno proiz-
vodnjo v Tomosu) in dosegli to, da se t.i. veliki R (revalorizacijske obresti) ne bi enačile z realnimi obrestmi. S stečajem namreč vse terjatve in obresti mirujejo in to lahko pomeni, da bo banka in drugi upniki po šestih mesecih dobila nazaj realno le okrog 20 odstotkov svojega vložka v Tomos.
Pri omenjenem nastane zanimiva situacija, da premoženje sicer ostane, upniki pa realno niso poplačani. Glede na to, da je Tomos eden od prvih velikih ozdov, ki jih je doletel stečaj (mimogrede: na očitke, da gre za namerno potezo, so odgovorni iz Tomosa in občine reagirali s trditvijo, da je vse potekalo v skladu z zakonskimi zahtevami in da so namigovanja o špekulaciji neumestna) je moč pričakovati, da se bodo na njegovem primeru še mnogi učili. Pa ne tako, da bi sledil stečaj stečaju, saj bi to pomenilo gospodarski zlom banke in njenih članic. Zato je bilo zanimivo tudi razmišljanje dr. Močnika iz Trsta, ki je povedal, da na zahodu veliki upniki sploh nočejo stečaja (tudi koprska banka je bila nazadnje proti stečaju), saj z njim lahko največ izgubijo; ob rob tem besedam pa so seveda spet šle misli tistih, ki menijo, da so se upniki premalo zaščitili in da so v krizni situaciji danes bolj zaščiteni dolžniki kot pa upniki, da stečaj ni bil nujen. Kakorkoli že, sinočnja okrogla miza, ki so se je udeležili predstavniki občine, Tomosa, sindikata in drugi, je bila zanimiva, odmevna, ob njej pa je še vedno ostal odprt krog vprašanj, ki niso povezana samo s Tomosom pač pa s spremembami v naši družbi. DUŠAN GRČA
Danes v Sežani ustanovitev nove mešane družbe
SEŽANA — V mali sejni dvorani občine Sežana bo danes ob 11. uri, podpis pogodbe o ustanovitvni nove italijansko-jugoslovanske mešane družbe »Sloveneta«. Podpisale jo bodo Arcomes, to je družba za zunanjo trgovino vsedržavne konfederacije obrtnikov iz Veneta, ustanova za carinsko cono, ki sta jo ustanovili sežanska občina in zvezna vlada za izvajanje osimskih in poznejših sporazumov ter. Agea, konzulenčna družba nekaterih docentov ljubljanske ekonomske fakultete.
Nemi filmi v Pordenonu
PORDENON — V pordenonski kinodvorani Verdi bodo jutri ob 21. uri slovesno odprli osme Dneve nemega filma, ki bodo letos predstavili produkcijo v predrevolucionarni Rusiji ter dela ruskih mojstrov, ki so se v tistih letih odločili za življenje v izgnanstvu.
Ena teh osebnosti, asistent režije Georg Friedland, bo jutri tudi častni gost večera, ki bo posvečen gala predstavi filma Der lebende Leichnam (Živeče truplo, 1929) Fedora Ozepa, v katerem je igral tudi bodoči sovjetski režiser Vsevolod Pudovkin.
Z jutrijšnjo predstavo bodo letošnji Dnevi, ki so si nekoliko opomogli s pomočjo uradnega sponzorja Interco-op consumatori, zaživeli tudi zunaj kino in videodvoran. Odprli bodo namreč tudi razstave posvečene Charliju Chaplinu, predvsem pa zvezdam carske Rusije in reklamam njihovih filmov. (ef)
BERCHTESGADEN — Na prvi mednarodni konferenci o zaščiti Alp so predstavniki sedmih evropskih držav, ki si gorovje delijo, sprejeli resolucijo o ukrepih za njihovo ekološko zaščito. Dvodnevnega zasedanja so se udeležili ministri in predstavniki vlad za varstvo okolja iz ZR Nemčije, ki je bila gostiteljica, Jugoslavije, Avstrije, Švice, Francije, Italije in Liechtensteina.
Alpe, ta največji gorski masiv v srednji Evropi, bo mogoče zavarovati pred nadaljnjim onesnaževanjem le z dogovorom, kakršen je omenjena resolucija, in z usklajenimi ukrepi na vseh področjih, od zaščite zraka, tal in voda do proizvodnje in uporabe energije v skladu z okoljem. Alpe niso le največja evropska naravna celota, ki ji dajeta pečat obilica naravnih lepot in njihova ekološka pestrost, temveč tudi izredno občutljiv ekološki sistem. Zaradi prevelike koncentracije rekreacij-sko-športnih in turističnih središč je ponekod narava že prizadeta, hkrati pa je postalo tudi tamkajšnje prebivalstvo enostransko gospodarsko odvisno. Zaradi škodljivih snovi, ki jih oddajajo razni viri, se je začelo spreminjati podnebje, na kar ponekod že opozarja umiranje gozdov.
O tem je posebej govoril pooblaščeni odposlanec ZIS in predsednik republiškega komiteja za varstvo okolja SR Slovenije Tomaž Vuga. Umiranja gozdov so delno krivi lokalni onesnaževalci, ki jih pri nas že odpravljamo, vendar je tu še čezmerno onesnaževanje, na katerega ne moremo vplivati, je opozoril ju-
goslovanski predstavnik. Izrazil je prepričanje, da bomo to omejili s skupnimi prizadevanji in doslednim spoštvovanjem konvencije o pretiranem onesnaževanju zraka na veliko razdaljo.
Predstavniki ZR Nemčije so poudarili kot prednostno nalogo razbremenitev cest in posodobitev železniških prog, še zlasti proge Mtin-chen-Verona. Po njihovem mnenju, bi bilo treba zgraditi novo železniško tranzverzalo čez bavarske Alpe, to pa pomeni, da bi bilo treba dolgoročno načrtovati gradnjo predora pod Brennerjem. Posebnega pomena je usklajevanje ekoloških raziskav na območju Alp, hkrati pa načrtujejo tudi tako imenovane čezalpske polete za merjenje onesnaženosti. Stroške bodo prevzeli Tirolska, Bavarska in Trento. Avstrijska ministrica za varstvo okolja dr. Marilies Flemming je predlagala, da bi v okviru prostorskega načrtovanja vnesli v resolucijo tudi tako imenovana »območja mirovanja«, na katerih ne bi gradili infrastrukture, kar je Švica v dveh od svojih kantonov že storila.
Na podlagi resolucije, ki so jo danes sprejeli bodo v prihodnjih dveh letih izoblikovali konvencijo o ekološki zaščiti Alp, ki bo obsegala prostorsko načrtovanje, zaščito tal, vodni režim, varstvo narave in okolja, turizem, promet in preskrbo z energijo. Druga mednarodna konferenca o zaščiti Alp na ravni ministrov za varstvo okolja sedmih evropskih držav pa bo leta 1991 v Avstriji.
Celovški župan z blazino in spalno vrečo v ministrovo predsobo
CELOVEC — Bo celovški žu-Pan, 71-letni Leopold Guggen-Perger čez nekaj dni začel biva-Jdrati v predsobi avstrijskega finančnega ministra Lacine in stal tam vse dotlej, dokler ču-ar financ ne podpiše županu strežnega odloka?
.»Vzel bom svojo spalno vrečo ® blazino ter se ulegel v minis-ovo predsobo - potlej bi pa ad videl, kako dolgo bo Lacina zdržal!« je ves hud napovedal , a tiskovni konferenci prvi mož tpškega glavnega mesta.
Kaj je vzrok za napoved take-mladostniškega, študentov-s e9a načina protesta dvornega ®tnika in župana Leopolda pigenbergerja?
hin iSta' PravzaPrav denar za-’ Ki naj bi ga odštel vrhovni he p avstrijske državne blagajno mre za leta in leta zahtevala °bvoznicor ki bi razbremeni-Vzr -0Inet skozi Celovec, ki po-zasjEa hude prometne gneče in
se^ezela in mestna občina sta čen ® 1985. leta odločili za dolo-sq , Vari3nto obvoznice. Upali leTQa bodo dela začeli 1995. Oh,,ln Ph končali v petih letih. Pofenica ^ "dežurna dolr., iV m Celovčanov
tema"
sploh,
gobjem so se prepirali in dovoza K°d naj bi tekla ob-bilo v&' K&kih ducat variant je
jbislih,
bbančnt
Pretresu, in zdaj ko so da so našli odrešilno, je he, kg'*1 minister Lacina rekel Ve2ay 6 ta varianta cestne poprej Severno od Celovca -variant de za drugo, cenejšo želru nni-^i pa i° mestni in detet torei tlki odklanjajo. Minis-katere i ne da soglasja za cesto, °kroglo ^[miračunska vrednost je Trnc	milijarde šilingov.
a'ariantnV?tr9sKf ministri so za a kazni 'i° Lacina zavrača, bežeinje ,eželni glavar Haider, s°91ašat vmda in mestni svet Pib za-a z njo, pa tudi 30 sku-bčanoy teresiranih celovških
fVmčoC'pnj° bo župan s spalno M b0 LnT?mo mahnil na Du-l	Se sestanek na vrhu
rfcVranitzkvr
v "'■‘o reši!d* v mmizKvm. Kako r°9a, n v, kvadraturo cestnega Pa m Prida jasno.
JOŽE ŠIRCELJ
Za Franjo tudi iz Avstralije
IDRIJA — V Idrijskem gradu, ki so ga končno le začeli obnavljati, sem obiskal Sama Bevka, ravnatelja idrijskega Mestnega muzeja, ki drži v svojih rokah vse niti sanacije in obnove znamenite partizanske bolnice Franje. Izročil sem mu dvajset avstralskih dolarjev in mu, močno začudenemu, pojasnil, da je to prispevek za obnovo Franje starega slovenskega partizana, ki ga je življenje vrglo celo v daljno Avstralijo.
Darovalec je Valentin Brecelj, ki si je ustvaril nov dom v državi Victoria v južni Avstraliji. Na svojo staro domovino in njen boj za osvoboditev, v katerem je sodeloval kot partizamn, ni pozabil, saj je dolgoletni naročnik borčevskega glasila TV-15, ki ga redno prejema. Tako je zvedel tudi za nesrečo, ki je janurja letos prizadela bolnico Franjo.
V pismu uredništvu TV-15 je za obnovo Franje priložil 20, za naročnino pa 30 dolarjev. Uredništvo me je zaprosilo, da njegov prispevek za Franjo izročim Mestnemu muzeju v Idriji, kjer se stekajo vsi prispevki in darila.
Ravnatelj idrijskega Mestnega muzeja je bil zelo presenečen, ko je izvedel, da je glas o katastrofi, ki je prizadela Franjo, o njeni sanaciji in obnovi prodrl celo v daljno Avstralijo. Zaprosil me je, da se doslej najbolj oddaljenemu darovalcu za obnovo Franje prisrčno zahvalim in ga toplo pozdravim kar bom z veseljem storil preko borčevskega glasila TV-15, ki ga darovalec redno prejema. JOŽE OBLAK
Močno oviran promet zaradi gradnje nove štiripasovnice
KOPER — Gradbeni stroji so že krepko zaorali po trasi nove obalne štiripasovnice od ankaranskega križišča do Kopra. Ker poteka trasa skorajda vzporedno s sedanjo obalno cesto, je promet na približno sedmih kilometrih magistralke močno oviran, saj se z leve in desne strani z gradbišča vključujejo težki tovornjaki, do zastojev prihaja zaradi premika težke gradbene mehanizacije, že novembra in decembra pa je pričakovati tudi občasne ali tudi daljše preusmeritve prometa.
Kot je povedal vodja projekta štiripasovnice inž. Stane Černe iz Slovenija ceste Tehnike, je poleg gradbenih strojev že sedaj na gradbišču približno 60 tovornjakov, ki odvažajo zemljo in na traso vozijo zasipni in gradbeni material. Pred vsakim priključkom s sedanje magistralke na gradbišče so sicer postavljeni znaki, ki opozarjajo na delo na cesti in omejujejo hitrost, vendar že prve izkušnje kažejo, da je vključevanje naloženih tovornjakov nevarno, predvsem tedaj, ko je vključevanje prepuščeno samim šoferjem in ko tovornjaki zapeljejo čez oba vozna pasova. Ob gostem prometu, ki je običajen za obalno cesto, bi torej pričakovali, da bodo za vključevanje tovornjakov poskrbeli gradbinci, s tem da bi začasno ustavili promet na cesti. Prometniki, ki poostreno nadzirajo promet in "obnašanje" prometnih udeležencev na tem odseku, opažajo tudi, da so gradbinci pozabljivi na prometne znake in jih puščajo ob cesti, čep-
rav so delo že opravili in se preselili na drugi del gradbišča.
Tudi primer pred dnevi zgovorno priča, da za varnost na obalni cesti ni poskrbljeno tako, kot bi moralo biti. Ko so žagali visoke obcestne topole, sta resda na vsaki strani stala delavca z rdečo in zeleno zastavico v roki. Vendar so bili pri žaganju ogromnega topola pri Bertokih tako neprevidni, da se je začelo drevo nagibati na cesto. Ker trije delavci niso uspeli zadržati drevesa, sta tudi možaka z zastavi-
cami priskočila na pomoč in tako "odprla" promet. Mimovozeči tako sploh niso vedeli, da bi jim ogromno topol za vekomaj "ustavil". K sreči so drevo uspeli zadržati in ga nato s pomočjo vrvi in buldožerja prevrnili na pravo stran.
Doslej gradnja nove štiripasovnice ni zahtevala žrtev, pripisali neprevidnosti ali nespoštovanju vseh varnostnih predpisov. Vendar je k temu po svoje prispevala tudi sreča, na katero pa se gradbinci ne bi smeli prepogosto zanašati.	IZTOK UMER
Ljubljana bo vstopila med »zdrava mesta«
HEALTHV CITIES
ACTION STRATEG1ES FOR HEALTH PROMOTION
HEALTH FOR ALL
LJUBLJANA V priredbi Društva mišično obolelih Slovenije bo 10. decembra v Cankarjevem domu v Ljubljani gala humanitarna prireditev s sodelovanjem vidnih slovenskih in tujih umetnikov ter s prodajno izložbo slik.
Ob tej priložnosti bo tudi Ljubljana pristopila k gibanju Zdravih mest, ki združuje v Ev-
ropi 25 mest, v svetu pa še veliko več. Osnovno sporočilo gibanja zdrava mesta je, da morajo oblikovalci človekovega življenjskega okolja v mestih sistematično preurejati staro okolje in ga na novo urejati tako da bo bolj zdravo. S konkretnimi akcijami je treba zagotavljati bolj zdrav način življenja in organizirati primerno zdravstveno varstvo, da bi bilo mesto resnično bolj zdravo. Lani se je temu gibanju pridružil Zagreb, letos pa se bo, na pobudo Društva mišično obolelih, pridružila še Ljubljana. Člani izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane so podprli pobudo in nedvomno jo bo osvojila tudi skupščina.
Evropski biro Svetovne organizacije za zdravstvo je pripravil več koristnih pobud za projekte, ki jih uresničujejo razna mesta v korist invalidov in drugih prizadetih ljudi, Ljubljana, ki ima že zdaj veliko možnosti in aktivnosti tudi na področju invalidskega in širše zdravstvenega varstva, nedvomno sodi v tako gibanje.
Mesto se bo pridružilo gibanju ob gala humanitarni predstavi, ki bo v Cankarjevem domu. Na tej prireditvi bodo nastopili priznani
umetniki klasične in zabavne glasbe, sinfonij-ski in Big band orkester, plesalci, obenem pa bo v stekleni dvorani CD že 4. decembra odprta prodajna izložba slik vrhunskih jugoslovanskih likovnih umetnikov. Izkupiček predstave in prodajne izložbe pa bo namenjen za nadaljnjo izgradnjo doma »Dva topola« v Izoli, ki je posebna inštitucija za obmorsko rehabilitacijo in začasno bivanje mišično obolelih iz vse Slovenije.
Za prodajno razstavo so prispevali svoje slike Zvest Apollonio, Branko Bahunek, Emerik Bernard, Janez Boljka, Jože Ciuha, Zdravko Čosič, Zorislav Drempetič-Hrčič, Aleksander Durič, Vladimir Giorgijevski, Gjelosh Gjokaj, Zdenko Huzjan, Božidar Jakac, Sergej Kapus, Zlatko Kauzlarič-Atač, Meško Kiar, Ibraim Kodra, Ivan Lackovič-Croata, Antun Mateš, France Mihelič, Muslim Muliči, Edo Murtič, Blagoje Nikolovski, Karel Pečko, Dora Plestenjak, Mileta Prodanovič, Miodrag Protič, Vida Slivniker, France Slana, Rudi Spanzel, Jože Tisnikar, Klavdij Tutta, Žarko Vrezec, Boris Zaplatil, Safet Zec in Karel Zelenko.
K pobudi je pristopil tudi Primorski dnevnik.
Samo tam, kjer upravlja električno mrežo ENEL
Po telefonu bomo lahko sporočili koliko elektrike smo porabili
V začetku novembra konferenca o storitvah
Za pretehtano preureditev obmorskega predela mesta
Na včerajšnji tiskovni konferenci, ki je bila na Pomorski postaji, so predstavili novo storitev, ki sta jo v korist porabnikov uvedla vsedržavna družba za energijo ENEL in poštna služba SIP. Storitev, ki so jo poimenovali s siglo ENELTEL, so novinarjem predstavili najvišji funkcionarji ENEL iz Benetk in Furlanije-Julijske krajine ter deželni direktor SIP. Omenjena storitev pa bo veljala samo tam, kjer upravlja električno mrežo družba ENEL, ne pa tam, kjer to upravljajo razna občinska ali druga podjetja. V Trstu, kjer upravlja električno mrežo ACEGA, storitve ENELTEL ne bo, v okoliških občinah, kjer je ENEL neposredni upravitelj, bodo lahko koristili novo storitev. Prav tako bodo brez nove storitve v Gorici in to tam, kjer upravlja električno mrežo občinsko podjetje, v okoliških vaseh pa bodo občani razpolagali z novo uslugo. To dejstvo seveda omejuje pomen novosti, ki so jo včeraj predstavili z velikim poudarkom (seveda ne na očitnih omejitvah).
ENELTEL je storitev, ki bo prav gotovo v korist porabnikov, prav tako pa bo pomagala pri racionalizaciji gospodarske dejavnosti ENEL. Za kaj pa v bistvu gre? Vsekakor za novost, ki jo omogočata telematika in računalništvo. V sodelovanju s telefonsko službo SIP bo ENEL odprla porabnikom električne energije svoje arhive, kjer registrirajo vse podatke o tem, koliko elektrike porabi posameznik oziroma družina ali podjetje. Vsakdo izmed nas plačuje račun prav na podlagi omenjenih podatkov. Tu se moramo za trenutek poglobiti v način, s katerim ENEL izračunava vsoto, ki jo morajo porabniki plačati. Dejansko porabo električne energije izračunajo vsakih šest mesecev, to pomeni, da berejo posamezne števce dvakrat letno, porabniki pa prejemajo položnico vsaka dva meseca. Na položnici, ki jo porabnik prej-
me vsaka dva meseca, je v bistvu izračunano neko "povprečje", vsoto namreč izračunajo na podlagi električne porabe pred letom dni. Preprosto povedano, porabo v letošnjem dvome-sečju izračunajo na podlagi lanskega dvomesečja in na tej osnovi plačajo občani tudi račun. Po šestih mesecih pošlje ENEL dejanski obračun in takrat mora tisti, ki je plačal premalo, dodati, tistemu, ki je plačal preveč, pa ENEL vrne denar, kar je verjetno bolj redko.
Novi servis ENELTEL bo omogočil, da porabnik sproti sporoča, koliko električne energije je porabil in bo torej plačal realno dvomesečno vsoto. Kako pa to naredimo? Operacija je v bistvu preprosta, domači telefonski aparat pa nam služi kot tipkalnik računalnika. Najprej zavrtimo številko ENEL 16444, odgovoril nam bo ženski glas, in nas povabil, naj zavrtimo razpoznavno številko, ki jo bomo prejeli s poštno položnico. Po tej operaciji nas bo isti glas povabil, naj zavrtimo številko 1, po kratkem odmoru nas bo še povabil, da zavrtimo številko, ki smo jo pirebrali na števcu, (izpustimo samo decimalke). Ko bomo zavrteli številko, ki kaže dejansko porabo, jo bo osred-
nji računalnik sprejel in upošteval pri naslednji dvomesečni položnici. Pri tem je treba opozoriti, da bomo vse to naredili, ko bomo prejeli položnico, kjer bosta v posebnem prostoru navedena raspoznavna številka uporabnika in obdobje, ko lahko izvedemo operacijo. V posebne kvadratke bomo morali izpisati tudi številko s števca, to je isto številko, ki jo bomo sporočili osrednjemu računalniku.
Povsem očitno je, da bomo sporočili našo dejansko porabo energije takrat, ko bomo opazili, da so razlike med dejansko porabo elektrike in izračunom, ki nam ga je poslala ENEL, velike. Običajno so izračuni precej verodostojni, do velikih razlik pa pride, ko uporabnik močno spremeni porabo. To je na primer zelo pogosto pri počitniških stanovanjih, v primerih daljše odsotnosti, v podjetjih itd. Vsekakor pa je telefonski poziv brezplačen.
Na včerajšnji tiskovni konferenci so predstavili tudi nov servis v okviru vi-deotela. Uporabnik se bo lahko s pomočjo majhnega računalnika povezal z ENEL in zaprosil podjetje, naj mu okrepi moč (v kilovatih), možno bo tudi kontrolirati, če so uporabniki poravnali vse račune.
Bencinski boni samo še danes!
Bralce, ki še niso dvignili preostanka bencinskih bonov za letošnje leto, opozarjamo, da to lahko storijo le še danes med 14. in 20. uro, in sicer samo v občinskih izpostavah v Rojanu in na Valmauri.
V	Rojanu bodo dobili bone upravičenci, ki stanujejo v naslednjih rajonih: Rojan-Greta-Barkovlje, Vzhodni Kras, Zahodni Kras, Kolonja-Skorklja, Novo mesto-Nova mitnica in Stara mitnica. Prav tako v Rojan morajo po bone upravičenci iz repentabrske, devinsko-nabrežinske in zgoniške občine.
V	občinski izpostavi na Valmauri pa bodo lahko dvignili preostali del bonov upravičenci iz rajonov Valmaura-Naselje sv. Sergija, Sv. Jakob, Kja-din-Rocol in Sv. Vid-Staro mesto ter iz miljske in dolinske občine.
Zamudnike opozarjamo, da je danes nepreklicno zadnji dan za dvig bonov, saj je Trgovinska zbornica že podaljšala rok razdeljevanja.
»Mesto ob morju: projekti za Trst« bo geslo, pod katerim bo 7. novembra potekal posvet o storitvah za potrebe Trsta oziroma o preureditvi mestnega predela, ki gre od Miramarskega drevoreda do Sv. Andreja.
Gre za posvet oziroma konferenco, ki ji ministrska okrožnica iz leta 1954 daje veljavo pravnega instrumenta, kar je še posebno pomembno z ozirom na to, da gre za interese krajevnega, deželnega in vsedržavnega značaja.
Prireditelji napovedujejo, da bo konferenca, ki se je bo udeležil tudi minister za urbana območja Carmelo Conte, razdeljena na štiri vsebinske dele: po uvodnih pozdravih bodo na vrsti temeljna poročila tržaškega župana Franca Richettija, predsednika Avtonomne pristaniške ustanove Mic-heleja Zanettija in deželnega odbornika za teritorialno načrtovanje Gian-franca Carboneja, nato pa se bodo dela nadaljevala s tremi okroglimi mizami na specifične teme.
Prva okrogla miza, ki jo bo vodil tržaški občinski odbornik za urbanistiko Eraldo Cecchini, bo podala oris študij in projektivnih predlogov za teritorialni razvoj Trsta, ki sta jih izdelali družbi Polis in Bonifica. Druga okrogla miza se bo ukvarjala s programi posegov v infrastrukturni sistem, predvidena pa so poročila Občine Trst (o načrtih voznosti in parkirišč), Pristaniške ustanove (o povezavi starega pristanišča z novim), Pristaniškega poveljstva (o potrebah pomorske plovbe) in Državnih železnic (o prodaji premoženja in o načrtih za preustroj železniške mreže). Tretja okrogla miza pa bo zagrizla v najbrž najbolj občutljivo jabolko in bo obravnavala vprašanja mestnega in urbanega okolja. Razprava bo stekla na osnovi poročil nadzornika za ambientalne dobrine Domeni-ca Valentina in arhitektke Gigette Tamaro, ki je projektirala urbani park. Seveda bodo na okrogli mizi zastopa-
ne tudi naravovarstvene organizacij6; svoje poročilo pa bo prebral tudi predsednik zavarovalnice Generali Enrico Randone.
»V trenutku, ko Občina pripravi]3 revizijo svojega regulacijskega načrta, želimo, da se pravočasno vzpostavi dialog med krajevno upravo in Deželo, ki je usmerjevalni in nadzorni organ,“ je ob napovedi konference izjavil odbornik Carbone in dodal, da bo le n3 tak način mogoče preprečiti morebitne bodoče nesporazume in različno ocene. Po njegovih besedah bo imel3 preureditev navedenega mestnega predela dolgoročni strateški pomen z3 Trst, ki bi ga lahko primerjali z uresničitvijo Terezijanske četrti. Potrebno jo bo zelo dobro pretehtati, saj ne gfe pozabiti, da bo tak celovit poseg v naslednjih desetletjih močno vplival n3 ekonomsko in družbeno podobo mesta. »Naš namen je uskladiti in uravnovesiti interese deželne prestolnice 5 tistimi bolj specifičnimi, ki jih gojit3 pristanišče in železnica. Pri tem pa se seveda v nobenem primeru ne smem0 odpovedati kakovostnim vidikom ur; banega okolja, ki so danes postal1 pravzaprav temeljni,« je zaključil deželni odbornik.
Medtem pa se Dežela ukvarja tudi s problemom prostora za proizvodne dejavnosti, ki ga je - kot vemo - v Trstu premalo. V ta namen je bilo za danes sklicano srečanje med predstavnik1 Ustanove za industrijsko cono (EZD), Pristaniške ustanove, stanovskih zdru-
ženj in sindikalnih organizacij. Carbone pa je ob napovedi konference 0 storitvah potrdil tudi obvezo o pripra' vi konference o teritoriju tržaške p°' krajine. Takoj po konferenci o storit; v ah bo namreč na vrsti pripravljala1 seminar, na katerem bodo med drugim izdelali seznam nerešenih problemov teritorija in sprožili postopek z3 sklicanje te že predolgo pričakovan6 konference.
Za profesorje nižjih srednjih šol
Izpopolnjevalni tečaj na srednji šoli Levstik
Na nižji srednji šoli Fran Levstik na Proseku se bo prihodnji teden, točneje 16. in 17. t. m., odvijal izpopolnjevalni tečaj za profesorje in ravnatelje slovenskih nižjih srednih šol tržaške in goriške pokrajine. Tečaj je vključen kot program št. 25 v načrt dejavnosti inštituta IRRSAE za šolsko leto 1989-90 in nosi naslov: Medpredmetno programiranje in metodologija pouka. Poudariti je treba, da gre za prvo tako pobudo v okviru nižjih srednjih šol, ko se bodo srečali slovenski šolniki obeh pokrajin.
Obe bosta jutri namenjeni predavanjem, popoldneva pa delu po skupinah. Predavatelja prvega dneva bosta prof. Giovanni Tesoro, ravnatelj raziskovalnega inštituta za družbeno organizacijo iz Milana, ter šolski inšpektor profesor Franco Martignon iz Padove. Oba bosta iz različnih zornih kotov utemeljila pomen medpredmetnega programiranja in v tem sklopu nakazala tudi ustrezne napotke.
Naslednjega dne se bo ponovno predstavil prof. Martignon ter govoril o problemih metodologije pouka. Docent na filozofski fakulteti Ljubljanske univerze prof. Bariča Maren-ti Požarnik pa bo spregovorila o sodobnejših motivacijskih prijemih.
Udeleženci tečaja se bodo v obeh popoldnevih porazdelili v delovne skupine in programirali nekaj učnih enot, ki jih bodo med šolskim letom izvedli na posameznih šolah. Program št. 25 predvideva še en dan tečaja (maja 1990), ko se bodo vsi profesorji ponovno zbrali in preverili opravlje-
no delo.
Z. L.
Od torka prodajna razstava na Pomorski postaji
Antikvariat za vse žepe in okuse
V torek, 17. oktobra, bodo na Pomorski postaji odprli sedmo prodajno razstavo antikvariata, ki bo trajala do ponedeljka, 23. t. m. Prireditev je torej po prvih sramežljivih začetkih postala že tradicionalni rendez-vous za ljubitelje starin, umetnosti, lepih in dragocenih predmetov, ki jih niti v našem mestu ne manjka.
Lanska prodajna razstava antikvariata, katere prireditelj je konzorcij Promotrieste, je na Pomorsko postajo privabila kar deset tisoč obiskovalcev, za letošnjo pa računajo, da bo to število krepko presegla. Organizatorji in razstavljale! so namreč vložili še posebno veliko prizadevanj v to, da bodo v Trstu predstavili široko paleto redkih in dragocenih predmetov, takih, ki bodo nedvomno zadovoljili tudi najzahtevnejše okuse (in najdebelejše denarnice).
Na tokratnem sejmu antikvariata bo sodelovalo 40 razstavljalcev oziroma prodajalcev, med katerimi ne bodo samo Tržačani, temveč tudi starinarji iz drugih krajev Italije, zlasti severne. S svojimi eksponati bodo sestavili resnično razgibano in celovito vitrino, ki bo na zelo učinkovit način prikazala očarljivo panoramo tistega, kar danes ponuja antikvariat.
Razstavljale! iz Lombardije, Veneta in drugih dežel bodo v Trst prinesli kose pohištva in umetniške predmete iz 16. in 17. stoletja, medtem ko bodo tržaški starinarji potegnili iz svoje skrinje največ eksponatov bidermajerskega in libertinskega sloga avstrijskega izvora. In prav ta raznolikost je značilnost, po kateri se tržaška antikvarna razstava razlikuje od drugih podobnih prireditev v državi in ki privablja k nam tudi obiskovalce iz drugih mest in dežel.
Toda obiskovalci bodo poleg salonov in srebrnine v secesijskem in jugend stilu lahko občudovali še druge dragocenosti, kot na primer starinske in stare perzijske in anatolske preproge, ruske ikone iz obdobja med koncem 17. in začetkom 19. stoletja, porcelan znamke meissen in ninfemburg, francosko steklenino, dela italijanskih slikarjev iz preteklega stoletja ter knjige in stare tiskovine posebnega interesa. Po sugestiji prirediteljev pa se bo veljalo še posebej ustaviti pri nekaterih izjemno dragocenih orientalskih preprogah, med katerimi bodo na primer izredno redek sumak-seikur izdelan v Tchi-Tchi in nekaj primerkov stoletnih svilenih goblenov iz okolice Samarkande.
Danes na Pomorski postaji
Okrogla miza o kongresni dejavnosti
V priredbi konzorcija Promotrieste' ki je v zadnjih letih dejansko relan5^ ral Trst kot mesto kongresov (samo letu 1989 je bilo v našem mestu kak1^ 150 tovrstnih prireditev) bo danes kongresnem centru na Pomorski P°_ staji tretja okrogla miza na temo »R3? voj mednarodnih kongresov«, na kat® ri bodo poglobili razne aspekte prP janja kongresov, od marketinškega turističnega.	g
Poleg organizatorjev bodo & okrogli mizi podali svoja poročila univerzitetni docent kongresne^ marketinga Giancarlo Fighiera, ki . govoril o arhitekturni in organiza0^ ski strukturi kongresnih palač, Pre^. sednica Vsedržavnega združenja pP jetij za prirejanje kongresov PCO ^ ria Cristina Dalla Villa, ki bo goV°rre-o vlogi podjetij pri prirejanju kon9 sov, predsednik ENIT Marino Goro ki bo poglobil tematiko kongres11®^ turizma v Italiji, in predsednik trza ^ Trgovinske zbornice Tombesi, ki j. tematiko uokviril v prostor Alpe'J,ajj ran. Okrogla miza na Pomorski p°s se bo začela ob 15.30.
pismo uredništvu
Kdo je priredil manifestacijo ob proslavi Istranov
Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika!
V zadnjem odstavku poročila o proslavi 35. obletnice ustanovitve Unione degli Istriani v 233. številki dnevnika (stran 5) je zgrešeno navedeno, da sem eden od voditeljev Odbora za mir in kulturo sožitja. Enako je zgrešena vest, da je ta odbor organiziral manifestacijo s transparentom o dvojezičnosti. V resnici gre za skupinico Slovencev in Slovenk, ki so mnenja, da je treba sodržavljane italijanskega jezika korektno informirati o obveznostih Italijanske republike glede jezikovnih pravic slovenske manjšine in opozarjati javno mnenje na neizpolnjene obljube. Skupinica računa tudi na možnost, da s svojo dejavnostjo prepriča rojake, da je za uveljavitev enakopravnosti slovenskega jezika potrebna večja in intenzivnejša aktivnost celotne skupnosti.
Razjarjeni izpadi beguncev ob pogledu na transparent skupinice dokazujejo, da bo potrebno še dosti časa in truda, preden bomo javno mnenje prepričali v utemeljenost in umestnost enakopravnosti slovenskega jezika.
SAMO PAHOR
Predsednik zadruge Boris Devetak o psevdovohunski dejavnosti
Zadruga Ars Nova bo že drevi predstavila nov KGB
Zadruga Ars Nova, ki je popestrila že lepo število naših poletnih in zimskih večerov in ki je priredila številne dobro obiskane prireditve - nekatere so bile prave uspešnice - bo v novi sezoni upravljala kar ... KGB. Ne gre sicer, kot bi lahko pomislili prvi trenutek, za sovjetsko obveščevalno službo, še manj za zbirališče vohunov, ki so si ime izposodili od sovjetskih kolegov, a niti za Karst Girls and Brothers, kot bi lahko domneval pozornejši opazovalec slovenske družabne dejavnosti v Trstu ... Gre — veliko preprosteje — za Kabaretno Glasbeni Bar, ki bo deloval v baru Kulturnega doma vsakič, ko bodo v slovenskem kulturnem hramu v Trstu gledališke predstave, koncerti in druge prireditve. V baru s tako domiselnim imenom bodo delali sami člani zadruge Ars Nova, ki bodo na ta način skušali oživeti nekdanjo dokaj živahno klubsko dejavnost Kulturnega doma.
KGB bodo v Kulturnem domu odprli že danes zvečer po premieri Schillerjeve drame Spletke in ljubezen, s katero bodo uvedli v novo gledališko sezono. Predsednika zadruge Ars Nova in pobudnika KGB Borisa Deve-
taka smo včeraj presenetili, ko je vročično zalagal bar s steklenicami vina in Coca-Cole (člani zadruge bodo namreč skrbeli ne samo za glasbeno, pač pa tudi za enološko in 'koktajl-sko" kulturo svojih gostov). »Že lani smo predlagali upravi Kulturnega doma, da bi ponovno odprli bar,« nam je dejal, »vendar je bilo za lansko sezono dejansko prepozno. Vztrajali pa smo, da bi vsaj letos odprli bar, ki bi lahko postal prijetno shajališče. Želeli smo namreč odpreti nek alternativni kraj za družabnost, saj jih Slovenci v Trstu - trditev pa velja pravzaprav za vse mesto - skorajda nimamo. Zlasti mladi pogrešajo takšne kraje, nimajo pa niti priložnosti, da bi poslušali kvalitetno glasbo. Zato bomo v baru Kulturnega doma prirejali kabaretne in glasbene večere, na katerih bodo nastopali slovenski in italijanski tržaški glasbeniki in kabaretniki, vabili pa bomo tudi goste izven Trsta.«
Za vstop v KGB, v katerem je prostora za kakih sto ljudi, ne bo treba plačati dodatne vstopnine. »Neprimerno bi bilo, da bi obiskovalci gledališča plačali vstop tudi v bar,« je razložil Devetak, »zato pa bodo cene pijač nekoliko višje, pa čeprav ne
pretirano. Upoštevati je treba, da bomo z zaslužkom morali plačati tako nastopajoče glasbenike kot člane naše zadruge, ki bodo delali v baru. Bari, ki ponujajo glasbo v živo, navadno navijejo cene, mi pa se bomo skušali držati dokaj zmernih cen. Bar bo sicer odprt vsem, ne samo obiskovalcem gledališča, čeprav vabimo vse, naj si čim prej priskrbijo abonma za letošnjo sezono...«
V baru, ki so ga že prijetno opremili s primernimi lučmi, z novimi slikami in z odrom za nastopajoče, bodo torej nastopili številni tržaški, in ne samo slovenski, glasbeniki. »Po dre-višnji premieri bosta nastopila pianist Stefano Franco in pevka Giulia Croci-ni, ki sta med obiskovalci tržaških glasbenih barov že dobro znana. Stefano in Giulia imata obširen repertoar bluesa in svjinga, nastopila pa bosta še jutri in v nedeljo. V bodočnosti bodo gotovo nastopili tudi Karst Brothers in Happy day, a tudi Vanka in Tonka, Mario Zamma, upajmo tudi Verč in Kobal, Duo Pampada, Maria Alba ... Program bi radi razporedili tako, da bi ugodili različnim publi-kam. Kot vemo, je nedeljsko občin-
stvo različno od mladinskeg0■ ( bomo skušali te razlike upoštevat ■ a.
KGB pa naj ne bi ostal samo a-retni in glasbeni bar, saj bi č}am $ druge želeli povabiti v svojo si vse domače ustvarjalne in raz/n j« joče ter zabave željne ljudi, ta,n(fle bi v baru lahko prirejali tudi lde večere, predstavljali bi nove g^s skupine oziroma nove plošče z® nih in priljubljenih skupin. »Pr°'Lidv' pa bi radi oživeli tudi druge ° nosti, ki so bile včasih zelo dr' kot na primer brucovanje ali j10 tej0'. ski ples,« načrtuje Boris. »Edih? ■, p ve imamo z varnostnimi Pre so - kot je vsem znano - zelo s
Popravek
Dijaki lanskega III. klasične!!® i® so nas opozorili na nekatere £aLuli,. , netočnosti v članku o prof. P®"! so ga sami sestavili in ki sm°,9.ni. ®, vili dne 10. oktobra na 4. str ^jih0,
napak je prišlo pri prepisovanju proi, vega na roko napisanega tek® zgr3° Rebuli se moramo opravičit s stavka, v katerem je bilo tečen ies°v.. dijaki pričakovali starega' P ,0 v 1? namesto "strogega", kot je plS virniku.
Delegacija novinarjev iz Slovenije na obisku v F-JK
Boljša informiranost krepi sodelovanje
V pogovoru s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti razčlenjena manjšinska problematika
Škoda je vse večja
Gojilci školjk seznanili župana s svojimi problemi
Ob krepitvi gospodarskega in poli-
'čnega sodelovanja v Evropi in ob urnem razvoju telematike in informatike so države in dežele v svetu še z'asti pa v Evropi vse bolj tesno pove-zane med seboj. Od tod potreba vsake skupnosti po čim izčrpnejši informaci-J! o tem, kaj se dogaja pri sosedu. Tej Potrebi morajo zadostiti sredstva množičnega obveščanja, katerih vloga postaja v sodobnem svetu vse pomemb-?el^a' saj boljše poznavanje pomeni udi večjo možnost sodelovanja, predvsem pa možnost pravilnejših in osno-anih izbir. Od tod tudi nujnost tesanega sodelovanja in izmenjav infor-uUjc*! med novinarji.
■ ta potreba je narekovala novinarji® v Sloveniji in Furlaniji-Julijski rajini obnovitev stikov za vzajemno |Z®enjavo izkušenj. Na pobudo repub-skega sekretariata za informiranje in ruštva novinarjev Slovenije je lani Negacija časnikarjev Furlanije-Julij-ke krajine obiskala sosednjo republi-,0, sedaj pa novinarji iz Slovenije vranjo obisk. Pod vodstvom predsednika t°®iteja za informiranje Marjana Šif-rja je od včeraj v deželi delegacija “vinarjev iz Slovenije, da bi se pobli-, seznanila s stvarnostjo Furlanije-uhjske krajine in še zlasti s tistimi jj “ulemi, ki bodo v bližnji bodočnosti dvomno vplivali na možnost sodelovala med deželama. Včeraj so bile v Predju razgovorov predvsem per-lerk ve sodelovanja v devetdesetih ui ob uresničevanju skupnega ev-Pskega trga, danes pa bo govor o H- .°sti neposrednega sodelovanja sr \lnarjev, o možnostih povezav med (čustvi množičnega obveščanja in Oj 0 sodelovanju med stanovskimi Sy?ariizacijami. V tem okviru krepitve v k°v in vzajemnega spoznavanja se-pQaa ni bilo mogoče mimo manjšin, ■j. Poldne so se v Kulturnem domu v sju novinarji iz Slovenije srečali s (.glavniki Slovencev v Italiji. Zve-r P® je goste sprejel tržaški župan.
Dopoldanski pogovor z odbornikom Brancatijem
(Foto Magajna)
Delegacijo slovenskih novinarjev je dopoldne sprejel odbornik za zdravstvo Brancati (predsednik deželne vlade Biasutti in odbornik za zunanje stike Carbone sta bila namreč zadržana), ki je na kratko orisal vlogo Furlanije-Julijske krajine v nastajajočem skupnem evropskem trgu. V tem okviru je poudaril predvsem potrebo po ustreznih sredstvih, ki bi deželi omogočili, da učinkoviteje opravlja svoje poslanstvo mejne dežele in povezovalca z Vzhodno Evropo. Eno od takih sredstev bi bil zakon za obmejna področja. Dodal je tudi, da se mora Furlanija-Julijska krajina v prihodnje razvijati v tesni povezavi še zlasti s tistimi deželami, kot so Slovenija, Hrvaška in Koroška, ki so zgodovinsko jedro skupnosti Alpe Jadran. Na izrecno vprašanje novinarjev je Brancati načel tudi vprašanje pravic slovenske narodnostne skupnosti, njegovemu izvajanju pa
se je poznalo, da problema ni dovolj poglobil in ni šel dlje od splošnih zagotovil in generičnih izjav.
V okviru dopoldanskega programa so nato gostje iz Slovenije poglobili probleme skupnega evropskega trga s skupino deželnih izvedencev. V ospredju pa je bila seveda možnost tesnejšega povezovanja med F-JK in Slovenijo.
Popoldan je bil posvečen manjšinski problematiki. V Kulturnem domu so predstavniki slovenske narodnostne skupnosti seznanili goste iz Slovenije s problemi, s katerimi se spoprijemajo Slovenci v Italiji, podpredsednik gledališča Saša Rudolf pa je v uvod na kratko orisal delovanje Slovenskega stalnega gledališča. Pri tem se je zadržal še zlasti pri kulturnih dosežkih gledališča in poudaril uspehe, ki jih je kolektiv dosegel v lanski sezoni, ob tem pa navedel tudi težave finančne-
ga značaja, ki Slovenskemu stalnemu gledališču preprečujejo, da bi lahko v polnosti izrazil ves svoj kulturni potencial in poslanstvo.
V poldrugi uri dolgem pogovoru so nato Marija Ferletič (SSO), Klavdij Palčič (SKGZ), Rafko Dolgar (SSk), Miloš Budin (KPI) in Filibert Benede-tič (PSI) orisali dolgoletna prizadevanja slovenske narodnostne skupnosti za uveljavitev lastnih pravic. Navzlic številnim obljubam in obvezam, ki jih je Italija sprejela tudi na mednarodni ravni, zaščitni zakon doslej ni bil sprejet, nasprotno pod pritiskom nacionalističnih sil se Slovencem odvzemajo tudi pravice, ki so jih uživali že dolgo let. Stvari so se nekoliko premaknile po srečanju med predsednikoma Andreottijem in Markovičem v Bujah, vprašanje pa je, kakšen osnutek bo sedaj pripravil minister Maccanico. Slovenci v Italiji pa so enotni v zahtevi, da mora biti zaščitni zakon tak, da bo ustrezal potrebam manjšine.
Istočasno so predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji izrazili željo, naj bi množični mediji v matični domovini pozorneje spremljali dogajanje v Furlaniji-Julijski krajini in še zlasti manjšinske probleme. Z nekaterimi častnimi izjemami, so poudarili, je skupni kulturni in informativni prostor s tega vidika okrnjen, včerajšnje srečanje pa je bilo priložnost za poglobitev vsaj dela teh problemov.
Na izrecno vprašanje novinarjev je bil nato govor o enotnosti in enotnem nastopanju. Pri tem je prišlo jasno do izraza, da so pogledi raznih komponent na dogajanje znotraj narodnostne skupnosti različni, kar je naravno glede na kulturni in politični pluralizem v manjšini. Glede bistvenih interesov slovenske narodnostne skupnosti pa je manjšina doslej znala poiskati skupen jezik in nakazati skupne rešitve. In to je bistvenega pomena, čeprav se enotnost ne izraža več v telesu kot je bila nekoč enotna delegacija.
V zvezi s hudim položajem, v katerem so se znašli gojilci školjk v naši pokrajini oziroma njihovih 223 družin, se je delegacija Italijanske federacije gojilcev vodnih kultur sestala s tržaškim županom Richettijem. V po-globljenirazpravi so gostje podali županu izčrpen pregled dejavnosti in problemov gojenja školjk v Tržaškem zalivu, nato pa so pozornost usmerili predvsem na pereč problem prepovedi trgovanja s školjkami.
S tem v zvezi so gojilci opozorili župana, da je položaj mnogo bolj zapleten, kot izgleda na prvi pogled, in da žal lahko porodi tudi velika dvo-umja. To še posebej velja za metodo ugotavljanja toksičnosti školjk, ki baje po besedah samega izumitelja (Japonca Vasumota) ni vedno povsem zanesljiva in je po vrhu italijanska zakonodaja ne predpisuje, pač pa samo »svetuje«. Pri tem pa je po besedah gojilcev zelo pomembno ugotavljanje koncentracije morebitnih škodljivih snovi v školjkah (ki so lahko tudi normalno biološko navzoče), saj je v primeru nizkih koncentracij škodljivost minimalna ali pa je sploh ni. V primeru Višjega zdravstvenega zavoda pa gre za povsem splošno »negativno« ugotovitev toksičnosti brez specifičnih podatkov in podrobnih analiz, ki je iz previdnosti sprožila množične prepovedi prodaje školjk. In končno - trdijo gojilci - gre za toksino, ki je med znanstveno poznanimi toksinami najmanj škodljiva, kar dokazuje tudi dejstvo, da pred prepovedjo prodaje ni bil ugotovljen niti en sam primer zastrupitve s školjkami iz Tržaškega zaliva.
Župan Richetti je gostom obljubil, da bo po svojih močeh posegel za to, da bi Dežela ocenila škodo in poskrbela za njeno povračilo na osnovi zakona o algah, kot tudi za to, da bi dokočno ocenili metode analiziranja toksičnosti voda oziroma školjk.
Miljska kampanja stopa v zaključno fazo Stranke zaposlene s shodi in prireditvami
čin k°ncem tega tedna stopa miljska ob-u a v zadnjo predvolilno fazo, saj nas do TemVn*h v°litev loči le še dober teden, aiih Priroemo so politične sile oziroma ka°vi kandidati okrepili svoje volilne sh P^je, v okviru katerih se vrstijo kstjc'Srečanja' razPrave in druge mani-
ingpPi Slovenska skupnost prireja v teh Sih s Vrsto shodov in nekaj pomembnej-D retanj. Poglejmo katere. sl6(j Pes bodo krajši volilni shodi po na-Posl '6m urniku: ob 18. uri na avtobusni kron ‘ v Miljah, ob 18.30 na Ul. Zlate Štrg ® v Štramaru, ob 19. uri prav tako v nkni ru na Ul. Flavia, ob 19.15 na Vici^11 in °b 19.30 v Rabujezu. Prav tako liste te!3 uri se bo nosilec kandidatne šaVt ^k za miljski občinski svet Danilo %atl?n udeležil okrogle mize vseh Olym .v občinskem kulturnem centru M da vi8 v Miljah, medtem ko bo podob-televJ-. pddaja ob 20.30 tudi po zasebni V 9ski postaji Teleguattro. gost ^eljo P° imela Slovenska skup-StrgJ^da pri Korošcih (ob 9.30) in v ___'naru (ob 11. uri).
Osrednja volilna pobuda Slovenske skupnosti pa bo v ponedeljek, 16. oktobra, ko bo ob 18.30 v dvorani 01ympia v Miljah okrogla miza na temo »Razvoj po meri človeka«, pri kateri bodo sodelovali tudi slovenski izvedenci z obravnavanega področja.
Socialistična stranka Italije pa prireja danes ob 18.30 na Marconijevem trgu v Miljah glasbeno prireditev za mlade z naslovom »Igrajmo na trgu«. Natopili bodo ansambli Claude Wan, Mister Pom-pada in Bocchi Band.
Jutri pa bodo na vrsti komunisti. Deželno vodstvo KPI bo v gledališču Verdi pripravilo javno srečanje z naslovom »Občine, pokrajine in občani - Reforme, ki so potrebne za odpravo krize krajevnih uprav«. Srečanje, ki se bo začelo ob 9.30, bo vodil nosilec kandidatne liste Liste Frausin Claudio Mutton, osrednje poročilo bo imel odgovorni pri deželnem vodstvu stranke za krajevne uprave Ne-vio Puntin, zaključna beseda pa bo pripadla poslancu Gianniju Ferrari, ki je odgovoren za institucionalne reforme pri vsedržavnem vodstvu KPI.
V zvezi z miljskimi upravnimi volitvami pa je včeraj izbruhnil majhen »škan-dalček« na zeleni fronti. Kandidata Zelene liste s smejočim se soncem Alessan-dro Capuzzo in Diego Rota sta namreč prijavila sodstvu neznance, ker naj bi kršili zakone o volilni propagandi. V tiskovnem komunikeju sta predstavnika zelenih naznanila, da neznanci sistematično trgajo njihove volilne lepake v Miljah in označila to početje kot »nizkotna dejanja političnega vandalizma, ki namerava prizadeti skupino, kakršna je naša, ki razpolaga z omejenimi finančnimi sredstvi in sredstvi volilne propagande, saj se v celoti avtofinansira s prispevki svojih kandidatov«. Capuzzo in Rota zaključujeta svoje tiskovno sporočilo z ugotovitvijo, da je po neki čudni logiki samo njuna skupina predmet sistematičnega sabotiranja, kar je po njunem mnenju očiten znak, da udeležba Zelene liste smejočega se sonca na miljskih upravnih volitvah nekatere hudo moti, »morda prav zaradi njene dejanske samostojnosti in neodvisnosti od tradicionalnih vnaprej dogovorjenih političnih zavezništev«.
Muzej Revoltella bo zaživel po 25-letnem obnavljanju
Tržaški muzej Revoltella razpolaga z dokajšnjim umetniškim bogastvom, saj hrani zbirko slik moderne umetnosti, ki šteje kakih 1.100 primerkov. Novost pa ni v bogastvu zbirke, ampak v.tem, da bodo muzej odprli potem, ko so ga obnavljali celih 25 let. Novico sta včeraj sporočila tržaška občinska odbornika Lu-
Nov dom ITIS za ostarele
Danes ob 11. uri bodo odprli prenovljeni dom za ostarele zavoda ITIS v Ul. Pascoli 31. Otvoritve se bodo udeležili tržaški župan Richetti, deželni odborniki za zdravstvo Brancati, za skrbstvo Lamberti Mat-tioli in za finance Rinaldi, prisoten pa bo tudi predsednik Sklada za Trst Calandruccio. Novo skrbstveno strukturo bo blagoslovil tržaški škof Bellomi.
Str
dijake
I Jpendije za uijuivv ganskega zavoda združenega sveta
®zpi a Furlanija-Julijska krajina je “odo oh9 deset štipendij za dijake, ki *eneq ‘skovali Jadranski zavod združiti štin Veta v Devinu. Prošnjo za pre-1? naše je?d‘Je lahko vložijo študentje Furlaniice?e'®. ap Pa sinovi izseljencev iz vPi$ali Jv 'Juhjske krajine, ki so se prvič K . ret3‘ letnik višje srednje šole. P6Šti0 Jjl1f.nano. dosežejo dijaki, ki us-va*aVreat U^i0 šolanje v Devinu, ba-'lH in 1° je diplomo, ki velja v Ita-t alavr''1™3*3 državah po vsem svetu. \u^0vnpeat ?m°9°ča vpis v številne Qžij0 nr Pn‘Verze. Interesenti lahko r ,arja lot°S?i° za štipendijo do 31. ja-ah s n a 1990. Kandidate bodo izbico bo.moči° deželnega natečaja, konjenik® vsedržavni izbor. Poleg -“ligo s štipendij so namreč na raz-azhe ita].. druge, ki so jih razpisale ^ V anske deželne uprave.
ro ^Qdo°oH°rlh nekdanje umobolnice
b 1“) lambflVH1]all tečaii sambe, kapoei-čt,vZ‘lskih n?e' Flese bo učila skupina Uri* s tečaie es?lcev- V torek bodo pri-
tj'v Petekn}1kapoeire' in sicer ob la ten16® lanihial' m" pa bodo pričeli s
l«huUrhik 7	6; za sambo še ni dole-
ih 7° Poku-8 ‘“formacije interesenti lCer oh ž, el° telefonsko št. 567301,
°da do 18
ure.
Med špricanjem šole si je zlomila nogo
Nezgoda, ki se je včeraj pripetila v Dolini Glinščice 15-letni Deborah Colja iz Ul. Corridoni, potrjuje, da je šola bolj zdrava od — špricanja. Dekle je včeraj zjutraj namreč sklenila, da ne bo šla v šolo in se je z dvema prijateljicama ter z enim prijateljem odpravila na sprehod v Dolino Glinščice. Prav tu pa jo je pričakala nesreča, saj se ji je na peščeni stezi pod cerkvico v bližini slapa spodrsnilo in je padla po skalah skoraj dvajset metrov v globino.
Kljub velikemu strahu pa se je dekle le lažje poškodovalo: pri padcu si je Deborah sicer zlomila desno zapestje in levo stopalo, a bo po mnenju zdravnikov ortopedskega oddelka otroške bolnišnice Burlo Garofolo okrevala v mesecu dni.	.
Nesreča se je pripetila nekaj pred 10. uro na kraju, kjer je bilo reševanje dokaj težavno. Dekle je namreč padlo po strmem skalnatem pobočju, ki nevarno strmi v spodnjo rečico. Njeni prijatelji so ji sicer skušali pomagati, a ker so se ustrašili, da bi se še sami ponesrečili, je eden od njih stekel v gostilno v Botač, od koder je telefoniral Rdečemu križu.
Reševalci RK so poklicali na pomoč tudi skupino milj-skih gasilcev, ki so pod vodstvom oddelkovodje Sveva uspeli povleči dekle na stezo in jo odnesti k rešilcu, ki je
Šest jih je splezalo po skalah do dekleta, ga privezalo na nosila ter ga previdno odneslo po strmem pobočju do steze. Tu so Deborah ponudili prvo pomoč in ji začasno obvezali poškodovane ude, nato pa so jo z vso naglico prepeljali v otroško bolnišnico Burlo Garofolo, kjer so^jo sprejeli na zdravljenje na ortopedskem oddelku. Kot rečeno, bo v 30 dneh že zdrava in bo lahko ponovno obiskovala šolo.
Za kapjo umrl inž. Boris Sancin
V glavni tržaški bolnišnici je včeraj nekaj pred 3. uro ponoči po krajši bolezni vsled srčne kapi v 77. letu starosti umrl urednik, gospodarstvenik ter družbeni in politični delavec inž. Boris Sancin. V naši javnosti se je uveljavil predvsem kot urednik in nato načelnik sporedov slovenske tržaške radijske postaje, pa tudi kot liberalno usmerjen publicist in mnogostranski javni delavec.
Pokojnik se je rodil 1. junija 1912 v Trstu, takoj po prvi svetovni vojni pa se je z družino preselil na Gorenjsko. Po maturi na realki v Ljubljani se je vpisal na Ekonomsko-ko-mercialno visoko šolo v Zagrebu, kjer je leta 1936 diplomiral. Prvo zaposlitev je dobil v lušnici riža v Ljubljani.Vojna leta je preživel najprej v nemškem in nato v italijanskem ujetništvu ter naposled v Lombardiji, kjer se je po zlomu Italije v glavnem zadrževal. Po vojni mu zaradi njegove liberalne usmerjenosti ni bilo obstanka v novi Jugoslaviji, zaradi česar se je vrnil v rodni Trst. Tu se je po nekajletnem poučevanju na slovenskem trgovskem tehničnem zavodu zaposlil na slovenski radijski postaji in na njej delal do upokojitve leta 1973.
Inž. Sancin se je že v mladih letih začel javno udejstvovati, in sicer v liberalno usmerjenih organizacijah predvojne Jugoslavije. Bil je med drugim član gibanja t. i. Poho-dovcev in nato Omladine narodne odbrane, pri katerih se je izkazal tudi kot ideolog. To svoje delovanje je nadaljeval tudi po vrnitvi v Trst, kjer se je od vsega začetka pridružil Slovenski demokratski zvezi in nato postal politični urednik njenega glasila Demokracija. Svoje politične poglede je prikazal tudi v nekaterih drugih publikacijah ter v predavanjih. Po daljšem molku je prav v zadnjih časih tudi ob spodbudi političnega dogajanja v SR Sloveniji in Jugoslaviji nameraval ponovno prijeti za pero, a smrt ga je prehitela.
cio Cernitz in Sergio Pacor, ki sta obiskala muzej ob začetku zadnje faze del.
Načrt za obnovitev je izdelal leta 1963 arhitekt Carlo Scarpa, pot do obnovitve pa je očino bila izjemno dolga, deloma tudi zato, ker so večkrat primanjkovala potrebna denarna sredstva. Po sedanjih predvidevanjih bodo dela povsem zaključili komaj konec prihodnjega leta, muzej, ki ima svoj sedež v Ul. Diaz, pa bodo odprli že pred tem, saj bodo spomladi prihodnjega leta v njem priredili razstavo o neoklasicizmu. Poleg stalne razstave primerkov iz svoje bogate zbirke bo namreč muzej prirejal tudi manjše in večje priložnostne razstave.
Sesljanski zaliv spet na dnevnem redu v Devinu-Nabrežini
Drevi se bo na županstvu v Nabrežini sestal devinsko-nabrežinski občinski svet na prvi seji po poletnem premoru. Obravnaval bo vrsto tekočih upravnih zadev, pa tudi nekatera vprašanja večjega pomena. Tako bo na primer obravnaval načrt za osmo fazo metanizacije občinskega ozemlja, razne obnovitvene načrte, glavni točki na dnevnem redu pa bosta brez dvoma odobritev regulacijskega načrta za sesljansko pristanišče in predvsem podrobnostni načrt za turistični razvoj Sesljanskega zaliva. Ta načrt bo drevi samo predstavljen občinskemu svetu, ki bo o njem razpravljal in glasoval na eni izmed svojih prihodnjih sej. Omenimo naj, da je bil ta načrt včeraj slovesno predstavljen na sedežu zveze industrijcev Confindustria v Rimu.
Prošnje za stanovanja IACP
Sindikat stanovanjskih najemnikov SUNIA opozarja, da bo rok za vložitev prošenj za 152 stanovanj, ki jih zavod IACP gradi v Rovtah, zapadel 31. oktobra t. 1. Opozarja tudi, da morajo ponovno vložiti prošnje tudi tisti, ki so to že storili, in da morajo za prošnjo uporabiti posebne obrazce ter ji priložiti davčno prijavo za leto 1988. Vse nadaljnje informacije je mogoče dobiti na sedežu SUNIA v Ul. Pondares 10.
Ob nenadni smrti inž. Borisa Sancina, dolgoletnega, požrtvovalnega in neutrudnega odbornika našega društva, izreka ženi Nadi, sinu Borisu in družini občuteno sožalje
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu
Čez dva tedna bodo imeli občni zbor
Slovenski kulturni klub uspešno začel novo sezono
Slovenski kulturni klub je imel pred kratkim prvo srečanje v letošnji sezoni. V klubu, ki ima sedež v Ulici Doni-zetti 3, se že 33 let srečujejo slovenski višješolci. Vsako soboto ob 18.30 prirejajo najrazličnejša srečanja: od predavanj, srečanj z zamejskimi avtorji, okroglih miz" o aktualnih temah, do filmskih večerov, nagradnih natečajev, družabnosti in plesov. Večere organizirajo in oblikujejo mladi klubovci sami, ki imajo svoj odbor in pa mentorja, ki je profesorica Lučka Peterlin Susič.
Da bi primerno začeli novo delavno sezono, so klubovci priredili družabnost s plesom, tako da bi se po poletnih počitnicah zopet srečali vsi stari in tudi novi člani. Večer je lepo uspel: ob prijetni glasbi in prigrizku je lepo število udeležencev prisluhnilo tudi pozdravu predsednice Kristine Martelanc, ki je obenem predstavila program in nove pobude letošnje sezone.
Minuli teden pa so klubovci organizirali izredno zanimiv večer, posvečen zadnjim dogodkom v Sloveniji. Gost večera je bil časnikar in kulturni delavec Sergij Pahor. Njegovo predavanje je bilo jasno in nazorno, obenem pa
tudi zanimivo in aktualno. V glavnem je govoril o novi slovenski ustavi, še prej pa je razložil tudi politični in pravni sistem v Jugoslaviji ter zakaj je prišlo do takih težav in kriz v sosednji državi. Na ta način so si lahko mladi poslušalci ustvarili jasnejšo sliko o tem, kar se zadnje čase dogaja v naši domovini. Člani Kluba so pripravili tudi živahno videoanketo o tem, koliko se naši višješolci zanimajo za te probleme. Zanje pa se očitno le zanimajo, kajti večera v SKK se je udeležilo res veliko število mladih.
Klubovci pripravljajo torej res pester program za letošnje leto. Ta teden so na primer organizirali dvodnevni izlet na slovensko Koroško (Šmihel, Št. Ilj, Tinje) ob priliki 4. Primorskih dne-vov na Koroškem, na katerih gostuje tudi gledališki krožek SKK z multime-dialno predstavo Bodi svetloba.
Čez dva tedna pa bo na vrsti občni zbor. Na občnem zboru si bodo klubovci izvolili nov odbor, še prej pa bodo odborniki podali svoja poročila o prejšnji sezoni in sprožili razpravo o programu letošnje sezone.
BREDA SUSIČ
gledališča
ROSSETTI
Gledališka sezona 1989-90 - Tržaški Teatro Stabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti.
Nocoj ob 20.30 (red 1. petek) bo tržaški Teatro Stabile ponovil delo W. Shakespeara RIHARD III. v režiji Gabrieleja Lavie. V abonmaju odrezek št. 1. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Zaradi nerazpoloženosti prof. GIO-VANNE MOCCHI bo predstavitev Shakespearovega dela RIHARD III. danes, 13. t. m., v gledališču Rossetti.
VERDI
Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev.
Simfonična sezona 1989-90 - Danes ob
20.30	(red B) ter jutri, 14. t. m., ob 18.00 (red S) simfonični koncert pod vodstvom S. Argirisa. P. Bordoni (klavir), F. Selvag-gio (violina) in S. Palm (violončelo) bodo izvajali Bussottijeve in Beethovnove skladbe.
TEATRO CRISTALLO -
LA CONTRADA
Nocoj ob 20.30 ponovitev dela Co ieri-mo putei..., variete Carpinterija in Fara-gune.
Gledališka sezona 1989-90 - Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrditve starih abonmajev.
KULTURNI DOM
SLOVENSKO STALNO
GLEDALIŠČE
Vpisovanje abonentov vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure, v Kulturnem domu, tel. 734265.
Gledališče Scuola dei Fabbri
Zadruga LA COLLINA bo do 15. t. m. uprizarjala Kroetzovo delo ROBE DE OMINI (Mannersache). Režija Mario Uršič. Nastopata Miranda Caharija in Clau-dio Misculin. Scenografija Marjan Kravos, glasba Giampaolo Coral.
kino
ARISTON - 17.30, 22.15 II barone di Munchhausen, i. Oliver Reed, Valentina Cortese.
EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Rito d'amore, i. Valerie Bosh, Larry Huckmann, □
EKCELSIOR AZZURRA - 17.15, 21.45 Storia di ragazzi e di ragazze, r. Pupi Avati.
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Karate Kid III - La sfida finale.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Levithan.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Spoglian-do Valeria, er., □ D
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15- Pariš by night, D D
GRATTACIELO - 17.30, 22.00 Indiana Jones - L’ultima crociata, i. Harrison Ford, Sean Connery.
MIGNON - 16.30, 22.15 La piu bella del reame, i. Carol Alt, D
EDEN - 15.30, 22.00 Folli desideri eroti-ci, porn., □ □
CAPITOL - 17.00, 22.00 La časa 4, srh. LUMIERE FIGE - 17.30, 22.15 Paesaggio nella nebbia.
ALCIONE - 17.00, 22.15 Palombella ros-sa, r.-i. Nanni Moretti.
RADIO - 15.30, 21.30 Le iniermiere del-Tamore, porn., D □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ D
razne prireditve
KD Ivan Grbec - Škedenj (Ul. di Ser-vola 124) prireja jutri, 14. t. m., ob 20.30 predavanje z diapozitivi prof. Marinke Pertot PO NARODNIH PARKIH POLJSKE. Vabljeni!
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 16. t. m., SREČANJE Z ODVETNIKOM DR. STANOM KLEPOM, pobudnikom komemoracij na Žalah. Govoril bo o pomenu sprave v sedanji slovenski stvarnosti. Začetek ob 20.30.
GLASBENA
MATICA
TRST
Danes, 13. t. m., ob 16. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29
klavirski recital
Irina Škerl
iz razreda prof. J. LAZKA na Fakulteti za glasbeno umetnost v Breogradu.
Na sporedu: J. S. Bach, Scarlatti, Chopin, Rahmaninov, Beethoven, Bartok, Liszt.
Vabljeni!
koncerti
Katedrala sv. Justa
Zadnji koncert skupine GRUPPO CA-MERISTICO TRIESTINO, ki je bil predviden za 15. t. m., ODPADE.
V torek, 17. t. m., ob 20.30 bo v katedrali sv. Justa koncert v počastitev 5. obletnice smrti tržaškega skladatelja Giulia Viozzija, ki ga organizira Cappella Civi-ca v sodelovanju z združenjem Promusi-ca.
Glasbena matica Trst - Koncertna sezona 1989-90 - Vpisovanje abonmajev na GM, Ul. R. Manna 29, do srede, 18. t. m., od 10. do 12. ure.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je na ogled razstava slikarjev FRANZA BERGERJA, VALENTINA OMANA, ROBERTA PRIMICA in THOMASA WOR-GOTTERJA.
V	pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - so na ogled dela avstrijskih slikarjev FRANCA BERGERJA in ROBERTA PRIMICA.
V	galeriji Tribbio je še danes, 13. oktobra, odprta razstava slikarja LIVIA MOŽINE.
V	galeriji Tommaseo - Ul. del Monte 2/1 - je do 18. oktobra odprta antološka razstava slikarja LUCIANA CATTANIE.
V	centru VOLTAIRE - Trg S. Giovan-ni 3 - je še danes, 13. t. m., odprta razstava JASNE MERKU in sicer od 16.00 do 19.30.
V	Kraški galeriji v Repnu razstavlja svoja dela slikar DEMETRIJ CEJ. Razstava je odprta vsak dan od 11.00 do
12.30	in od 14.00 do 18.00.
Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu je do 17. t. m. odprta razstava grafik slikarja CLAUDIA BIANCHIJA.
V	sejni dvorani Bibliotece Statale del Popolo v Ul. Rosario 2 je na ogled razstava ilustracij za otroke pod naslovom ILUSTRACIJE FULVIA TESTE v organizaciji Študijskega centra za mladinsko literaturo A. Alberti.
Na Gradu sv. Justa je do 25. t. m. na ogled razstava nemškega slikarja M. MATHIASA PRECHTLA.
Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah je do 16. t. m. odprta razstava z naslovom GOBA: PRILOŽNOST SREČANJA.
V	galeriji S. Michele - Ul. S. Michele 8 - razstavlja do 19. t. m. svoja dela slikar STEFANO COMELLI.
V	galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -bo do 12. novembra razstavljal JEAN-M1CHEL FOLON. Razstava je odprta vsak delavnik od 17. do 20. ure.
V	galeriji Cartesius bodo jutri, 14. t. m., odprli razstavo grafike tržaške umetnice ELETTRE METALLINO/ ki bo trajala do 26. t. m.
V	galeriji II Tribbio bo jutri, 14. t. m., odprl razstavo slikar JORGE GARZOLI-NI. Razstava bo trajala do 27. t. m.
V	galeriji Malcanton bo jutri, 14. t. m., odprla razstavo ANNAMARIA D'0-NOFRIO DI BIASE, ki bo razstavljala do 27. t. m.

- Jiiili > SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Otvoritvena predstava sezone 1989-90
Friedrich Schiller
Spletke in ljubezen
Režija ZVONE ŠEDLBAUER
IGRAJO: Tone Gogala, Branko Šturbej, Stojan Colja, Maja Blago-vič, Vladimir Jurc, Anton Petje, Bogdana Bratuž, Lučka Počkaj, Irena Zubalič, Alojz Milič, Franko Korošec.
PREMIERA danes, 13. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Abonma RED A.
PONOVITVI: jutri, 14. oktobra, ob 20.30 - abonma RED B, v nedeljo, 15. oktobra, ob 16. uri - abonma RED C.
Prodaja abonmajev in vstopnic od 10. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom predstav, v nedeljo eno uro pred pričetkom predstav v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4, tel. 734265.
Novost sezone: po vsaki predstavi bo odprt bar KGB!
		
včeraj-danes		izleti
Danes, PETEK, 13. oktobra 1989
ROSICA
Sonce vzide ob 6.19 in zatone ob 17.23 - Dolžina dneva 11.04 - Luna vzide ob 16.26 in zatone ob 4.18.
Jutri, SOBOTA, 14. oktobra 1989
KALIST
PLIMOVANJE DANES: ob 1.56 najnižje -44 cm, ob 8.15 najvišje 57 cm, ob
14.40	naj nižje -52 cm, ob 20.41 najvišje 38 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,3 stopinje, zračni tlak 1022,4 mb raste, brezvetrje, vlaga 70-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Cosimo Sardo, Miriam Perich, Boris Barile, Aliče Vessio, Giulio Bartoli, Valentina Mistaro.
UMRLI SO: 83-letni Emanuele Novak, 81-letni Aurelio Persi, 69-letni Salvatore D Amore, 77-letna Maria Grando, 79-let-na Maria Tommasini, 53-letni Ernesto Balbi, 79-letni Felice Moro, 82-letna Gi-ustina Gregori, 23-letni Luigi Maclodi.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 9., do sobote,
14. oktobra 1989
KD Lonjer-Katinara in KK Adria obveščata, da je na razpolago še nekaj mest za izlet po Beli krajini, ki bo v nedeljo, 22. t. m. Prijave sprejemajo v društvu v Lonjerju v večernih urah.
Slovenski kulturni klub priredi ob priliki Primorskih dnevov na Koroškem jutri, 14., in nedeljo, 15. t. m., dvodnevni izlet z avtobusom na Koroško. Za podrobne informacije in vpis se obrnite na poverjenike na višjih šolah.
Bi se nam radi pridružili dne 27., 28. in 29. t. m. na izlet v Medjugorje? Za informacije in vpisovanja tel. na št. 200150-200382 od 18.00 do 20.30.
ZVI NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja in Društvo slovenskih upokojencev obveščajo, da je na razpolago še nekaj mest za izlet na Reko in Krk dne 20. t. m. Vpisovanje na sedežu organizacij, Ul. Cicerone 8/B od 9. do 12. ure.
šolske vesti
Osnovna šola M. Gregorič Stepančič
pri Sv. Ani, prireja tečaj slovenščine za odrasle. Tečaj bo v šoli ob torkih od
20.00	do 21.40. Zainteresirani naj telefonirajo na šolo od 8. do 16. ure na št. 812214.
_______mali oglasi
PRODAM golf VW 1100, letnik 1979, v dobrem stanju. Tel. 412233 vsak dan od
13.30	do 14.30.
PRODAM ford escort GL 1100, letnik
1980,	za 600.000 lir, tel. 65474.
PRODAM motor kawasaki 450 LTD Cas-
ton, letnik 1988, tel. 327023.
PRODAM campagnolo benzina, letnik
1981,	odlično ohranjena. Tel. 211552 (urnik trgovin).
PRODAM BMW R 100 RS, letnik 1984, prevoženih 35.000 km, rdeče barve-Tel. (0481) 882019 ob 20. uri.
PRODAM opel corsa 1000 po zelo ugodni ceni zaradi vojaških obveznosti. Tel 51370.
PRODAM bmw 320, letnik 1980 v dobrem stanju. Tel. 299726 ob urah obedov.
TALBOT HORIZON, v dobrem stanju, prodam. Tel. ob uri kosila na št. (040) 53874.
FRIZERSKI SALON LORI obvešča cenjene stranke, da posluje odslej od 10-do 19. ure in da ima dodatno pomočnico. Kromberška cesta 8, Nova Gorica, tel. (003865) 23043.
SAMOPOSTREŽNA trgovina išče vajenca. Tel. na št. 228729 v večernih urah
PODJETJE s sedežem v Milanu išče mladega, energičnega elektrotehničnega inženirja s stanovanjem v Milanu za prodajo po Jugoslaviji. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Drevored 24 Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Zamejec".
ZAPOSLITEV, tudi part time, na reklamnem področju z možnostjo dobrega zaslužka nudimo osebam z lastnim avtomobilom. Najnižja starost 25 let. Interesenti naj se javijo v Ronkah, Ul Roma 76, v ponedeljek, 16. t. m., ob uri.
IŠČEM delo kot hišna pomočnica dvakrat tedensko. Tel. 327262.
GLASBENA
MATICA
TRST
Koncertna abonmajska sezona 1989-90
V sredo, 18. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
Slovenski trobilni kvintet
Na sporedu: Purcell, Handel, Holmes, Rathburn, J. S. Bach. Ho-rovitz, Joplin.
Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti - Utat. Vpisovanje abonmajev na GM od 10. do 12. ure.
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lun-gomare Venezia 3 (Milje).
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Lungomare Venezia 3 (Milje).
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Giotti 1, Trg Cavana 1, Lungomare Venezia 3 (Milje).
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
čestitke
V Vrhovljah RADO svoj 50. rojstni dan slavi. Vse najboljše mu želi sestra Nada z družino.
razna obvestila
Godbeno društvo Nabrežina prireja v okviru Glasbene šole tečaje pihalnih instrumentov in tolkal. Vodili ga bodo prof. Sergio Gratton, Zoran Lupine in Davide Sinigoi. Vpisovanje gojencev poteka ob torkih in četrtkih od 20.30 dalje na sedežu društva v Nabrežini ali po tel. 200897.
ŠZ Bor sporoča, da se je pričela ženska rekreacija. Urniki so sledeči: sreda 10.30 - 11.30 ter sobota 9.30 - 10.30.
Tržaški partizanski pevski zbor bo imel v prostorih Partizanskega doma v Bazovici v nedeljo, 15. t. m., občni zbor, ki bo v prvem sklicanju ob 9. uri in v drugem sklicanju ob 9.30. Dnevni red: poročila odbornikov, diskusija, pregled in popravek statuta, razrešnica staremu odboru, volitve novega odbora, razno.
Godbeno društvo Prosek prireja glasbeni tečaj za mlade godbenike. Vpisovanje poteka na sedežu društva v Soščevi hiši na Proseku ob torkih in sredah od 16. do 18. ure in ob petkih od 15. do 17. ure.
Društvo mladih raziskovalcev organizira ogled raziskovalnega inštituta Jožef Stefan v Ljubljani. Udeleženci naj bodo jutri, 14. t. m., ob 7.30 na železniški postaji v Sežani.
KD Kraški dom - Repentabor organizira začetniški tečaj standardnih in latin-sko-ameriških plesov, ki ga bo vodil David Poljšak. Začel se bo 20. t. m. in nadaljeval vsak petek od 20.30 do 22.30. Vpisuje Bogdan Ravbar, tel. 327171, od 13. do 16. ure.
3
prispevki
V	spomin na Angela Rolicha daruje Sergij Cante 30.000 lir za MPZ I. Gruden v Nabrežini.
Namesto cvetja na grob Alojza Sedmaka darujeta Marica in Silvano Rebula
25.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Sava Spacala daruje Marta Zupan 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Maria Petaro-sa daruje družina Žuljan 10.000 lir za PD Slovenec.
V	spomin na očeta Maria Kocijana daruje sin Ladi 50.000 lir za sekcijo KPI občine Dolina.
V	spomin na Dragico Jagodic darujejo Ernesta, Luciano in Dario 50.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Karla Rudeža in Sava Spacala darujeta Vida in Dario Jagodic
50.000	lir za Teniški odsek ŠZ Gaja.
V	spomin na Pino Rustjo daruje Ada Žagar - Gustinčič 15.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Danico Starc daruje Elva Danev 20.000 lir za MPZ V. Mirk.
Namesto cvetja na grob Ivana Kralja darujeta Savina in Ana 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
Namesto cvetja na grob Alojza Sedmaka darujeta Nada in Nini Furlan 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
Namesto cvetja na grob Pine Kravos por. Rustje darujejo Pepka in Ivan Čer-njava 20.000 lir, Mario in Gracijela Čer-njava 20.000 lir, Rihard Rustja (Barkovlje)
30.000	lir in Nada in Nini 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
V	spomin na Karla Rudeža daruje Aleksander Rustja 40.000 lir za ŠD Gaja -teniški odsek.
V	spomin na Milana Guština darujejo žena Vanka in otroci 30.000 lir za bali- ’ narsko sekcijo Kraški dom.
N. N. daruje 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Karla Rudeža darujejo s°
šolci Alessie 50.000 lir za teniški odse ŠZ Gaja.	g
Namesto cvetja darujejo v spomin 11 Karla Rudeža družine Rojc, Vessel 1 Čok 60.000 lir za ŠZ Gaja - teniški odse ^
Namesto cvetja na grob pokojne!? Andreja Pečarja darujeta Marina in h nja 50.000 lir za osnovno šolo K. D. - K juh iz Gropade.	. -
V	spomin na dragega nonota GuerrnL darujeta Janja in Tadeja 50.00p lir za h Kras in 50.000 lir za Sklad M^ Čuk.
Ob obletnici smrti Andra Čoka daru). jo svojci 200.000 lir šoli Srečko Kosov Opčine za Sklad Andra Čoka.
V	počastitev spomina Alojza Sedma
daruje družina Kalc (Katinara) 20.000 v za vzdrževanje spomenika padlih1 NOB v Križu.	,gta
V	spomin na Andreja Pečarja daru)
Danica in Leopold Tomažin 20.000 hr.cj Pogrebno podporno društvo v BazoVI ■ Ob obletnici rojstva in osmi obletu\
iin1I,J
smrti pok. Pepija Grgiča se ga spon* , žena Ida in daruje 50.000 lir za KD Lip Bazovica.	. jr
V spomin na člana Andreja Pečarja • ruje Gospodarska zadruga v Baz°
50.000	lir za KD Lipa.	ev
Namesto cvetja na grob Danice Da daruje Ivanka Regent 10.000 lir za Kontovel.
Mario Schurrer daruje 15.000 lir z® drževanje spomenika padlim v NOb Kontovelu.	. $
A*
Rozina Corrazza daruje 10.000 l,r zdrževanje
Kontovelu.	_ jS
vzdrževanje spmenika padlim ".ontovelu.
Družina Fernando daruje 25.000 h Skupnost družina Opčine.	-eti
V	spomin na Danico Starc daru) jj
Edvina in Vesela 20.000 lir za Mr Mirk.	rlijr
V	spomin na Guerrina Savija ° „a
Josip Simoneta 20.000 lir za godb pihala Vesna - Križ.	flij6
V	spomin na Guerrina Savija a mv Vojko Simoneta 20.000 lir godbo na P
la Vesna - Križ.
menjalnica				12. 10.
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN
Ameriški dolar ....	.. 1398,600	1385.-	Japonski jen 		9,692
Nemška marka —	. 733,010	730,—	Švicarski frank		836,860
Francoski frank ...	. 216,300	214.	Avstrijski šiling ....	104,245
Holandski florint .	. 649,490	646,-	Norveška krona		198,420
Belgijski frank ....	.	34,916	34,300	Švedska krona 		214,020
Funt šterling		. 2168,500	2145,-	Portugalski eskudo	8,622
Irski šterling		.. 1951,400	1930.-^	Španska peseta ....	11,511
Danska krona		. 187,990	185,—	Avstralski dolar		1074,000
Grška drahma		8,325	7,800	Jugoslov. dinar ....		•
Kanadski dolar ....	.. 1192,500	1140.	ECU		1505,300
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.:	Sedež ”4g3l-U]
Agencija Domi 41i-6 Agencija B°ia
Krajevne TV postaje v boju z velikanoma
Italijanski televizijski prostor si de-jjjo na eni strani državne in na drugi Berlusconijeve mreže, ki med seboj toarljivo tekmujejo, da bi si pridobile cim večji del gledalcev. Velikana lahko mimogrede pohodita ali zmeljeta YSe manjše in predvsem krajevne mre-?e' katerih število - tako se vsaj zdi -Je skoraj nemogoče točno določiti. O tem in še o marsikaterem problemu ®alih TV postaj so razpravljali na vsedržavnem srečanju, ki ga je družba Cinguestelle (trenutno združuje 28 postaj) organizirala v Milanu in katerega se je udeležilo preko 100 krajevnih TV Postaj in nekaj uglednih osebnosti.
Po zadnji statistiki ministrstva za Pošto in telekomunikacije je v Italiji ‘397 privatnih TV postaj, po podatkih, ki jih je zbrala družba Auditel-AGB Pa le 300. Drugačni viri ponujajo še vrsto drugačnih podatkov: po lanski raziskavi RA1 naj bi delovalo 941 TV Postaj, od katerih se 240 povezuje z drugimi mrežami; iz podatkov, s kate-tuni razpolaga SIAE, naj bi bilo postaj oOO, od teh pa ima »zanimive« obračune kakih 150; iz tednikov, ki se ukvarjajo specifično s TV sporedi, lahko rezberemo, da dejansko deluje kakih ^u0 postaj. Tu je sicer potreben razlo-cek: nekatere postaje le ponavljajo S19nal drugih mrež, medtem ko je pra-V|h postaj z lastnim signalom sorazmerno malo, kar lahko nudi navede-niIn podatkom ustrezno razlago. Na razpolago so tudi podatki o gledalcih.
Po raziskavi ISTEL, denimo, 50 tisoč družin gleda 195 postaj, vendar so podatki o dnevnem gledanju še skromnejši in navajajo, da le 50 postajam sledi dnevno preko 50 tisoč gledalcev.
Podatki so seveda suhoparni, a ne zmanjšujejo pomena malih krajevnih TV postaj, ki edine beležijo in posredujejo javnosti krajevno problematiko in za vsedržavne mreže nezanimivo stvarnost. Velike mreže se seveda zanimajo za »važne« dogodke in vseskozi nudijo sliko, sicer lepo in vabljivo uradne kulture (seveda v najširšem pomenu besede). Govori se tako o »izložbeni kulturi«, v kateri ni prostega kotička za drobno krajevno stvarnost in za tisto »revno kulturo«, ki jo ob zanimanju za strogo krajevno življenje beležijo le male postaje.
Naslednji problem zadeva seveda reklamo, katere levji delež pripada vedno državni mreži in Berlusconijevemu networku. Pri delitvi reklamne »torte« ostane za male postaje le kakih 4 do 5 %, kar je za kakršnokoli uspešno poslovanje nezadostno. Mala podjetja onesposablja zadnje čase tudi založniško združevanje večjih družb. Malim postajam se ne smeji rožnata bodočnost, vendar je njihov obstoj še kako važen, saj bi lahko v televizijskem vsemirju predstavljale tretji »tečaj«, edino možno protiutež sedaj vladajočima velikanoma.
Zmenek s psihologom na Radiu Opčine
Družina, delo, večji ali manjši problemi, skratka vse, kar sestavlja našo vsakdanjost, vpliva hote ali nehote na naše psihofizično razpoloženje. Težko je ustvariti pogoje, v katerih bi sodobna družba delovala uravnovešeno in brez posledic. Večkrat se posameznik, prav zaradi posebnih življenjskih okoliščin, znajde v stanju, ko si brez vidnega razloga zastavlja eksistenčna yprašanja ali ustvarja nepotrebne komplekse. Tedaj nastopi potreba, če ne že nuja, da se pogovori z nekom, ki mu je sposoben nuditi ne le prijateljsko razumevanje, temveč tudi razlago in nasvet.
V ta namen je RADIO OPČINE v sodelovanju s psihologom dr. Willi-jem Murgolom zasnoval oddajo z naslovom Zmenek s psihologom, ki je na sporedu vsako soboto ob 10. uri.	(mk)
filmske premiere
eva fornazarič
Tokrat Indiana Jones mlajši
Bulvarski listi so se razpisali o nastanku filma Indiana Jones in poslednji križarski pohod (Indiana Jones and The Last Crusade), pa ne zaradi tega, ker bi novinarje (in bralce) zanimale podrobnosti o novi nadaljevanki Indyja & Co., pač pa zaradi družinskih težav Stevena Spielberga.
V grobih in nefilmskih besedah lahko celotno afero strnimo v misel, da je moral Spielberg posneti novo uspešnico, ker bi sicer ostal skoraj brez denarja, saj ga je žena Amy Ir-ving z ločitvijo okropala za polovico celotnega imetja.
Družinske zdrahe Stevena Spielberga in gospe seveda niso edini razlog, da je Harrison Ford ponovno oblekel usnjeni jopič neutrudnega arheologa, priljubljenega jarofesorja in občasnega pustolovca. Ze po tretji nadaljevanki je Harrison zatrjeval, da je Indiyja konec, da se je lovec na bajne zaklade izpel, a ni držal besede, kot je ni držal Spielberg, ki je prav tako trdil, da je Jonesove sage konec.
Indiana Jones in poslednji križarski pohod je seveda dokaz, da sta se oba prenaglila, ko sta pisala nekrolog Indiani, ki se očitno še ni do konca izmučil, saj ima v tem filmu dovolj moči, da se spusti v dir na kameli, pretepe naciste, uniči nekaj motorjev in tankov, išče (in najde!) Graal, reši življenje očetu in se tudi sicer trudi, da bi ga ohranile ženske v dobrem spominu. V resnici ga prizadene samo to, da mu oče pravi »junjor«.
Gledalcem, ki si bodo, morda tudi zaradi otrok, privoščili ogled filma, bi rada svetovala, naj se nikar ne spuščajo v poglobljeno primerjavo tega Indiane s predhodniki, ker bi jim to lahko bistveno pokvarilo obe uri razposajene zabave. Novost filma je namreč v tem, da je Indiana Jones v tesnem sodelovanju z očetom (sijajnim Seanom Conneryjem, ki postaja iz leta v leto šarmantne)-
ši, da o igralski tehniki niti ne govorimo), ponovno segel po ironičem tolmačenju realne in izmišljene zgodovine. Brez ironije bi Indiana Jones in poslednji križarski pohod najbrž ostal na ravni lepo izdelanega spektakularnega filma, Spielberg pa si pridobil nekaj točk že s sceno, v kateri se Indiana sreča s... Fiihrer-jem.
Navajanje sleherne podrobnosti bi bilo povsem nelojalno do gledalca, ki bo v zadregi že zaradi hitrega
tempa, saj bo najbrž prezrl marsi-kartero vizualno fineso in preslišal kako ključno besedno igro. To pa spada seveda k pravilom igre: če niste dojeli vsega, če se vam zdi, da so otroci preveč vreščali, da bi lahko dojeli čigava ljubica je vendar plavolasa vohunka, potem se morate nujno vrniti v kino.
Pri tem pa imejte v mislih tudi ubogega Spielberga, ki je moral odšteti prelestni Amy nekaj sto milijard lir odškodnine...
H

današnji televizijski in radijski sporedi
,11
1 ■
Sili


C
RAI 1
L00 Aktualno: Uno mattina in o ^an-: Santa Barbara “•30 Jutranji dnevnik •40 Dokumentarna oddaja: I Laurel & Hardy I2 n ^reme 1° dnevnik 05 Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in i, giallo
14 on dnevnik - tri minute - -0 Rubrika: Fantastico Bis
15 10 P0^' 0 Mazziniju
l6.o0
13-10 Velike razstave
Nanizanki: Pika Noga-
vička, 16.30 Anna dai
17	ss caPeHi rossi
18	rur Iz parlamenta - vesti 'Ua Nan.: Santa Barbara,
Ig 19.10 E' proibito ballare «-'40 Almanah, dnevnik
Film: Allan Ouatermain
20.30
6 le miniere di Re Salomone (pust., ZDA 1985, r- Jack Lee Thompson, 22 i n 1' R' Chamberlain)
u Nanizanka: Hitchcock 2? /ir, Pfesenta 22*° Dnevnik
u Nočni rock, nato Effetto 24,oo n°Ue
0.1 s nevnik in vreme
Rubrika: Mezzanotte e
C RAI 2	RAI 3		RTV Ljubljana 1	fW| TV Koper
0.35
dintorni °dprta šola
7.00 Risanke
8.10 Film: La leggenda del Piave (dram., It. 1952, r. R. Freda)
9.30 Tečaj angleščine in francoščine za otroke
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik - gospodarstvo
14.15	Nanizanke: Capitol, 15.00 Tutti frutti, 15.45 Lassie
16.10 Iz parlamenta - vesti
16.20 Film: Boeing boeing (kom., ZDA 1965, r. J. Rich, i. Jerry Lewis)
18.30	Športne vesti
18.45 Nan.: Perry Mason
19.30	Horoskop, dnevnik
20.30	TV film: Lebbrezza del-la metamorfosi (2. del)
22.05	Dnevnik - nocoj
22.15	Zabavna oddaja: Si fa per ridere
23.05	Nanizanka: II brivido delFimprevisto
23.35 Dnevnik in vreme
23.50 Film: Infanzia, vocazio-ne e prime esperienze di Giacomo Casanova veneziano (kom., It. 1969, r. Luigi Comenci-ni, i. Leonard Whiting)
11.45	Špot: Golf Open
12.00	Gledališka predstava: Goldoni in njegovih 16 novih komedij
14.00	Deželne vesti
14.30	Aktualno: Aladinova svetilka
15.30	Film: Nozze di sangue (dram., It. 1941, r. Gof-fredo Alessandrini, i. Luisa Ferida)
16.55 Odprti prostor
17.15	Nan.: I mostri, 17.45 Vita da strega - II signor Mortimer si redime
18.15	Dok. oddaja: Geo
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Drobci - risanka
20.00	Variete: Blob - Di tutto di piu
20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato
20.30	Aktualno: Telefono giallo, vmes dnevnik
23.00	Nočni dnevnik
23.10 Film: Lamico america-no (krim., ZRN 1977, r. Wim VVenders, i. Bruno Ganz, Dennis Hopper) 1.10 Dnevnik - v kiosku
10.00
10.10
12.20
16.20
16.30
16.45
16.50
18.10
18.15
19.05 19.17 19.30
20.05
21.00
21.50
22.10
22.10
0.15
Video strani Mozaik. Tednik, 11.00 Slovenci v zamejstvu, 11.30 nadaljevanka Ellis Island (6. del)
Video strani Video strani Dnevnik
Poslovne informacije Mozaik (pon.). Tednik, 17.40 Slovenci v zamejstvu (pon.)
Video strani Spored za otroke in mlade: Prgišče priljubljenih pravljic - Janko in Metka, 18.30 nanizanka Pika Nogavička Risanka, 19.12 TV Okno Naše akcije Dnevnik in vreme Dokumentarna oddaja: Po stopinjah Nanizanka: Kriminalna zgodba (ZDA, r. Abel Ferrara, 18. del)
Dnevnik in vreme Informativna oddaja za goste iz tujine Film: Mestece imenovano Hibiskus (dram., Kit. 1986, r. Xie Jin, i. Liu Xiaoqing, Jiang Wen) Video strani
13.30	TVD Novice
13.40	Rubrika o mednarodnem nogometu: Mon-gol-fiera (pon.)
14.45	Golf - evropski turnirji (pon.)
15.30	Športna oddaja: Juke Box (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10 Rubrika: Veliki tenis (pon.)
18.15 Wrestling Spotlight
18.50 TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nogomet - nemško prvenstvo (prenos)
21.45	Rubrika: Sottocanestro
22.30	TVD Novice
22.40	Nočni boks
23.30	Ameriški nogomet -tekma prvenstva NFL
RTV Ljubljana 2
17.00	Reportaža o vlaku prijateljstva v Kraljevo
19.00	Domači ansambli: Ansambel Vinka Cverleta
19.30	Dnevnik, 19.55 Premor
20.00	Žarišče
20.30	Opera: Ples v maskah 23.15 Maraton japonskih tv
sporedov
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledar, pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ekologija; 8.25 Orkestralna glasba; 9.00 Folklora jug. narodov; 9.25 Beležka; 9.30 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Blues; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.25 Melodije; 12.40 Cecilijanka 88; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.40 Otroški kotiček: črno na belem; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val -radio za vas; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.05 Vodomet melodije; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program.
^~Z£ANales"
7,00 “uiianKi n
**» S™
zia
	RETE 4		ITALIA 1
	8.30 Nanizanka: La grande	7.00	Risanke
	vallata - II tunnel dell'o-	8.30	Nanizanke: Cannon, 9.30
matrimoniale, Lerco e offro
9.30
10.00	OriaC°eoffro 10.3q odaja o medicini
*vizh Časa mia, 12.00 'f, 12.45 II pranzo e ser-
13.30	Čari genitori, pie b gioco delle cop-
Aktualni oddaji: Agen-p matrimoniale, 15.30
16.00	n®rF°eoffro
16.30	Madaia o medicini
Nanizanka: Webster - II
iLoo v\but0
Doppio slalom, 0^0 .Babilonia, 18.00 idnk 11 Prezzo e giusto, -00 II gioco dei 9, 19.45 ^'30 a.m°glieemarito
nera6t,e: Finalmente ve-~ rpl(vodita J ohnny Do-^•Oo 1 lnHeather Parisi)
« su lete: Maurizio Co-0-5q yanz°Show
?'Ss FOm6?61 S°gmdoro
1.00	A.^skenovosti
. Lah no: Predpremiera 0.3o Mbu9iarda
2 2vl*ZanRl: Petrocelli, Lou Grant
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: La piccola grande Neli
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
13.40	Nad.: Sentieri
14.40	Nanizanka: California
15.40	Nadaljevanka: La valle dei pini
16.30	Nanizanka:	General
Hospital
17.30	Nadaljevanka: Febbre damore
18.30	Kviz: Telecomando
19.00	Aktualno: Ceravamo
tanto amati
19.30	Nanizanki: Quincy, 20.30 L'ispettore Morse
22.30	Filmski tednik: Ciak
23.15	Filmske novosti
23.20 Film: L ultima odissea (fant., ZDA 1977, r. Jack Smight, Jean Vincent)
1.10	Nanizanki: Ironside, 2.10 Agente speciale - Doppio gioco
3.10	Filmske novosti
Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rockford, 11.30 Simon & Simon
12.30	Italijanske smešnice
12.35	Nanizanki: T. J. Hooker,
13.30	Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	Deejay Television 15.25 Italijanske smešnice
15.30	Aktualno: So to Speak
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: Arnold
18.30	Italijanske smešnice
18.35	Nanizanke: A-Team,
19.30	I Robinson, 20.00 Cristina, 20.30 Classe di ferro, 22.15 Valentina
22.30	Variete: Televiggiu
23.30	Rubrika: Calciomania 0.30 Italijanske smešnice 0.40 Nanizanki: L'uomo da
sei milioni di dollari
1.40	Deejay Television
ODEON
8.30	Nanizanka: Ouattro in amore
10.30	Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.30 Marcia nuziale
12.00	Nanizanka
13.00	Variete: Sugarcup
15.00	Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasiones, 17.00 Cuore di pietra, 18.00 Gli amori di Napoleone
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Mister Ed
20.30	Film: Sbirri bastardi (krim., VB 1978, r. Tom Clegg, i. John Thaw, Dennis VVaterman)
22.30	Športna rubrika: Forza Italia
23.30	Rubrika o motorjih
TMC___________________
8.30	Dok. o naravi
9.00	Nanizanka: Get Smart
9.30	Nadaljevanka: Adamo contro Eva
10.15	Nanizanka: II giudice
10.45 Nad.: Terre sconfinate
11.30	Rubrika: Ženska TV
12.30	Nadaljevanka: La spiag-gia dei giorni felici
13.30	Vesti in šport
14.30	Glasba: Clip clip
15.30	Kviz: Girogiromondo
16.00	Film: Figlio di ignoti (dram., ZDA 1955, r. Wil-liam Keighley, i. Ray Milland) „
18.00	Rubrika: Ženska TV
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nanizanka: Matlock
21.30	Rubrika o nogometu 22.50 Vesti in šport
23.05 Šport: SP v judu
24.00	Film: Volo mortale (dram., ZDA 1977, r. David Rich, i. Peter Graves)
TELEFRIULI___________
11.30	Nan.: Chopper One
12.00	Rubrika: II salotto di Franca
12.30	Rubrika o motorjih
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Gente di Hollywood
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanki:	Liszt,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika: Zelena dežela
20.30	Nad.: La piovra (4. del)
22.00	Nanizanka: Firehouse sguadra23
22.30	Tednik: Tigi 7
23.00	Nanizanka: II grande teatre del West
23.30	Dnevnik, nato dražba 0.30 Rubrika: II salotto di
Franca, nato News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska slika in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika, dogodki in komentar; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana;
13.00	Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje;
19.00	Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba za dober dan; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.35 Mi in vi - glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Pogovori o italijanskem jeziku; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo-, 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 16.45 Made in YU, 17.00 Govorni prispevek; 17.35 Puzzle; 18.35 Mi in vi; 19.00 Glasba;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 12.00 Glasba; 18.30 Otroška oddaja: Kaj veš, kaj znaš, mali Ciciban?; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočni val.
Nad osem milijard lir prispevkov Goriškega sklada javnim ustanovam
Za urejanje infrastruktur in načrtovanje
Od 14, do 29, oktobra v Gorici
Socialni večnamenski center središče iger in fantazije
Razširjeni odbor Goriške Trgovinske zbornice je te dni razpravljal in odobril predlog porazdelitve razpoložljivih finančnih sredstev za leto 1989 v korist javnih ustanov. Gre za sredstva Goriškega sklada, ki se zbirajo iz tako imenovanih prelevmanov na osnovi zakona št. 700. Za letos razpoložljiva sredstva znašajo nekaj nad osem milijard lir, koristilo pa jih bo devet javnih ustanov za različne posege predvsem na področju urejanja infrastruktur v obrtniških in industrijskih conah, odkupa zemljišč in manjših posegov na področju načrtovanja, napeljave energetskih virov, urejanja cestnega omrežja itd. V nekaterih primerih gre za finančne posege, za katere so ustanove zaprosile že pred leti, a je bila dodelitev časovno odgodena. Tak je recimo primer Občine Gorica, ki bo zdaj lahko koristila 4,3 milijarde lir za ureditev obrtniške cone pri kazerme-tah (na solkanskem polju). Pol milijarde lir bodo nakazali Občini Krmin za posege v industrijski coni. Milijardo lir bo lahko koristil Konzorcij za razvoj industrijske dejavnosti na Tržiš-
Jutri sejem Motorexporacing
Teden dni za svet motorjev. Tako bi lahko poimenovali prireditev, ki bo od jutri do 22. t. m. na sejmišču ob ločniškem mostu. Ob 10.30 bodo namreč odprli letošnji Motorexporacing, sejem avtomobilov, motorjev, športne opreme in raznih artiklov, ki sodijo v svet motorjev.
Že danes bodo na razstavišču tudi prva tekmovanja v spretnostni vožnji in tekmovanja posebej preurejenih vozil. Bogat spored tekmovanj se obeta tudi v nedeljo in potem še ob koncu prihodnjega tedna, medtem ko bo kaj zanimivega na sporedu pravzaprav vse dni. V okviru sejma Motorex-poracing bo jutri ob 11. uri v kongresni dvorani na razstavišču posvetovanje, ki ga pripravlja ustanova za pristanišče v Tržiču. Predstavili bodo projekt Multimo-dal - to je prikaz tehnologije in posameznih rešitev na področju multimodalnega prevoza.
Posvetovanje se bo nadaljevalo tudi v popoldanskem času.
Sejem Motorexporacing sodi med zadnje letošnje prireditve na goriškem razstavišču. Spored se bo predvidoma sklenil prve dni decembra z razstavo kmetijskih strojev in opreme.
kem, predvsem za odkup novih zazidljivih zemljišč za industrijske gradnje.
Občini Ronke je razširjeni odbor Trgovinske zbornice dodelil 413 milijonov lir za izvajanje drugega posega v obrtniški coni, medtem ko bo Pokrajina lahko uporabila milijardo lir za gradnjo in urejanje cestnega omrežja v Ronkah, na območju, ki ga zaseda podjetje Aeritalia.
Med koristniki prispevkov je tudi Konzorcij za razvoj industrijske dejavnosti na Goriškem (dokončanje urba-nizacijskih posegov na zadnjem območju cone med Štandrežem in So-vodnjami), vodovodni konzorcij CAFO (metanizacija), občina Šempeter ob Soči, Občina Vileš.
Gre v bistvu za nekaj manjših izdatkov. Tako bodo v Šempetru uporabili 20 milijonov lir za povezavo obrtniške cone na plinsko in vodovodno omrežje, 110 milijonov lir prispevka konzorciju CAFO bo za napeljavo plina v obrtniški coni v Foljanu, občina Vileš pa bo 26 milijonov lir porabila za načrtovanje grezničnega omrežja v industrijski coni.
Razširjeni odbor Trgovinske zbornice se bo v kratkem lotil razprave o
kočljivem vprašanju porazdelitve kontingenta bencine proste cone v letu 1990, zlasti kar zadeva kriterije za dodelitev bonov. Odločiti je namreč treba, če bodo nakaznice tudi za drugi in tretji avtomobil in koliko goriva po znižani ceni bo pripadlo vsakemu upravičencu.
Občni zbor KD Skala
V Gabrjah bo drevi občni zbor KD Skala. Napovedan je ob 20.30 na društvenem sedežu. Poleg statutarnih zadev bodo na skupščini razpravljali in odločali o dejavnosti v novi sezoni ter o vprašanju, ki je na dnevnem redu že kar nekaj let, to je o ureditvi prostorov.
Pred kratkim je pričel z redno dejavnostjo tudi moški pevski zbor, pri katerem sodelujejo tudi pevci iz drugih vasi. Zbor bo imel svoj prvi nastop v letošnji sezoni 27. oktobra, na občnem zboru Slovenskega planinskega društva.
Socialni večnamenski center v Ul. Baiamonti bo od 14. do 29. oktobra središče otrok, ki bi se želeli popeljati v čarobni svet igre in fantazije. Animatorke "laboratorija fantazije" bodo namreč poskrbele za zanimiv in pester program pobud.
V soboto, 14. t. m., ob 17.30 bodo svečano otvorili manifestacijo. V prostorih centra bo na ogled razstava fan-tamehaničnih izdelkov Maria De Da-nara. V tem okviru bodo animatorke prikazale igre in igrače, ki so jih otroci tamkajšnjega letošnjega poletnega središča sami pripravili.
Naslednji dan, v nedeljo, 15. t. m., bo ob 15. uri gostoval Tambur-Theatre videmskega umetnika Pierpaola Di Giusta. Ta je ustanovitelj stoječega videmskega gledališča, ki je edina tovrstna deželna skupina, ki se poslužuje lutk in senc za uprizarjanje pravljic za otroke. Tambur-Theater je preprosto lutkovno gledališče, ki nastopa na šagrah, vaških praznikih, ob različnih priložnostih. Di Giusto je nastopil na številnih priznanih lutkovnih festivalih v Italiji, Avstriji ter Franciji, kjer je žel laskava priznanja. Di Giustovo gle-
Aretirali policista, ki je osumljen da je v prepiru zakrivil smrt očeta
V	Gorici so včeraj aretirali mladega policijskega agenta pod obtožbo nenamernega umora. Sumijo, da naj bi pred dobrima dvema mesecema v prepiru zakrivil smrt očeta, ki je prav tako bil pripadnik policijskega zbora. Zadeva je, povsem razumljivo, ovita v preiskovalno tajnost, ki se je preiskovalci v tem primeru še posebno strogo držijo.
Aretirani je 23-letni Pasguale Schioppa, agent pri mejni policiji v Gorici. Aretirali so ga včeraj zjutraj policisti letečega oddelka kvesture po zapornem nalogu, ki ga je na zahtevo državnega pravdnika dr. Raffaeleja Mancusa podpisal preiskovalni sodnik dr. Luigi Leghis-sa. Do aretacije je prišlo zaradi utemeljenega suma, da je agent 8. avgusta letos med ostrim prepirom pretepel očeta in s tem, čeprav nenamerno, povzročil njegovo smrt. Schioppo, ki je v zaporu v Ul. Barzellini, je že zaslišal sodnik.
Žrtev, 58-letnega Nicolo Schioppo, so našli 8. avgusta okrog 13. ure v njegovem stanovanju v Ul. Montecucco še živega, vendar z zelo težkimi poškodbami. Z rešilcem so ga prepeljali v bolnišnico, toda mož ni več prišel k sebi in je že med prevozom izdihnil. Zdravniki so mu ugotovili otekline po obrazu in vratu ter nekaj razbitih-zob. In vendar teh okoliščin preiskovalci - vsaj uradno -sprva niso povezovali z možnostjo nasilne smrti. Takratna razlaga je namreč bila ta, da je mož padel na tla, po vsej verjetnosti zaradi slabosti, in pri tem dobil udarce, ki so mu jih ugotovili po telesu. Nicola Schioppa, ki je tudi sam služboval pri goriški mejni policiji, je bil približno eno leto v pokoju prav iz zdravstvenih razlogov, tako da so smrt z lahkoto pripisali slabosti in padcu.
V	resnici pa pri tej razlagi ni bilo vse tako prepričljivo, kot so preiskovalci dajali uradno vedeti. Preiskava se je torej nadaljevala, da bi ugotovili resnične okoliščine smrti policista in včeraj je privedla do aretacije njego-
vega sina. Zakaj in kako naj bi Pasguale Schioppa povzročil očetovo smrt, je spričo molčečnosti preiskovalcev mogoče le ugibati. Kot smo lahko izvedeli, naj bi odnosi med očetom in sinom bili napeti. Nicola Schioppa, ki se je priselil v Gorico leta 1959 iz Foggie, je bil v odnosu do sina dokaj avtoritaren. Ko je Pasguale doraš-čal, je vedno težje prenašal očetovo menda včasih nasilno avtoriteto. Tako je najbrž bilo tudi pred dvema mesecema, ko naj bi se oče in sin ostro sprla. Od besed naj bi prešla k prerivanju in udarcem, ki naj bi imeli kot tragično in nepredvideno posledico smrt očeta.
Sodna oblast bo morala pojasniti utemeljenost teh domnev in točne okoliščine dogodka, kot tudi do kolikšne mere je Pasguale Schioppa kazensko odgovoren. Oče naj bi namreč občasno iskal tolažbo v alkoholu, kar je najbrž imelo določeno težo pri zadnjem, usodnem prepiru.
Vest o včerajšnji aretaciji je po svoje vznemirljiva, čeprav gre kot kaže za družinsko tragedijo, ki ni nikakor v zvezi s policijskim poklicem tako žrtve kot domnevnega morilca^ Gre pač za dogodek, kakršnih na srečo nismo vajeni. Še posebno boleča je ta vest bila za kolege pri obmejni policiji, ki je včeraj niso hoteli komentirati. Drugič v nekaj mesecih je namreč pripadnik njihovih enot bil žrtev umora, obakrat pa naj bi krivec bil drugi agent. V noči od 27. na 28. februar letos je pod streli bivšega podrejenega umrl 43-letni višji nadzornik Boris Martellani. Zaradi zločina so takrat aretirali 29-letnega Marcella Tonuttija iz Corna di Rosazzo, ki je prav tako kot žrtev služboval pri mejni policiji. Vsekakor ta dva tragična dogodka ne mečeta senc na goriško policijo, celo nasprotno: v primeru Schioppa je prav policijska preiskava pojasnila, da je šlo za nasilno smrt in ne za nezgodo, pa čeravno je osumljen umora agent.
Proslava v nedeljo dopoldne
30-letnica krvodajalstva v Gorici
Tajniki CGIL-CISL-UIL zasedli sedež združenja industrijcev
Goriško združenje prostovoljnih krvodajalcev bo z raznimi prireditvami obeležilo 30-letnico ustanovitve. Osrednja proslava bo v soboto, 14., in nedeljo 15. t. m.
V	soboto se bodo udeleženci zbrali ob 17.30 na Travniku, kjer bo zatem cerkveni obred v tamkajšnji cerkvi. Ob 19. uri bo zborovanje v deželnem avditoriju, kjer bodo podelili priznanja najbolj zaslužnim članom. Sledil bo kulturni spored, ki ga bodo izvajali godba na pihala iz Vileša (sestavljajo jo krvodajalci) ter zbora Monte Sabotino in S. Ignazio.
Slovesnosti se bodo nadaljevale v nedeljo dopoldne. On 11.30 bo osrednja proslava 30-letnice v deželnem avditoriju.
V okviru 4. Primorskih dnevov
Goriške skupine na Koroškem
Goriške kulturne in glasbene skupine, ki delujejo v okviru ZSKP, imajo v teh dneh pomemben delež v sporedu četrtih Primorskih dnevov na Koroškem. Dnevi so se začeli s skupnim nastopom gojencev Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice in Koroške glasbene šole prejšnjo soboto. Pred nastopom sta spregovorila predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca dr. Janko Zerzer in dr. Damijan Paulin, ki je pozdravil v imenu Slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Slovenske prosvete iz Trsta. Nastop je bil kvaliteten in pokazal visoko stopnjo glasbene vzgoje tako koroških kot goriških gojencev, ki so se ob tej priložnosti prvič srečali. Ob zaključku programa sta spregovorila še predstavnika obeh šol Urh Kassl in prof. Franka Žgavec.
V	nedeljo, 8. oktobra, so obiskale Koroško tri pevske skupine iz Števerjana. V Selah so nastopili mešani zbor F. B. Sedej pod vodstvom prof. Stanka Jericija, pevska skupina Steverjanci in dekliški zbor Alenka pod vodstvom Anke Černič.
Primorski dnevi se nadaljujejo do nedelje, 15. oktobra, ko bodo nastopili tudi člani dramskega odseka PD Štandrež z veseloigro Kaj bodo rekli ljudje...?
PRIZNANO POGREBNO PODJETJE
F. Preschern
Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aquileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE
GORICA - Ul. Vittorio Veneto 137 - tel. 532424
KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenze 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515
Pokrajinski tajniki treh sindikalnih zvez CGIL/CISL/UIL, Giuliano Bon, Vittorio Brancati in Flavio Snidero, so se včeraj dopoldne odločili za neobičajno obliko protesta. Simbolično so zasedli sedež Združenja industrijcev v Gorici. Njihovo dejanje je razumeti kot protest in opozorilo nad v zadnjem času precej skrhanimi, oziroma skoraj neobstoječimi odnosi z Združenjem industrijcev, kakor piše v kratkem poročilu za tisk, ki so ga dostavili včeraj okrog poldneva, potem ko so "zasedbo" že opravili.
Sindikati opozarjajo na vrsto odprtih vprašanj na področju zaposlovanja in nasploh delovnih razmerij.
Zgleda, da je protest zalegel, saj so se popoldne sestali in dalj časa pogovarjali s predsednikom Združenja in se menda tudi dogovorili za nadaljnja srečanja.
Še danes in jutri rok za prevzem bencinskih bonov
Samo še danes in jutri je mogoče dvigniti nakaznice za gorivo proste cone in sicer tretji dodatni kontingent za leto 1989. Lastniki avtomobilov z nad 11 konjskimi močmi prejmejo nakaznice za 280 litrov goriva po znižani ceni, lastniki manjših avtomobilov pa 220 litrov.
Rok za dvig bonov zapade nepreklicno jutri, 14. t. m.
To pomeni, da zamudniki ne bodo mogli uveljavljati pravice do dodelitve bonov.
Bone delijo v uradih avtomobilskega kluba na Tržaški cesti, za Gorico in neposredno okolico, in v področnih
centrih v Krminu, Gradišču, Ronkah, Tržiču in Gradežu.
Bone je treba izročiti na bencinski črpalki do konca novembra, gorivo pa prevzeti do konca leta.
Gorel je kombajn za žetje soje
Precej neobičajen poseg so včeraj popoldne opravili goriški gasilci. Poklicali so jih v Krmin, kjer je gorel kombajn massey fergusson last Emilia Maurija iz Krmina.
Ognjeni zublji so stroj zajeli na njivi, zasajeni s sojo, ki prav te dni dozoreva in je treba pridelek spraviti. Kljub hitremu posegu gasilcev, je ogenj povzročil precejšnjo škodo.
ROD MODREGA VALA DRUŽINA PUNTARSKEGA TRAVNIKA
vabi nove člane na sestanek, ki bo jutri, 14. oktobra, ob 16. uri na sedežu v Ul. Malta 2.
V	nedeljo, 15. oktobra, od 12. ure do mraka
PRAZNIK KOSTANJA za člane in prijatelje planinskega društva pri Stekarjevih v Štever-janu.
V	priložnostnem kulturnem in družabnem programu sodelujejo člani animatorske skupine KD Briški grič.
dališče se bo iz Centra v Ul. Baiamonti počasi pomikalo do Trga sv. Antona. V primeru slabega vremena bo predstava v prostorih večnamenskega centra.
Prireditve se bodo nato nadaljevale v četrtek, 19. t. m., ob 15.30, ko bo na sporedu vodeni ogled razstave "Kako smo se igrali" v kraju San Giovanni al Natisone. Sledil bo vodeni izlet v zadrugo Adria Verde v Štarancanu - ta bo v soboto, 21. t. m., ob 14.30. V nedeljo, 22. in 29. oktobra, ob 10.30 pa bodo vrteli v prostorih večnamenskega centra Walt Disneyeve risanke.
Otvoritvena predstava sezone 1989-90
FRIEDRICH SCHILLER
Spletke in ljubezen
REŽIJA ZVONE ŠEDLBAUER
V ponedeljek, 16. oktobra, ob 20.30 — Abonma RED A, v torek, 17. oktobra, ob 20.30 — Abonma RED B.
Vpisovanje abonentov od 17.30 do 19. ure, v soboto od 10. do 12. ure v Kulturnem domu, Ul. Brass 20, tel. 33288.
Urnik avtobusa za ponedeljkovo predstavo:
19.45 Poljane (gostilna Peric)
19.50 Doberdob (na trgu)
19.55 Jamlje (gostilna Pahor)
20.00 Dol 20.05 Gabrje 20.10 Sovodnje I. postaja 20.12 Sovodnje II. postaja 20.15 Štandrež (na trgu)
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Radignov kabaret v goriškem zaporu
Goriški zaporniki bodo danes lahko prisluhnili komiku in kabaretistu Ma-uru Radigni, ki bo na surrealističen način prikazal italijanski kabaret od leta 1940 do 1960. Današnji nastop spada v okvir srečanj, ki jih prireja p°' krajinsko odborništvo za socialno skrbstvo v sodelovanju z ravnateljstvom goriškega zapora. V poletnih mesecih so na dvorišču zapora v ul-Barzellini nastopili že nekateri znani goriški ansambli kot npr. Flexy G ang in Enygma ter nekateri igralci gledališke skupine VValterja Mramora.
V	Tržiču začetek glasbene sezone
V	Tržiču se drevi pričenja letošnja glasbena sezona. Ob 20.30 je napovedan koncert pianista Louisa Lortieja-ki ga bo spremljala Helene Mercien Na sporedu bodo skladbe Maurice) Ravela.
Koncert sodi v okvir abonmajske sezone, vendar so še na razpolago tud proste vstopnice.
prispevki
Namesto cvetja na grob Mirkota G®* goleta darujejo vnuki Melanovi 150 tis lir za sekcijo krvodajalcev v DoberdoD
kino
. l’ul'
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Indiana Jones • tima crociata«. M. Ford in S. Conne J VERDI 17.30-22.00 »Indiana Jones - l'u,tl' ma crociata«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Gatte in calore“' Prepovedan mladini pod 18. letom-
Tržič	qO0.
EKCELSIOR Danes zaprto. Jutri 22.00 »007 - vendetta privata«.	-
TEATRO COMUNALE - OBČlNSK GLEDALIŠČE 20.30 Koncert pianl Louisa Lortieja.
Nova Gorica	it.
SOČA - Nova Gorica 18.00 »Ta golj* je ja«. Ob 20.15 - Pula po Puli »Kak0 propadel rock'n roli«.
SVOBODA - Šempeter oče tak sin«. Ob 22. uri
DESKLE 19.30 »Kobilica«.
20.00 »Ka5c^a«.
»Erotska >9ra
DEŽURNA LEKARNA V GO&Cl tel
DJJdine - Trg sv. Frančiška 4 530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽI^J '
Al Redentore - Ul. Fratelli R°sel tel. 410340.
pogrebi
----------------------rT^sepP6
Danes v Gorici ob 10.15 O po Mian, krsto pripeljejo iz Krmina atta kopališče v Ločniku, ob 13.15 g0ga v Masetti iz bolnišnice Janeza od Červinjan.
Ob drevišnjem začetku sezone Slovenskega stalnega gledališča
Režiser Šedlbauer o Schillerju, ljubezni, gledališču
V	Slovenskem stalnem gledališču v Trstu se bo drevi začela nova sezona. Uvod predstavlja delo klasičnega, svetovno znanega avtorja Friedricha Schil-*®rja »Spletke in ljubezen«. Schillerjevo tragedijo je režiral Zvone Šedlbauer, s katerim začenjamo serijo mtervjujev s slovenskimi režiserji.
V	Schillerjevi tragediji Spletke in ljubezen najdemo, med drugimi, dva glavna elementa: boj oziroma vzpon na oblast in ljubezen. Ali je res, da zahteva hoja na oblast svoje žrtve? Je to neizogibno?
Šedlbauer: Schiller se tega brez dvoma zaveda. Kljub temu da gre za mladostno delo, piše iz dovolj Konkretnih porevolucijskih reminiscenc in iz relativno dinamičnega političnega življenja tedanje Nemčije, ki je bila razdeljena na kneževine. Zato je problem političnih bojev v njem izjemno močno prisoten, tudi v tem mladostnem delu, kjer sta dva pola-Problem oblasti in ljubezni. Odnos do oblasti kot jhoralne kategorije se velikokrat poraja kot nemoč, rak je moj vtis in taka je moja opredelitev, ko sem o Schillerjevem delu razmišljal.
Skratka, vsa intelektualna sturmunddrangovska generacija takratne Nemčije razmišlja o spopadu z oblastjo na način anarhično razbremenjenega, več-krat celo neorganiziranega boja za vsako ceno. V tem boju za vsako ceno seveda prihaja do žrtev, Vendar te morajo biti, saj bodo vzbudile novo zavest, Ki bo rodila nov svet. Schiller ta nov svet gradi s Svojim angažmajem skozi vse svoje umetniško življenje. To pozneje nekoliko bolj rafinira in izostri, v Spletkah in ljubezni pa imamo opravka z nemočnim bojem z oblastjo, vendar bojem, kot rečeno, za vsako Ceno.
In sedaj - ljubezen. Se tl ne zdi, da jo Schiller ?bravnava zelo demokratično in da ima tudi do genske demokratičen odnos. Pomisliti je seveda lreba, da je drama nastala pred dvesto leti.
Šedlbauer: Tekst s tako zanimivimi in raznoliki-bb ženskimi liki je že po tej plati izzivalen. Mislim Predvsem na lik lady Milford, popolnoma dekaden-n° pojavo in za tedanjo literaturo zelo redko. Če Pomislimo, kako se glavni junak opredeljuje do tega [n v kakšne senzualne težave zaide, ko se mora odločati za dobro, a se mu s strani lady Milfordove Ponuja prav tako mamljiva ponudba - tudi v tem Jjhislu je Schillerjev junak postavljen pred dilemo. Kot smo imeli prej problem politične morale in represije, tako imamo tu opraviti s čistostjo in obenem Kjpečo senzualnostjo. Ta neobvladana erotična pože-(livost je ena izmed dveh konstituant te dramaturgijo, ki je bila za tisti čas pravzaprav blasfemična. 9®nes pa sta svobodomiselnost in ljubezen izjemno Čitljiva elementa te predstave. Ko rečem čitljiv, mis-'im s tem na sodoben.
Te dni je bilo v zvezi s tvojim imenom velikokrat poudarjeno magično število sedem. Po sed-mih letih se namreč vračaš v Trst, seveda kot reži-?er- Kako se znajdeš v naših spletkah in naši ljubezni?
Zvone Šedlbauer
Šedlbauer: Z ljubeznijo je drugače kot s spletkami. Z veseljem poudarjam, da sem v Trstu rad delal predvsem zaradi ljubeznivega vzdušja v ansamblu. Zakaj sedem let nisem tu delal, pa ne vem, celo čudim se, saj je premor nastopil po predstavi (Krvava svatba), ki sem jo imel rad. V resnici bi se rad od tega ogradil, saj taki pavzi velikokrat botruje odsotnost ideje, kaj naj bi delal. Brez neke lažne skromnosti pa moram vendarle reči, da sem zmeraj razmišljal o tem, kaj naj bi ta gledališki prostor potreboval. Potreboval bi tisto, kar rabi vsaka komunikativna sredina, slovenska tem bolj, rabi zelo priljuden, čitljiv, komunikativen teater. Zdi se mi, da bi se bilo treba vračati k izvirnim načelom, izoblikovanih v tem gledališču in hkrati gojiti tisto, kar slovenska javnost pričakuje od tržaške manjšinske kulture, da predstavlja povezavo med slovenstvom in italijan-stvom, mislim seveda na kulturna prostora. Samo tako si predstavljam funkcijo slovenskega gledališča, ker me v bistvu njegov rezultat zaenkrat ne zadovoljuje. Zakaj? Zdi se mi, da to gledališče v 40 letih ni šlo dlje od Tržiča, kar ne more biti samo stvar naključne usode, ampak je stvar programa. Neverjetno, da pri tolikih dinamičnih italijanskih gledališčih in gledališčnikih ne najdemo partnerja, s katerim bi izmenjali predstavo. To govori o mišljenju, ki je za današnji čas neustrezno. Zaradi tega izjemno cenim ustanavljanje novih gledaliških združb, kot je na primer predstava kolege Maria Uršiča, ki gledališkost v tem prostoru poglablja in jo dela relevantno. Bojim se, da z okostenelimi programi ne bo mogoče dolgo vztrajati. Treba bo najti nove stvari, prilagoditi se občinstvu, ki je željno in lačno teatra, narediti visoko umetniško gledališče, vendar na tako komunikativen način, da bo delovalo v sleherni slovenski vasi na tej in oni strani meji. Zato so cilji tega teatra vendarle nezadostni, kajti
SSG mora seveda delovati v jugoslovanskem, še bolj pa v italijanskem prostoru, v prostoru, ki je del Evrope. Takemu prostoru je treba ponuditi dovolj zanimive stvari in najti partnerja, s katerim bo steklo sodelovanje.
Skušajva se sedaj oddahniti v osrednjem slovenskem prostoru. O funkciji gledališča mogoče ne bi govorila, ampak o fenomenu, ki se mu reče gledališče. Ali desetina slovenskih profesionalnih gledališč potrjuje misel, da majhen narod potrebuje za svojo identifikacijo prav gledališče?
Šedlbauer: Pomisliti je treba na to, kako se teatri po svetu ohranjajo. Na Zahodu z zelo vitalno potrebo, z željo, da se udejanjajo tematski, estetski ali kakršnikoli vzorci. Žal gre v slovenskem kulturnem prostoru večkrat za to, da je obstoj teatra zagaranti-ran, ni pa ta teater s svojo dejavnostjo moralno verificiran oziroma upravičen. S tem seveda nikakor ne mislim na vlogo Slovenskega stalnega gledališča. SSG to gotovo opravlja, lahko bi jo na bolj dinamičen način. Vitalnost gledališč v Sloveniji pa močno oscilira in to nihanje povzroča večkrat težke praznine. Velikokrat ta gledališča obstajajo zaradi družbenopolitične konsistence. Če bi bila ta konsistenca bolj demokratična, če bi se slaba gledališča začasno ukinila, bi dalo to možnost drugim teatrom, ki si prav tako prizadevajo. Skratka, nekatera gledališča životarijo, drugi teatri, ki so praktično mrtvi, pa živijo. To je paradoks, ki je možen samo v neki poststa-linistični družbi.
Vrniva se k postavitvi Spletk in ljubezni. Postavili ste jo v rekordnem času...
Šedlbauer: Večkrat se sprašujem, ali je primerno pred prvo uprizoritvijo govoriti o handicapih, do katerih pride v času študija. V tem primeru pa moram to povedati, ker se mi ni še nikoli zgodilo, da bi moral študij končati z ogromnim številom vaj manj od planiranih in obljubljenih. Pri Schillerju sem imel kar 20 vaj manj od predvidenih, če bi začeli delati 4. septembra. Ker sem bil ob te vaje, je bilo potrebno nekatere stvari semplificirati, kljub temu je pred nami izdelek, za katerega mislim, da je na nivoju, seveda tudi po zaslugi celotnega ansambla, ki je bil vedno pripravljen pomagati. Želel bi svojemu nasledniku, Jožetu Babiču, ki bo režiral naslednjo predstavo, da bi delal v normalnih pogojih. Upam tudi, da ne bo več finančnih problemov, kajti temu gledališču je treba nuditi maksimalno. Gre namreč za ohranjevanje kulture, brez katere slovenski narod ne bi zmogel preživeti. Slovenskega življenja si ne predstavljam brez poudarjene skrbi za kulturo. Lahko si predstavljam tako italijansko, francosko ali angleško življenje, slovenskega pa nikakor.
Naj se torej nehajo spletke in začnimo dograjevati ljubezen ali vsaj razumevanje.
Šedlbauer: Razumevanje, strpnost in konstruktivnost in kar zahteva od nas Evropa, kar je zanjo zanimivo. To lahko damo, damo ji našo dinamičnost, obveščenost, nacionalni, mišljenjski, čustvovalni talent, talent, ki ga vsebuje neka slovenska priroda. V njej smo tudi »gledališki Slovenci«.
Pogovor zapisal MARIJ ČUK
Slovenci v letu 1789
V prostorih Narodnega muzeja v Ljubljani so v sredo o tvorili razstavo Slovenci v letu 1789. Razstava je nekakšen pregled dogajanja na Slovenskem konec 18. stoletja in doprinos 200. obletnici francoske revolucije.
Razstavo je odprl ravnatelj Narodnega muzeja Boris Gombač, ki je poudaril, da je razstava kamenček v mozaiku predstavitve zgodovine Slovencev. Hkrati je dolg naši preteklosti in civilizacijski zapis današnjih možnosti in današnje stopnje znanja.
Slavnostni govornik, književnik in politik Ciril Zlobec, je za njim opozoril na nerešena vprašanja slovenske muzejske dejavnosti. Dokaz tega je npr. že samo dejstvo, da se v stavbi, kjer poteka zdajšnja razstava, stiskajo kar trije muzeji. Zgovoren pa je tudi primer gradiva, razstavljenega na Plečnikovi razstavi: potem ko je ta razstava doživela uspeh v številnih evropskih mestih, trenutno še ni povsem jasno, kam z eksponati. Žlobec je tudi dejal, da vse to daje negativen prizvok muzejski dejavnosti; muzeje je zato potrebno spremeniti v civilizacijske hrame, ne pa v nepregledno založena skladišča. Hkrati je izrazil upanje, da bo obnova Narodnega muzeja pomenila pozitivno prelomnico.
Kar zadeva razstavo je Zlobec dejal, da je obdobje, ki ga razstava obravnava, nadvse pomembno, saj je približno na polovici zgodovinske poti med Trubarjevimi kulturnimi dosežki in zdjašnjim časom. Obdobje Linharta, Zoisa in njihovih sodobnikov - je dejal - je bilo zelo plodno, podobno kot ostale dobe, ki so temeljile na razumu. Doba razsvetljenstva je značilen primer tega, saj predstavlja svetel zgled zoper tiste, ki še danes uporabljajo nasilje. Na prireditvi je sodeloval Akademski pevski zbor Tone Tomšič, izšel je tudi priložnostni katalog.
Razstava bo odprta vsak dan od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure, ob ponedeljkih zaprto.
I. VOGRIČ
Tržaški oktet prvi zapel novo himno
t0, tahje s predsednikom SZDL Slovenije Jožetom Smoletom v petek, 6. ok-H ta, v Kulturnem domu, je bilo pomembno tudi za Tržaški oktet. Oktetu je mreč pripadla čast, da je Slovencem v Italiji kot prvi zapel novo slovensko himno Zdravljico (na melodijo Ubalda Vrabca)
Tudi Teatro Slabile začel novo sezono
Očarljiv in razvlečen Rihard m.
Ko enkrat vidiš na odru Gabriela Lavio, se ti potem po vsakem ponovnem srečanju dozdeva, da je vedno enak: isti izraz, isti igralski stil, ista dikcija, režijska monumentalnost, že kar arheološka obravnava literarne predloge. Filološka upodobitev teksta, striktno upoštevanje avtorjevih hotenj, zgodovinska neoporečnost. Vendar tokrat se zdi, da ni bilo tako. Shakespearov Rihard III., ki je v torek odprl letošnjo gledališko sezono v Rossettiju, nosi v sebi vse videnjske značilnosti ta čas vodilnega italijanskega gledališčnika, ampak z neko novo notranjo nabitostjo, ki ni več v dolgih, povlečenih recitativih, ampak v poskočni ironiji, ki bruhne tu pa tam na dan med daljšimi ali krajšimi monološko-skupinskimi podobami. Lavia se torej kaže kot pretanjen interpret svetovne klasike, ki išče modernizacijo znotraj gledaliških referenc (odsekani prizori, molki, monumentalne scene, zbor, komentarji protagonista) in ne posega v tekst. Pušča tako rekoč vsako vejico, kar seveda prispeva k temu, da so njegove predstave zelo razvlečene, dolge.
Tak je tudi Rihard lil, ki zaključuje Shakespearovo tetralogijo zgodovinskih dram. Gre seveda za boj za oblast, ki ne pozna nikakršnih sredstev, samo da uveljavi svoje stremljenje, temu vzponu pa sledi tudi neizbežno propadanje, konec. Gabriele Lavia je delo bral s pretanjeno ironijo. Protagonist Rihard III. (Lavia sam) je obenem komentator dogajanja, njegov usmerjevalec in žrtev obenem. Stvar obravnava in razumeva z distanco, ki se uveljavlja v prefi-
njeni, zdaj sluzasti, zdaj odkriti ironiji, s katero podkrepuje diaboličnost spletkarjenja in dela za oblast. Ta igralski izsek je uokvirjen v pravi »gledališki kolosal«, ki spominja na fašistoidno ideologijo, kakršno najbrž režiser Lavia odkriva v Shakespearovem Rihardu III.	MARIJ ČUK
Gabriele Lavia in Monica Guerritore
k^jJ^ijanska založba »Leonardo« je natisnila nč 3° Mike Nicola, ki ima naslov »Po višjem n0o°.5u" (Per ordini superiori). Mike Nicol je Juž-'nčan, bil je vsa leta novinar v Johannesbur-Pr^davno pa se je lotil romanopisja, katerega t>/eTnef /e, kakor sam pravi, »življenjska pro-Ite«	skozi družbene razmere na jugu Afri-
Iq j . 0 je tudi prvi roman južnoafriškega avtor-icer belca), ki so ga kdaj tiskali v Italiji. pefQ avni akter v tem romanu je policijski ka-heg n Sylvester Nunes, ki so ga poslali z glav-Čq§ atesta v neko periferično središče, kjer brž-^rn“Vre«. Kapetan naj bi napravil red in mir. V N(,rnSredišču pa niso samo črnci, marveč tudi ’ P°rtugalci, Norvežani, Filipinci, Indijci in ki so se že pred leti naselili v tem kraju. f/o, Pa tma tu kaj malo opraviti tako »s strpnos-ttičrtj pr z disciplino«. Slabi so odnosi med et-fitea , skupinami, še slabši pa seveda odnosi % eini in črnci.
%v,uPetan Nunes pa si ureditev razmer pred-'1(tPo{a sam° s palico in revolverjem. Gre za star VQ/Ces iužnoafriških oblasti do domačih prebi-ifl Zqv- Nunes pooseblja oblast v najbolj grobem fei<U/pstalem smislu. Nasilen je ter graja in ob-%Q' . vse, kar je okrog njega. Njegova grobost S** v norost, v njej pa tudi konča svoje ehi Potem ko je spoznal, da je razmere v sfbqin iu samo še bolj zapletel in zaostril do
Knjiga južnoafriškega časnikarja
Roman o rasni diskriminaciji
Kritiki v Italiji ugotavljajo, da ne gre neposredno za roman o rasni diskriminaciji, čeprav ta vseskozi pronica, marveč za kompleksnost razmer (duhovnih in materialnih), ki peljejo v družbeni prepad dežele, če ta ne bo izkoreninila svojih nesprejemljivih rasnih pogledov. Oblast je neizprosna tako do črncev, kakor do »sumljivih« belcev, predvsem tistih, ki imajo zmeraj kaj pripomniti na johannesburško politiko. Avtor skozi roman ugotavlja, da so razmere povsod na afriški celini slabe, da pa niso v Južni Afriki, kljub materialnemu bogastvu, prav nič boljše, tudi s stališča temeljnih civilizacijskih norm ne.
Nicol barvito opisuje tamkajšnje razmere, markantno pa odnose med ljudmi v luči politične, gospodarske, etične in kulturne »zmešnjave«, v kateri živijo. Roman je napet splet dogodivščin, ki jih označujejo trpljenje in nestrpnost, jeza, maščevalni odnos ter domala trajna neposlušnost tamkajšnjih prebivalcev. Kapetan Nunes pooseblja reakcijo na vse to, predstavlja, kakor
je rečeno v prologu romana, »obsedenost, da so problemi rešljivi samo na temelju slepe absolutistične zakonodaje«.
Roman je v bistvu alegorija oblastniških prijemov, »ki nimajo nič skupnega ne s človeško ne z naravno logiko.« V tej »oblasti« ni sodobnih družbenih izhodišč, še manj pa humanih vzvodov. Prednost Mike Nicola je v tem, da južnoafriške razmere obelodanja mnogo bolj realno kot drugi tamkajšnji pisci. Teh sicer ni veliko in so večji del še neznanci. Tudi v Evropi je bralna javnost komaj kdaj slišala o njih. To so na primer Wilma Stockestrom (zlasti z romanom »Odprava v Bao-bab«) Arnold Goetzee in Nadine Gordimer. Značilnost teh avtorjev je v glavnem v tem, da obravnavajo predvsm svet bralcev (sicer tudi slabe strani tega sveta), pri morebitnem razkrivanju tegob med domačimi prebivalci, posebno črncev, pa so večinoma »površni in brezbrižni«, kakor ugotavlja tudi Nicol.
Knjiga »Po višjem nalogu« je prvo delo južnoafriškega avtorja, ki so ga natisnili v Italiji. Založba se je odločila za mladega, pa vendar impresivnega, pa tudi, kakor smo napisali, dose-daj zanesljivo najbolj »stvarnega« pisca. Vemo, da črnskih avtorjev žal še ni: tu pa tam se pojavi kak pesnik, ki s poezijo v glavnem izraža življenjske tegobe, predvsem pa brezperspektivnost črncev v Južni Afriki (natisne pa jih večinoma kaka zasebna in skromna tiskarna, ali pa gre v glavnem za oralno pesništvo); vidnejše in daljše literarno delo južnoafriškega črnca pa v kako pomembnejšo založbo še ni prišlo, ker »civilizacijska raven« tam kaj takega še ne dopušča.	<
Delo »Po višjem nalogu« je brž prodrlo med italijanske bralce. Ugotavljajo, da ne gre samo za obravnavane tragične aspekte južnoafriškega sveta, pač pa tudi za slog, ki da vsebuje »izvirne in mične zunaj-evropske segmente«. Poglavitna pa je kajpak njegova vsebina. Knjiga izpoveduje, kako južnoafriška oblast še zmeraj ne upošteva, kakor piše kritik Fabio Gambero, »srca in duše tamkajšnjih prebivalcev, kako ne zasleduje nobene ideologije in zapostavlja sleherno etiko«. Mike Nicol sicer ljubi svojo deželo, vendar bi jo rad spremenil. Zato je začel tudi pisati o njej: stvarno, prepričljivo, da bi jo bolje spoznali tudi drugod.	MIRO KOCJAN
Po sredinih kvalifikacijskih nogometnih tekmah
Po še vedno neuradnih vesteh
Skoraj vse je že odločeno
RIM Po sredinih kvalifikacijskih nogometnih tekmah za nastop na finalnem delu svetovnega prvenstva, ki bo na sporedu junija prihodnjega leta, je, vsaj tar se tiče evropskih skupin, skoraj vse že odločeno. Se več, nekatere reprezentance so že dokazale, da bodo v Italiji odigrale vidno vlogo in da bodo gotovo spadale med protagoniste. Tu mislimo tudi na Jugoslavijo, ki je najbolj uspešna reprezentanca v teh kvalifikacijah sploh, kar pa ne pomeni, da je nastopala v šibki skupini, saj ne smemo pozabiti, da bo prav v tej grupi (razen čudeža) izločena Plati-nijeva Francija.
Obratno, ta Jugoslavija je dokazala, da je ena najboljših povojnih sploh, ki se morda lahko približa tisti iz leta 1968, ki je osvojila naslov evropskega podprvaka, ali pa tisti, ki je posvojila v isti konkurenci četrto mesto. Osimo-va enajsterica je uravnovešena in homogena zmes mladih nogometašev, ki igrajo doma, a se želijo izkazati v mednarodni areni, in starejših ter izkušenih nogometašev, ki že vrsto sezon igrajo v tujini.
Od ostalih ekip, ki jih lahko po sredinih tekmah označimo za "zanimive", so še evropski prvak Nizozemska, ki lahko s svojimi Milanovimi igralci postane neustavljivi stroj, Danska, ki ima izredno živahno in atletsko igro, Anglija (če se bo seveda kvalificirala), ki ima vrsto mladih in ambicioznih igralcev, ZRN, ki je "modernizirala" svojo igro, saj igra mešano cono, Španija, ki jo odlikujeta neverjetno navdušenje in agresivnost, poleg tega pa še dober igralski kader, ter Irska, ki je že prijetno presenetila na lanskoletnem evropskem prvenstvu, ko za las ni izločila bodočega prvaka Nizozemsko.
Od že kvalificiranih reprezentanc
vzbujajo veliko zanimanja domačin Italija, prvak Argentina, ki pa še nima jasne fiziognomije, in Urugvaj, ki je s svojo "grdo" in večkrat zelo grobo igro trd oreh za vse.
Medtem se je včeraj v Singapuru začel turnir šestih azijskih reprezentanc, od katerih bosta le dve potovali v Italijo. Kitajska je z 2:1 (0:1) premagala Savdsko Arabijo, tekma med Severno Korejo in Arabskimi emirati pa se je zaključila 0:0. Ostali dve reprezentanci sta Južna Koreja in Oatar.
Včeraj so se v Bologni Vicinijevi
"azzurri", ki bodo jutri ob 15.00 prav v tem mestu odigrali prijateljsko tekmo proti Braziliji, pomerili med sabo v prijateljski tekmi. Igralci so v glavnem v formi, dosti pa so razpravljali o sredinih mednarodnih srečanjih in o nedeljski "divji" tekmi med Romo in Na-polijem, na kateri sta se "azzurra" Gi-annini in Carnevale skoraj stepla ter se nato pobotala pred Vicinijevimi očmi.
Na sliki (APJ: tako je včeraj Bag-gio dal gol med trening tekmo "az-zurrov" v Bologni.
Dalipagic v Gorici?
Vse kaže, da bo Dražen Dalipagic v letošnji sezoni branil barve goriškega San Benedetta. Beograjski košarkarski as naj bi v kratkem zamenjal ali Var-gasa ali Johnsona. Ta sicer še neuradna vest je na tiho krožila že v sredo zvečer, ko so se ljubitelji goriškega prvoligaša srečali na tekmi proti Gla-xu iz Verone.
Dalipagiča gotovo ni treba posebej predstavljati, saj je že prava živeča legenda jugoslovanske in svetovne košarke. Praja, kot ga vsi najraje imenujejo, je po lanski sezoni sklenil, da bo po dolgi in plodni košarkarski karieri obesil copate na klin. Poslednjo sezono je namreč odigral pri veronskem Glaxu, kjer je bil seveda prava gonilna sila rumeno-modrih.
Iz neuradnih virov smo včeraj izvedeli, da se je Dalipagic z veseljem odzval vabilu goriškega moštva, dokončna odločitev pa bo seveda padla, ko bo vodstvo San Benedetta doseglo sporazum z beograjskim košarkarjem glede ekonomske plati.
V sredo po srečanju, v katerem so Bosinijevi varovanci klonili proti Gla-xu le za sami dve točki, je predsednik goriškega košarkarskega kluba Sandro Vanello dejal novinarjem, da je vodstvo že sklenilo, kako ukrepati zoper katastrofalni začetek prvenstva. Dejal je, da so govorice o morebitnem odhodu trenerja Bosinija povsem neutemeljene, saj je po njihovem mnenju dobro opravil svoje poslanstvo. Vanello pa je potrdil sum, da bo moštvo zapustil eden od temnopoltih igralcev. S tem v zvezi ni hotel pristaviti nič konkretnejšega, saj je dejal, da bo posredoval novinarjem uradno vest šele naslednjo nedeljo, po tekmi v Vidmu, ko se bosta v prvem letošnjem deželnem derbiju pomerila prav San Benedetto in Fantoni. Toda neuradna vest o mo-
Dražen Dalipagič
rebitnem prihodu Dalipagiča v Gorico se je razširila v res rekordnem času.
Bosinijevi varovanci so v prvih srečanjih prikazali sicer solidno igro, nihče izmed njih pa ni bil nosilec igre in zanesljivi strelec ekipe. Prihod Dalipagiča bi seveda predstavljal znatno okrepitev, še posebej za ekipo, ki nastopa v prvenstvu A-2 lige, v katerem je dober par tujcev odločilnega pomena. Realizatorske sposobnosti Dalipa; giča pa so bile v vsej njegovi karieri prava konstanta. Morda bomo že v kratkem izvedeli, ali bo Praja res dopotoval v Gorico, kjer ga že vsi prav dobro poznajo in cenijo, (mč)
Po rallyju Sanremo
Biasion (lancia) svetovni prvak
SANREMO - Z zmago na avtomobilskem rallyju Sanremo, predzadnji dirki za svetovno prvenstvo, sta Biasion in Siviero že drugič zapored osvojila naslov prvaka. Do uspeha sta prišla z izredno vožnjo v zadnji etapi, v kateri sta osvojila vseh 6 posebnih voženj. Konkurenčnost novega vozila Lancie (delta HF integrale 16V) sta potrdila še Fiorio in Pirollo, ki sta prav tako prehitela Sainza (toyota), ki je vodil pred predzadnjo preizkušnjo.
Biasion je letos potrdil, da je res kompleten pilot: svojih pet sezonskih zmag je dosegel na snegu Montecarla, na makadamu na Portugalskem, v kenijski savani, po kamnitih cestah v Grčiji in sedaj na mešanem cestišču asfalt-makadam v Sanremu.
VRSTNI RED: 1. Biasion-Siviero (It., lancia martini 16V) 6.48'30"; 2. Fiorio-Pirollo (It., lancia integrale) po 5"; 3. Sainz-Moya (Šp., toyota celica GT4) 25"; 4. Cerrato-Cerri (It., lancia integrale) 601; 5. Kankkunen-Piironen (Fin., toyota celica GT4) 9'10"; 6. Sni-jers-Colebunders (Bel., toyota celica GT4) 2V45"; 7. Duez-Lopes (Bel., BMW M3) 25'37"; 8. P. in A. Alessandrini (It., lancia delta 16V) 29'28".
LESTVICA PILOTOV ZA SP: 1. Biasion (It.) 140 točk (svetovni prvak); 2. Fiorio (It.) 65; 3. Auriol (Fr.) in Ericsson (Šve.) 50; 5. Kankkunen (Fin.J 48; 6. Carlsson (Šve.) 40; 7. Erikson (Sve.) 37; 8. Alen (Fin.) 27; 9. Sainz (Šp.) 24; 10. Millen (N. Zel.) 23.
LESTVICA AVTOMOBILSKIH HIŠ: 1. Lancia 140; 2. Toyota 84; 3. Mazda 52; 4. Audi 43; 5. Mitsubishi 38; 6. BMW 37; 7. Renault 23; 8. Nissan 18; 9. Volksvvagen 15.
Zadnja preizkušnja, rally v Veliki Britaniji, bo od 19. do 23. novembra.
Od jutri do 22. oktobra
STUTTGART - V Stuttgartu je vse pripravljeno za jutrišnji začetek 25. svetovnega prvenstva v gimnastiki, na katerem bo nastopilo 398 tekmovalcev in tekmovalk v zastopstvu 47 držav. Prvenstvo se bo zaključilo 22. oktobra. Med favorite naj bi sodile naslednje postave:
SOVJETSKA ZVEZA - moški: Artemov, Mogilny, Novi-kov, Marinič, Belenke, Mišjutin, ženske: Boginskaja, Dud-nik, Lačenova, Strajeva, Baitova, Kalinina, Sazonenkova; KITAJSKA - moški: VVang Chongsheng, Li Jing, Li Huyang, Ma Zheng, Li Ge, Guo Linxian, Zhou Jing; ROMUNIJA -ženske: Silivas, Dobre, Potora, Bontas, Popa, Filip; JAPONSKA - moški: Sato, Ilketani, Nishikawa, Nakamura, Matsu-naga, Kato, Chenen; ZRN - moški: Behrend, Milbradt, Tip-pelt, VVecker, Kroll, Handrick.
Chiappucciju dirka po Piemontu
NOV ARA — Tradicionalna kolesarska dirka po Piemontu se je končala s sprintom, v katerem je bil najhitrejši 26-letni Italijan Claudio Chiappucci, ki se je krčevito boril s celo koalicijo tujih tekmovalcev. V zadnjih 4 kilometrih je srečo poskusil Pedersen in ko je že zgledalo, da ima uspeh zagotovljen, se mu je v zadnjem kilometru pridružil Chiap-picci. Slednji se je 200 m pred ciljem ubranil še napada drugega Danca, Lilholta, in zasluženo prvi prišel skozi cilj. Dirko je med drugim razživel Angelo Canzonieri s Sicilije, ki je pobegnil že po 9 km, si nabral skoraj 18 minut prednosti in sam prevozil celih 111 km.
Fignon je po dirki dejal, da se ni hotel preveč naprezati: njegov cilj je jutrišnja dirka po Lombardiji, na kateri hoče z zmago končati letošnjo sezono. Na dirko po Lombardiji, zadnjo preizkušnjo svetovnega pokala, se je vpisalo 189 tekmovalcev, ki bodo morali prevoziti 260 km. Na startu bodo med drugimi Fondriest, Argentin, Bugno, Saronni, Gi-upponi (vsi It.), Mottet, Marc Madiot, Fignon (Fr.), Ham-psten (ZDA), Da Silva (Port.), Lejarreta (Šp.), Anderson (Av-stral.), Pedersen (Nor), Breuking (Niz.), Golz (ZRN).
VRSTNI RED DIRKE PO PIEMONTU: Chiappucci (It.), ki je 196 km prevozil v 4.45'09” s poprečno hitrostjo 41,243 km/h; 2. Lilholt (Dan.); 3. Pedersen (Dan.); 4. Emonds (Niz.); 5. Saligari (It.); 6. Golz (ZRN); 7. Ballerini (It.); 8. Kappes (ZRN); 9. Kelly (Ir.); 10. Tchmile (SZ); 11. Galleschi (It.); 12. Furlan (It.); 13. Bergamo (It.); 14. Vitali (It.); 15. Ghirotto (It.), vsi isti čas.
Na SP v judu v Beogradu
Prvo zlato za Italijo
BEOGRAD Včeraj je na svetovnem prvenstvu v judu, ki se te dni odvija v Beogradu, Italija osvojila svojo prvo zlato kolajno. Zaslužila si jo je Emanuela Pierantozzi v kategoriji do 66 kg. V finalu je premagala Japonko Hikari Sasakijevo.
Kolajne po treh dneh SP so sledeče: Francija 2 zlati, 0 srebrnih, 3 bronaste; Japonska 1, 3, 1; SZ 1, 1, 2; Kitajska 1, 0, 1; Belgija 1, 0, 1; Koreja 1, 0, 0; Italija 1, 0, 0; ZRN 0, 1, 3; Kuba 0, 1, 1; Nizozemska 0, 1, 0; Mongolija 0, 1, 0; Poljska 0, 0, 3; NDR 0, 0, 1.
Jusupov presenetljivo premagal Karpova
LONDON Devetindvajsetletni sovjetski velemojster Artur Jusupov je v peti partiji polfinalnega dvoboja za določitev izzivalca svetovnega šahovskega prvaka Garrija Kasparova presenetljivo premagal bivšega prvaka Anatolija Karpova in izenačil izid na 2,5:2,5.
Jusupov je odigral zelo agresivno partijo ter vse bolj stopnjeval svoj pritisk. V dobri poziciji je žrtvoval lovca za napad, Karpov pa je v 33. potezi, v veliki časovni stiski, neredil hudo napako in štiri poteze kasneje pred matnimi grožnjami predal partijo.
Jusupov se je za ta dvoboj zelo dobro pripravil, Karpov pa je dokazal, da ni v pravi formi. Odkar mu je Kasparov odvzel žezlo prvaka, je Karpov zašel v tehnično, pa tudi psihološko krizo, kateri še ni videti konca. Do konca dvoboja manjkajo še tri partije. Karpov bo imel dvakrat prednost belih figur, Jusupov pa enkrat.
Na drugem polfinalnem dvoboju pa je Anglež Jonatan Speelman zaprosil za prosti dan, da bi čim bolj izkoristil prednost belih figur v sedmi partiji. Stanje po šestih partijah je 3,5:2,5 za Nizozemca Jana Timmana, do konca dvoboja pa manjkata le dve partiji.
Nogometna tekma v humanitarne namene
VIDEM V nedeljo bo v Vidmu nogometna tekma med reprezentancama italijanskih parlamentarcev in pevcev. Izkupiček bo šel v humanitarne namene in sicer za ustanovi "Telefono azzurro" in "La nostra famiglia". Pred dnevi je pevec Gianni Morandi orisal nedeljsko pobudo. Dejal je, da je v osmih letih, odkar se je prvič zbrala reprezentanca pevcev, z izkupički tekem zaslužila okoli sedem milijard lir, katere je takoj poklonila raznim humanitarnim ustanovam in organizacijam.
danes igra za vas - danes igra za vas
konjske dirke - konjske dirke
Angelo Kermec
totocalcio
Ancona - Cosenza	1
Cagliari - Reggiana	X	1
Catanzaro - Avellino	X	1
Como - Monza	1
Licata - Piša	1X2
Parma - Barletta	1	X
Pescara - Foggia	X
Reggina - Brescia	X	2
Torino - Padova	1
Triestina - Messina	1X2
Pralo - Lucchese	X
Varese - Legnano	1
Rimini - Civitanovese	1
Angelo Kermec (letnik 1938) je že od mladih nog vsestranski športnik. Začel je z nogometom pri Ponziani ter nadaljeval z atletiko pri Boru. Celih 12 let se je posvetil amaterskemu kolesarstvu. Osvojil je namreč 12 dirk, kar petdesetkrat pa se je uvrstil med prve tri. Kermec se je nato uspešno lotil alpinizma, s katerim se ukvarja še danes, saj je med drugim soustanovitelj AO SPDT, mentor zamejskih plezalcev in odbornik SPDT. Za sabo ima vrsto prvenstvenih smeri. Ervin Gombač je zadel 9 izidov.
V	Rimu je dirka zelo negotova, zato je napoved dokaj tvegana. Poskusili bi s konjem King Aragon (sk. 1), ki ima pravilno težo. V sk. 2 bi omenili Gold-fontaina, v sk. X pa nam ugaja Exploit, ki se tokrat lahko izkaže.
V	Montecatiniju bo med protagonisti solidni G o vi del Pino (sk. X), a le če se bo znal ogniti napakam na startu. V sk. 2 je Cosguino v dobri formi in se lahko bori s prvimi. V sk. 1 bi lahko pripravil presenečenje Delger.
V	Bologni lahko poskusimo bazo s sk. 2, saj je Esteva res kvalitetna kobila. V sk. 1 moramo paziti na konja Ex-tra FC, ki je sposoben dirkati na zunanji strani. V sk. X bi omenili Bevilac-quo, ki se je na zadnjih dirkah zelo izkazal.
V	Neaplju smo za Boscaiola (sk. 1), ki je pred kratkim osvojil podobno shemo in lahko tokrat spet zmaga. Njegov največji konkurent bo Furto d’Uso (sk. 2), ki ima dober izhodiščni položaj in lahko takoj povede. V sk. X naj bi bil Ercules Prad v življenjski formi.
V	Padovi bi moral Grigio Scuro, ki je imel pred tednom dni mnogo smole, tokrat zmagati. V sk. X bi omenili regularnega Ettlingena. V sk. 2 pa ne
smemo pozabiti na D'Aiella, ki zelo dobro sprinta.
V Tarantu je Ergos (sk. X), ki prihaja iz višjih kategorij, favorit. Njegova alternativa je Bagaro (sk. 2), v sk. 1 pa je odličen Crubling Epi, ki je pred kratkim osvojil podobno shemo.
Dirka tris
Naši favoriti: Sonare Tibneh (7), Sa-moledo (11), Abbot Ruler (2). Dodatek za sistemiste: Right Full (14), Pocket Coffee (9), Domingo (12).
totip
1.	—	prvi	1
drugi	X	2
2.	—	prvi	X
drugi	1	2
3.	—	prvi	2
drugi	1	X
4.	—	prvi	1
drugi	X	2
5.	—	prvi	1
drugi	X	2
6.	—	prvi	X
drugi	1	2
kratke vesti
Theodorakis za Ol
ATENE — Simfonijo za olimpijske igre v Barceloni bo napisal grški glas' benik Mikis Theodorakis.
Pinna ni uspel
CEFALU (Palermo) — Danski boksar Eyup Can, ki je sicer turškega p°' rekla, je ubranil evropski naslov v mušji kategoriji. Po točkah v dvanajstih krogih je premagal Italijana GiaD' piera Pinna.
Disciplinski ukrepi
Disciplinska komisija pokrajinske nogometne zveze iz Trsta je v prvenstvu under 18 za eno kolo izključil3 tudi Bregovega igralca Petra Kozin0, med naraščajniki pa bosta po eno kol° počivala Dean Štolfa in Stefano Savl (oba Primorje).
obvestila
3
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da so treningi za fante začetnike (letnik 1978 in mlajši) ob p°' nedeljkih od 16.00 do 17.45 in ob ce. trikih od 15.30 do 17.00 v telovadni01 liceja F. Prešeren.
Hkrati sporoča, da so treningi Z žensko miniodbojko (letnik 1979 J mlajše) ob ponedeljkih od 14.00 “ 15.30 in ob sredah od 17.45 do na stadionu 1. maj ter ob petkih 0 15.30 do 17.00 na liceju F. Prešeren-
TPK SIRENA	„
obvešča, da ima na svojem terenu 0 morju še nekaj prostih mest za zim vanje čolnov.
ODSEK ZA REKREACIJO
KRAS	A.
obvešča, da bo rekreacijska telov®^ ba za odrasle v torkih in petkih 21.00 do 22.30 v Športno-kulturn^ centru v Zgoniku. Vpisovanje ostale informacije v tajništvu Cen ob ponedeljkih od 19. do 20. ure,1 229477.
ŠPORTNA ŠOLA TRST	. ,e
obvešča, da je v teku (vpisovanj®^, še možno) redna vadba splošne t®^ vadbe za otroški vrtec, in sicer a stadionu 1. maj v Trstu (Vrde* cesta 7, tel. 51377). Urniki: ob pm% deljkih od 16.15 do 17.15, ob četrt* od 16. do 17. ure.	= v
Prav tako je na stadionu 1- 111 teku (vpisovanje je še možno) r® k skupna vadba roditeljev in e-(starost 2-3 leta). Urniki: ob P® ,r deljkih od 17.15 do 18.15 in ob 0 tkih od 17. do 18. ure.
ALPINISTIČNI ODSEK SPpT 0v obvešča, da je zbirališče tečajni^. ( jadralnega padalstva v nedeljo- vj-m., ob 8. uri pred cerkvijo v aj ci, od koder se bodo vsi s* je podali na Vremščico. Vpisovanj možno na mestu. Vabljeni!
PLAVALNI TEČAJ LIPICA . r<r ZSŠDI obvešča, da je še neka) r 0i stih mest v prvi in drugi tzme j,) 15. do 16. ure in od 16. do lp vapj® plavalne tečaje v Lipici. ^Pis.?ua ^ sprejema urad v Ul. sv. Franci od 8. do 14. ure (tel. 767304).

Po metu kopja čez 49,5 m
Dosežek Coslovicheve odmeva
Claudia Coslovich
Po skopi vesti o velikem dosežku v ?*®tu kopja, katero je atletinja AD Bor Ifordata Claudia Coslovich na mitin-v Trstu zagnala nesluteno daleč, je Sekakor potreben nekoliko podrob-aejši komentar. Rezultat 49,62 m je P®* predober, da bi ga odpravili z ne-?al vrsticami, ki sicer govorijo o dednem rekordu in o mestu v državi, o Pravi vrednosti tega rezultata pa goto-,0 ne povedo vsega, še zlasti ne tega, ako je do njega prišlo.
Claudiin rezultat je pravzaprav pre-ehetil ves tehnični štab v društvu, saj , bil nad načrtovanim optimumom za 0 sezono predober že met 47,04 m, ki ?a. je dosegla pred tednom dni. To eJstvo jasno govori o zelo racionalni,
torej dobri tehniki meta kopja te mlade atletinje, o tehniki, ki je - to zdaj trdimo - najboljša pri ženskem kopju v Italiji. Vendarle rezultat govori tudi o Claudiini veliki sposobnosti za maksimalno koncentracijo in o velikem izkoristku v pogojih maksimalnega naprezanja. Prav to dvoje daje Claudii prednost pred drugimi, po rezultatih enakovrednimi tekmicami. Strokovni usmerjevalec njenega treninga prof. Toblak, pa tudi ves tehnični štab, ki pri tem pomaga, je za Claudio izbral najboljšo možno varianto (in edino mogočo, ko gre za trenerje, ki poznajo teorijo športnega treniranja): za dobo intenzivne učljivosti je poiskal vse možne rezerve prav v racionalizaciji tehnike meta kopja, pri čemer je zavestno zanemaril vlogo splošne moči. Dejansko v Claudiinem treningu ni bilo niti enega samega elementa za pridobivanje splošne moči (uteži), s čimer trenerji radi gnjavijo mlade atletinje po tej naši deželi in ki imajo glede na stopnjo moči nesorazmerno majhno tranzmisijsko vrednost pri rezultatu. Da bi ocenili vrednost Claudiine-ga rezultata, je pač potrebno vedeti in razumeti predvsem to. Če pa temu dodamo še razmeroma majhno frekvenco treningov v mikrociklusih in zlasti majhen obseg posamezne vadbene enote, potem dobi rezultat 49,62 mnogo večjo vrednost. In prav v tem grmu tiči zajec: Claudii so vsa vrata na ste-žaj odprta in če ne bo prišlo do normalne biološke stagnacije, ki se redno pojavi pri mladih metalcih, rezultate šele pričakujmo. Claudia Coslovich je prav zaradi tega najbolj nadarjena in najbolj perspektivna slovenska atletinja, ki jo je društvo kdajkoli imelo. (I. Pertot)
Po letošnji »razburkani« in rekordni »Barcolani«
Dano Bena (Čupa) o svoji izkušnji
Kot smo že poročali, se je letošnje "Barcolane" udeležilo kar 25 Čupinih posadk, od katerih so se nekatere še kar izkazale. Tu mislimo predvsem na jadrnico Borisa Guština Saleb, ki je zasedla peto mesto v tretji kategoriji in odlično 56. na skupni razpredelnici ter Teloh Daria Bensija, ki se je uvrstila na skupno 297. mesto in odlično tretje v sedmi kategoriji jadrnic dolgih do šest metrov. Teloh je tudi edini čoln, ki pripada enemu od dveh zamejskih jadralnih društev, Čupe oz. Sirene, ki se bo to nedeljo udeležil "Alpe-Adria Kermesse", to je regate treh najbolje uvrščenih v vsaki kategoriji. Prav zato smo se pogovorili z Dariom Bensijem, da bi nam opisal svojo nedeljsko izkušnjo o regati, ki je bila po splošnem mnenju "najtrša od vseh dosedanjih Barcolan", "never-
jetno zahtevna" ipd., nekateri pa so jo že označili za "mitično".
Prav gotovo ni bila tvoja prva "Barcolana". Kako si jo doživel, sicer pa, je bila res tako "grozna"?
»Udeležil sem se že desetih izvedb Jesenskega pokala in lahko potrdim, da je ta bila res ena najtrših, ali pa najzahtevnejša sploh. Pihala je namreč močna burja, ki je zahtevala izkušene, pripravljene in koncentrirane jadralce. Vendar moram potrditi, da je bila regata res lepa in taka, da si jo želi vsak, ki se udeležuje prave "agonistične" plovbe. Udeležil sem se je s svojo hčerko Saro in Brankom Briščkom, tako da smo kot majhna posadka stalno imeli polne roke dela.«
Tokrat ste zasedli tretje mesto v sedmi kategoriji. Kaj pa v prejšnjih regatah?
»Že dvakrat sem bil s Telohom najboljši v kategoriji šestmetrskih jadrnic, sicer pa sem se s tem plovilom, ki je še precej dotrajano, a vendar zelo solidno, vedno dobro uvrščal.«
Kako je potekala letošnja "Barcolana"?
»Na startu je bilo, kot že celo vrsto let, veliko zmede, saj je po mojem mnenju število jadrnic preveliko, ali pa bi morala biti regata nekompetitiv-na. Tako bi se ognili nekaterim zelo neprijetnim situacijam, ko manj korektne posadke "ne dajejo vode", kot pač pravimo v pomorski govorici za primere, ko se ne daje prednosti, in podobno. Jasno, da je to pogojeno od sponzorjev, ki pač zahtevajo takojšen rezultat, zato pa se konkurenčnost izostri do skrajnosti, tako da se že večkrat "gre na nož". Prav zaradi tega pretiranega agonizma sem videl res dosti trčenj in drugih nepravilnosti.«
»No, pri prvi boji smo se čudežno znašli sami, pri drugi boji pri Mirama-ru pa je za trenutek zmanjkal veter, tako da nismo mogli predvideti naslednjih močnih sunkov burje, ki so skoraj vrgli Saro v morje. Na srečo smo se takoj znašli in se ognili situaciji, ki bi lahko postala zelo neprijetna. Regato smo nato uspešno zaključili, saj nismo imeli poškodb na jadrnici, nato pa smo tudi lepo "ujeli" veter. Z letošnjo "Barcolano" sem torej zelo zadovoljen.«
"Barcolana" je nekak tržaški in pomorski praznik...
»Res je. To dokazuje tudi družabnost, ki smo jo priredili pri Čupi pred in po tekmovanju, za katero gre zahvala Marinu Košuti in ostalim, ki so celo spekli školjke in za vsako Čupino jadrnico pripravili odlično "malico". Tudi to pomeni slavje in družabnost...«
DUŠAN JELINČIČ
Burja je bila med glavnimi protagonisti letošnje "Barcolane" (foto Križmančič)
Pri košarkarski sekciji ŠZ Dom
Številni načrti in zanimive novosti
(Skmnni •o Sttcte

e**lng Domovih kadetov v telovadnici Kulturnega doma	(Foto Čubej)
Sl	MB ■T', mm Si	II';:	<pr; < .;
			S	e
		Rji |	
t)QS.ak° je s slovensko košarkarsko aktiv-gorA° na Goriškem? Košarkarska sekcija sta„ j6ga športnega združenja Dom je tia( ® a v novo sezono z obilo zanimivih tli c|°v in upanj, saj so si kot prvenstve-sk6 U zadali ponovno oživitev mladin-kat”a sektorja. Novosti je več. Začnimo 9a J",1 odboru sekcije, ki je dobil nove-koij- e*nika. To je Dario Peric, doma iz je p*11, sicer bivši Domov odbojkar, ki se <k]Qv n leti močno ogrel za košarkarsko ®nje pri goriškem društvu, ie dušeno delovanje odbora sekcije ■tlalf, 0nrodilo prve sadove. Okrog deset 1'ibas,0v že dober mesec dni trenira mi-v Q_ ,ei v telovadnici Kulturnega doma Odb05lci-.Poudariti je treba tudi pomoč L6tošpa tr5;aškega Jadrana, ki je Domu za Petra {? sez°no nudil odličnega trenerja f«<jra runina- Prejšnji mesec je v okviru °Vega kampa za minibasket tudi v
Gorici potekal desetdnevni kamp, na katerem je so odborniki goriškega združenja zbrali skupinico okrog desetih novincev, kar je glede na danajšnje čase prav lep uspeh.
Kadeti bodo letos vadil Peter Brumen, pomagal mu bo Livio Semolič. Ekipo sestavlja nekaj res perspektivnih fantov, ki bi morali že v letošnjem letu pokazati, česa so zmožni. S treningi so pričeli že v prvi polovici septembra, nakar so bili na desetdnevnih pripravah v Tolminu. Sedaj vestno delajo v telovadnici Kulturnega doma. Odborniki sekcije bodo v kratkem poskrbeli, da bodo imeli na razpolago še nekaj časovnih terminov v nekaterih drugih telovadnicah, saj je razpoložljivost telovadnice Kulturnega doma iz leta v leto manjša. Domovi kadeti bodo nastopili v deželnem prvenstvu, ki se bo pričelo nekje sredi novembra.
Še največ novosti pa je pri članski ekipi. Ta bo v letos znatno pomlajena, saj jo bodo sestavljali sami košarkarji, ki so jih vzgojili pri goriškem društvu. Strelec Nanut je po treh sezonah prestopil k Staranzanu, ki bo letos igral v promocijskem prvenstvu in je nespornen favorit za prestop v D ligo. Domov center Pod-beršič je odšel za eno leto k Sotecu iz Gradišča, kjer že nastopa v prvenstvu C lige. Podberšič si bo gotovo nabral številne izkušnje, ki jih bo lahko v naslednji sezoni, če bo igral pri matičnem društvu, pridno izkoristil. Mauro Kocjančič je pred kratkim oblekel vojaško suknjo in v tej sezoni najverjetneje ne bo igral.
Omenili smo samo odhode, kaj pa je novega s prihodi? Po več let letih se bodo v ekipo vrnili trije centri, in sicer Igor Prinčič, Valter Bric ter Marko Čub-rilo. Pridružila se jim bosta tudi beka Peter Gruzovin in David Orzan, ki je odslužil vojaški rok. Centre bo okrepil še Luca Gnesti, ki se po dolgih letih vrača na košarkarska igrišča. Člansko ekipo bodo dopolnili Saša Rinelli, Dušan Košuta, Ugo Dornik in David Ambrosi, ki so že lani branili Domove barve.
Tudi člansko ekipo bo vodil Peter Brumen, ki želi v tej sezoni odločilno prispevati k razvoju in uveljavitvi slovenske košarke na Goriškem. Pri treningih in na .tekmah mu bo pomagal Tedi Devetak, igralci že dober mesec dni trenirajo, prvenstvo pa naj bi se začelo šele sredi novembra. Domovci so nastopili na Cici-boninem turnirju v Trstu, kjer so zasedli sicer zadnje mesto. Naši bodo potrebovali še več časa, da se uigrajo in da vsi tisti, ki so ponovno poprijeli za žogo, začutijo pravi ritem košarkarske igre. Sedaj jih čaka več prijateljskih srečanj, ki so v predprvenstvenem obdobju bistvenega pomena, (mč)
Košarkarsko prvenstvo v D ligi
Borovci proti Miljčanom
Fabrizio Korošec
»veterani« je tudi dolgoletni Borov član Robert Klobas (letnik 1957), ki je letos pristopil k Intermuggii in je na obeh prvih tekmah dal svoj lep doprinos k pomembnima zmagama.
Po dveh kolih pa je Bor Radenska v tej ligi še brez točke. Glede na prvo srečanje s Sacilejem so naši fantje v mestnem derbiju proti Interju 1904 pokazali napredek. Jutri pa bodo morali borovci, ki bodo še vedno v okrnjeni postavi (brez poškodovanega Ažmana), dati res vse od sebe, če bodo hoteli premagati košarkarje Intermuggie, ki so seveda po dveh uspehih še kako razpoloženi.
Tekma Bor Radenska - Intermuggia bo jutri v telovadnici pristaniščnikov s pričetkom ob 18.30. (jan)
Borovci bodo v 3. kolu prvenstva D lige igrali doma (v telovadnici pristaniščnikov na Proseku) proti moštvu Intermuggie, ki ga vodi bivši prvoligaški košarkar in kantavtor Angelo Baiguera.
Miljska ekipa je očitno v veliki formi, saj je po dveh kolih nepremagana na vrhu lestvice. Vsekakor preseneča predvsem visoka zmaga, ki so jo milj-ski košarkarji v prejšnjem kolu dosegli proti goriški Arditi (117:86). Očitno je trener Baiguera ustvaril v moštvu tako vzdušje, ki omogoča tej ekipi, katero so mnogi pred prvenstvom uvrščali med kandidate za izpad, da se izkaže tudi v četrtoligaški konkurenci. Očitno je tudi, da je Baiguera znal uskladiti starejšo z mlajšo generacijo košarkarjev, ki so v tej peterki. In med
Jutri kros v Kopru
KOPER — Športno-rekreacijski center Bonifika bo jutri gostitelj 24. republiškega krosa za pokale Dela, naj-večje atletske prireditve letos na slovenski Obali. Po zadnjih podatkih organizatorjev, atletskih delavcev Kopra, bo nastopilo 46 občinskih reprezentanc s 481 ekipami in z okrog 1200 tekači in tekačicami. Razdeljeni so v 14 starostnih kategorij, od mlajših pionirjev do članov, ki se bodo pomerili na 1.000 do 5.000 metrov dolgih progah. Med udeleženci je v članski konkurenci med favoriti tudi domačin Stane Rozman, vendar je njegov nastop še vprašljiv. Cilj krosa bo na glavnem stadionu, start prve kategorije pa je predviden za 11. uro. (Kreft)
hi
Pri smučarskem klubu Devin
prave na novo sezono
n*
i n^oarski klub Devin se pripravlja
s° pla”'J smučarsko sezono. Odborniki >?let0v Iral> vrsto tečajev, treningov in 'lub s- C*a bi zadovoljili svoje člane. H , s svojim delovanjem prizade-r^ne , 1 v novi sezoni pridobil nove ,j|)h(j(jnc Posebno najmlajše, ki so ne-?* jih ri° Potrebni za rast in za cilje, ki ^je odr^v° zastavlja. Odbor pričali
S
tt,
v staršev, da svoje otroke vklju-'bl z Jnučarski šport, ki nudi otro
"stejo av°' veselje in možnost, da ,.'r6č r„ ,v solidne športnike. Klub na-ig j.,n° Pripravlja svoje tekmovalcih vključuje v Meddruštveno 3 ki j smučarsko tekmovalno eki-nJe vse večje uspehe na tek-"a. deželni ravni.
$i i0tlo j lzdelal program za zimsko b I?leni» da bo zadovoljil bodi-tgk r°9ram <Le k?t rekreativce.
«k' sbhih Pfedvideva: oktobra zače-ot lP°, r,t treningov za tekmovalno °ke edrnučarsko telovadbo
°drasle, ki bodo trajali čez
vso sezono; konec oktobra in začetek novembra treninge in tečaje na plastični stezi v Nabrežini; 11., 12. in 13. novembra sejem rabljene in nove smučarske opreme, na katerem je po zelo ugodnih cenah mogoče nabaviti smučarsko opremo; redne treninge na snegu čez vso zimo za tekmovalno ekipo; konec decembra enotedensko zimovanje v Bovcu, kjer bodo tekmovalci lahko vadili na Kaninu; od januarja dalje oziroma od decembra (če bo snega dovolj) smučarske izlete na najboljša smučišča v bližini, kot na primer Badkleinkircheim, Dobrač in Pod-klošter, kjer bo letos proga tudi umetno zasnežena; smučarski tečaj za rekreativce vsako nedeljo januarja.
Člani lahko dobijo vse potrebne informacije za vpisovanje v tekmovaliio ekipo, zimovanje in smučarske tečaje v društvenih prostorih v Cerovljah, in sicer v torkih od 20.30 do 21.30 ali po telefonu (št. 200236/200912).
Pri SK Gorica zadovoljni z opravljenim delom
Pred dnevi so se na rednem občnem zboru zbrali člani smučarskega kluba Gorica. Pregledali in ocenili so minulo dveletno delo, za katero velja skupna ocena zelo dobro. Mladi smučarji so dosegli nekaj izjemnih rezultatov, ne samo v domači areni, ampak so imeli nekaj vidnih nastopov tudi v mednarodni konkurenci. V novi sezoni bodo kar trije nastopali v raznih reprezentančnih selekcijah, kar je veliko priznanje novogoriškemu klubu in profesionalnemu trenerju Vojku Flajsu. Razen njemu gre veliko zaslug tudi staršem otrok, kajti brez njihovega sodelovanja si je kar težko predstavljati alpsko tekmovalno smučanje. Vsi-ti uspehi pa dajejo vodstvu kluba, na čelu katerega bo še naprej ostal Slavko Šuligoj, in mladim tekmovalcem še nov zagon.
V bodoče naj bi več pozornosti v klubu namenili tudi sodniškemu delu. Na zboru so se poleg tega zavzeli, da bi novogoriški klub sodeloval pri izdaji brošure o zgodovini smučanja na Primorskem. Na obenem zboru je bil tudi še zanimiv gost, in sicer najboljši jugoslovanski smučar Bojan Križaj, ki se sedaj, po koncu tekmovalne poti, očitno prebija med zelo uspešne poslovneže. Veliko sodelu-
je, kot nam je povedal, tudi z Juretom Frankom, ki se s podobnimi posli ukvarja že nekaj let. Bojan Križaj je vsem novogoriškim smučarjem izročil klubske diplome, šestim najboljšim v minuli sezoni pa posebna priznanja in darila glavnega pokrovitelja novogoriškega kluba Pepija Klavčiča. Prejeli so jih: Tomaž Šuligoj, Sašo Merljak, Mateja Mozetič, Sašo Gorjan, Mojca Mikuž in Andrej Bagon.
Posebna priznanja pa so prejeli tudi vsi dosedanji predsedniki kluba: Peter Žigon, Rajko Slokar, Matija Franko, Anton Šajna, Franko Černe, Rudi Koglot, Tomaž Marušič ig sedanji predsednik Slavko Šuligoj. (E. Curlič)
Na sliki (foto Čurlič): prisotnost Bojana Križaja je dala občnemu zboru SK Gorica še poseben pečat, za mlade tekmovalce pa je bilo to še posebno doživetje.
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 6.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000,- din, upokojenci mesečno
25.000,	- din, trimesečno 65.000.- din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
A	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko Waltritsch
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
13. oktobra 1989
Zaradi umora pri Reggiu Calabrii za zapahi tamkajšnji gradbeni podjetnik
Perestrojka se kaže tudi na tem področju
Rimski karabinjerji aretirali šefa ’ndranghete iz Bove Marine
RIM — Rimski karabinjerji so včeraj s pomočjo kolegov iz Reggia Calabrie, ki so nalašč zato prišli v Rim, aretirali domnevnega šefa bande 'ndranghete iz Bove Marine (RC) 40-letnega Domenica Vadalaja.
Iskali so ga že od leta 1985, ko je preiskovalni sodnik iz Reggia Calabrie izdal zanj zaporni nalog zaradi obtožbe, ki ga je bremenila 4 umorov, več poskusov umora in združevanja v kriminalne namene mafijskega kova. Rimski karabinjerji so Vadalaja odkrili med redno kontrolo »starih znancev« iz Kalabrije v nekem rimskem stanovanju v Ulici Romolo Balzano. Tam je živel z neko znanko, 49-Ietno Giu-lio Filo, ki so jo tudi aretirali zaradi skrivanja osumljenega Vadalaja. Istočasno pa so v San Lorenzu nedaleč od Reggia Calabrie, prav tako zaradi skrivanja osumljenca, aretirali 40-letnega Antonina Giunto, ki je bil najemnik stanovanja v Ulici Balzano v Rimu. Giunta je imel v preteklosti že večkrat opravka s pravico.
Ob kontroli je Vadala karabinjerjem pokazal ponarejene dokumente, zaradi precej spremenjenega videza (obril si je brado, bil je na kratko ostrižen in je tudi shujšal za dobrih 20 kg) pa so imeli nekoliko težav, da so ga prepoznali. Odpeljali so ga v zapor Regina Coeli, kasneje pa ga bodo predali sodnim oblastem na Kalabriji.
Karabinjerji so tudi podrobno pregledali stanovanje, v katerem se je skrival Vadala. Pri tem so odkrili 13 gramov kokaina in 20 milijonov lir gotovine v bankovcih po sto tisoč lir, ki naj bi po mnenju preiskovalcev predstavljali del odkupnine za nekega ugrabljenca. O domnevni Vadalajevi vpletenosti v to ugrabitev in v trgovino z mamili je preiskava še v teku.
V boju proti organiziranemu kriminalu pa so karabinjerji iz Reggia Calabrie včeraj aretirali 61-letnega gradbenega podjetnika Paola Scopellitija, ki ga dolžijo, da je naročil umor 35-letnega Giovannija Creo, katerega so ubili 5. oktobra v Villi San Giovanni. Poleg umora pa preiskovalci dolžijo Scopellitija tudi združevanja v kriminalne namene mafijskega kova in nezakonite konkurence pri natečajih za javne zakupe.
Preiskovalci predvidevajo, da so Creo ubili, ker naj bi se skušal vključiti v gradbena dela pri dokončanju velikega kompleksa v Villi San Giovanni v vrednosti več milijard lir. Karabinjerji so tudi prepričani, da je Scopelliti povezan z mafijsko bando Antonina Imertija iz Fiumare di Muro, ki se že tri leta skriva pred pravico, od leta 1985 pa naj bi bil tudi v vojni s konkurenčno bando družine De Stefane. Obe mafijski tolpi sta v sporu zaradi nadzora nad nezakonitimi posli v Reggiu Calabrii.
Samomor kapitana velike sovjetske jadrnice Fazisi
MONTEVIDEO — Policija iz kraja Punta del Este je sporočila, da so v sredo zvečer odkrili truplo sovjetskega skipperja Alekseja Grišenka. Ugotovili so, da se je Grišenko obesil, samomor pa naj bi napravil zaradi velikih družinskih problemov. Sovjetski pomorec je bil star 42 let in je bil kapitan jadrnice Fazisi, ki je sodelovala na veliki regati okoli sveta. V prvi etapi je velika sovjetska jadrnica zasedla šesto mesto. Pod drevesom, na katerega se je nesrečni Grišenko obesil, so našli tudi njegov dnevnik, v katerem naj bi podrobno pojasnil razloge, ki so ga privedli do tega obupnega koraka. Skipperja so na jadrnici pogrešali že od ponedeljka in mnogi so najprej pomislili, da je pobegnil na Zahod, dokler v sredo zvečer ni prišlo do tragičnega odkritja njegovega trupla.
Michael Jackson se vrača v šolo?
HOLLYWOOD — Pravijo, da_ je bil kot šolarček prava polomija. Šolo je nerad obiskoval, sicer pa je zdržal v razredu le nekaj let. Potem se je moral odpovedati redni izobrazbi, ker je imel polne roke dela: brez njega je bil celotni družinski ansambel v krizi.
Deček je zrasel v dolgina, ki se imenuje Michael Jackson, njegovi učitelji pa ga niso hoteli pozabiti in so mu posvetili avditorij hollywood-ske osnovne šole v Gardner Streetu. Tako si je šola zagotovila nekaj dodatne slave, saj so na odprtje avditorija povabili Michaela, ki je res prišel in je celo sedel na »bivšo« stoličko. Michael je nato dejal, da se šole spominja z veliko nostalgijo. Blagor tebi, dragi Jackson, ki si drgnil šolske klopi premalo časa, da bi lahko sploh spoznal, kako se godi šolarčkom, dijakom in študentom.
Rojena pod srečno zvezdo
1 LITTLEW00DS FOOIS
n siw
, ■ ,	^ e	• ■	11
aniTJtMmvMjeUnN stm mmmrmi* .. .	.
., z,, /-rtu »t nrumne - ?f)	.	i-t-**
Tony in Tracey Knovvles sta se morala odpovedati poročnemu potovanju, da sta lahko šla po ček za 811.307 funtov šterlingov. To vsoto sta dobila na loteriji, ki ju je stala le pičlih 45 penceov	(Telefoto AP)
Glasnost le ni okužila vseh oddelkov v KGB
MOSKVA — »Čekisti« iz moskovske uprave KGB (komiteja za državno varnost) so v zadnjih treh letih izsledili na treh letališčih dvanajst popolnoma neprimernih potniških letal. Na vnukovskem letališču so v zadnjem trenutku pred letom v velikanskem II-86 odkrili motor, ki so ga pravkar zamenjali, ki pa je bil v celoti neraben. »Lahko si samo mislite, koliko bi lahko bilo človeških žrtev«, pomenljivo pripoveduje za moskovsko Pravdo novi načelnik mestnega KGB Vitalij Prilukov. On je eden iz dolge vrste »kagebešnikov«, ki zadnje dni pripovedujejo po časopisju o dejavnosti državne varnosti. Da bi paralizirali »klevetniško gonjo« proti »čekistom«, pravijo.
Odkar je novi šef KGB Vladimir Kr-jučkov letos poleti v vrhovnem sovjetu spoznal, da je tudi dobršen del deputatov zelo neprijazno razpoloženih proti Lubjanki (zloglasnemu sedežu stalinskega NKVD in sedanjega KGB), je zasnoval širokopotezno »ofenzivo smeha« in prijaznosti. On sam in vsi njegovi kolegi na republiški ravni pridno dajejo intervjuje ter v njih na dolgo in široko branijo ugled svoje firme.
Posebno vlogo je KGB dobil po nedavnem sklepu vrhovnega sovjeta, da je treba začeti izredno in vsesplošno vojno proti organiziranemu kriminalu. V Sovjetski zvezi že dolgo govorijo o mafiji. In kaj o tem konkretnega povedo kagebejevci?
Vitalij Prilukov je nedvomno zasedel ta položaj v Moskvi prav zato, ker je bilo treba zamenjati predhodnika (o katerem doslej ni bilo niti sluha v javnosti). Takole pa gleda na kriminalno fronto:
»S skupnimi napori je treba razbiti sistem korupcije, razkriti ter uničiti je treba mehanizme inspiracije, ki jih vodijo poglavarji organiziranega kriminala in ki puščajo negativne posledice v vsej družbi; presekati je treba poskuse sovražnikovih tajnih služb, da bi proniknile v mrežo dejavnosti organiziranega kriminala ter z njeno pomočjo izvajale tajne operacije, razvnemale žarišča socialnih napetosti in množičnih neredov. Razkrinkovali bomo podtalne protisocialistične strukture znotraj države. Poglavarji organiziranega kriminala - o tem naj pomnijo vsi sovjetski ljudje! - danes mislijo ne samo o tem, kako bi se obogateli in vodili sladko življenje, marveč posegajo tudi že po naši državni ureditvi, z drugimi besedami, rinejo se k oblasti.«
Prilukov že mora vedeti, kaj govori: organizirani kriminal dobiva torej tolikšne razsežnosti, da ogroža varnost državne ureditve.
Težišče dejavnosti KGB naj bi v prihodnje bilo na onemogočanju tujih obveščevalnih služb. Prilukov navaja iz mesta Moskve primere, ki so bližji znanstveni fantastiki kot pa verjetnosti. Tako so njegovi čekisti na območju, kjer ima bazo protiletalska zaščita, odkrili naprave za prisluškovanje telefonskih pogovorov, ki so delale avtomatično in oddajale svoje posnetke na ameriške satelite. Aparatura je bila skrita pod panjem borovca. Drugje spet je podobna naprava služila za prisluškovanje pogovorov med podjetji obrambne industrije, priključena pa je bila na telefonski kabel.
Ne glede na pozitivne premike v odnosih med Vzhodom in Zahodom posebne službe ZDA ne zmanjšujejo,

marveč prej povečujejo svoje napore, da bi prišle do obveščevalnih infoj' macij o vojaško-gospodarskem it1 znanstveno-tehničnem potencialu ZSSR, pravi generalmajor Ivan Ustinov, načelnik ene od uprav v centrall KGB. V obsežnem intervjuju za sindikalni dnevnik Trud danes obširno opisuje vse mogoče satelitske in druge oblike tehnične špijonaže.
Čeprav so se sovjetski krogi doslel izogibali omenjati vlogo veleposlaništva ZDA v Moskvi v teh rečeh, Pa. Ustinov tokrat navaja primer, ki naj bi dokazoval, da je ta ameriška ustanova pravcato leglo vohunstva. Z r°' diolokacijskimi napravami so iz tega veleposlaništva prisluškovali telefonskim pogovorom, ki so po brezžičnin zvezah potekali med enim od podjehl vojaške industrije in »centrom« v Moskvi. Ko so to odkrili, so prešli na kabelsko telefonsko zvezo. In tudi na njej so kmalu našli ameriško prisluškovalno napravo, pravi general KGp j Ustinov. »Treba je priznati tujim talnim službam, da znajo vešče priprav' i ljati in izvajati obveščevalne operacije ter zanje izdelati posebna tehnični , sredstva. Z njimi delajo pravi profesf' onalci,« popularno navaja kagebešnik svoje sovjetske državljane na miseI da je njihova glasnost postala orozie v rokah nasprotnikov, pa da mora]0 zdaj še bolj paziti, da ne bi padli v past zahodnim obveščevalnim službam. Ustinov hkrati zavrača čedalf pogostejše kritike na rovaš posebni" uprav in oddelkov, ki jih KGB vzdržuje v večini sovjetskih podjetij in ustanov. Skratka: sovražnik povsod PTl'
i rostg
sluškuje...
Če moskovski šef KGB ,_________,
zatrjuje, da so službo, ki se je prel ukvarjala z oporečniki, reorganiziral tako, da so sploh ukinili oddelke politične prekrške, pa njegov kolega iz Alma-Ate, predsednik KGB za Ka'_ zahstan, generalmajor Viktor Mir°^" nik, našteva celo vrsto primerov, se njegova služba - torej še vedno bori z notranjimi sovražniki. Medni‘ na prvem mestu prišteva voditelje P°a litične organizacije Demokratičn zveza. Zakaj? Zato, ker le-ti težijo ....................... ki 0
»ustvarjanju političnih struktur,
bile nasprotne KPSZ« in ker, da se . krito borijo proti socialistični urediit ZSSR. Nasploh so Mirošniku na oc®
““.I neuporabljena ■vsa zakonita sren» ^ Pravzaprav je sam Mihail Gorba zadnje čase nekajkrat dal vedeti, bodo proti nacionalistom in šepam p tom ukrepali s silo zakona. ‘ :j. komu torej? Proti estonskim, ‘axjfi-skim, litovskim, moldavskim, 9rU ug-skim, azerbajdžanskim... šepat
ANTON RUPNl*
od:
kar vsi »liderji neformalnih združeni' češ da so to »neodgovorni in amblC ozni ljudje s kriminalno preteklosti0 (mimogrede: kriminalna preteklost tem primeru navadno pomeni to, ,■ so bili po starih zakonih zaprti zar°ij. protisovjetske, se pravi izključno p0',0 tične dejavnosti). Takšni ljudje »nizko moralo, koristoljubni so in razito samoljubni«. Organi KGB s n1 rajo, da je njihova obveznost, da 00 mogočajo takšnim ljudem - torej: diteljem neformalnih organizacij! -bi zdrsnili na pot izdaje domov‘ pravi Viktor Mirošnik.	.g)j
Vse tole se v celoti ujema z vseA,g. pogostnimi grožnjami iz Mosr' Pravda je včeraj naravnost zagt°«g^. ukrajinskim »skrajnežem« v n. ufit nem gibanju Ruh, da bodo proti ni
’	" reds‘v v
orba°°
Za ožje sodelovanje med FJK in Slovenijo
LJUBLJANA — Redna srečanja političnih delegacij na različnih ravneh med Slovenijo in avtonomno deželo Furla-nijo-Julijsko krajino kažejo tudi gospodarske sadove. Včeraj se je namreč v Ljubljani mudila delegacija industrialcev iz Furlanije-Julijske krajine, ki jo je vodil direktor v direkciji avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine za industrijo Gioachino Tringale, člani delegacije pa so bili lastniki več družb s področja financ, zavarovalništva in industrije. Namen obiska je iskanje novih možnosti za gospodarsko finančno sodelovanje, ki bi bilo lahko precej večje glede na želje in priložnosti. Delegacijo je sprejel tudi predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj, ki je gostom na kratko orisal glavne značilnosti, pa tudi težave slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva. Poleg tega jih je seznanil tudi z novimi zakonskimi določili glede ustanavljanja skupnih podjetij, tujih vlaganj in s prizadevanji za prenovitev slovenskega gospodarstva.
Sicer je nehvaležno napovedovati, kaj konkretnega lahko prinese včerajšnji obisk, toda takšni neposredni stiki in dobivanje informacij iz prve roke lahko zagotovo prispevajo k lažji in hitrejši odločitvi glede iskanja morebitnih partnerjev oziroma odločitve, da gospodarstvo Furlanije-Julijske krajine na tak ali drugačen način sodeluje s slovenskim gospodarstvom.
Odlični jutranji zajtrk na vrtu
Orangutan zahodnonemškega zoološkega vrta se očitno veseli slastnega zajtrka	(Telefoto AP)
Pettersson ni umoril premiera Olofa Palmeja
STOCKHOLM
na dosmrtno ječo, ker so ga priznali za krivega umora^^i-
skega premiera Olofa Palmeja, bo kmalu spet na
Na drugostopenjskem procesu so sodniki namreč ug'
otov:
da so ga obsodili na sklicali na pravilo in
podlagi prešibkih dokazov. Zato ^ n dubio nro reo in bodo Pettef
dubio pro reo in bodo
spustili na svobodo. S kakšno utemelitvijo pa bo znan proti koncu novembra. Umor Olofa Palmeja je osta . ^ brez krivca, švedsko sodstvo pa bo moralo poskro
našli pištole, s katero so umorili Palmeja, pa tu^‘ga P dokazov ni bilo, da je Pettersson res umoril švedsk p0ga^ miera. Branilci domnevnega morilca pa so se lahk° P e£6r
li s številnimi pričami, Petterssonom.
ki so menda res prež
Christer Pettersson, ki je bil 0^°ed'
Ji,
jele
IX, t--	. . J]0V
nadaljnje Petterssonovo življenje, saj mu bodo dan yari ime in mu tako omogočili, da bo spet polnoprav družbe. Ker je Pettersson preživel več kot leto dni v mu bodo najbrž morali vrniti tudi nekaj odškodnine- ^ p Petterssona je prepoznala Palmejeva vdova Lis $o je bila z možem, ko so ga umorili. Domnevnega mor „ P aretirali, ker je imel že opravka s pravico, je bil je bil psihično labilen subjekt. Vdova Palme je s°g dejala, da je Petterssona videla prav v kraju, kjer i do streljanja. To pa je bilo menda tudi vse, saj nhj ^rUgt
,re'