letnik CXX • marec 2018 3 • Objava treh javnih razpisov za čebelarje • ApiSlovenija – 41. Dnevi čebelarstva v Celju, 17.–18. marec 2018 • 67. občni zbor Čebelarske zveze Slovenije, 7. april 2018 Hud a g nilo ba čeb elje zale ge ( Pes tis a piu m) Medopip plus, Medopip standard, Medopip nozepina in Apifonda. Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Veljavnost ponudbe je od 1.3.-31.3.2018 ČEBELARSKA OPREMA DELOVNI ČAS TRGOVINE Medopip plus, Medopip standard, Medopip nozepina in Apifonda. Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Veljavnost ponudbe je od 1.3.-31.3.2018 ČEBELARSKA OPREMA DELOVNI ČAS TRGOVINE Medopip plus, Medopip standard, Medopip nozepina in Apifonda. Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Veljavnost ponudbe je od 1.3.-31.3.2018 ČEBELARSKA OPREMA DELOVNI ČAS TRGOVINE Čebelarsko srečanje o izzivih čebelarjev V soboto, 3. marca 2018, vas vabimo na letno druženje Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev, Pislakov dan. Govorili bomo o izzivih slovenskega čebelarstva, o tem bo potekala tudi okrogla miza. Kje in kdaj: Klinična predavalnica Veterinarske fakultete (Cesta v Mestni log 47, 1000 Ljubljana) med 10. in 14. uro z vmesnim prigrizkom. Predavatelji: vrhunska strokovnjaka s področja razvoja zdravil proti varozi: dr. Klemens J. Krieger in dr. Joel Gonzalez Cabrera ter dr. Ivan Toplak in dr. Maja Smodiš Škerl. Za prevajanje v slovenski jezik bo poskrbljeno. Vstop prost. Obvezna prijava na prijave@proficebelar.si ali (samo za prijave) tel. št. 051 732 759. Vljudno vabljeni. 65 OBVESTILA ČZS ZDRAVJE ČEBEL 3/2018 letnik CXX Pred vami je številka glasila Slovenski čebelar, ki smo jo tematsko posvetili hudi gnilobi čebelje zalege (Pestis apium). V njej smo združili moči veterinarji Veterinar- ske fakultete, Nacionalnega veterinarskega inštituta (v nadaljevanju celotne številke: VF NVI), predstavni- ki Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju celotne številke: UVHVVR) ter nekaj čebelarjev in zaposlenih na Čebelarski zvezi Slo- venije (v nadaljevanju celotne številke: ČZS). In zakaj tematska številka na to temo, ko gre vendar za bolezen, ki obstaja že od nekdaj? Zato ker najbrž ni čebelarja, ki ne bi občutil vsaj malo strahu pred pojavom kuge, kot jo tudi imenujemo, in ker nam še vedno vsako leto pov- zroča obilo preglavic. In zakaj je huda gniloba čebelje zalege tako poseb- na? Zakaj nekateri čebelarji v strahu pred posledicami skrivajo pojav bolezni pri svojih čebelah in poskušajo reševati zadevo na lastno pest? Zakaj se pogosto izbruh bolezni še vedno šteje za čebelarjevo sramoto? Beseda »kuga« že sama po sebi izraža težko ozdra- vljivo ali neozdravljivo bolezen, ki se hitro širi in ima pogubne posledice. Pred pojavom varoj v naših krajih je bila huda gniloba čebelje zalege najnevarnejša gro- žnja čebelam. Danes čebelam in čebelarjem povzročajo težave številni dejavniki, od že omenjenih varoj in dru- gih tujerodnih povzročiteljev bolezni do spreminjanja kmetijske krajine, podnebnih sprememb in še bi se lah- ko naštevalo. Ob tem je huda gniloba še vedno enako nevarna in trdovratna, le da je čebelarjeva pozornost bolj porazdeljena na vse te težave. Na mestu je tudi vprašanje, zakaj so potrebni tako drastični ukrepi ob izbruhu bolezni. Bolne čebelje dru- žine je namreč treba sežgati skupaj s satjem, satniki in drugim, česar ni mogoče ustrezno razkužiti. Gre za po- stopek, ki je za vse vpletene naporen in boleč, še pose- bej, če je obolelih več ali celo večina družin v čebelnjaku. Poleg tega številne zapore preprečujejo prevoze na pašo ter trgovino s čebelami in maticami. Odgovor se skriva v odlični prilagojenosti povzročitelja (Paenibacillus lar- vae), ki se v okolju, kjer razmere zanj niso ugodne, obda z izredno odporno ovojnico in preobrazi v obliko spore. Spore lahko v panju, medu in okolju preživijo desetle- tja in so v primeru, da pridejo v telo čebelje ličinke, še vedno sposobne povzročiti bolezen. Zato je treba pri sa- naciji žarišča spore uničiti z najučinkovitejšim postop- kom, to je sežiganjem. UVODNIK Spoštovane čebelarke in čebelarji! Bistvenega pomena je, da se okužba ugotovi v čim zgodnejši fazi, ko se bolezen še ni razširila na druge družine v čebelnjaku in na druge čebelnjake, torej ko teh spor še ni tako veliko. To pa je mogoče le, če če- belar prepozna spremembe, ki bi lahko pomenile sum na hudo gnilobo, in če o sumu takoj obvesti veterinar- ja, da se z odrejenimi ukrepi prepreči širjenje bole- zni in izvede ustrezna sanacija. In to je tudi namen tematske številke o hudi gnilobi – spomniti čebelarje na resnost problematike, na zaznavanje bolezenskih sprememb in na pravilno ukrepanje ob pojavu suma na bolezen. Radi bi tudi spremenili napačno mišljenje, da je ugotovitev hude gnilobe čebelje zalege v svojem če- belnjaku sramota. To vsekakor ne drži, je pa skrajno neodgovorno dopustiti, da se iz našega čebelnjaka razširi v okolico. Pogosto se namreč dogaja, da če- belar, ki je imel dovolj znanja, da je zgodaj prepoznal bolezenske spremembe pri svojih družinah, in bil do- volj ozaveščen, da je bolezen takoj prijavil veterinarski službi, postane v svojem okolju nekakšen krivec za te- žave, ki jih prinesejo ukrepi. Naj povem, da najpogo- steje pri čebelarju, ki bolezen prijavi, najdemo začetni stadij bolezni, medtem ko stare procese, ko je bolnih že veliko družin v čebelnjaku, ko družine že slabijo in so tarče roparic, odkrijemo šele ob pregledih znotraj zapore. Spoštovane čebelarke in čebelarji, upam, da vam bo ta posebna številka glasila v pomoč pri prepoznavanju znakov hude gnilobe in pri uspešni sanaciji žarišča, če bo v vašem čebelnjaku bolezen kdaj ugotovljena. Krajši povzetek tematike smo vam v sodelovanju z referenčnim laboratorijem Evropske zveze (EURL) za bolezni čebel pripravili v obliki sredinske priloge, ki jo lahko shranite na dosegu roke. Vsekakor pa vsem želim zdrave čebele in čim manj težav zaradi ukrepov ob ugotovljenih žariščih bolezni. Dr. Metka Pislak Ocepek, vodja laboratorija za zdravstveno varstvo čebel na VF NVI 66 3/2018 letnik CXX KAZALO INDEX letnik CXX g Številka 3 g Marec 2018 g ISSN 0350-4697 PODATKI ZA STIK ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE: Predsednik ČZS: Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si Vodja služb ČZS: Lidija Senič, vodja služb ČZS: 01/ 729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si Priznana rejska organizacija: Peter Kozmus, strokovni vodja PRO: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si Opazovalno-napovedovalna služba: Jure Justinek, vodja ONS: 01/729 61 31, 041/644 217, jure. justinek@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/User/ Login?returnUrl=/ Svetovalci specialisti za tehnologijo čebelarjenja: Vlado Auguštin: 01/729 61 24, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si Aleš Bozovičar: 01/729 61 12, 030/604 015, ales.bozovicar@czs.si Svetovalci specialisti za ekonomiko Tanja Magdič: 01/ 729 61 04, 040/436 513, tanja.magdic@czs.si Nataša Klemenčič Štrukelj: 01/729 61 24, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs.si Svetovalci specialisti za zagotavljanje varne hrane Andreja Kandolf Borovšak: 01/ 729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si Nataša Lilek: 01/ 729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si Tomaž Samec: 01/ 729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si Uredništvo: Marko Borko, vodja izobraževanja in usposabljanja: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Matej Mandelj, tajnik: 041/337 854, matej.mandelj@czs.si, Barbara Dimc, poslovna sekretarka: 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Zlatica Kovačevič, administrativna delavka: 01/729 61 24, 030/604 009, zlatica.kovacevic@czs.si Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika (vsak prvi delovni četrtek v mesecu med 15. in 18. uro): 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php Uradne ure JSSČ: • Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica (v Čebelarskem centru Slovenije): ponedeljek od 10.00 do 14.00, četrtek od 8.00 do 12.00 ter od 13.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Mestni trg 4, 8330 Metlika: ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Rožna dolina 50/a, 4248 Lesce (v Čebelarskem razvojno-zobraževalnem centru): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Dobrna 1a, 3204 Dobrna (v Kulturnem domu Dobrna): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota (na sedežu Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota): ponedeljek od 10.00 do 14.00. • Streliška ulica 150, 2000 Maribor (v Čebelarskem centru Maribor): petek od 8.00 do 10.00. EDITORIAL Metka Pislak Ocepek, DSc ........................................................................................65 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 67 BEES' HEALTH Suzana Skerbiš, DVM and Vida Lešnik, MSc, DVM: General about American Foulbrood – clinical signs and disease recognition .................................................. 68 Alenka Žugelj, DVM and Jerica Vreček Šulgaj, DVM: Causer and laboratory diagnostics of American foulbrood ........................................................................ 70 Anita Vraničar Novak, DVM: Handling a suspicion of American foulbrood .........72 Alenka Jurić, DVM: Remediation of the hot spot in the case of American foulbrood – the cooperation between veterinarians and beekeepers ................. 74 Alenka Jurić, DVM: Remediation of an area in the case of American foulbrood ............77 Ivo Planinc, MSc. DVM: Education of beekeepers on the topic of diseases of honeybee colonies .............................................................................................. 80 Metka Pislak Ocepek, DSc and Lucija Žvokelj: American foulbrood in Slovenia ..........81 Janez Gregori: Good practice of American foulbrood control ............................... 82 Brane Borštnik: Good cooperation among beekeepers at the outbreak of American foulbrood ........................................................................................... 84 Janez Gregori: What they once wrote in beekeeping books about the American foulbrood ................................................................................................ 86 Ulrike Riessberger-Gallé, DSc: In search of a medicine for American foulbrood .... 88 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Franc Šivic: World news .......................................................................................... 90 BEEKEEPER'S WORK Stanislav Kapun, DSc: Beekeeper's tasks in March ................................................ 90 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 92 ADS 100 IN MEMORIAM 106 UVODNIK Dr. Metka Pislak Ocepek ..........................................................................................65 OBVESTILA ČZS 67 ZDRAVJE ČEBEL Suzana Skerbiš, dr. vet. med. in mag. Vida Lešnik, dr. vet. med.: Splošno o hudi gnilobi – klinični znaki in prepoznavanje bolezni .................................................... 68 Alenka Žugelj, dr. vet. med. in Jerica Vreček Šulgaj, dr. vet. med.: Povzročitelj in laboratorijska diagnostika hude gnilobe čebelje zalege .................................. 70 Anita Vraničar Novak, dr. vet. med.: Ravnanje ob sumu na hudo gnilobo čebelje zalege ...........................................................................................................72 Alenka Jurić, dr. vet. med.: Sanacija žarišča pri hudi gnilobi čebelje zalege – sodelovanje med veterinarji in čebelarji ............................................................... 74 Alenka Jurić, dr. vet. med.: Sanacija območja pri pojavu hude gnilobe čebelje zalege ...77 Mag. Ivo Planinc: Izobraževanje čebelarjev o boleznih čebelje družine .............. 80 Dr. Metka Pislak Ocepek in Lucija Žvokelj: Huda gniloba čebelje zalege v Sloveniji .....81 Janez Gregori: Dobra praksa obvladovanja hude gnilobe .................................... 82 Brane Borštnik: Dobro sodelovanje čebelarjev ob izbruhu hude gnilobe ........... 84 Janez Gregori: Kaj so nekoč v čebelarskih knjigah pisali o hudi gnilobi čebelje zalege ... 86 Dr. Ulrike Riessberger-Gallé: V iskanju zdravila za hudo gnilobo ........................ 88 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Franc Šivic: Novice iz sveta ...................................................................................... 90 DELO ČEBELARJA Dr. Stanislav Kapun: Čebelarjeva opravila v februarju .......................................... 90 OBVESTILA ČZS 92 OGLASI 100 V SPOMIN 106 Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Vpisano je v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS, pod zaporedno številko 585. Tel.: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si Transakcijski račun ČZS: SI56 0318 6100 2214 727, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Uredniški odbor Marko Borko, Brane Borštnik, Stanislav Drev, Vladimir Fajdiga, Janez Gregori, Mira Jenko Rogelj, Andreja Kandolf Borovšak, Borut Preinfalk Urednik Marko Borko Uredništvo 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Lektorica Mojca Pipan Oddaja prispevkov Članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebe- larskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredni- štva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Reklamni oglasi in osmrtnice Cela stran: 870 € (zunanja stran ovitka), 680 € (notranjost, živi rob), 495 € (notra- njost), pol strani: 435 € (zunanja stran ovitka), 345 € (notranjost, živi rob), 250 € (notranjost), tretjina strani: 165 €, četrtina strani: 120 €, petina strani: 85 €, desetina strani: 35 €. Oblikovanje reklamnega oglasa: cela stran in polovica strani 50 €, tretjina, četrtina, petina, de- setina 40 €. Popravki reklamnega oglasa: 1–10 popravkov 2 €, 11 ali več popravkov 5 €. Popust pri ceni za 4- do 6-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 7- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani ČZS lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako velja tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Cene so brez DDV. Priprava za tisk in tisk: Medium, d. o. o., Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica. Tiskano na papirju s certifikatom FSC (trajnostno gospodarjenje z gozdovi). Naklada: 8000, Tiskano: 26. 2. 2018. Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Fotografija na naslovnici:Čebele prinašajo svež cvetni prah, ki bo nahranil novo čebeljo zalego. Fotografija z mednarodnega natečaja čebelarske fotogra- fije Čebelarske zveze Slovenije 2015. Foto: Irena Lušin Križman, Slovenija Mednarodna barvna koda za označevanje čebeljih matic 2014 2015 2016 2017 2018 3/2018 letnik CXX 67 OBVESTILA ČZS ApiSlovenija 41. Dneva čebelarstva v Celju Celje, Celjski sejem, 17.–18. marca 2018 Največje, že 41. srečanje čebelarjev in vseh ljubiteljev čebel v regiji! Na njem boste lahko: izmenjali izkušnje in znanja s čebelarskimi kolegi, predstavili najnovejše izdelke, pripomočke in opremo za čebelarjenje ter izrabili možnost ugodnih nakupov na mednarodni prodajni razstavi. V soboto, 17. marca 2018, bo osrednja strokovna tema Sheme kakovosti – Ekološko čebelarstvo, v nedeljo, 18. marca 2018, pa bo osrednja strokovna tema namenjena dobrim čebelarskim praksam. PROGRAM: SOBOTA, 17. MAREC 9.00–18.00: prodajna razstava (sejemski dvorani D in E), 10.00–10.30: ODPRTJE POSVETOVANJA IN POZDRAVNI NAGOVORI, 10.30–14.00: OSREDNJA TEMA: SHEME KAKOVOSTI – EKOLOŠKO ČEBELARSTVO: • Mitja Zupančič, svetovalec za področje ekološkega kmetovanja pri KGZS, zavod Celje – Pogoji in zahteve za vključitev v sistem ekološkega čebelarstva v Sloveniji, • Jože Rantaša, Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor – Certificiranje ekološkega čebelarstva, • Aleksander Mikuš, čebelarski mojster – Prehod iz konvencionalnega v ekološko čebelarstvo, • Miro Cetina, ekološki čebelar – Ekološko čebelarjenje v praksi, • prof. dr. Vlasta Jenčič, Veterinarska fakulteta, Nacionalni veterinarski inštitut – Zatiranje varoj v ekološkem čebelarstvu, • Tanja Magdič, svetovalka za ekonomiko čebelarjenja JSSČ – Sheme kakovosti – priložnost za dvig prepoznavnosti in izboljšanje ekonomičnosti čebelarstva. NEDELJA, 18. MAREC 9.00–18.00: prodajna razstava (sejemski dvorani D in E), 9.45–10.00: razglasitev zmagovalcev mednarodnega natečaja čebelarske fotografije ČZS 2018, 10.00–13.00: OSREDNJA TEMA: DOBRA ČEBELARSKA PRAKSA: • Anita Vraničar, dr. vet. med., Veterinarska fakulteta, Nacionalni veterinarski inštitut – Kako prepoznati hudo gnilobo in ukrepati ob njeni prisotnosti, • Vladimir Fajdiga, čebelarski mojster – Čebelarjenje z nakladnim panjem skozi čebelarsko leto, • Brane Borštnik – Čebelarjenje z AŽ-panjem skozi čebelarsko leto, • Miha Metelko – Pridobivanje matičnega mlečka, • Vlado Pušnik, čebelarski mojster – Moj način pridobivanja propolisa, • Janez Markič, čebelarski mojster – Oskrba čebel po končani paši in priprava čebel na zimo, • dr. Stanko Kapun, KGZS, zavod Murska Sobota – Moj način zamenjave matic, • Jure Justinek, vodja ONS – Moj način priprave čebel na prve paše in na prevoz ter kako prepoznam kazalnike medenja v svoji okolici. 67. občni zbor Čebelarske zveze Slovenije 67. redni občni zbor ČZS bo v sobo- to, 7. 4. 2018, ob 9. uri, v prostorih ČZS na Brdu pri Lukovici. Vabilo z dnev- nim redom bo objavljeno v naslednji številki Slovenskega čebelarja. Boštjan Noč, predsednik ČZS Fotografiranje praporov za monografijo Obveščamo vas, da bo za vsa če- belarska društva in regijske zveze, ki praporov niso fotografirali na čebelar- skem prazniku v Laškem 2017, potekalo zadnje brezplačno fotografiranje na občnem zboru ČZS, ki bo v soboto, 7. 4. 2018. Zaradi enotnosti in kakovosti fo- tografij vas prosimo, da upoštevate ta poziv in poskrbite, da bo vaš prapor pri- merno fotografiran. Za dodatne infor- macije v zvezi s fotografiranjem stopite v stik s tajnikom ČZS. Matej Mandelj, tajnik ČZS Fo to : A rh iv Č ZS 3/2018 letnik CXX68 ZDRAVJE ČEBEL Zaradi velike ekonomske in gospodarske škode, ki jo huda gniloba čebelje zalege povzroča v čebelarstvu, je v mnogih dr- žavah sveta, tudi v celotni EU in Republiki Sloveniji, obvezno prijavljiva bolezen in se zatira po zakonu (Pravilnik o ukre- pih za ugotavljanje, zatiranje, obveščanje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege, Ur. l. RS, 119/2006). Bolezen je uvrščena na listo posebno nevarnih kužnih bolezni živali pri Svetovni zdravstveni organizaciji za zdravje živali (OIE). Že samo ime bolezni – huda gniloba čebelje zalege – kaže na to, da povzroči propad in smrt čebeljih ličink v zalegi. Bolezen je zelo nalezljiva, vir okužbe pa predstavljajo zelo odporne spore, ki so edina oblika bakterije, s katero se bolezen pre- Čebeljim družinam grozijo številni patogeni or- ganizmi: paraziti, bakterije, glive in virusi, ki po- menijo veliko nevarnost za njihovo zdravje. Ker imajo čebele pomembno vlogo pri opraševanju kmetijskih rastlin, dejavniki, ki vplivajo na njiho- vo zdravje, posredno vplivajo tudi na kmetijstvo. Huda gniloba čebelje zalege je ena najpomemb- nejših in najnevarnejših bolezni čebelje družine, ki povzroči smrt in propad čebeljih ličink, prav tako pa predstavlja potencialno nevarnost za odmrtje celotne družine. Povzročitelj je bakte- rija Paenibacillus larvae (prvič jo je leta 1906 do- kazal White), bolezen pa je razširjena po celem svetu in se pojavlja, kjer koli so prisotne čebele. Splošno o hudi gnilobi – klinični znaki in prepoznavanje bolezni Suzana Skerbiš, dr. vet. med.,1 in mag. Vida Lešnik, dr. vet. med.2 1 VF NVI, enota Nova Gorica-Sežana, 2 VF NVI, enota Maribor-Ptuj suzana.skerbis@vf.uni-lj.si, vida.lesnik@vf.uni-lj.si Zdrava zalega brez sprememb Fo to : V id a L eš ni k Nestrnjena zalega s posameznimi vdrtimi in naluknjanimi pokrovci Fo to : V id a L eš ni k naša in širi znotraj čebelje družine, med čebeljimi družina- mi in med čebelnjaki. Spore lahko najdemo v vosku, medu, cvetnem prahu, na satju, satnikih, po stenah panjev, prav tako jih lahko najdemo na čebelah. Zato veliko nevarnost pri širjenju bolezni predstavljajo zapuščeni prazni čebelnjaki in odlagališča okuženega satja odmrlih čebeljih družin v naravi kot posledica malomarnosti nekaterih čebelarjev. Spore lah- ko preživijo in povzročajo okužbo več desetletij (po podatkih nekaterih avtorjev preživijo do 35 let v razpadli ličinki in v izsušenem stanju do 70 let). Ne uniči jih niti osemurna obde- lava na 100 °C suhe vročine niti 30 minut v 20-% formalinu. Dovzetnost čebeljih ličink za okužbo je odvisna na eni strani od občutljivosti čebelje družine, na drugi strani pa od patogenosti bakterije. Za okužbo so občutljive samo zelo mlade čebelje ličinke, v starosti 12–36 ur po izvalitvi iz jajčeca. V tem času za okužbo zadošča že 10 ali manj spor, ki jih ličin- ka zaužije z okuženo hrano. Spore 12 ur po zaužitju v svetlini srednjega črevesa vzklijejo, se močno namnožijo, skozi slu- znico črevesne stene preidejo v vsa tkiva ličinke in povzroči- jo njeno smrt. Mrtvo ličinko povzročitelj razgradi v vlecljivo maso. V končni fazi jo sestavljajo same bakterije, ki sporuli- rajo, saj nimajo več ugodnih pogojev za rast in razmnoževa- nje. Vlecljiva vsebina se posuši v suho lusko z milijoni spor. Najpomembnejše prenašalke spor, ki predstavljajo edini vir okužbe, so odrasle čebele, ki s svojimi odlakanimi tele- sci zelo učinkovito prenašajo spore po okuženem panju, čebelnjaku in izven čebelnjaka. Pri prenosu bolezni je zelo pomemben tudi sam čebelar, ki lahko z uporabo s sporami okužene čebelarske opreme širi bolezen med čebeljimi dru- žinami v enem čebelnjaku ali izven njega. Spore povzroči- telja so v velikem številu lahko prisotne tudi v medu, vosku, cvetnem prahu, zimskem drobirju … Značilni klinični znaki bolezni se odražajo na zalegi. Zato je nujno ob vsakokratnem pregledu čebeljih družin tudi pre- 3/2018 letnik CXX 69 ZDRAVJE ČEBEL gledati pokrito zalego, da ugotovimo morebitne spremembe. Zdrava zalega mora biti strnjena in brez vdrtih pokrovčkov. Včasih se pojavijo posamezne prazne celice v strnjeni zale- gi, in če v celice dobro pogledamo, ugotovimo, da so v njih cvetni prah ali medičina. Posledica tega je blokirana matica. Vidni pokazatelj hude gnilobe čebelje zalege je nestrnje- na zaležena površina s posameznimi spremembami na po- krovcih, ki so vdrti ali naluknjani. Pri tem še ne ugotovimo zmanjšanja števila čebel v družini. V nadaljnjem razvoju bolezni je zalega vse bolj presled- kasta, z vdrtimi in naluknjanimi pokrovci. Pri tem je čebe- lja družina že šibka in izletavanje čebel je slabše. Pri takšni klinični sliki bi moral vsak čebelar takoj po- sumiti na hudo gnilobo čebelje zalege in obvezno preveri- ti vsebino celic z zobotrebcem ali vžigalico. Če je prisotna huda gniloba čebelje zalege, se iz take celice povleče vleclji- va vsebina, kajti ličinka se je spremenila v zdrizasto gmoto, ki smrdi po kleju. V končni fazi družina številno popolnoma oslabi in lahko postane plen roparic. Pogosto del čebel odleti v iskanje nove- ga domovanja (roj v sili). Takrat v panju najdemo samo po- samezne čebele in satje z odmrlimi ličinkami. Na tej stopnji so pokrovci lahko tudi nepoškodovani, vdrti, vlažni in temni. Pod pokrovci najdemo bolj ali manj gosto vlecljivo vsebino, ki se v nekaj tednih posuši v tanko suho lusko, prilepljeno na dno celice, tako da je ta videti prazna. Ko v tem primeru če- belar odpre panj, lahko zazna izrazit vonj po kleju. Ker se povzročitelji številnih bolezni čebelje družine, vključno s hudo gnilobo čebelje zalege, zadržujejo v satju, mora biti cilj vsakega čebelarja letno zamenjati čim več sa- tja. Zdrave čebele v družini, kjer je polovica satja mladega, je veselje pogledati. Spore povzročitelja hude gnilobe se prenašajo z vsemi predmeti, živalmi in ljudmi, ki pridejo v stik s kužnim materialom. Znotraj čebelje družine prenašajo spore hude gnilobe čebele na dlačicah in v prebavilih. Ko mlade čebele čistijo celice odmrlih ličink, se pri tem onesnažijo z zelo velikim številom spor. Nato te iste čebele krmijo zdrave ličinke z medom iz venca ob zalegi in ob tem s sporami onesnažijo med ter okužijo ličinke. Vir okužbe znotraj čebelje družine so tako s sporami okužena hrana (mleček, cvetni prah, me- dičina), spore na dlačicah čebel, ki čistijo in gradijo satje, spore v prebavilih čebel, ki hranijo ličinke ali prenašajo in skladiščijo med, ter kužno satje. Med čebeljimi družinami v čebelnjaku se spore hude gni- lobe širijo s tihim ropom med družinami, zaletavanjem čebel in trotov, ob čebelarskih opravilih, kot so menjavanje satja z medom in cvetnim prahom, izenačevanje družin in točenje, ter s čebelarskim orodjem in krmljenjem s kužnim medom. Med čebelnjaki se spore hude gnilobe prenašajo z ropa- njem in zaletanjem ter z nakupom in prevozom čebeljih družin brez ustrezne dokumentacije (promet s čebelami), nakupom matic s spremljevalkami iz neregistriranega vzrejališča, nakupom starega izdelanega satja in z izposo- janjem čebelarske opreme (točilo, talilnik za satje). Pogost vir okužbe so opuščeni čebelnjaki in neočiščeni panji na prostem ter prodaja medu, ki vsebuje spore hude gnilobe. Presledkasta zalega s spremembami na pokrovcih Fo to : V id a L eš ni k Zdrizasta gmota, ki se povleče iz celice. Fo to : V id a L eš ni k Zapuščeno satje z vdrtimi pokrovci Fo to : V id a L eš ni k 3/2018 letnik CXX70 ZDRAVJE ČEBEL Patogenost različnih genotipov bakterije Genotipi ERIC izločajo različne dejavnike patogenosti, s katerimi poškodujejo čebeljo ličinko. Ugotovili so, da P. larvae izloča številne biološko aktivne snovi s protibakterij- sko, protiglivno in celo protivirusno dejavnostjo. P. larvae je obligatorni ubijalec, kar pomeni, da za preživetje v po- pulaciji čebel neizbežno usmrti svojo gostiteljico – čebeljo ličinko. Vse to vodi v slabljenje in propad celotne čebelje Huda gniloba čebelje zalege (HGČZ) je najnevar- nejša bakterijska bolezen čebel. Povzroča jo spo- rogena po Gramu pozitivna bakterija Paenibacillus larvae (P. larvae). Bakterija ima obliko ravne ali ra- hlo ukrivljene paličke zaobljenih robov. Z moleku- larno metodo ERIC PCR so ugotovili, da se povzro- čitelj bolezni pojavlja v štirih biološko pomembnih genotipih ERIC I, II, III in IV. Genotipi se med seboj razlikujejo tudi v virulenci. V kliničnih izbruhih bo- lezni po svetu se pojavljata samo genotipa ERIC I in ERIC II, medtem ko genotipov ERIC III in IV ne ugotavljajo v izbruhih bolezni, sta pa shranjena v mednarodni zbirki bakterijskih kultur. Povzročitelj in laboratorijska diagnostika hude gnilobe čebelje zalege Alenka Žugelj, dr. vet. med.1 in Jerica Vreček Šulgaj, dr. vet. med.2 1 VF NVI, enota Maribor-Ptuj, 2 Inštitut za patologijo, divjad, ribe in čebele, Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta alenka.zugelj@vf.uni-lj.si, jerica.vreceksulgaj@vf.uni-lj.si P. larvae – ravna oz. rahlo ukrivljena paličasta bakterija zaobljenih robov Fo to : h ttp :// qu ec on ce ito .co m .b r/p at og en ico Spore – edina kužna oblika P. larvae Fo to : h ttp :// te ca .fa o.o rg /c om m en t/3 31 4 družine. Znano je, da so genotipi ERIC II, III in IV hitri ubi- jalci in povzročijo smrt ličinke v šestih do sedmih dneh po okužbi. So zelo pato- geni za posamezno ličinko, vendar čebe- lja zalega v tem času še ni pokrita s satnimi pokrovci, kar odraslim čebelam či- stilkam omogoča učinkovito čiščenje okuženih in spreme- njenih satnih celic. Genotipi ERIC I so na ravni posamezne čebelje ličinke manj patogeni in povzročijo njeno smrt šele v dvanajstih dneh po okužbi. Takrat je čebelja zalega že po- krita in zato so čebele čistilke takrat manj oziroma neučin- kovite pri odstranjevanju okužene zalege iz panja. P. larvae genotip ERIC I je tako manj patogen na ravni posamezne čebelje ličinke, vendar učinkovitejši na ravni celotne čebe- lje družine. Diagnostika bolezni V Sloveniji izvajamo diagnostiko hude gnilobe čebelje zalege na več ravneh, odvisno od razpoložljivih anamne- stičnih, kliničnih in epidemioloških podatkov o določenem čebelarstvu. Laboratorijsko diagnostiko hude gnilobe če- belje zalege opravimo, kadar je postavljen sum na bolezen v čebelji družini na podlagi značilnih kliničnih znakov. Za potrditev suma bolezni veterinar specialist za zdravstveno varstvo čebel VF NVI odvzame ostanke bolezensko spreme- njene zalege, to je vlecljivo maso, iz okužene satne celice. V laboratorijih VF NVI opravimo bakteriološko preiskavo vzorcev. Spremenjeno zalego nasadimo na gojišča in jo inkubiramo na 37 °C za tri do sedem dni. Iz brisa vleclji- ve mase zraste P. larvae dokaj hitro, prve kolonije lahko že po dveh dneh inkubacije. Iz kliničnega materiala večinoma zrastejo v čisti kulturi, kar je posledica izločanja zaviralnih snovi P. larvae, ki inhibirajo rast drugih bakterij. Rast P. lar- vae na gojišču ugotavljamo kot prisotnost značilnih kolonij, skupkov bakterijskih celic. Kolonije P. larvae se pojavljajo v različnih oblikah, barvah in strukturi. Kolonije P. larvae, značilne za genotip ERIC I, so belkasto sive, hrapave z neravnimi robovi. Gladke pigmentirane ko- lonije so značilne za genotip ERIC II. Pojavljanje različnih genotipov ERIC v izbruhih bolezni v Sloveniji še ni pozna- no. Naši izolati P. larvae kažejo veliko pestrost v morfologiji 3/2018 letnik CXX 71 ZDRAVJE ČEBEL zraslih kolonij, zato dopuščamo možnost, da pripadajo raz- ličnim tipom ERIC. V medu ugotavljamo prisotnost spor povzročitelja bo- lezni. Pregledujemo lahko med posameznih panjev, ki so lahko različno močno okuženi, ali skupni vzorec medu. Pri skupnem vzorcu je rezultat lahko manj natančen, ker se med slabo meša in je število spor v isti posodi lahko neena- komerno razporejeno. Za preiskavo potrebujemo najmanj 50 g medu. Vzorec ustrezno obdelamo in sadimo na gojišča ter inkubiramo na 37 °C za tri do sedem dni. Za razliko od vzorcev iz zalege P. larvae iz vzorcev medu večkrat zraste ob prisotnosti drugih bakterij iz okolja, ki tudi ustvarjajo spo- re. Večkrat tudi ugotavljamo, da kljub intenzivni rasti spo- rogenih kontaminantov P. larvae izloča antibiotične snovi, ki zavirajo njihovo rast, kar se kaže v obliki zaviralne cone. S sporami onesnažen med predstavlja pomemben vir okužbe za čebeljo družino in se ne uporablja za hranjenje čebel. Za preiskavo medu se odločimo predvsem, ko obstaja možnost prenosa bolezni, bolezen pa klinično še ni izražena, saj lahko spore P. larvae v medu dokažemo že pred pojavom kliničnih znakov. Ko se pojavijo klinični znaki, je v medu na- vadno že več tisoč spor na 1 g medu. Po podatkih iz literatu- re naj bi na gojiščih vzklila približno vsaka dvatisoča spora. Število spor v medu pa ni vedno v korelaciji z iz- bruhom bolezni. Izjemoma je v medu lahko prisotnih tudi več milijonov spor brez prisotnosti kliničnih zna- kov bolezni, kar lahko nakazuje na nedovoljeno uporabo antibiotikov. Ugotovljeno približno število spor v medu je čebelarju lahko v pomoč pri spremljanju bolezni. Pri ugotovlje- nem velikem številu spor v medu se priporoča posebna skrbnost pri spre- mljanju zdravstvenega stanja čebelje družine. Diagnostične metode se izboljšujejo Značilne bakterijske kulture, ki zrastejo na gojišču, je treba še potr- diti oziroma identificirati do vrste P. larvae. To lahko naredimo s kom- binacijo nekaterih klasičnih mikro- bioloških metod, ki so zamudne in manj zanesljive. V zadnjem času jih je že nadomestila metoda masne spektrometrije (MALDI TOF), ki se je izkazala za zelo hitro in zanesljivo. Z namenom boljšega spremlja- nja širjenja bolezni v Sloveniji na VF NVI trenutno uvajamo moleku- larne metode ugotavljanja prisotnosti različnih genotipov ERIC. Pričakujemo, da nam bo prevalenca genotipov ERIC v pomoč pri boljši diagnostiki bolezni tudi v povezavi z ge- notipsko značilno klinično sliko. Spremenjene celice čebelje zalege s prizadetimi ličinkami, ki razpadejo v vlecljivo maso (levo), in kolonije P. larvae na gojišču po sedmih dneh bakteriološke preiskave (desno). Fo to : A le nk a Ž ug el j Različne barve in oblike kolonij P. larvae Fo to : A le nk a Ž ug el j Fo to : A le nk a Ž ug el j Cone zaviranja rasti kontaminantov zaradi antibiotičnih snovi P. larvae Aparatura MALDI TOF za hitro in zanesljivo identifikacijo P. larvae Fo to : w w w. qu ila ba n. pt /e n- us /C om pa ny /N ew s/A rti cle Id /4 9/ im pl em en ta tio n- of -m al di -to f-t ec no lo gy -in -p or tu ga l 3/2018 letnik CXX72 ZDRAVJE ČEBEL spremenjenih zaleženih celic in pregleda klinično sumljive čebelje ličinke. Sumljive celice so vbočene, temnejše barve, pogosto tudi z luknjicami nepravilnih oblik na pokrovč- kih. Pod pokrovčkom v celici je namesto čvrste biserno bele ličinke ličinka svetlo do temno rjave barve in lepljive konsi- stence, gosta, nekaj centimetrov dolga lepljiva sluz ali red- ko tekoča odmrla masa. Odmrla ličinka v celici je lahko tudi popolnoma posušena. Klinični pregled mora biti natančen, sicer se lahko kaj hitro spremembe spregledajo ali zame- njajo s podobnimi znaki kot posledica drugih bolezni. Ve- terinar na podlagi ugotovljenih sprememb klinično potrdi ali ovrže sum na hudo gnilobo čebelje zalege. V primeru kli- nično ugotovljenega suma bolezni odvzame ločene vzorce odmrle sumljive zalege iz posameznih sumljivih čebeljih družin. Panje s klinično sumljivimi čebeljimi družinami in odvzete vzorce ustrezno sproti označi. Po zaključku pregleda veterinar v dnevnik veterinarskih posegov zabeleži ugotovitve v skladu s predpisi, pri čemer zapisnika o odvzemu vzorcev in kliničnem pregledu ter pi- sno navodilo s prilogami v zvezi s predlagano sanacijo pri- pne v dnevnik kot njegove trajne priloge. Kakšni so ukrepi ob sumu bolezni V pisnem navodilu veterinar VF NVI določi ukrepe, ki so za čebelarja obvezujoči do izdaje odločbe uradnega veteri- narja UVHVVR oziroma dokler se sum bolezni uradno ne izključi, in sicer: • čebelarju se prepove premik čebeljih družin, čebel, matic, satja, čebelarskega pribora iz čebelnjaka ali v čebelnjak; • drugim osebam mora čebelar preprečiti dostop do čebelnjaka; Kako mora ravnati čebelar Čebelar mora od zgodnje pomladi do jeseni spremljati razvoj svojih čebeljih družin. Pred čebelnjakom spremlja izlet čebel, v panjih pa redno, najmanj enkrat mesečno, pregleduje sate v plodišču. Če opazi značilne spremembe na zalegi, mora nemudoma obvestiti pristojnega veteri- narja VF NVI. Dogovorita se za pregled čebeljih družin v čebelnjaku, ki se običajno opravi naslednji delovni dan. Veterinar da čebelarju že po telefonu prve napotke: do pri- hoda veterinarja naj ne pregleduje drugih čebeljih družin; iz samega sumljivega čebelnjaka oz. mesta naj ničesar ne odnaša, panje naj označi, prepreči naj dostop do čebelnjaka drugim osebam; za pregled naj pripravi osnovno zaščitno opremo in pripomočke (lesno gobo za dimljenje, svojo če- belarsko opremo z rokavicami za enkratno uporabo, plin- ski gorilnik za sprotno razkuževanje kovinskega orodja, svežo vodo, milo, stol in mizo za veterinarja). Pripravi naj tudi dnevnik veterinarskih posegov čebelarstva. Kako ravna veterinar VF NVI Veterinar takoj po prejemu obvestila o sumu na hudo gnilobo čebelje zalege upošteva omejitve v zvezi s prome- tom čebel na območju sumljivega čebelnjaka. Pred pregle- dom na kraju samem veterinar prešteje čebelje družine in jih po potrebi označi. Pri pregledu čebelar jemlje iz plodi- šča posamične sate in veterinar jih obojestransko natančno pregleda. Z zobotrebcem ali s pinceto odstrani pokrovček Ravnanje ob sumu na hudo gnilobo čebelje zalege Anita Vraničar Novak, dr. vet. med. VF NVI, enota Novo mesto anita.vranicarnovak@vf.uni-lj.si Vbočene celice, značilne za hudo gnilobo Sat z izrazitimi kliničnimi znaki hude gnilobe Fo to : T he A ni m al an d P la nt H ea lth A ge nc y ( AP H A) Fo to : T he A ni m al an d P la nt H ea lth A ge nc y ( AP H A) 3/2018 letnik CXX 73 ZDRAVJE ČEBEL Fo to : T he A ni m al an d Pl an t H ea lth A ge nc y ( AP H A) Fo to : K . R uo ff • do prejema izvida laboratorijske preiskave je čebelarju dovoljeno v čebelnjaku opraviti le najnujnejša neodlo- žljiva dela, pri čemer mora poskrbeti, da se bolezen ne bi širila, preprečevati mora brezmatičnost družin in rojenje čebel; • čebelar mora zagotavljati ustrezne higienske raz- mere v čebelnjaku, sproti čistiti in uporabljati ustre- zna razkužila (vroč natrijev ali ka- lijev lug, ožiganje) ter shranjevati odpadke v zaprti embalaži na kraju samem; • poskrbeti mora za hrano in pitno vodo, preprečevati mora ropanje če- bel; čebelarju ni dovoljeno uporablja- ti medu iz okuženega čebelnjaka za prehrano čebel, če ima namero točiti med, mu veterinar svetuje, da poča- ka na izvid laboratorijske preiskave (trenutno veljavni predpisi v Repu- bliki Sloveniji namreč ne prepovedujejo točenja medu v okuženem čebelnjaku ali točenja medu iz okuženih čebeljih družin). Na kraju samem neposredno takoj po opravljenem pre- gledu veterinar podrobneje razloži čebelarju in svetuje, kako naj skrbi za preprečevanje širjenja bolezni, kako bo potekala predlagana sanacija, ki bo opravljena v primeru pozitivnega laboratorijskega izvida. Čebelarja seznani, da bo prejel pisni laboratorijski izvid o opravljeni preiskavi odvzetih vzorcev, ki običajno traja tri do sedem dni, po pošti in da je pisno navo- dilo veterinarja VF NVI zanj obvezujoče vse do zaključka pre- iskave in odločbe uradnega veterinarja UVHVVR. Čebelarja hkrati seznani, da bo v primeru negativnega izvida laborato- rijske preiskave (če bakterija Paenibacillus larvae ne bo doka- zana v odvzetih in preiskanih sumljivih vzorcih zalege) prejel dopolnilno pisno navodilo veterinarja VF NVI, s katerim bodo ukrepi, določeni v prvem pisnem navodilu, odpravljeni. Veterinar VF NVI skladno s predpisi poskrbi za čimprej- šnjo dostavo vzorcev v laboratorij VF NVI in tudi sprotno obveščanje območnega urada UVHVVR o sumu in pojavu hude gnilobe čebelje zalege. Pregled čebeljih družin: čebelar jemlje iz plodišča posamične sate, veterinar jih natančno pregleda. Test z zobotrebcem ali s pinceto Zasušeni ostanki odmrlih ličink lahko vsebujejo do 2,5 milijona spor. V preventivne namene, da lahko čim prej ukrepamo in s tem preprečimo izbruh klinične oblike hude gnilobe čebelje zalege, je priporočljivo ugotavljanje prisotnosti spor povzro- čitelja Paenibacillus larvae v medu. Najprimernejši so vzorci medu iz vencev nad zalego, saj so v iztočenem medu rezul- tati laboratorijske preiskave manj natančni. Vzorce medu v ta namen bo po svoji strokovni presoji, lahko tudi v dogovo- ru s čebelarjem, odvzel veterinar VF NVI predvsem iz čebe- ljih družin v čebelnjakih in na območjih z večjim tveganjem za pojav bolezni. Poleg tega bomo letos na prisotnost spor laboratorijsko preiskali omejeno število vzorcev medu, od- danih na ČZS na analizo kakovosti, za kar je treba izpolniti obrazec, objavljen na spletni strani ČZS www.czs.si/Admin/ load.php?sif_ob=30&sif_file=objave_podrobno&sif_pa- rent=8997. Čebelar pa lahko kadar koli tudi sam, vendar na lastne stroške, odda vzorce medu v preiskavo na prisotnost spor v diagnostične laboratorije VF NVI in v sprejemnico vzorcev na Veterinarski fakulteti. Rezultat preiskave bo v drugem in tretjem primeru prejel neposredno čebelar, zato svetujemo, da se v primeru pozitivnega rezultata posvetuje z veterinarjem VF NVI o nadaljnjih ukrepih, da se prepreči izbruh bolezni. Dr. Metka Pislak Ocepek in mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ Pregled medu na spore hude gnilobe 3/2018 letnik CXX74 ZDRAVJE ČEBEL sna tudi od uspešnosti sanacije širšega območja oz. kužne- ga kroga, za katerega uradni veterinar predpiše obvezne preventivne veterinarske preglede s posebno odločbo. Iz navedenih razlogov veterinarji posvečamo posebno pozor- nost čiščenju in dezinfekciji, zamenjavi satja in upošteva- nju splošnih sanacijskih ukrepov v okuženem čebelarstvu in na območju ter neškodljivemu uničenju bolnih čebeljih družin in hkratnemu pretresanju preostalih čebeljih dru- žin, kar velja zlasti v primerih večjih izbruhov bolezni. Pri sanaciji žarišča in območja lahko sodeluje z veteri- narjem organizirana skupina čebelarjev, ki pomaga čebe- larjem in se ravna po navodilu veterinarja. Njihovo delo mora biti skrbno načrtovano in nadzorovano, da se pre- preči širjenje bolezni. Medsebojna pomoč čebelarjev pri sanaciji žarišča in območja, ki poteka pod neposrednim nadzorom in po navodilu veterinarja, je zelo priporočljiva. Sanacija žarišča Sanacija žarišča se mora opravljati na kraju samem pod nadzorom uradnega veterinarja. Na sanacijo žarišča se mora čebelar dobro pripraviti. Priporočljivo je, da si čebe- larji pri sanaciji med seboj pomagajo. Čebelar mora dosle- dno upoštevati odločbo UVHVVR. Uradni veterinar na predlog veterinarja NVI odredi neško- dljivo uničenje (tj. takšno, da ni možen nadaljnji prenos bole- zni) čebeljih družin ali pretresanje čebel, neškodljivo uničenje iztočenega in drugega okuženega in sumljivega satja ter dez- infekcijo opreme, pribora, orodja, čebelnjaka in stojišča. Z medom in satjem se prenašajo spore bakterije Paeniba- cillus larvae. Če se čebelarju dovoli točenje medu pred uni- Pretresanje čebel je omejeno na čas izgradnje satja oz. aktivnega razvoja čebelje družine. Pričakovana učinkovi- tost sanacije žarišča po pretresanju je manjša v primerja- vi z učinkovitostjo sanacije po uničenju okuženih čebeljih družin. Med pomembnimi razlogi za to sta zahtevnost po- stopka in prepozno prijavljanje suma bolezni veterinarju. Praksa je pokazala, da je ob prvem pregledu v okuženih čebelnjakih lahko bolna že več kot tretjina čebeljih družin in da se čebelarji nemalokrat tudi sami neuspešno lote- vajo pretresanja čebel. Večina odkritih žarišč je jeseni, ko pretresanje čebeljih družin na nove satnice ni izvedljivo in ni strokovno upravičeno. Ugotavljamo, da na število oku- ženih čebelnjakov in okuženih čebeljih družin na območju bistveno vplivajo pravočasna prijava suma bolezni, hitro in pravilno ukrepanje pod stalnim uradnim nadzorom, prav tako pa tudi gostota čebelnjakov in zmanjšana imunska sposobnost čebel zaradi različnih stresnih dejavnikov. Sre- čujemo se z različno jakostjo okužbe oz. klinično sliko bo- lezni in različno intenziteto njenega širjenja zagotovo tudi na račun različne patogenosti bakterijskega povzročitelja in dobre ali slabe čebelarske prakse. Na uspešnost sanacije žarišča vpliva v znatni meri tudi učinkovitost razkužitve. Številni primeri bolnih družin, ugotovljeni pri kontrolnih veterinarskih pregledih, so pogosto posledica neupošte- vanja uradnega navodila za dezinfekcijo pa tudi prikrite okužbe. Sanacija posameznega žarišča je neposredno odvi- Sanacija žarišča se začne po tem, ko je bila huda gnilobe čebelje zalege uradno potrjena, in sicer na podlagi Pravilnika o ukrepih za ugotavljan- je, zatiranje, obveščanje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege (Pestis apium) (Ur. l. RS, št. 119/06, št. 30/07) in osebne odločbe čebe- larju, ki jo je izdal uradni veterinar UVHVVR. V odločbi je med drugim upoštevan pisni predlog veterinarja VF NVI o sanaciji žarišča, uničenju oziroma pretresanju čebeljih družin ter načinu dezinfekcije izpraznjenih panjev, opreme, pri- pomočkov in čebelnjaka, ki ga je podal veteri- nar VF NVI po lastni strokovni presoji neposre- dno po zaključku kliničnega pregleda. Sanacija žarišča pri hudi gnilobi čebelje zalege – sodelovanje med veterinarji in čebelarji Alenka Jurić, dr. vet. med. VF NVI, enota Celje alenka.juric@vf.uni-lj.si Sežig v izkopani jami Fo to : T he A ni m al an d Pl an t H ea lth A ge nc y ( AP H A) 3/2018 letnik CXX 75 ZDRAVJE ČEBEL čenjem ali pretresanjem okuženih čebeljih družin, mora to opraviti z največjo mero previdnosti. V vsakem primeru mora sam poskrbeti, da se okužba ne bo širila med čebelji- mi družinami v čebelnjaku ali med čebelnjaki, tako med sa- mim točenjem kakor tudi po končanem točenju, ko bo med že na policah. Zagotoviti mora, da se med iz okuženega če- belnjaka ne bo uporabljal za prehrano čebel. Ker je v praksi takšno zagotovilo težko oz. nemogoče dati, veterinarji VF NVI svetujemo, da se med, ki izvira iz bolnih čebeljih dru- žin, neškodljivo uniči. Neškodljivo uničenje ali pretresanje čebe- ljih družin Neškodljivo uničenje in pretresanje čebeljih družin in neškodljivo uničenje vseh predmetov, ki so prišli v stik s kužnino, mora vedno potekati pod nadzorom uradnega veterinarja. Bolne čebelje družine se neškodljivo uničijo. Pozno zve- čer ali zgodaj zjutraj, ko so vse čebele v panju, se žrelo panja z bolno čebeljo družino zapre in družino zaplini (zažvepla). V primeru z odločbo odrejenega pretresanja čebeljih družin mora čebelar čebele iz vseh panjev na stojišču, tako iz okuženih kakor tudi iz preostalih panjev, pretresti v lese- ne zabojčke in jih pustiti v karanteni. Po minimalno 24 urah oziroma ko porabijo vso zalogo hrane, kar ugotovimo po posameznih odmrlih čebelah, mora čebele naseliti v čiste in razkužene ali nove panje, na novo, še nezgrajeno satje (nove satnice) in takoj začeti krmljenje s sladkorno raztopi- no. Čebele mora krmiti, vse dokler si družine ne opomorejo oziroma ko pri pregledu ugotovi lepo zgrajeno in zaleženo satje z vencem hrane. Sežgati mora vse mrtve čebele v panjih in v njihovi oko- lici, vse sate iz panjev z bolnimi čebeljimi družinami, v pri- meru pretresanja čebel pa mora enako storiti s sati iz vseh panjev na stojišču. Neškodljivo mora uničiti tudi stare do- trajane panje, uskladiščene stare in sumljive sate, vse od- padke in pripomočke ter druge predmete, ki so prišli v stik s kužnino in jih ni možno učinkovito razkužiti z ožiganjem ali kuhanjem v lužni raztopini. Sežiganje poteka na samem stojišču čebelnjaka oz. v njegovi neposredni bližini, običaj- no v globoki jami ali v kovinskem sodu, vedno pod uradnim veterinarskim nadzorom. Pri sežiganju mora čebelar upora- bljati osebno zaščitno opremo in upoštevati okoljevarstvene predpise, ob morebitni nevarnosti požara pa obvestiti tudi gasilce. Neškodljivo uničenje čebel je za čebelarja boleče in se ga težko sam loti. Organizirano pomoč čebelarju v tem zelo pomembnem delu sanacije žarišča zelo pogrešamo. Razkuževanje (dezinfekcija) Razkuževanje mora potekati skladno z odločbo UVHVVR in pisnim navodilom veterinarja VF NVI. Izpraznjene pa- nje in vse druge predmete je treba najprej temeljito meha- nično očistiti, da se s površin odstranijo ostanki propolisa in voščin. Sledi kuhanje predmetov, ki so odporni proti koroziji, v najmanj 3-% natrijevi ali kalijevi lužni raztopini. Pri pripravi in uporabi lužne raztopine je potrebna poseb- na previdnost, ravnati se je treba po pisnem navodilu vete- rinarja. Drugi predmeti se obžgejo ali operejo v vroči vodi z dodatkom detergenta. Po kuhanju in pranju se morajo odstraniti s predmetov še ostanki razkužila, zato jih je tre- ba dobro sprati s čisto tekočo vodo pod pritiskom. Očistiti in razkužiti je treba tudi čebelnjak in njegovo okolico. Tla pred čebelnjakom se morajo prekopati 25 do 30 cm globo- ko, posuti z apnom in previdno preliti z vodo, da ne odteka s površin, ter pokriti s PVC-folijo ali je treba nasuti debelej- šo plast svežega peska. Ker se pri razkuževanju uporabljajo nevarna sredstva, mora biti oseba, ki razkužuje, ustrezno oblečena (dolge hlače, majica z dolgimi rokavi) in ustrezno zaščitena (zaščitna očala, ki se tesno prilegajo obrazu, dol- ge gumijaste rokavice, gumijasti škornji in gumijasti pred- pasnik). Razkuževanje je zelo zahtevno, je tudi nevarno in naporno. Dobra organizacija in sodelovanje ter pomoč če- belarju pri dezinfekciji so nujno potrebni. Drugi sanacijski ukrepi Drugi sanacijski ukrepi morajo potekati skladno z od- ločbo UVHVVR in pisnim navodilom veterinarja VF NVI. Čebelar mora ves čas sanacije skrbeti, da v svojem čebel- njaku ne bo imel čebeljih družin brez matice, preprečevati mora rojenje in ropanje čebel, poskrbeti za čistočo in ustre- zno sprotno razkuževanje, zagotoviti popolno sledljivost čebel in satja, opreme ter pridelkov, skrbno menjavati satje in imeti pregled nad stanjem v čebelnjaku, o morebitnem sumu bolezni čebel mora takoj obvestiti veterinarja VF NVI. Podatke o svojem delu in ugotovitvah mora sproti beležiti. Mnogi med navedenimi ukrepi so v neposredni povezavi z ukrepanjem na širšem območju, zato sta medsebojno so- Obžiganje panja Fo to : w w w. na tio na lb ee un it. co m 3/2018 letnik CXX76 delovanje in pomoč med čebelarji, ki morajo upoštevati in izvajati sanacijske ukrepe, neizogibna. Kontrolni klinični pregled žarišča Najmanj 30 dni po izvedbi vseh predpisanih ukrepov in končni dezinfekciji veterinar VF NVI na podlagi odločbe ponovno klinično pregleda vse čebelje družine v okuženem čebelnjaku. Kontrolni klinični pregledi se vrstijo vse do pri- dobitve negativnih rezultatov. Prenehanje bolezni in ukinitev zapore čebelnjaka in območja Ko so klinično pregledani vsi čebelnjaki in čebelje druži- ne v kužnem krogu, pri čemer ni ugotovljenih novih poja- vov bolezni in so pridobljeni negativni rezultati kontrolnih pregledov okuženih čebelnjakov, veterinar VF NVI o svojih ugotovitvah obvesti UVHVVR in predlaga ukinitev zapore čebelnjakov in območja. Če je na območju ugotovljenih več žarišč in je del območja saniran, lahko predlaga tudi uki- nitev zapore dela območja oz. čebelnjakov, ki niso v obmo- čju zapore odprtih žarišč. Pri ugotavljanju stanja na terenu lahko sodeluje z veterinarjem organizirana skupina čebe- larjev, ki upošteva njegova navodila. Uradni veterinar izda čebelarju odločbo o ukinitvi zapore saniranega čebelarstva in s posebno odločbo javno seznani čebelarje in širšo jav- nost o prenehanju bolezni in ukinitvi zapore območja. Odškodnina Če je čebelar sam pravočasno obvestil veterinarja o sumu bolezni in izvedel vse ukrepe skladno z odločbo, je za uniče- ne in poškodovane predmete upravičen tudi do odškodni- ne. Odškodnino določi v posebnem postopku pred samo sanacijo žarišča uradni cenilec, ki je imenovan s strani uradnega veterinarja UVHVVR. Čebelarji spodbujajo drug drugega k pravočasnemu odkrivanju in prijavljanju suma bolezni veterinarju VF NVI, se medsebojno obveščajo in ak- tivno sodelujejo med seboj in z veterinarjem tudi pri uvelja- vljanju zahtevkov za odškodnino. ZDRAVJE ČEBEL Uradni veterinar v skladu s Pravilnikom o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obveščanje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege (Pestis apium) (Ur. l. RS, št. 119/2006 in 38/2007) odredi z odločbo ukrepe tako imetniku čebel, kjer je bila huda gniloba uradno potrjena, kot tudi vsem čebelarjem, ki so v polmeru treh kilometrov oziroma v pre- letni razdalji, glede na konfiguracijo zemljišča okoli okuže- nega čebelnjaka. Če imetniki čebel ne spoštujejo katerega koli od odrejenih ukrepov, se proti njim uvede prekrškovni postopek in se jim izreče globa. Če pa bi z nespoštovanjem odrejenih ukrepov prišlo do raznosa okužbe, se poleg iz- reka globe odredijo tudi novi ukrepi za zatiranje bolezni. Stroški zatiranja v takem novem žarišču bremenijo povzro- čitelja novega žarišča bolezni. Če pa imetnik čebel ne prija- vi pojava bolezni hude gnilobe čebelje družine in pride celo do prenosa te bolezni v druge panje oziroma čebelnjake, se proti takemu imetniku čebel uvede prekrškovni postopek, poleg tega pa tak imetnik čebel ni upravičen do odškodnine zaradi ukrepov za zatiranje bolezni. Sankcionirata se lahko nesporočitev pojava bolezni in nespoštovanje katerega koli z odločbo odrejenega ukrepa. Običajno so to naslednja dejanja oz. opustitve: • nespoštovanje prepovedi premika čebelnjakov oziro- ma čebeljih družin, postavljenih v polmeru treh kilo- metrov oziroma preletne razdalje, glede na konfigu- racijo zemljišča; • neizvršitev neškodljivega uničenja obolelih čebeljih družin v čebeljih panjih s čebelami, satja z zalego, iz- točenega in drugega satja oziroma neizvršitev pretre- sanja čebeljih družin in uničenje satja z zalego, iztoče- nega in drugega satja; • neizvršitev neškodljivega uničenja vseh dotrajanih pa- njev z obolelimi čebeljimi družinami, skupaj s čebela- mi, zaleženim satjem, iztočenim in drugim satjem; • nespoštovanje prepovedi reje brezmatičnih čebeljih družin; • nespoštovanje preprečevanja rojenja in ropanja čebel v okuženem čebelnjaku; • neizvršitev dezinfekcije panjev, pribora, čebelnjaka in okolice z ustreznimi dezinfekcijskimi sredstvi ali z obžiganjem; • nespoštovanje prepovedi pokladanja medu iz okuže- nega čebelnjaka čebelam; • neizvršitev obveznega kontrolnega kliničnega pre- gleda čebel v čebelnjaku, ki ga opravi VF NVI najmanj 30 dni po izvedbi vseh predpisanih ukrepov in končni dezinfekciji. Večina čebelarjev upošteva z odločbo odrejene ukrepe. Prijave bolezni pa so včasih prepozne, prav tako določeni čebelarji s premičnimi čebelnjaki kršijo prepoved premi- kov. Vseh ugotovljenih kršitev je od ena do pet na leto. Bi- stveno je, da vsak čebelar takoj obvesti veterinarja VF NVI o znakih, na podlagi katerih bi lahko sumil na prisotnost bolezni, in da spoštuje z odločbo odrejene ukrepe. Andreja Bizjak, dr. vet. med., direktorica inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, UVHVVR Sankcije kršitev v povezavi s hudo gnilobo 3/2018 letnik CXX 77 ZDRAVJE ČEBEL Hitra in uspešna sanacija hude gnilobe čebelje zalege je dolžnost čebelarjev, ki morajo poskrbeti za dobro zdravje svojih čebel, in veterinarjev, ki smo dolžni zaščititi zdrav- je čebel in opraviti vse potrebne preventivne preglede in preiskave, da bolezen čim prej izključimo ali ugotovimo oz. potrdimo ter saniramo v skladu s predpisi. Da bi klinič- ni pregledi lahko potekali čim bolj nemoteno, sta potrebna dobra organizacija pregledov in pravilno ter pravočasno obveščanje vseh deležnikov. V primerih dobrega sodelova- nja med veterinarji in dobro organiziranimi čebelarji, ki so pripravljeni koristne informacije s terena posredovati veterinarju, upoštevati njegovo navodilo in z njim sodelo- vati, se razvijeta medsebojno zaupanje in zavedanje, da je za uspešno zatiranje bolezni čebel nujno dobro medseboj- no sodelovanje. Težave, s katerimi se srečujemo pri sanaciji žarišč in območij s hudo gnilobo Veterinarji VF NVI ugotavljamo, da sanacija poteka po- časneje na območjih, kjer je organizacija pregledov slaba. Kjer ni sodelovanja, se pojavljajo različne težave pri klinič- nih pregledih in sanaciji žarišč. Poleg slabega vremena in stresnih dejavnikov, kot so točenje medu, krmljenje, ropa- nje ali zdravljenje čebel, ki otežujejo ali onemogočijo klinič- ni pregled, vplivajo na hitrost in uspešnost sanacije med drugim tudi dostopnost čebelarjev, skrb za čebele in redni natančni pregledi. Pogosto čebelarji te bolezni ne poznajo dovolj dobro in veterinarju ne prijavljajo suma bolezni ali pa to storijo pozno, ko se bolezen razširi med čebeljimi dru- žinami v čebelnjaku in v okolici. Nekateri čebelarji so slabo pripravljeni na pregled, premalo je iskrenega sodelovanja in zaupanja med čebelarji tako pri nudenju kot tudi pri sprejemanju pomoči. V praksi nas nemalokrat presenetijo neregistrirani čebelarji in neregistrirani čebelnjaki, število čebeljih družin, ki ni primerljivo s stanjem v Registru čebel- njakov, številni nezabeleženi premiki čebel pa tudi na novo odkrita žarišča z velikim številom bolnih družin. Težave ugotavljamo tudi pri sanaciji, ko je treba čebelje družine neškodljivo uničiti in opraviti razkužitev. To delo je zahtev- no, tudi nevarno, in predstavlja starejšim čebelarjem oviro in težko premagljiv napor. Zapore čebelnjakov in območij zato trajajo dlje časa, kot običajno pričakujemo. Podaljše- vanje prepovedi premikov čebel zaradi hude gnilobe čebelje zalege, ki lahko traja več mesecev, povzroča nejevoljo med čebelarji, zlasti med tistimi, ki želijo čebele seliti na pašo, jih prodati, nabaviti ali uporabljati različne apitehnične ukrepe pri preprečevanju varoze in drugih bolezni čebel. Pri reševanju in preprečevanju težav, ki otežujejo sana- cijo bolezni, je treba v okviru predpisov poiskati strokovne rešitve, ki temeljijo zlasti na boljšem medsebojnem sodelo- vanju čebelarjev z veterinarji tako pri organizaciji pregle- dov kot tudi pri sanaciji žarišč, in jih udejanjiti v vsakdanji dobri praksi. Organizacija veterinarskih pregledov in obveščanje čebelarskih društev in čebelar- jev na območju zapore čebelnjakov Javno uradno obveščanje čebelarjev o pojavu hude gnilo- be čebelje zalege poteka s strani UVHVVR, ki izda odločbo o zapori okuženega čebelnjaka in ukrepih za sanacijo bolezni ter odločbo o zapori in obveznem kliničnem pregledu čebe- ljih družin in čebelnjakov v kužnem krogu. Veterinar pri- stojne območne enote VF NVI, ki je pooblaščen za klinični pregled, pripravi obvestilo za čebelarska društva na ogrože- nem območju, v katerem so navedeni ukrepi, ki jih morajo upoštevati čebelarji, da se bolezen ne bi širila. V obvestilu so navedeni vsi stalni in začasni registrirani čebelnjaki in sto- jišča z oznakami SI s hkratnim pozivom vsem čebelarjem k takojšnji registraciji morebiti neregistriranih čebelnjakov, Ob pojavu hude gnilobe čebelje zalege izda uradni veterinar UVHVVR tudi odločbo o za- pori oz. prepovedi prometa s čebelami in obve- znem veterinarskem kliničnem pregledu vseh čebelnjakov in čebeljih družin na okuženem in ogroženem območju v polmeru najmanj treh km od okuženega čebelnjaka oz. v preletni razdalji čebel. S to odločbo seznani čebelarje s pomočjo območnih čebelarskih društev in šir- šo javnost na krajevno običajen način (oglasna deska na sedežu občine, v kateri je žarišče). V primeru ugotovljenih novih pojavov bolezni na območju se kužni krog razširi, čemur sledijo do- polnilne odločbe za sanacijo območja. Sanacija območja pri pojavu hude gnilobe čebelje zalege Alenka Jurić, dr. vet. med. VF NVI, enota Celje alenka.juric@vf.uni-lj.si 3/2018 letnik CXX78 ZDRAVJE ČEBEL ki so v območju kužnega kroga. Temu sledi individualno obveščanje čebelarjev v kužnem krogu. Obvestilo, ki ga pri- pravi veterinar NVI, vsebuje strokovno navodilo o pravil- nem ravnanju in pravočasnem odkrivanju znakov bolezni ter prijavljanju suma in preprečevanju širjenja nevarne ku- žne bolezni. Obvestilo vsebuje tudi informacijo o terminu in poteku veterinarskega pregleda ter navodilo čebelarju za pripravo na pregled. Dobra organizacija pregledov in obve- ščanje čebelarjev o pojavu bolezni in pregledu čebeljih dru- žin poteka s strani veterinarja NVI ob dobrem sodelovanju čebelarjev na ogroženem območju. Ker gre pri pojavu bole- zni za zaupne podatke, podatki o okuženih čebelnjakih niso javno dostopni. Dober čebelar o pojavu bolezni v svojem čebelnjaku sam obvesti čebelarje v svoji neposredni okolici, razvijeta se zaupanje in sodelovanje med čebelarji pri obve- ščanju in organizaciji pregledov kakor tudi pri sanaciji ža- rišč in veterinarskih pregledih v kužnem krogu. Priprava na pregled Čebelar, ki ima čebelje družine na območju zapore čebel- njakov, mora takoj po prejemu obvestila o pojavu hude gnilo- be čebelje zalege pregledati svoje družine in v primeru suma na bolezen nemudoma poklicati veterinarja. Do prihoda vete- rinarja sme opraviti le najnujnejše posege, preprečevati mora ropanje in rojenje oz. ustrezno ukrepati, poskrbeti za morebi- tne roje in se vzdržati vseh dejavnosti, zaradi katerih bi lahko prišlo do širjenja bolezni. Če čebelar pri pregledu ni opazil po- sebnosti oz. znakov bolezni pri čebelah, se ravna po navodilu v obvestilu; veterinarju ali čebelarju, ki sodeluje pri organiza- ciji pregledov, sporoči podatke za stik osebe, ki bo sodelovala pri pregledu, pove, če mu predlagani termin pregleda ustreza ali predlaga drug termin in upošteva ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja bolezni. Pred pregledom mora pripraviti vse potrebne pripomočke in osebno zaščitno opremo, ki jih potrebuje pri delu s čebelami. Delovna zaščitna obleka mora biti narejena iz materiala, ki ga je možno po uporabi razkuži- ti s kuhanjem oz. pranjem v pralnem stroju z dodatkom de- tergenta pri najvišji temperaturi. Delovna obleka oz. zaščitni čebelarski kombinezon mora pokrivati celo telo, od glave, ki jo pokriva klobuk z zaščitno mrežo, do gležnjev, preko kate- rih segajo zaščitne prevleke oz. obujke, ki prekrivajo obutev. Obleka mora biti nepoškodovana, da se preprečijo piki čebel in da lahko delo poteka mirno. Čebelar mora priskrbeti tudi razkužilo za sprotno razkuževanje rok in pripomočkov, vodo, milo, papirnate brisače, PVC-vrečke za noge in folijo za tla ter vrečo za odpadke. Vse panje v čebelnjaku označi s številkami, pripravi beležke lastnih pregledov, potrdila o morebitnih pre- mikih čebel, veterinarske izvide in dnevnik veterinarskih po- segov, ki ga bo moral ob pregledu predložiti veterinarju. Pri pripravi na pregled lahko nudijo čebelarjem v kužnih krogih organizirano pomoč tudi sosednji čebelarji, ki so v stalnem stiku z veterinarjem in se ravnajo po njegovem navodilu. Pregled čebeljih družin Klinični pregled čebeljih družin opravi na podlagi odloč- be UVHVVR veterinar VF NVI, ki je pooblaščen za uradne veterinarske preglede in preiskave čebel na terenu. Čebelar mora veterinarju omogočiti klinični pregled in pri pregle- du sodelovati sam oz. za to delo pooblastiti drugo osebo. Ob prihodu opravi veterinar kratek razgovor s čebelarjem, pre- veri, če je zagotovil vse potrebno za pregled, pregleda čebe- larjeve beležke in uradne zabeležke v dnevniku veterinar- skih posegov ter mu razloži potek veterinarskega pregleda. Na podlagi pridobljene anamneze določi kritične točke, ki bi lahko negativno vplivale na zdravje čebel ali na sam po- tek pregleda. Pri dobrem sodelovanju čebelarjev na obmo- čju lahko veterinar pridobi anamnestične podatke in določi posamezne kritične točke že pred obiskom, po potrebi izda čebelarju dodatno navodilo že v času priprave na pregled in skrajša čas, ki ga običajno potrebuje za preverjanje stanja na kraju samem pred začetkom pregleda. Pri pregledu hude gnilobe čebelje zalege veterinar ugo- tavlja klinično vidne spremembe na čebelji zalegi. Te so najbolje vidne pri dnevni svetlobi ob lepem vremenu, zato se pregled opravlja pri primerni zunanji temperaturi na prostem v zavetrju ali ob večjem oknu, vratih. Optimalna zunanja temperatura v času pregleda čebelje zalege je od 15 do 25 °C. Čebelar mora iz panjev izvleči vse satje. Da bi se zmanjšala možnost širjenja bolezni, uporablja pri delu le najnujnejše pripomočke, satja ne odlaga na stojalo oz. pu- šča zunaj panja, temveč ga takoj po pregledu vrača v panj. Za vsakim panjem zamenja rokavice za enkratno upora- bo ter umije in razkuži dleto, klešče in drugo uporabljeno orodje. Odpadke in mrtve čebele sproti odstranjuje in od- laga v vrečo za odpadke. Vse dejavnosti potekajo mirno in natančno. Po zaključku pregleda mehanično očisti in raz- kuži orodje, opremo in čebelnjak oz. vse talne površine na stojišču panjev ter poskrbi za neškodljivo odstranitev vre- če z odpadki. Če veterinar pri kliničnem pregledu ugotovi S hudo gnilobo okužen sat Fo to : T he A ni m al an d Pl an t H ea lth A ge nc y ( AP H A) 3/2018 letnik CXX 79 sum hude gnilobe čebelje zalege, čebelar ničesar ne odnaša iz čebelnjaka, ravna se po navodilu veterinarja, ki mu sproti svetuje, opozarja na napake in daje navodilo za preprečeva- nje širjenja morebitne okužbe. Po opravljenem pregledu izda veterinar zapisnik o ugo- tovitvah na kraju samem in po potrebi obvezno pisno na- vodilo, kar zabeleži v dnevnik veterinarskih posegov. V pri- meru ugotovljenega suma bolezni poskrbi tudi za odvzem in pošiljanje vzorcev za preiskavo v uradni laboratorij VF NVI. Čebelarju razloži, kako bo potekala sanacija žarišča v primeru uradne potrditve bolezni, in mu ponudi strokovno pomoč tudi pri sanaciji. Med veterinarskim pregledom lahko čebelarju pomaga organizirana skupina čebelarjev, ki se ravna po navodilu veterinarja. Vse delo mora biti skrbno načrtovano in nad- zorovano, da se prepreči širjenje bolezni. Dobro organizi- ran strokovni pregled čebeljih družin je lahko hiter in učin- kovit. Medsebojna pomoč čebelarjev med veterinarskim pregledom, ki poteka pod neposrednim nadzorom in po navodilu veterinarja, je zelo priporočljiva. ZDRAVJE ČEBEL Območja z omejitvami zaradi hude gnilobe čebelje zalege, glede na občino, na dan 1. 2. 2018. Pri uporabi podatkov je tre- ba upoštevati, da gre pri Registru čebelnjakov za t. i. »živo« bazo, kar pomeni, da se podatki lahko hitro spremenijo. Mag. Breda Hrovatin, dr. vet. med., vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali, UVHHVR Prikaz območij z omejitvami zaradi hude gnilobe na območju Ljubljane (vklopljen sloj Čebelarstvo in huda gniloba (informativno)) Fo to : J av ni p re gl ed ov al ni k g ra fič ni h po da tk ov M KG P Območja z omejitvami zaradi hude gnilobe na dan 1. 2. 2018 Občina Število žarišč Brezovica 3 Celje 7 Dobrova - Polhov Gradec 3 Dobrovnik 1 Gornja Radgona 2 Ivančna Gorica 4 Laško 1 Ljubljana 10 Majšperk 3 Makole 1 Sevnica 1 Šentjur 6 Škofljica 1 Tolmin 1 Skupaj: 44 Pri čebelarjih splošno velja, da je huda gniloba sramota za čebelarja, da je to nekaj, kar se čebelarju ne sme zgoditi. Pa je res tako? Nikakor ne. Pred leti sem tudi sam imel v čebel- njaku hudo gnilobo. Veterinarka VF NVI jo je našla zgodaj spomladi pri najboljši družini v čebelnjaku, kjer je bilo več kot 60 družin. Samo pri eni družini, in to pri najboljši! Že jeseni je bila ta družina nadpovprečno močna in tudi samo zalogo hrane je imela nadpovprečno. Nadpovprečna za- loga hrane je kazala na to, da je ta družina nekje »ropala«. Kasneje spomladi se je pokazalo, da je prav posledica ropa čebelnjaka v sosedstvu privedla do hude gnilobe. Čeprav je bila okužena najboljša družina v skoraj novem panju, sem natančno sledil navodilom strokovnih služb, panj in druži- no sežgal in v skladu z navodili razkužil in očistil čebelnjak, orodje, okolico. Priznam, ni se lahko srečati z dejstvom, da imaš hudo gnilobo. Ko dobiš hudo gnilobo, sta najpomemb- nejša dobro sodelovanje s strokovnimi službami in sanacija po njihovih navodilih. Ni sramota dobiti hude gnilobe, sra- mota je, da se ti gniloba večkrat ponovi, da jo od tebe dobijo sosednji čebelarji, in to samo zaradi SLABE sanacije v na- sprotju z navodili strokovnih služb! Boštjan Noč, predsednik ČZS Huda gniloba lahko doleti vsakogar 3/2018 letnik CXX80 ZDRAVJE ČEBEL no poskrbijo za primerne prostore. Teme predavanj v dogo- voru s čebelarskimi društvi prilagajamo glede na že izvedena predavanja v predhodnih letih oz. na aktualno problematiko na določenem območju. Ker je število predavanj vsako leto omejeno, je pri organizaciji predavanj pomembno, da je lo- kacija čim ugodnejša za čim večje število udeležencev. Zato sta pri organizaciji predavanja zaželeni tudi sodelovanje in povezovanje med sosednjimi čebelarskimi društvi. Za samo udeležbo na predavanjih je obveščanje zelo po- membno. Veterinar predavatelj z dopisom obvesti predse- dnika čebelarskega društva, ki je soorganizator predavanja, in ga zaprosi, da s pomočjo navadne ali elektronske pošte obvesti vse člane čebelarskega društva. V glasilu Slovenski čebelar je za naslednji mesec najava vseh predavanj, ki jih bodo izvajali veterinarji NVI. Navedeni so datum, ura, kraj predavanja ter predavatelj. Na spletni strani Veterinarske fakultete in spletni strani ČZS je objavljen seznam vseh izo- braževanj v naslednjem mesecu. Predvsem za nečlane čebe- larskih društev je pomembno, da sledijo objavam na spletu. Predavanj se lahko udeležijo vsi zainteresirani, to pa po- meni, da se jih lahko udeležijo tako člani čebelarskih dru- štev kot tudi nečlani. Tisti, ki že čebelarijo, ali pa tudi tisti, ki se na čebelarjenje šele pripravljajo. Vsak udeleženec izo- braževanja po uredbi, ki po končanem predavanju potrdi svojo prisotnost s podpisom, prejme brezplačno potrdilo o udeležbi na predavanju s strani Univerze v Ljubljani, Ve- terinarske fakultete in brezplačno enotno gradivo v obliki brošure, v kateri so povzetki predavanj vseh šestih sklopov. Z namenom, da bi v prihodnje še izboljšali kakovost preda- vanj, je vsak udeleženec naprošen, da izpolni vprašalnik, ki se nanaša na strokovnost predavatelja, organizacijo preda- vanja, sodelovanje vseh udeležencev ter uporabnost vsebin. Na izobraževanjih na temo hude gnilobe se v prvem delu predavanja udeleženci seznanijo predvsem s tem, kaj so kužne bolezni, kako se širijo, kakšne so lahko posledice … V drugem delu pa s pomočjo slikovnega gradiva spoznajo najznačilnejše klinične znake hude gnilobe čebelje zalege, učijo se prepoznati bolezen tudi v zgodnejši fazi, seznanijo se z ukrepi ob morebitnem sumu na bolezen v svojem čebe- larstvu, spoznajo postopek obveščanja pristojnih služb, se- znanijo se s postopki pravilne sanacije čebelnjaka. Pomem- Izobraževanja s področja zdravstvenega varstva čebel iz- vajamo veterinarji, ki se ukvarjamo z zdravstvenim varstvom čebel pri VF NVI. Uredba o izvajanju programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2014–2016 (Ur. l. RS, 6/2014) za programski leti 2015 in 2016 ter Ured- ba o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2017–2019 (Ur. l. RS, št. 73/2016) za programski leti 2017 in 2018 urejata usposabljanje in izobra- ževanje na področju čebelarjenja. Poudarek pri izobraževa- nju je na zdravljenju in obvladovanju varoze, vseskozi pa so posamezna predavanja namenjena tudi poznavanju drugih bolezni, še posebej hude gnilobe čebelje zalege. Znotraj pr- vega vsebinskega sklopa Prepoznavanje bolezenskih znakov bolezni pri čebeljih družinah in znotraj drugega vsebinskega sklopa Ugotavljanje in zdravljenje najpogostejših bolezni pri čebeljih družinah je zajeta tudi bolezen huda gniloba čebe- lje zalege. Prav tako je znotraj šestega sklopa Izobraževanje čebelarjev začetnikov s področja zdravstvenega varstva čebel vsebina, ki se nanaša na prepoznavanje ter ukrepanje pri po- javu hude gnilobe. Poleg izobraževanj v okviru uredbe pa ve- terinarji VF NVI izvajamo tudi nekatera predavanja na temo bolezni čebelje družine, ki so še posebno aktualna na določe- nem področju ali v okviru posameznih čebelarskih društev. Nacionalni veterinarski inštitut predavanja organizira v sodelovanju s čebelarskimi društvi, ki največkrat požrtvoval- Za uspešno rejo živali je poleg poznavanja raz- ličnih tehnologij pomembno tudi poznavanje osnov zdravstvenega varstva živali. Izobraževa- nja morajo biti dostopna vsem zainteresiranim in s strani izvajalca podana na vsem razumljiv način. Potreben pa je tudi interes s strani upo- rabnikov, rejcev. Vsak rejec živali se mora zave- dati, da je odgovoren za svoje živali. Izobraže- vanje ni samo pravica, je tudi dolžnost. Izobraževanje čebelarjev o boleznih čebelje družine Mag. Ivo Planinc, dr. vet. med. VF NVI, enota Nova Gorica ivo.planinc@vf.uni-lj.si Javna svetovalna služba v čebelarstvu pri ČZS je febru- arja 2008 izdala informativno zgibanko Huda gniloba čebe- lje zalege z avtorjem besedil Borutom Preinfalkom, dr. vet. med. Zgibanka je v elektronski obnliki dostopna na sple- tni strani ČZS. Za izobraževalne namene je posnela tudi istoimenski 7-minutni film, ki si ga je mogoče ogledati na YouTube kanalu ČZS. ČZS, JSSČ 3/2018 letnik CXX 81 ZDRAVJE ČEBEL ben del izobraževanja se nanaša na preventivne ukrepe, s katerimi lahko zmanjšamo možnost pojava bolezni. Ker gre pri hudi gnilobi za zelo kužen material, je možno izobraževanje samo s pomočjo slikovnega materiala. Satov z okuženo zalego ne moremo uporabiti kot učni pripomo- ček pa tudi ogled satja v okuženem čebelnjaku ni možen. Slikovni material, s katerim razpolagamo, nam omogoča, da dovolj nazorno pokažemo klinične znake bolezni. Po- znavanje teh je ključno pri zgodnjem odkrivanju bolezni. Ker za zdaj po predavanju ni preverjanja znanja, je treba predavanja s to tematiko večkrat ponoviti, tako da lahko vsi udeleženci predstavljeno snov zares usvojijo. Zato pri- poročamo, da bi vsako čebelarsko društvo vsaj vsakih ne- kaj let organiziralo predavanje prav na temo hude gnilobe čebelje zalege. Odprto ostaja vprašanje, kako pritegniti na predavanja tiste čebelarje, ki se predavanj nikoli ne ude- ležijo. Z udeležbo na izobraževanjih, s poznavanjem pro- blematike ter odgovornim ravnanjem pri delu s čebelami bomo lahko v prihodnje pojavnost hude gnilobe v Sloveniji še zmanjšali. V Sloveniji vsako leto odkrivamo nova žarišča bolezni. Število žarišč se iz leta v leto spreminja, običajno po letih z večjim številom izbruhov sledijo leta z manjšim številom, kar je posledica pregledov vseh čebeljih družin na območjih z zaporami in sanacij žarišč bolezni. Z Grafa 1 je razvidno število žarišč v posameznem letu v Sloveniji. Kot lahko ugo- tovimo, je število zabeleženih izbruhov bolezni v zadnjih nekaj letih manjše v primerjavi s preteklim obdobjem, je pa pogosteje na območjih zapore zajetih veliko večje število čebelnjakov. Tako ni nobena redkost kužni krog z več kot 50 čebelnjaki v polmeru treh kilometrov. Ob veliki gostoti čebelnjakov je prenos bolezni hitrejši, saj so čebele iz raz- ličnih čebelnjakov na takem območju v stalnem medseboj- nem stiku in vse skupaj deluje kot en sam čebelnjak. Če ob tem še upoštevamo, da vsi ti čebelarji opravljajo čebelarska opravila, kot so krmljenje, zdravljenje, premiki čebeljih družin in podobno, časovno ločeno med seboj, je jasno, da so taka območja visoko tvegana za prenos povzročiteljev bolezni iz čebelnjaka v čebelnjak. Poleg velike gostote čebelnjakov na nekaterih območjih so v Sloveniji velik problem pri prenosu hude gnilobe tudi čebelnjaki s propadajočimi in odmrlimi čebeljimi druži- nami, če čebelar ne poskrbi za čebele oziroma sprazni in Huda gniloba čebelje zalege v Sloveniji Dr. Metka Pislak Ocepek in Lucija Žvokelj Inštitut za patologijo, divjad, ribe in čebele, Univerza v Ljubljani, Veterinar- ska fakulteta metka.pislak@vf.uni-lj.si, lucija.zvokelj@vf.uni-lj.si Hudo gnilobo čebelje zalege v Sloveniji zatira- mo po zakonu, na osnovi Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obveščanje in prepreče- vanje hude gnilobe čebelje zalege (Pestis apium) (Ur. l. RS, 119/2006). Kljub strogim ukrepom ob izbruhu pa bolezen že stoletja ostaja težava v čebelarstvu ne le pri nas, ampak po vsem svetu. razkuži panjev. Čebele iz okoliških čebelnjakov tak položaj takoj izkoristijo za ropanje in ob tem v svoje panje poleg medu odnesejo še morebitne spore hude gnilobe, varoje, spore noseme in drugo. Težavo predstavljajo tudi neregistrirani če- belnjaki. Čebele iz takih čebelnjakov so ravno tako del skupnega okolja, lahko ropajo sosednje čebelnjake, lahko so same vir okužbe, a se ob pregledih in sanaciji kužnih krogov lahko spre- gledajo. Če jih veterinar slučajno najde ali pa na- nje opozori kak drug čebelar, jih vključimo v pregled, sicer ostanejo nepregledani. Zelo pomembno je, da so vse čebelje družine vpisane v Register čebelnjakov, da se lahko učin- kovito ukrepa v primeru izbruha bolezni, še posebej kadar gre za bolezni in škodljivce, ki v Sloveniji še niso prisotni, kot je na primer mali panjski hrošč. Zato je nujno, da vsak, ki opazi neregistriran čebelnjak v svoji soseščini, dobrona- merno opozori čebelarja na registracijo ali obvesti čebelar- sko društvo, da pomaga. V skrajnem primeru se poda prijava pristojnemu organu. Ob izbruhu bolezni se v polmeru treh kilometrov okrog žarišča prepove premik čebel in opreme, dokler niso pre- gledane vse čebelje družine znotraj zapore in je kontrolni pregled žarišča, ki se opravi najmanj 30 dni po opravljeni sanaciji, negativen. Pogosto pa se zapora zavleče zaradi novo odkritih primerov bolezni in če je žarišče odkrito je- seni in pregledi niso več mogoči. Vse skupaj pa lahko traja dalj časa tudi, če čebelarji ne sodelujejo z veterinarjem in se ne odzovejo na poziv k pregledu čebeljih družin, kljub zapori prevažajo družine izven in na območje, kjer veljajo ukrepi zaradi hude gnilobe, je na terenu več neregistrira- nih čebelnjakov ali je na stojiščih bistveno več čebel, kot je navedeno v registru. Na VF NVI namreč organiziramo delo O pomenu Registra čebelnjakov si več preberite v članku »Registracija čebelnjakov« Aleša Bozovičarja v SČ 3/2017, str. 73–74). 3/2018 letnik CXX82 ZDRAVJE ČEBEL tako, da si veterinarji iz različnih regij med seboj priskoči- mo na pomoč, če ugotovimo, da bo to potrebno, primerov, ki so omenjeni, pa ne moremo vnaprej predvideti. Obdobje zapore pa se podaljša tudi, če se sanacija žarišča ne izvede v čim krajšem času ali če je kontrolni pregled pozitiven. Da bi sanacija žarišča in območja v primeru izbruha hude gnilobe potekala čim hitreje, je zato nujno, da se čebelarji odzovejo na pregled čebeljih družin, pripravijo vse potrebno za čim hitrejši pregled in, če sami fizično niso sposobni od- pirati panjev in vsakega sata z zalego pokazati veterinarju, da si priskrbijo pomoč. Prav tako je potrebno, da čebelar, pri katerem je bila ugotovljena huda gniloba, opravi temeljito sanacijo po navodilih veterinarja VF NVI in uradnega vete- rinarja UVHVVR, da se bolezen ne bi ponavljala. Predvsem pa je nujno, da prav vsak čebelar pozna in prepozna zgodnje znake bolezni in bolezen takoj prijavi veterinarski službi. Čeprav je s sanacijo hude gnilobe veliko nevšečnosti, pa izkušnje kažejo, da smo z doslednim izvajanjem obveznih navodil uspešni. Zavedati se moramo, da je v celotni EU huda gniloba obvezno prijavljiva bolezen, ki se zatira po zakonu. Bolezni, ki so obvezno prijavljive in za katere ob pojavu veljajo tako strogi ukrepi, so vedno bolezni, ki v pa- nogi povzročajo veliko ekonomsko in gospodarsko škodo. Tudi v mednarodni trgovini lahko sodelujemo le, če imamo bolezen pod nadzorom in lahko za posamezno čebelarstvo zagotavljamo, da ni na območju, kjer veljajo ukrepi zaradi hude gnilobe. Uspešnejši smo pri sanacijah, manj novih žarišč je možnih in manj ovir imamo pri čebelarjenju. Ni treba posebej poudarjati, da tudi tako dokazujemo, da smo dežela odličnih čebelarjev. tevilo izbruhov hude gnilobe ebelje zalege po letih 0 50 100 150 200 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 50 76 51 87 59 131 105 76 9999 84 117 198 171 115 97 111118 Graf 1: Število izbruhov hude gnilobe čebelje zalege od leta 2000 do 2017 po podatkih VF NVI (opomba: zaradi različnega načina zbiranja podatkov je pri številu izbruhov možno manjše odstopanje) Čebelar iz Mojstrane, ki je posumil, da je z zalego ne- kaj narobe, je takoj poklical veterinarko VF NVI, ki je vzela vzorec, sum bolezni pa je bil potrjen. Takoj, 19. septembra, se je sestal upravni odbor društva in naredili smo operativ- ni načrt, ki smo ga posredovali veterinarki. 26. septembra smo sklicali članski sestanek in vse člane seznanili s po- javom bolezni in operativnim načrtom. Obenem smo jim prikazali filme, ki obravnavajo hudo gnilobo. Bistvo ope- rativnega načrta je bilo, da vsak čebelar v svojih čebeljih družinah natančno pregleda zalego in prepreči ropanje čebel. Vsak sum na bolezen mora takoj prijaviti na VF NVI. Določeni člani našega društva smo pomagali pri organi- zaciji veterinarkinih pregledov vseh čebeljih družin v ku- žnem krogu (v trikilometrskem polmeru od čebelnjaka z ugotovljeno boleznijo) skladno z odločbo, ki smo jo prejeli z UVHVVR. Pri pregledih je veterinarka ugotovila še eno okuženo družino na Ravneh nad Dovjim. Obolele družine so bile, po nalogu inšpektorja, takoj uničene, panji in orod- je pa temeljito razkuženi. Takoj po ugotovljeni bolezni smo še pospešili ozaveščanje članov čebelarskega društva glede zdravstvenega varstva, s poudarkom na hudi gnilobi. Vsem čebelarjem, ki imajo čebe- le na območju ČD Kranjska Gora (ki se pokriva z območjem občine Kranjska Gora), smo poslali naslednji dopis, ki sva ga skupaj pripravila z našim članom Milanom Megličem: Huda gniloba čebelje zalege Huda gniloba je bolezen čebelje zalege, ki lahko doleti tudi naj- skrbnejšega čebelarja. Za njeno zdravljenje ni nobenega zdravila. Prenašalec spor hude gnilobe so čebele in čebelar. Prenašajo se, na primer, z ropanjem, ko lahko čebele prinesejo povzročitelja tudi iz več kilometrov oddaljenega okuženega čebelnjaka, z naletom čebel, pobe- glimi roji, z nakupom starih panjev, opreme ali orodja z nekoč okuže- nega območja, s krmljenjem z medom, ki vsebuje spore hude gnilobe, itd. Po obstoječi zakonodaji vsak čebelar sam odgovarja, ali so nje- gove čebelje družine zdrave. Zato se mora vsakdo naučiti prepoznati spremembe na zalegi, ki bi lahko bile tudi bolezen huda gniloba. Huda gniloba je bolezen čebelje zalege, ki se mora zatirati po zakonu. Stisnilo me je v želodcu, ko sem sredi septem- bra 2014 dobil obvestilo, da je bil na območju ČD Kranjska Gora odkrit primer hude gnilobe. Kar čebelarji pomnimo in kar smo se v preteklo- sti pogovarjali s svojimi čebelarskimi predniki, se kaj takega še ni primerilo. Ni bilo časa za ja- dikovanje, treba je bilo takoj ukrepati. Dobra praksa obvladovanja hude gnilobe Janez Gregori, prof. biol. janez.gregori@gmail.com 3/2018 letnik CXX 83 ZDRAVJE ČEBEL Prejšnji teden je predstavnica NVI-ja, enota Kranj, mag. Mira Jenko Rogelj na klic čebelarja iz Mojstrane, ki je ugotovil sumljivo zalego, pregledala zalego v panjih njegovega čebelnjaka. Pri tem je ugotovila, da je v nekaterih panjih prisotna bolezen huda gniloba. Sum je uradno potrjen in izdana prepoved premikanja čebelnjakov oziroma čebeljih družin v polmeru treh kilometrov. Nasvet pred- stavnice NVI-ja je, da vsak čebelar čebelarskega društva pregleda čebeljo zalego v vseh svojih čebeljih družinah in vsak sum na hudo gnilobo sporoči NVI-ju – enota Kranj – za nadaljnje ukrepanje. Obsega bolezni hude gnilobe čebelje zalege na območju naše ob- čine še ne poznamo, zato bomo poostrili vse preventivne akcije, da se bolezen ne bi razširila še v druge, upamo zdrave čebelje družine v naših čebelnjakih. UO ČD Kranjska Gora je 19. 9. 2014 sprejel sklep, da vsi čim prej opravimo pregled čebelje zalege pri vseh čebeljih družinah in poostrimo preventivo. Ker se v Zgornjesavski dolini prvič srečujemo s to boleznijo, je mnogi čebelarji ne prepoznajo. Njim v pomoč bodo lahko čebelarji iz našega društva, ki omenjeno bolezen prepoznajo. To so L. Eržen, M. Meglič, J. Mrovlje, M. Pretnar in J. Gregori. Vsak imetnik čebel (čebelar) naj takoj začne izvajati poostrene higienske ukrepe (kar bi že do sedaj moral početi): 1. Pri vsakem pregledu čebelje družine mora biti pozoren na znake hude gnilobe. Po potrebi je treba vprašati bolj izku- šenega čebelarja in ob sumu takoj poklicati veterinarja NVI – enota Kranj – ter o tem obvestiti tudi predsednika našega društva. 2. Vsak nakup – prinos čebeljih družin ali matic – iz krajev izven območja občine Kranjska Gora je prepovedan. To za- poved ima ČD Kranjska Gora tudi v svojem statutu, sicer ne zaradi hude gnilobe, pač pa zaradi ohranjanja ekotipa kranjske čebele v Gornjesavski dolini. 3. Izogibati se je treba nakupom stare čebelarske opreme, starih panjev in rabljenega drobnega orodja. V primeru takega naku- pa je obvezno treba panje obžgati s plamenom ali dezinficirati z vročim natrijevim lugom (velja tudi za opremo in orodje). 4. V čebelji družini je treba aktivno izločati staro satje. 5. V panjih naj ne bo družin, ki se ne branijo pred roparicami (brez matice, trotavci, slabiči itd.). 6. Preprečevati je treba nastanek ropanja, če pa že do njega pri- de, ga je treba takoj ustaviti. 7. Čebelar praviloma ne vstopa v čebelnjak drugega čebelarja, če pa, naj se ne dotika panjev, satja in opreme. 8. Če čebelar vstopa v čebelnjak drugega čebelarja, mora pri tem upoštevati stroge zaščitne ukrepe (uporabljati rokavice in zaščito za obuvalo za enkratno uporabo pa tudi zaščitno obleko, ki se da nato prati). 9. Vsak tuj roj neznanega porekla je najbolje zažveplati. V pri- meru, da roj neznanega porekla čebelar zadrži, naj ga da v prazen panj s satnicami in nato opazuje, da ni slučajno pri- nesel s seboj kakšne bolezni, nikakor pa roja ne sme pridru- žiti drugi čebelji družini. 10. Če čebelar krmi čebele z medom, naj bo to samo lastni med. 11. Če obstaja sum, da je v čebelnjaku že prisotna huda gnilo- ba, čebelar ne sme krmiti niti z lastnim medom, prav tako je treba opustiti vsakršno prenašanje satov iz enega panja v drugega. 12. Pri sumu hude gnilobe mora čebelar delati z zaščitnimi rokavicami za enkratno uporabo in za vsak panj uporabi- ti nove. Prav tako je treba po vsakem pregledanem panju dezinficirati orodje (omelce, sipalnik itd.) in si večkrat umiti roke. Za dezinfekcijo se uporablja sredstvo Ecocid S. 13. Krmljenje s tujim medom je prepovedano. 14. Nobena čebelja družina ne bi smela umreti zaradi varoze (na čemer delamo že 18 let). 15. Nobena družina ne bi smela umreti zaradi lakote ali kakšne druge opustitve s strani čebelarja. 16. Pri odmrlih družinah zaradi lakote ali varoze je treba panj napraviti čebelam nedostopen, notranjost panja pa temeljito očistiti, če nam vzrok ni znan, pa tudi razkužiti, kot da bi šlo za hudo gnilobo. 17. Pri vsaki odmrli družini je treba ugotoviti vzrok. Če čebe- lar sam tega ne ve, naj pokliče bolj izkušenega čebelarja iz društva. Pri sumu na kužno bolezen mora obvestiti pristojno veterinarsko službo. Glej tudi: Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obve- ščanje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege Pestis apium Ur. l. RS, št. 119/2006, in o spremembah in dopolnitvah Ur. l. RS, št. 38/2007. Predsednik ČD Kranjska Gora Janez Gregori, Kranjska Gora, 23. 9. 2014 Skrbi glede hude gnilobe pa še ni bilo konec. Ker je bila bolezen odkrita v času, ko je bil obseg pokrite zalege že močno zmanjšan, je bila vprašljiva učinkovitost odkrivanja. Zato smo člane društva pozvali, da naj takoj, ko bodo začeli v Fo to : A ni ta V ra ni ča r N ov ak 3/2018 letnik CXX84 ZDRAVJE ČEBEL MB Kako čebelar prepozna znake hude gnilobe Pri vsakem pregledu čebeljih družin je potrebna poseb- na pozornost na presledkasto zalego. Presledkasta zalega je prvi znak, da je v družini nekaj narobe. Ni vsaka presled- kasta zalega že okužba s hudo gnilobo, zato je treba ugo- toviti vzrok take zalege. Če nimate sami dovolj izkušenj, predlagam, da pokličete terenskega svetovalca in bosta skupaj ugotovila, zakaj je prišlo do nenormalne zalege. Ko sem lansko pomlad imel praktični pouk na svojem čebelar- stvu, sem poseben poudarek dal tudi presledkasti zalegi in udeležencem pokazal, kako je ta v praksi videti. Kar trije če- belarji so me po dobrem tednu dni poklicali in skupaj smo ugotavljali, zakaj je zalega presledkasta. Na žalost je šlo za sum hude gnilobe, kar je potrdila tudi veterinarska služba, ki smo jo o sumu takoj obvestili. Ko pišem ta prispevek, pa naj povem, da so me pred novim letom vsi trije poklicali, se zahvalili za pomoč in povedali, da so zadevo sanirali. Sum na hudo gnilobo smo najprej opazili na tistem satu, kjer so se polegale mlade čebele. Običajno je v praksi tako, da so se zdrave bube izlegle, čebelice so si utrle pot na svobodo, okužene celice pa so ostale pokrite. Največkrat je bilo to ob spodnjem robu sata. V takem primeru smo vzeli zobotrebec Huda gniloba je kužna bolezen, ki se zatira skla- dno z zakonodajo in ki od čebelarja zahteva veli- ko dela, doslednosti, potrpljenja, natančnosti in dobrega opazovanja čebelje zalege. Vse to zah- teva tudi ustrezno znanje in sodelovanje med čebelarji, veterinarji in inšpekcijskimi službami. Ob izbruhu hude gnilobe je dobro sodelovanje vseh čebelarjev, tudi nečlanov društva, eden iz- med osnovnih pogojev za čimprejšnjo sanacijo okuženega območja in odpravo zapore prometa s čebelami, ki jo izda ustrezna strokovna služba. Dobro sodelovanje čebelarjev ob izbruhu hude gnilobe Brane Borštnik brane.borstnik@gmail.com Dobra zalega Fo to : B ra ne B or št ni k Pregled zalege na hudo gnilobo Fo to : B ra ne B or št ni k prihodnjem letu preglede čebeljih družin, posvetijo vso po- zornost videzu pokrite zalege in ob najmanjšem sumu takoj obvestijo pristojno veterinarsko službo in predsednika. Pri obeh čebelarjih, ki sta v jeseni opravila vse predpisane sa- nacijske ukrepe, je veterinarka spomladi opravila kontrolni klinični pregled vseh čebeljih družin. Na srečo ni bila odkri- ta nobena bolna družina več in počasi smo si oddahnili. Dogodek je bil neprijeten, vendar iz njega lahko potegnemo tudi koristne zaključke. Čebelar, ki je pri svojih čebelah odkril bolezen, je na zalegi najprej opazil spremembe, kar ga je na- potilo na internet, kjer si je ogledal filme o čebeljih boleznih in našel potrditev za svojo domnevo. Takoj je poklical veterinarko in nemudoma so stekle dejavnosti za odpravo bolezni. Pri tem je treba poudariti velik pomen raznih učnih pripomočkov, zla- sti na internetu, ki so neprecenljivi pri odpravljanju dvomov in narekujejo hitro ukrepanje. Pomembno je, da so bili vsi člani takoj obveščeni o dogodku in so tudi pristopili k takojšnjemu reševanju, v skladu s Kodeksom ČD Kranjska Gora. Pokazal se je pomen sodelovanja veterinarske službe in vseh članov. In uspeh je bil na dlani: bolezen je bila zatrta v kali. 3/2018 letnik CXX86 ZDRAVJE ČEBEL Na eni izmed praktičnih delavnic v Prilesju Fo to : B ra ne B or št ni k Seveda bomo začeli z Antonom Janšem, našim genial- nim vzornikom in učiteljem, čigar Popolni nauk o čebelarstvu je bil, sicer v nemščini, objavljen že leta 1775, kasneje preve- den in večkrat ponatisnjen. Glede prepoznavanja znamenj hude gnilobe je najbolje, da kar povzamemo, kaj je sam napisal: »Pokrovci, ki so sicer izbočeni, so nekoliko v celico vdrti ali vpadli in imajo v sredi navadno majhno luknjico, kakor bi bila napravljena z iglo. Če odpreš celico, najdeš v nji neko rjavo, leplji- vo tvarino ostudnega gnilobnega duha.« Glede vzroka bolezni pravi, da nastane, če čebelam daš tak med, ki se je zaradi primešane mlade zalege skisal in se tako pokvaril, ali pa se je zalega prehladila, če odvzameš preveč čebel in preostale ne morejo zasesti vse zalege, ki odmre in začne gniti. Kaj storiti z obolelo družino? Janša svetuje: »Preženi čebele v star prazen neraben panj, ki ga potem zavrzi ali sežgi, da ne okuži tudi drugih čebel, zakaj čebele prineso gnilobo s sabo v panj. Potem jih pusti tri dni zaprte, lačne brez klaje, da popolnoma prebavijo stari med ter se ga očistijo. Tretji dan jih stresi na tla, na kako desko ali na rjuho ter jim pristavi drug svež, prazen in čist panj, da zle- zejo vanj; opešanim pomagaj s kako šibico. Potem jim daj svežega medu, pa precej veliko, da se pokrepčajo in na pašo leté.« Kako ob- varovati panj gnilobe? Janše svetuje, da je pri izpodrezova- nju treba paziti, da se zalega ne zmeša z medom, ki ga bomo krmili, kajti skisana in gnila zalega je za čebele – kuga. Peter Dajnko (1831) je čebelaril v severovzhodnem delu naše domovine, hude gnilobe ne omenja, pač pa grižo ali »sračnico«, kar lahko pomeni, da gnilobe v teh predelih niso poznali. Kočevarski čebelar Jurij Jonke (1836) »gnilobnost« ozna- čuje kot nevarno bolezen, ki »utegne cele ulnjake končati«, če si čebelar ne prizadeva ustaviti te kuge. Predvideva, da bolezen pride od uživanja nezdravega medu ali pa zaradi podhlajene zalege. Še ena njegova zanimiva misel: »Eni če- belarji imajo navado vino ali druge vpjanljive pijače med pašni med mešati čebelam, da bi, kakor pravijo, bolj korajžo zoper ro- pnice imele. Tedaj so sami krivi te nesreče, ker je tak med scer če- belam neškodljiv, zalegi pa, če se z njim pase, je vselej v smrt.« Pri razpoznavnih znakih bolezni omenja smrdljiv duh satovja in vdrte pokrovce zalege, ki so na sredi večji del prejedeni. »Zalega v njih je kakor rijav gnoj, kateri mora ubozim čebelicam grozno zopern biti, ker se ga clo dotakniti nočejo.« Glede ukrepov za odpravo bolezni Jonke daje jasna na- vodila, da je treba oboleli panj odnesti od čebelnjaka, izven dosega drugih čebel, ki bi se lahko okužile. Pravi, da ni tre- Med najhujše nadloge slovenskega čebelarstva sodi bolezen huda gniloba čebelje zalege, ki nam je nikakor ne uspe ukrotiti, nasprotno, pojavljajo se vedno nova žarišča. Ker nas zanima, kako so se s to boleznijo spopadali naši predniki in kakšen odnos so imeli do nje, smo pogledali v čebelar- ske knjige, ki so pri nas orale ledino na tem po- dročju in se trudile narediti umne čebelarje. Kaj so nekoč v čebelarskih knjigah pisali o hudi gnilobi čebelje zalege Janez Gregori, prof. biol. janez.gregori@gmail.com gradbenim strojem, ki nam je pomagal tudi pri izkopu jame. Prekuhavanje okuženih panjev je potekalo na enem me- stu. V društvu smo za ta namen izdelali poseben kotel, ki se lahko kuri na plin ali drva in je tako velik, da gre vanj tudi trietažni AŽ-panj, tako da ga najprej prekuhamo na eni strani in nato obrnemo. In še priporočilo Odpravljanje hude gnilobe ni sramotno dejanje, ki bi ga bilo treba skrivati pred drugimi čebelarji. Ob taki priložno- sti je treba priskočiti čebelarjem na pomoč, združiti delo, si izmenjati izkušnje in po uspešni sanaciji in ukinitvi zapore čebelarjem, ki so izgubili čebele zaradi hude gnilobe, poma- gati pri nabavi novih, zdravih družin. Nikoli se ne ve, kdaj bo ta bolezen izbruhnila tudi pri naših čebelah. Le pravilen, organiziran pristop bo obrodil uspeh in dal čebelarju nov zagon za delo s čebelami. Pomoč in solidarnost pa naj bosta čebelarjevi odliki, ki nas združujeta v čebelarskih društvih in v zvezah. 3/2018 letnik CXX 85 ZDRAVJE ČEBEL Sežig čebel in satovja je za čebelarja najtežji trenutek. in pogledali, kaj se je skrivalo pod pokrovčkom. Če je bila v celici gosta rjava lepljiva zmes, je bil to znak za alarm. Tak sat smo dali nazaj v panj in panj označili kot sumljiv. Če smo na- daljevali pregled drugih družin, smo za vsak panj vzeli nove lateks roka- vice. O sumu smo takoj obvestili območnega ve- terinarja. V primerih po- trditve hude gnilobe se je za čebelarja in vse druge čebelarje v kužnem kro- gu treh kilometrov začelo resno delo za odpravo te bolezni. In kako smo se lotiti sanacije V Čebelarskem dru- štvu Velike Lašče smo se v preteklosti že ne- kajkrat srečali s to za- hrbtno boleznijo čebelje zalege, zato bom iz teh praktičnih izkušenj opi- sal, kako smo ravnali in bili pri tem uspešni. Ob sumu na hudo gnilobo je sledil res temeljit pregled vseh zaleženih satov v vseh družinah. Veterinar je ob pregledu odvzel su- mljive vzorce, označil panje, v katerih so oku- žene celice, in napisal zapisnik. Na podlagi laboratorijskega pregle- da odvzetih vzorcev so čebelarji, kjer je bila po- trjena huda gniloba, do- bili odločbo z navodili za sanacijo. Vsi drugi čebe- larji v krogu treh kilome- trov so prejeli obvestilo, da so v kužnem krogu in je treba pregledati nji- hove družine. V društvu smo se organizirali tako, da smo se z veterinar- sko službo dogovorili za pregled vseh panjev, in pri tem pregledu smo veterinarjem pomagali in pregledali tudi tiste čebelnjake v kužnem krogu, ki niso bili na se- zamu, torej niso bili re- gistrirani. Takoj po pre- jemu odločbe v obolelem čebelarstvu smo družno pristopili k sanaciji oku- ženih panjev pod pogoji upoštevanja ukrepov iz te odločbe. V primeru odrejenega uničenja čebeljih družin smo zvečer panj zaprli in družino zažveplali. Če je bila družina moč- na, sta bila za uspešno delo potrebna dva žve- plena lističa. Pri žvepla- nju bodite pozorni, da ne vdihavate strupenega dima. Zaščitna maska je obvezen pripomoček za to delo. Če panjev ni bilo mogoče razkužiti (stari, razrahljani in črvivi), smo jih z odmrlimi čebelami in satjem vred odnesli do iz- kopane jame, kjer smo vse skupaj zažgali. Poznam primer, ko smo zažgali cel čebelnjak, ki je bil že v razpadajočem sta- nju, vse družine pa močno okužene. Pogorišče smo nasle- dnje jutro sanirali s pomočjo gradbenega stroja. Jama, kjer se kuri, mora biti dovolj globoka, da jo lahko po končanem kurjenju dobro pokrijemo z zemljo in to tudi potlačimo, da preprečimo dostop čebelam. Med in satje oddajata vonj, ki čebele naslednji dan privablja na kurišče. V primeru sanacije z odrejenim pretresanjem čebel smo vložili več truda in časa ob nenehni skrbi, da se bolezen v družini ne bi ponovno pojavila kljub strogim predpisanim preventivnim ukrepom. V društvu smo se organizirali tako, da smo kurili na enem mestu in kurišče naslednje jutro ob svitu zasuli z Pogled v panj po žveplanju Fo to : B ra ne B or št ni k Fo to : B ra ne B or št ni k Ostanek zalege, ki vzbuja sum na bolezen. Fo to : B ra ne B or št ni k Prekuhavanje panja v 3-% lugu Razkuževanje čebelnjaka s 3-% vrelim lugom in ribanjem Fo to : B ra ne B or št ni k Fo to : B ra ne B or št ni k Priloga - 3/2018 letnik CXX I Razvoj bolezni Ličinke se okužijo z zaužitjem spor P. larvae, ki v sre- dnjem črevesu ličinke vzklijejo in se razmnožujejo, dokler ne prebijejo črevesnega epitela, kar povzroči smrt ličinke. Če odmrlih ličink čebele negovalke s svojim čistilnim nago- nom ne odstranijo, tkivo ličink v pokritih celicah razpade in se posuši do črnih lusk, ki jih čebele zelo težko očistijo in vsebuje do 2,5 milijona spor, ki so močno kužne za dru- ge ličinke. Če okužbe ne ugotovimo pravočasno, se bolezen hitro razširi po vsej družini, ki zato propade. Spore P. larvae so zelo odporne in lahko preživijo do 30 let in več. Kdaj posumimo/Posledice okužbe za čebe- ljo družino Klinični znaki hude gnilobe čebelje zalege: • vdrti (konkavni)/temni pokrovci; • nepravilne odprtine v pokrovcih (Slika 1); • vlažen videz pokrovcev (mastni, »potni«) (Slika 2); • vlecljive ličinke viskozne konsistence (rjavkaste bar- ve), kar lahko ugotovimo z zobotrebcem (Slika 3) − po tem stadiju se ličinke posušijo in tvorijo trde luske, ki se močno držijo celične stene (Slika 4); • presledkasta/prestreljena/raztresena/neenakomerna zalega je posledica čistilnega nagona čebel negovalk, ki odstranjujejo odmrle ličinke iz nepokritih ali pokri- tih celic (Slika 5); • pojav »jezičkov«, kar je zelo značilno, vendar redko opaženo (Slika 6); • specifičen vonj bolnih ličink in • šibke družine, manjša dejavnost čebel na žrelih. Kako opravimo pregled čebelje družine: • V čebelji družini pregledamo vsak sat z obeh strani. • Pregledamo zalego, da izključimo prej opisane znake. • Če opazimo opisane spremembe, z zobotrebcem pre- verimo vlecljivost vsebine celic ličink. Preprečevanje/Zdravljenje Pri hudi gnilobi je najvažnejše preprečevanje okužbe z dobro čebelarsko prakso in preventivo. Posebno pozor- nost je treba nameniti nakupu matic in čebeljih družin, ki morajo izhajati iz čebelarstev s preverjenim zdravstve- nim stanjem. Za širjenje okužbe so nevarni roji neznanega porekla, čebelji proizvodi (med, cvetni prah, vosek …) ter nerazkužena čebelarska oprema. Čebelje družine je treba redno pregledovati. Še posebej je treba biti pozoren na šib- ke čebelje družine in na nepravilnosti zaležene površine. Satje v plodišču je treba redno menjavati in preprečevati ropanje. V primeru izbruha bolezni je treba žarišče izolirati in sanirati. Vzpostavi se varovano območje oziroma zapora okrog žarišča, kjer je prepovedan promet s čebeljimi druži- nami in opremo v in izven tega območja. Klinično bolne če- belje družine je treba uničiti, da prepreči- mo širjenje bolezni. To se lahko naredi na več načinov, običaj- no pa se čebele zve- čer, ko so vse v panju, zaprejo in zadimijo (npr. z žveplovim dioksidom). Mrtve čebele, satje in opre- mo, ki je ni mogoče ustrezno razkužiti, je treba sežgati. Huda gniloba čebelje zalege (ameriška gniloba) Povzročitelj: Paenibacillus larvae Ime bolezni: huda gniloba čebelje zalege Kratica: HG (angl.: AFB) Huda gniloba je obvezno prijavljiva bolezen v Evropski zvezi v okviru trgovinskih in izvoznih zahtev (Direktiva 92/65/EEC). Huda gniloba čebelje zalege je bolezen, ki jo povzroča sporogena bakterija Paenibacillus larvae. Za okužbo so dojemljive le ličinke, čebele pa so odporne. Ko se posamezna ličinka okuži, je lahko kmalu prizadeta vsa zalega in družine niso več sposobne vzrediti dovolj mladih delavk, kar oslabi čebeljo družino in vodi v njen propad. Fo to : © A N SE S & Je an -P au l F au co n 1 Fo to : T he A ni m al an d Pl an t H ea lth A ge nc y ( AP H A)2 Priloga - 3/2018 letnik CXXII Pri družinah v priza- detem čebelnjaku, ki ne kažejo znakov bolezni, in močnih družinah, kjer je bolezen še v začetnem stadiju, lahko izvedemo metodo s pretresanjem čebel. Pri tem je treba vse zaleženo in mede- no satje uničiti, obdrži- mo le čebele. Ves material, ki je bil v stiku z bolnimi dru- žinami, je treba ustrezno očistiti in razkužiti. To lahko naredimo z obžiganjem z gorilnikom ali z vročim lugom (6-%), če pa to ni mogoče, ves material uničimo. Vse to se izvede v prisotnosti uradnega veterinarja. Med iz obolelih družin lahko vsebuje veliko število spor, ki pa človeku niso nevarne, zato se lahko uživa. Pod nobenim pogojem pa se tega medu ne sme pokladati čebelam. Prav tako je treba pravilno ravnati z embalažo, v kateri je bil okužen med. Antibiotiki ne delujejo na spore P. larvae in z njihovo morebitno uporabo bi okužbo prikrivali in širili. Uporaba antibiotikov je zato v čebelarstvu prepovedana. V EU ni do- voljeno nobeno veterinarsko zdravilo za zdravljenje hude gnilobe čebelje zalege. Kaj narediti ob sumu? V EU je huda gniloba čebelje zalege obvezno prijavljiva bolezen. Takoj ko posumimo na bolezen, moramo obvestiti pristojnega veterinarja. V Sloveniji so to veterinarji za zdra- vstveno varstvo čebel Nacionalnega veterinarskega inštitu- ta. Veterinar bo v najkrajšem možnem času pregledal vse čebelje družine na stojišču in iz klinično pozitivnih družin odvzel vzorce zalege ter jih poslal v laboratorij, kjer bodo sum potrdili ali ovrgli. Ob tem bo čebelarju podal navodila, kako ravnati, da se bolezen ne bo širila na druge družine in čebelnjake. Ko je bolezen v laboratoriju potrjena, uradni ve- terinar UVHVVR izda odločbo, s katero predpiše ukrepe za sanacijo okuženega čebelnjaka in območja. Fo to : K . R uo ff Fo to : © FA SF C & K ris Te rn ie r Fo to : T he A ni m al an d Pl an t H ea lth A ge nc y ( AP H A) 3 4 Preventivni ukrepi pri hudi gnilobi čebelje zalege te- meljijo na preprečevanju vnosa spor povzročitelja bo- lezni v čebelarstvo in zmanjševanju števila spor v čebe- larstvu, ko so enkrat že prisotne. Ker pogosto pride do širjenja bolezni zaradi tehnoloških napak, morajo če- belarji dobro poznati načine prenosa bolezni, da lahko ob svojem vsakodnevnem delu pri čebelah prepoznajo tista kritična opravila, ki bi lahko pomenila tveganje za vnos in prenašanje spor v svojem čebelarstvu. Poznati morajo osnovne klinične znake, da lahko že zelo zgodaj posumijo na bolezen. Z namenom zmanjšanja možno- sti pojava bolezni priporočamo vsakemu čebelarju, da dosledno izvaja preventivne ukrepe in dobro čebelar- sko prakso. Na tem mestu ni odveč ponovno poudariti, da je uporaba antibiotikov za zdravljenje hude gnilobe čebelje zalege v EU prepovedana. Antibiotiki namreč ne delujejo na spore, zato se bolezen prikrije in nenadzoro- vano širi. Za ugotavljanje prisotnosti spor povzročitelja že pred pojavom kliničnih znakov se uporabljajo labo- ratorijske preiskave, najpogosteje medu in drobirja. Preventivni ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni Mateja Ratiznojnik VF NVI, enota Murska Sobota mateja.ratiznojnik@vf.uni-lj.si 5 6 Priloga - 3/2018 letnik CXX III Redno pregledovanje čebeljih družin: Vse satje je tre- ba z obeh strani od zgodnje pomladi do jeseni vsaj enkrat mesečno temeljito pregledati, še posebej neizleženo zale- go. Posebno pozornost je treba nameniti družinam, ki se slabše razvijajo. Vsak čebelar mora biti usposobljen odkriti nepravilnosti v razvoju čebeljih družin in poiskati strokov- no pomoč. Redna zamenjava satja: Z izločanjem vsaj tretjine starih satov na leto se odstranijo iz panja morebitne spore hude gnilobe, ki so najpogosteje v medenih vencih okrog zalege. Mlado satje je manj obremenjeno s povzročitelji bolezni, z zaostanki zdravil in pesticidov in pomaga k ohranjanju zdravja čebelje družine. Satnike je treba redno menjavati oz. v primeru ponovne uporabe razkuževati s kuhanjem v vročem lugu. Previdnost pri premeščanju satja z zalego med druži- nami in pri oblikovanju novih družin: S prestavljanjem okuženega satja iz ene družine v drugo se prenašajo tudi spore povzročitelja hude gnilobe. To je najpogostejši način širjenja bolezni znotraj čebelarstva. Previdnost pri krmljenju čebel z medom: Medu in cve- tnega prahu neznanega porekla in medu s sporami nikoli ne krmimo čebelam. Bolezen se lahko prenaša tudi s pogačami. Med in cvetni prah za krmljenje čebel naj bosta laboratorijsko pregledana na povzročitelja hude gnilobe. Glede preiskave medu in vzorčenja bo svetoval veterinar VF NVI. Preprečevanje ropanja čebel: Vselej je treba pri delu s čebeljimi družinami v čebelnjaku ravnati tako, da z nepre- vidnimi dejanji ne izzovemo morebitnega ropanja čebel. Previdnost pri rojih neznanega porekla: Čebele, ki ro- jijo, lahko s seboj iz starega panja prenesejo povzročitelje bolezni. Zato se vsaj tri mesece oskrbujejo ločeno z uporabo orodja, samo za te družine, brez prenašanja satov iz teh dru- žin v druge. Takšne družine se vedno pregledujejo na koncu. V čebelarstvo se ne prinaša nič, kar bi lahko bilo okuže- no s sporami hude gnilobe: Ne uporabljajte starega satja. Odsvetuje se izposoja čebelarske opreme in orodja, ker lah- ko vsebujeta spore. Rabljeno opremo ali panje je treba pred vnosom v čebelarstvo oziroma uporabo temeljito mehanično očistiti in razkužiti (prekuhati v lužnati raztopini in po mo- žnosti obžgati s plinskim gorilnikom). Nakup matic in čebeljih družin iz čebelarstev, prostih bolezni: Čebelje družine in matice kupite le s preverjenim epizootiološkim stanjem, kar dokazuje veterinarsko potr- dilo Promet s čebelami. Nabava satnic, proizvedenih pri registriranih proizvajal- cih: Bolezen se lahko prenaša tudi z neustrezno obdela- nim, s sporami kontaminiranim voskom, ki se upo- rablja za pripravo satnic. Za uničenje odpornih spor P. larvae je vosek tre- ba toplotno obde- lati s segrevanjem na 120 °C pod pri- tiskom 1 bara za 30 minut. Vretje voska v vodi toplotno od- pornih spor ne uniči. Redno čiščenje in razkuževanje orodja, opreme in čebelnjaka: Nujni so vzdrževanje reda ter sprotno čiščenje in razkuževanje po vsakokratnem delu v čebelnjaku. Čiste roke čebelarja ter čiščenje in razkuževanje orodja in opreme so del dobre higienske prakse pridobivanja čebeljih proizvo- dov, ki jo izvajamo kot preventivo pred pojavom katere koli kužne bolezni. Možnosti za razkuževanje opreme so odvi- sne od materiala, s plamenom razkužujemo panje, lahko pa tudi nekatera orodja, ki jih plamen ne poškoduje. Z najmanj 3-% vročo raztopino natrijevega luga lahko razkužujemo pribor, orodje, prazne panje in tla v čebelnjaku. Uporaba zaščitne opreme pri delu s čebelami: V prime- ru pregleda čebeljih družin, za katere sumimo, da bi lahko bile okužene s povzročitelji kužnih bolezni, je treba upora- bljati rokavice za enkratno uporabo in jih pri vsaki družini zamenjati. Čebelarska obleka, oprana na 90 °C in zlikana na običajen način, ne predstavlja vira okužbe. Zdravljenje varoze: Z varojami močno napadena čebelja družina oslabi in zato pogosteje prihaja do ropanja in s tem do širjenja bolezni. Čebelje družine so zaradi napadenosti z varojami tudi manj odporne proti vsem škodljivim dejav- nikom, vključno s povzročitelji bolezni. Vsak premik čebel mora spremljati potrdilo veterinar- ja: Bolezen se pogosto širi z nekontroliranimi premiki če- bel. V Sloveniji je posebej nevarna prodaja bolnih družin. Obstaja tudi nevarnost premikov bolnih družin na pasišča, kjer se zaradi nenadnih prekinitev paš ob večji gostoti dru- žin bolezen še hitreje razširi. Za vsak premik čebel na drugo lokacijo (paša, prevozi narejencev, prezimovanje, prodaja) znotraj države Republike Slovenije si mora imetnik čebel pridobiti potrdilo pristojnega veterinarja VF NVI. Za prido- bitev potrdila mora čebelar najkasneje tri delovne dni pred nameravanim premikom izpolniti in podpisati osebno iz- javo – obrazec Promet s čebelami, ki je dosegljiv na spletni strani VF NVI: www.vf.uni-lj.si/si/zdravstveno-varstvo-ce- Preventivno razkuževanje izločenih satnikov iz zdravih čebeljih družin s kuhanjem v raztopini natrijevega luga Fo to : w w w. na tio na lb ee un it. co m Pri obžiganju panjev mora les potemneti. Fo to : T . A m sle r Priloga - 3/2018 letnik CXXIV bel –, s katero zagotavlja, da čebele ne kažejo znakov, značilnih za hudo gnilobe čebelje zalege, in jo oddati pristojnemu veterinarju za zdravstveno varstvo čebel na območni enoti VF NVI, ki bo izdal potrdilo o epi- zootiološkem stanju na območju. To pomeni, da bo premik čebel mogoč le, če niti na območju trenu- tne lokacije niti na želeni lokaciji ne veljajo ukrepi ali je postavljen sum na hudo gnilobo čebelje zalege. Čebelar, ki seli čebele na pašo, mora na stojišču takoj po namestitvi čebel na vidnem mestu na- mestiti kopijo veterinarskega potrdila VF NVI. Opozarjanje na zapuščene čebelnjake: V zadnjem času je vedno več zapuščenih čebelnjakov, ki ostajajo brez nasle- dnikov in so možen vir okužb. V zapuščenih čebelnjakih je nujno takoj preprečiti dostop čebelam do propadlega ma- teriala v panjih in skladiščenem satju ter čim hitreje poskr- beti za neškodljivo uničenje vsega organskega materiala in temeljito razkužitev. Čebelarska društva lahko ob pomoči veterinarske službe in novih lastnikov najhitreje odkrijejo in sanirajo taka potencialno nevarna žarišča bolezni. Opozarjanje lastnikov neregistriranih čebelnjakov in stojišč: Po pravilniku o označevanju čebelnjakov in stojišč (Ur. l. RS, št. 117/08, 55/13 in 92/15) morajo biti vsi čebelnja- ki in stojišča registrirani (vpisani v Register čebelnjakov pri MKGP) in označeni z rumeno tablico z registrsko številko čebelnjaka, da se lahko kadar koli ugotovi njihova istove- tnost. Vsak čebelar mora vložiti vlogo za registracijo če- belnjaka na pristojni organ najpozneje 30 dni po naselitvi čebelnjaka. Pomembno vlogo pri opozarjanju čebelarjev, ki še niso registrirali svojih čebelnjakov, imajo čebelarska dru- štva na posameznih območjih. Laboratorijski pregled medu na prisotnost spor: Na pod- lagi analiz medu, narejenih nekaj let pred izbruhom hude gnilobe, je bilo ugotovljeno, da so bile družine kontaminira- ne s sporami že dve do tri leta, preden so se razvili klinični znaki bolezni. Zato je laboratorijsko ugotavljanje navzočnosti spor hude gnilobe čebelje zalege v medu učinkovit način za zgodnje prepoznavanje čebelarstev, pri katerih obstaja večja nevarnost, da bi se pri njih pojavila bolezen. V primeru priso- tnosti spor v medu bo veterinar VF NVI podal navodila za iz- vajanje preventivnih ukrepov, s katerimi se zmanjša možnost za prenašanje spor in pojav bolezni v klinični obliki. Labora- torijski pregledi medu so priporočljivi za stojišča po sanaci- ji bolezni in za čebelarstva, ki so v kužnem krogu, a čebelje družine ne kažejo kliničnih znakov bolezni. Na preiskavo na prisotnost spor je nujno treba poslati vsako serijo medu, ki se uporablja v prehrani čebel. Vzorec medu za preiskavo na spore P. larvae mora tehtati najmanj 50 g, analize pa izvajajo imenovani laboratoriji VF NVI. Rezultat laboratorijskega pre- gleda vzorca medu, odvzetega pri točenju, je manj natančen kot rezultat vzorca medu, pobranega neposredno iz pokritih vencev hrane (medu) ob zalegi v čebeljih družinah. Običajno se v en vzorec združi med iz treh do petih družin (iz vsake družine po ena velika žlica). Vsak vzorec mora biti opremljen s podatki SI stojišča čebel in oznakami panjev, iz katerih je bil odvzet. V poštev za pregled pride tudi zimski drobir. Pretresanje čebeljih družin kot preventivna metoda – naj se izvaja le po navodilu veterinarja VF NVI: Rezultati posku- sov kažejo, da pretresanje čebeljih družin zmanjšuje število spor P. larvae v novo oblikovanih družinah in se lahko upo- rablja v kombinaciji s preostalimi preventivnimi ukrepi pred hudo gnilobo. Pretresanje je priporočljivo izvajati, če druži- na ne kaže kliničnih znakov bolezni, laboratorijska preiska- va medu ali drobirja pa je pozitivna na spore povzročitelja. Predhodno opisano metodo pretresanja čebeljih družin upo- rabljamo od pomladi do poletja v času najugodnejšega razvo- ja družin in prisotne paše. Če so donosi slabi ali prenehajo, je nujno družine optimalno oskrbeti s kakovostno hrano. Selekcijska odbira odpornejših čebeljih družin: Vzreja matic oziroma čebeljih družin z bolj izraženim čistilnim nagonom in dedovanjem večje količine antibakterijskih peptidov (abaecin, defenzin, rojalisin) je izziv sodobnih raziskav. Čebele, ki zaznajo bolno ličinko in celico odkrijejo ter očistijo, še preden ličinka odmre in se v njej oblikujejo spore, zmanjšujejo število spor v družini, s čimer močno upočasnijo razvoj bolezni. Skrb za močne in zdrave čebelje družine: Skrb za močne in zdrave čebelje družine ob zagotavljanju njihove optimal- ne oskrbe preko celega leta je vedno težja naloga čebelar- ja. Za dobro kondicijo čebeljih družin in krepitev imunske sposobnosti je v največji meri odgovoren čebelar. Poleg ustrezne prehranjenosti je družine treba varovati pred šte- vilnimi stresnimi dejavniki (podhladitev, prepogosti pre- miki, čezmerno število varoj, agresivna zdravljenja, zastru- pitve), ki čebelam slabijo obrambni sistem. Zaključek: Za preprečevanje prenosa in širjenja bolezni v čebelarstvu lahko največ naredi čebelar ob upoštevanju zgo- raj navedenih preventivnih ukrepov. Na območjih z dobrim sodelovanjem z veterinarji in takojšnjo prijavo vsakršnega suma na bolezen so se zmanjšale škodne posledice bolezni. Huda gniloba čebelje zalege je obvezno prijavljiva bolezen v celotni Evropi in jo je zelo težko izkoreniniti. Natrijev lug je nevaren. Potrebna je zaščitna oprema. Fo to : T . A m sle r Zapuščeni čebelnjaki brez naslednikov so možen vir okužb (slika je simbolična). Fo to : A nt on B izj ak 3/2018 letnik CXX 87 ZDRAVJE ČEBEL ba, kot nekateri trdijo, čebel v gnilobnem panju kaditi z ne- kakimi zelišči ali jih kopati, ampak je dovolj, če jih preže- nemo v prazen čist panj, v katerem ni nikakršnega satovja. Okuženi panj pa sežgemo. Čebelar je bil tudi pisatelj Fran Levstik, ki je svojo knjigo o bučelarstvu zasnoval že leta 1853. Pravi, da je smrad naj- hujša, najnevarnejša bolezen, nastane, če je dobra matica, čebel pa premalo, da bi pokrile vso zalego, ki zaradi mra- za odmre in začne gniti. To se zgodi tudi pri izrojencih, če v panju ostane premalo čebel, da bi lahko ob morebitnem vdoru mrzlega zraka grele vso zalego. Usmradi ga tudi med, če je v njem zalega, kakšna primes, žgano vino ali pa morda kaj »zatrošenega« pepela. Kot znake bolezni navaja vdrte, preluknjane pokrovce zalege in smrad. Za ozdravitev družine Levstik priporoča, da jo prežene- mo v prazen panj, starega pa, če je le mogoče, sežgemo. Vse to delamo v tolikšni oddaljenosti od čebelnjaka, da nas ne morejo doseči čebele, ki bi se lahko okužile. Če pa obolelo družino nameravamo pridružiti, jo je treba pred tem imeti 48 ur zaprto. Za presenečenje pa poskrbi koroški čebelar Janez Sum- per (1871), ki je v poglavju o gnilobi zapisal: »Gnjiloba je v panji, kedar plod v satovji gnije in se razširi črez vso zalego; ona je dvojna, namreč gnjiloba nezadelane in že zadelane zalege. Naj- nevarnejša je druga, kedar zadelane bube v celicah gnjijo; perva večkrat sama od sebe preide.« Pravilno ločuje dve vrsti gnilobe: Gniloba, ki se loteva nepokrite zalege, je namreč pohlevna gniloba čebelje zalege, ki jo povzroča bakterija Melissococcus pluton in je manj nevarna. Tudi Sumper pozna običajne znake hude gnilobe, za njen izvor pa tudi on krivi prehlajeno zalego, ki odmre in začne gniti, če je čebele, zaradi premajhnega števila v panju, ne mo- rejo greti. Pravi, da je te nesreče kriv sam čebelar, če za hrano čebelam kupuje med, ki mu je pomešana pomorjena zalega in se je zaradi tega skisal. Za rešitev vprašanja zdravljenja pravi, da ni druge pomoči kot hitro čebele pregnati v drug panj in odnesti od čebelnjaka, da druge čebele ne pridejo do okuže- nega meda in razširjajo kuge, izpraznjeni panj pa sežgati. Potujoči čebelarski učitelj Ivan Jurančič (1888) prav tako ločuje dve vrsti gnilobe, pohlevno in hudo. Za nastanek hude gnilobe pa nam postreže s prav nenavadno razlago. Pravi, da je rajni profesor Fran Erjavec razlagal, da je za na- stanek hude gnilobe lahko več vzrokov, a premnogokrat je temu kriva neka mušica z grbastim čelom, ki odloži jajčece čebelji ličinki pod kožo. Iz njega se kmalu izleže ličinka, ki se hrani s tolščo mlade čebele, ko doraste, pa naredi v po- krovec luknjo, da lahko zleze iz celice in se zabubi. Čebelna buba odmre in porjavi, kmalu pa se usmradi in razpade v smrkavo, smrdečo gnojnico, ki se v kakih osmih dneh po- suši. Dejansko gre za muho grbavko (Phora incrassata), ki se rada zadržuje v odmirajočih čebeljih in osjih gnezdih. Ker praviloma obiskuje gnezda čebeljih družin, ki so zbo- lela za hudo gnilobo, so včasih mislili, da je ona prenašalka bolezni. Se je pa v Jurančičevem času, kot tolikokrat kasneje za razne čebelarske nadloge, pojavilo zveličavno zdravilo tudi za hudo gnilobo. Jurančič pravi, da so iznašli tudi za to bo- lezen zanesljivo sredstvo, to je salicilno kislino. In daje na- vodila, kako je treba ravnati pri zdravljenju. Pa je šla tudi salicilna kislina v pozabo. Ko prebiramo, kaj vse so naši stari čebelarski mojstri že vedeli o hudi gnilobi čebelje zalege, se lahko samo čudimo. Pomisliti moramo na dejstvo, da so, vsaj najstarejši med omenjenimi, oskrbovali panje, podobne kranjičem, in koše, kjer satje ni bilo premično, v notranjost gnezda so videli le toliko, kolikor so lahko sate razmaknili. Znali pa so izredno natančno opazovati. Vzroke bolezni so iskali izkustveno, sklepali so iz dej- stev, kaj so naredili narobe (napačna krma), ali iz naravnih sprememb (padec temperature in odmrla zalega). Pravega vzroka seveda niso mogli poznati, saj tudi tedanji razisko- valci še niso imeli primernih pripomočkov, s katerimi bi odkrili povzročitelje. Pomembno je, da so se zavedali velike nevarnosti za prenašanje te bolezni iz panja v panj, da je kužno vse, kar je bilo v stiku z obolelo družino. Zato vsi po vrsti učijo, da je treba okuženi panj sežgati. Med iz obolelih družin so uporabljali za ljudsko prehra- no, opozarjali pa so, da ga nikakor ne smemo krmiti čebe- lam, do česar jih je verjetno tudi pripeljalo izkustvo. Za sa- tovje iz obolelih družin vsi po vrsti svetujejo, da ga je treba prekuhati, saj niso mogli vedeti, da so povzročitelji tako trdoživi in je to premalo za njihovo uničenje. Najbolj temeljito nas poduči Anton Janša, njegovi nasve- ti so uporabni še v današnjem času. Mogoče pomislek ob njegovem nasvetu, da se obolela čebelja družina, ki jo pre- ženemo v prazen panj, pusti brez hrane zaprta za tri dni. Čebelarji, ki so to poskusili, pravijo, da tako dolgo čebele ne zdržijo in začno že prej umirati. Mogoče pa niso pustili, da bi se čebele pred pregonom dodobra nahranile z medom. Marsikateri čebelar bi moral večkrat seči po knjigah starih učiteljev, se podučiti, kakšno veliko nevarnost pred- stavlja huda gniloba in kako jo prepoznati. Mogoče bi spre- videl, kako hudo neodgovorno je lahkomiselno vsevprek prodajati čebelje družine, med njimi tudi okužene. Seveda pa je dobro vedeti tudi, kaj kupujemo. Viri: Dajnko, P. (1831): Čelarstvo. Gradec, 210 + 24 strani. Janša, A. (1906): Popolni nauk o čebelarstvu. Izdalo Slovensko osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani, Ljubljana, 139 + 7 strani. Jonke, J. (1836): Krajnski čbelarčik. Ljubljana, 94 strani. Jurančič, I. (2004): Čebeloreja. Kratek in lahkoumeven navod k umnemu če- belarstvu. (Pripravljeno po rokopisu iz l. 1888). ČZS, Brdo pri Lukovici, 160 strani. Levstik, F. (2003): Bučelstvo. (Zasnova knjige iz l. 1853, delo je prvič izšlo v zbirki Zbrana dela, 7. knjiga leta 1958 pri DZS). ČD Velike Lašče, Ve- like Lašče, 123 strani. Sumper, J. (1871): Slovenski bučelarček. Družba sv. Mohorja v Celovcu, strani 56–141. 3/2018 letnik CXX88 ZDRAVJE ČEBEL »Ameriška gniloba«, za čebele najnevarnejša nevarna bo- lezen, razširjena po vsem svetu, ne prihaja, kot bi marsikdo lahko napačno zaključil, iz Amerike, temveč je bila tam le prvič opisana. Pri nas je bolj uveljavljen termin huda gni- loba, v starejši literaturi najdemo tudi izraz čebelja kuga. Zoologinji dr. Ulrike Riessberger-Gallé je uspelo v času trajanja projekta z naslovom »Odpornost čebel na Paeni- bacillus larvae« ustanoviti interdisciplinarno raziskovalno delovno skupino za zdravje čebel. Skupaj s kemikom dr. Wolfgangom Schühlyem in molekularnim biologom dr. Ja- vierom Hernándezom Lópezom so iz črevesja odrasle čebe- le izločili in identificirali snov lizofosfatidiholin, ki zavira rast P. larvae – povzročitelja hude gnilobe. Čebelar mora ob potrjenem sumu na hudo gnilobo ravnati skladno z veljav- no zakonodajo ter izvesti vse z zakonom predvidene ukre- pe za sanacijo žarišča. Pri vsem tem je neposredno čebelar- ju povzročena znatna gmotna škoda, ki pa jo lahko razumemo tudi širše. S pomočjo lizofosfatidiholina bi lahko v prihodnosti hudo gnilobo radi- kalno zajezili. »Posebna metoda nam omogoča vzrejo čebeljih ličink v la- boratoriju,« pravi Riessberger–Gallé: »Tako lahko izključimo okoljske dejavnike ter se posvetimo posamezni ličinki. Okužene li- činke smo v laboratoriju zdravili z lizofosfatidiholinom, ki dokaza- no učinkuje zoper povzročitelja hude gnilobe, in ugotovili bistveno povišano stopnjo preživetja zdravljenih ličink. Lizofosfatidiholin ni antibiotik v klasičnem smislu, temveč je telesu lastna snov, ki jo najdemo v mnogih organizmih. Zato ni pričakovati pojava odpor- nosti povzročitelja proti lizofosfatidiholinu v klasičnem smislu.« Uporaba lizofosfatidiholina za zdravljenje hude gnilobe je bila takoj prijavljena in zaščitena pri mednarodnem paten- tnem uradu. Projekt je finančno podprl Sklad za pospeše- vanje znanstvenega raziskovanja. Vir: Kronen Zeitung, 27. junij 2017. Troje znanstvenikov z Univerze Karla Franza v Gradcu je odkrilo snov, ki učinkovito deluje zoper povzročitelja najhujše bolezni čebelje zalege. V iskanju zdravila za hudo gnilobo Dr. Ulrike Riessberger-Gallé (prevod in priredba: Vladimir Fajdiga) Univerza Karla Franza Dr. Ulrike Riessberger-Gallé s kolegoma, ki sta sodelovala v raziskavi: dr. Wolfgangom Schühlyem (desno) in dr. Javierom Hernandezom (levo). Fo to : In te rn et Najpomembnejše dejstvo o reševanju hude gnilobe je napisano že v naslovu. V delovni skupini za zdravstveno varstvo čebel smo o hudi gnilobi govorili nekajkrat. Vedno smo menili, da je bolezen izredno huda in izredno nevarna. Zato smo veterinarjem vedno zastavljali enaki vprašanji: »Kaj lahko storite za hitrejšo sanacijo žarišč?«, »Kaj lahko storite za hitrejšo odpravo zapor po sanaciji žarišč hude gnilobe?«. Na obe vprašanji smo dobili odgovor, da se morajo veterinarji držati zakona, kar je edino pravilno. Se pravi, rezerva je pri nas čebelarjih. Zato smo na zadnjih sejah komisije sprejeli nekaj sklepov. Prvi sklep je Protokol o sodelovanju med NVI-jem in JSSČ ob pojavu hude gnilobe, zaradi katerega pričakujemo hitrejšo sanacijo žarišč in hitrejšo odpravo zapor zaradi hude gnilobe. Drugi sklep je ponudba pomoči terenskih svetovalcev JSSČ veterinarjem pri izvajanju ukrepov sanacije hude gnilobe. Tretji sklep se nanaša na UVHVVR in se glasi: »Zahteva- mo, da so kužni krogi ob pojavu hude gnilobe dnevno ažu- rirani in se ne podvajajo, prav tako pričakujemo na podro- čju hude gnilobe vsakodnevno delo uradnih veterinarjev v času od 1. marca do 31. oktobra v letu. Četrti sklep se nanaša na nas čebelarje, treba je motivi- rati čebelarje za izobraževanja s področja hude gnilobe in povečevanje števila preiskav medu na spore hude gnilobe. Peti sklep je naslovljen na UVHVVR. Nanaša pa se na Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, zatiranje, obveščanje in preprečevanje hude gnilobe čebelje zalege. Predlog je, naj se pod posebnimi pogoji dovoli premik prevozne enote iz kužnega kroga, če bolezen na prevozni enoti ni potrjena, in določiti te pogoje. Naj posebej poudarim, da je ob pojavu bolezni treba hitro, učinkovito in nesebično pomagati veterinarjem pri pregledih in drugih ukrepih, pri katerih veterinar želi in potrebuje pomoč. Aleš Gramc, predsednik delovne skupine UO ČZS za zdravstveno varstvo čebel Ni sramota imeti hudo gnilobo, sramota je ne dovoliti ali se izmikati veterinarjem pri pregledu čebelnjaka 3/2018 letnik CXX 89 ZDRAVJE ČEBEL Opozorilo proti nenadzorovani uporabi litijevega klorida V čebelarskem svetu smo se razve- selili novice o odkritju litijevega klori- da kot nove učinkovine za zdravljenje varoze. Vendar je trenutno vse skupaj še na stopnji raziskav, zato bo treba do uporabe zdravila še nekaj časa počaka- ti. Tudi avtor raziskave in objavljenega članka na to temo, dr. Peter Rosen- kranz z Univerze Hohenheim, opozar- ja čebelarje na nedovoljeno uporabo. Avtorjevo sporočilo za javnost smo z njegovim dovoljenjem prevedli in ga objavljamo tudi za naše čebelarje. Veterinarji za zdravstveno varstvo čebel na VF NVI Univerza Hohenheim opozarja na nekon- trolirano uporabo litijevega klorida Zaradi velikega zanimanja za novo odkrito snov v boju proti varozi avtorji raziskave opozarjajo, da litijev klorid še ni bil odobren za uporabo v veterinarski medi- cini, in zato svarijo pred kakršnim koli lastnim preizku- šanjem tega v čebelnjakih. Z Univerze Hohenheim so 12. januarja 2018 čebelarji, novinarji in raziskovalci obvestili javnost o naslednji no- vici: v raziskovalnem projektu, v katerem sodelujeta Uni- verza Hohenheim iz Stuttgarta in biotehnološka družba SiTOOLs, so odkrili, da sol litijevega klorida ubije varojo, ne da bi pri tem škodovala čebelam. To je žarek upanja v boju z agresivno pršico. Čeprav so opravili že nekaj klinič- nih poskusov zdravljenja z litijevim kloridom na čebeljih družinah, raziskovalci opozarjajo, da mora biti litijev klo- rid najprej odobren kot veterinarsko zdravilo, šele nato ga bo dovoljeno uporabljati za zatiranje varoj. Direktor Čebelarskega državnega inštituta Univerze Hohenheim dr. Peter Rosenkranz je izjavil: »Objavljene ugotovitve kažejo, da je litijev klorid zelo učinkovita in obetavna nova snov za boj proti varozi. Vendar znanstveniki izrecno po- udarjamo, da še ni pripravljen za praktično uporabo in ravno tako ni odobren kot veterinarsko zdravilo. Za pridobitev vseh obveznih dovoljenj za uporabo litijevega klorida v veterinarski medicini so potrebna še dodatna testiranja. Uporaba litijevega klorida v čebeljih družinah je za zdaj neodgovorno dejanje in hkrati tudi očitna kršitev nemškega zakona o zdravilih.«* Dognanja izhajajo iz projekta BeePax podjetja SiTOOLS in Univerze Hohenheim, na pobudo dr. Stefana Hannusa iz biotehnološkega društva SiTOOLS. Odkritje litija za boj proti pršicam je rezultat skupnih raziskav in uspešnega po- vezovanja strokovnega znanja na področjih molekularne biologije in čebelarstva. Projekt je financiran s strani Ba- yerische Forschungsstiftunga v višini 303.800 EUR za dobo dveh let. Organizacija podpira tehnologijo, usmerjeno v prihodnost, s poudarkom na tesnem sodelovanju med podjetji in znanostjo in s tem prenosom znanja v prakso. * Opomba VF NVI: Enako kot nemška tudi slovenska za- konodaja, predvsem z vidika zagotavljanja zdravja potro- šnikov in zdravstvenega varstva živali ter varovanja okolja, v čebelarstvu prepoveduje uporabo neregistriranih zdravil. Čebelar je produktno odgo- voren za svoj izdelek! Naloga vsakega čebelarja je, da po- skrbi za ustrezno prehranjenost, vital- nost ter zdravstveno varstvo čebeljih družin, pri čemer pa ne sme pozabiti na varnost čebeljih pridelkov. Pri izbi- ri zdravil za zatiranje varoj se posve- tujmo z veterinarjem. Uporabljamo lahko samo registrirana oz. dovoljena zdravila, ki jih kupimo pri veterinarju, ki nam izdajo zdravil vpiše v dnevnik veterinarskih posegov. Račun nakupa zdravila shranimo in uporabo zdravila vpišemo v dnevnik veterinarskih po- segov. Dosledno se moramo držati na- vodil veterinarja, ki jih prejmemo pri izdaji, in navodil proizvajalca. V zadnjem času je čebelarje raz- veselila novica o odkritju, da je litijev klorid učinkovit pri zdravljenju va- roze. Učinkovina še ni registrirana za zatiranje varoj, zato je ne smemo uporabljati! Litijev klorid se je kratek čas uporabljal kot nadomestek kuhinj- ske soli, nato pa so ugotovili, da ima za človeka škodljive učinke. Na osrednji živčni sistem vpliva na več načinov. Akutna zastrupitev povzroči oslabe- lost, izčrpanost, vrtoglavico, diarejo, bruhanje, tinitus (šumenje v ušesih), pri hujših zastrupitvah prizadene več organov, pride lahko do kome in smr- ti. Pri kronični izpostavljenosti pride lahko do okvar ledvic, ščitnice, nepo- pravljivih poškodb možganov, tremor- ja, utrujenosti, zaspanosti, glavobola, mišične slabosti, hiperkalcemije, po- večane telesne mase, prehranskih in presnovnih motenj, sprememb EKG- -ja, labilnega krvnega tlaka, aritmije, slabosti, bruhanja, driske … Pred registracijo zdravila je treba izključiti vse stranske učinke, za čebe- le, uporabnika in za tveganje za ostan- ke v čebeljih pridelkih. Litijev klorid je sol in se dobro topi v vodni raztopini in zato tudi v medu, saj je med kon- centrirana vodna raztopina sladkor- jev, zato morajo biti tveganja dobro proučena. Uporaba neregistriranega sredstva vodi v pridelavo čebeljih pri- delkov, ki niso varni in so zato nepri- merni za prehrano ljudi. Čebelar je produktno odgovoren za svoj izdelek! Mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ 3/2018 letnik CXX90 DELO ČEBELARJA Priprava na pašo in prvi spomladanski pregled V marcu že začnemo čebelje družine pripravljati na prvo obilnejšo čebeljo pašo v aprilu. Iz biologije razvoja čebelje družine je znano, da je čebeljo družino treba pripravljati na prvo izdatnejšo čebeljo pašo 40 dni pred pašo, da do tistega trenutka vzredimo čim več pašno sposobnih čebel. V nižin- skih predelih Slovenije, predvsem pa v vzhodni Sloveniji, je prva izdatnejša paša na oljni ogrščici. Torej nas v mese- cu marcu čaka precej dela. V članku bom opisal dela, ki jih opravljamo v tem obdobju v Čebelarstvu Kapun. Ob prvem lepem sončnem vremenu, ko se temperatura zra- ka dvigne nad 10 °C, na hitro pregledamo čebeljo družino. Ob prvem pregledu ne iščemo matice, ampak nas mora zanimati samo, ali ima čebelja družina dovolj hrane. Naše izkušnje: • v marcu se otopli le za kratek čas; • vdori hladnega zraka so nekaj običajnega; • največ čebeljih družin odmre zaradi lakote med 1. in 10. marcem; • največja težava je z zalogami medu ob gnezdu, nava- dno jih ob gnezdu primanjkuje; • čebelam v kratkem toplem obdobju ne uspe premesti- ti zadostne količine medu znotraj panja; • čebele ne zapuščajo prisotne zalege, da bi se nahranile na satih z zimsko zalogo medu. Raje umrejo od lakote. Kako ugotovimo, če čebelja družina strada: • družina začne odmirati od leve in desne zunanje stra- ni navznoter; • po hitrem pregledu podnice lahko opazimo po ulici kupčke mrtvih čebel; Marca čebelarji izzimljamo čebelje družine. Okoli 10. marca v nižinskih območjih Slovenije že zagotovo vemo, kako uspešno smo čebelje družine zazimili. Namreč po tem datumu se le redko zgodi, da odmre še kakšna čebelja dru- žina. Na višje ležečih območjih je lahko okoli 10. marca še prisotna zima. In glede na to, da le- tos zima ne skopari s snegom, bomo v višje leže- čih območjih izzimljali čebelje družine dejansko po jožefovem. Da nam čebelje družine ne bi od- mrle zaradi pomanjkanja hrane, jim jo dodamo. Čebelarjeva opravila v marcu Dr. Stanislav Kapun - Vaneča kapunstanislav@gmail.com Nemčija Razprave o tem, ali naprava za zatiranje va- roj z visokimi frekvencami pod imenom Var- roa-Killer-Sound deluje ali ne, se v nemškem čebelarskem tisku in na internetu nadaljujejo. Čeprav je dr. Gerhard Liebig s svojimi poskusi dokazal, da ni nikakršnega učinka te naprave na smrtnost varoj, trdi njen konstruktor in čebelarski mojster Rainer Krüger nasprotno. Zato so se na čebelarskem inštitutu v Veitshöchheimu odločili, da pod vodstvom dr. Stefana Berga in dr. Nicole Höcherl naredijo ponoven poskus, ki naj bi pokazal, kdo ima v tem sporu prav. 12 čebeljih družin so razdelili na pol v dve skupini: prvo so izpostavili delovanju visokih frekvenc, druge ne. Vsak dan so na podnici šteli odpadle varoje. V prvi skupini je v povprečju padlo od 7,7 do 25,5 parazitov na dan, v drugi, ki je bila testna, pa od 5,4 do 24,2 dnevno. Pri tem ni bilo opaziti nobenih spre- memb glede obnašanja čebel. V 30 dneh trajanja poskusa je padlo pri prvi skupini povprečno 471,5 va- roje in pri drugi 402,4. Ugotovljeno je bilo torej, da ne obstaja nobena statistično značilna razlika med obema skupinama čebeljih družin glede števila odpadlih za- jedavcev. Nato je sledilo še sedemdnevno tretiranje vseh v poskusu zajetih družin z mravljinčno kislino. Rezultat je bil nasle- dnji: v prvi skupini je odpadlo povpreč- no 1683,5 varoje, v drugi pa 1483,6 varoje. Tako je torej tudi ta študija dokazala, da aparat Varroa-Killer- -Sound pri zatiranju varoj ni učinkovit. Novice iz sveta Prevedel in priredil Franc Šivic Vir: Vir: Berg, S. in sod. (2018): Varroa-Killer-Sound ohne Wirkung. Bienen&Natur, št. 2, februar 2018. Dr. Stefan Berg Fo to : In te rn et 3/2018 letnik CXX 91 DELO ČEBELARJA • odmrle čebele najdemo tudi v praznih satnih celicah. Kako lahko pomagamo čebelam: • ob toplem vremenu pregledamo panje; • pregled mora biti zelo kratek, da po nepotrebnem ne izgubljamo toplote iz panja; • ugotovimo položaj čebelje družine; • ob gnezdu izvlečemo do polovice po en sat in preveri- mo zalogo medu; • če na satu ni medu, ga hitro zamenjamo z drugim me- denim satom, ki ga predhodno narahlo nastrgamo; • na matično rešetko panja vstavimo sladkorno pogačo in na hitro zapremo panj; • sladkorne pogače dodajamo tudi v satnih pitalnikih − vstavimo ga v sredino plodišča ob čebeljo družino, ki je navadno levo ali desno v panju; • z vstavitvijo satnega pitalnika v sredino zmanjšamo volumen panja in s tem strnemo gručo. Drugi pregled čebelje družine Drugi pregled naredimo čez 14 dni. Ob drugem pregle- du so temperature zraka v povprečju že nekoliko višje. Ob drugem pregledu nas zanima, kakšna je zaloga medu, ka- kšen je bil sprejem sladkorne pogače, kako se razvija čebelja družina, prisotnost matice oz. čebelje zalege (prisluhnemo oglašanju čebel). Če ob gnezdu čebelja družina nima medu, dodamo na- strgan sat medu. Mlada matica prazno satovje ob gnezdu hitro zaleže, saj je prazni sat čist in tudi topel. Čebeljim družinam, ki so porabile sladkorno pogačo, jo po potrebi še dodamo, bolje večkrat po malem kot enkrat preveč. Pri hitrem pregledu ugotovimo stanje čebelje zalege. Če zalege ni, pomeni, da v čebelji družini ni matice. Osirotelim čebe- ljim družinam (pod pogojem, da so dovolj živalne) pomaga- mo z dodajanjem rezervnih čebeljih družin. Dodajamo jih tako, da jih vstavimo v medišče na tri pole časopisnega pa- pirja. Čebele pregrizejo časopisni papir in se hitro združijo. Na začetku aprila prestavimo matico v plodišče. Tretji pregled čebelje družine Tretji pregled v našem čebelarstvu (Prekmurje) naredi- mo ob koncu marca (čebelarji v drugih delih Slovenije ga predvidoma lahko opravijo šele kasneje). V našem čebelar- stvu še zadnjič iz previdnostnega razloga dodamo ob za- lego nastrgan sat medu. Vdori hladnega zraka so namreč tudi konec marca še pogosti. V tem obdobju je že na raz- polago medičina iz cvetočih vrst rastlin, ki tudi prispeva k intenzivnejšemu razvoju čebelje družine. Ob tretjem pre- gledu ob morebitnem dodajanju rezervne čebelje družine ne premeščamo matice v plodišče, ampak premeščanje iz- vedemo ob naslednjem pregledu, ki ga po navadi izvedemo ob začetku cvetenja divje češnje. V marcu ne želimo samo obvarovati čebelje družine pred lakoto, ampak s pravilnimi postopki ob pregledih čebeljih družin pripravljamo čebelje družine tudi na prve izdatnej- še spomladanske paše. Krmljenje opravljamo vzporedno s pokladanjem sladkorne pogače in s strganjem medenih sa- tov. Če imamo na razpolago dovolj medenih satov, pravilo- ma ni treba dodajati čebeljim družinam še sladkorne poga- če. Med v zalogi je namreč najboljša spomladanska hrana. Čebelam ni treba izletavati po vodo zaradi topljenja hrane, kot se to dogaja pri sladkorni pogači, ker za redčenje medu že s kondenzom v panju dobijo dovolj vode. Kot je znano, potrebujejo ličinke v prvih treh dneh življenja medeno raz- topino, ki vsebuje 80 % vode. Prehranjena čebelja družina se okrepi in si vzredi dovolj pašnih čebel. Voda za čebele Čebele porabijo čez leto za razvoj in lastne potrebe velike količine vode. Znano je, da ena čebelja družina potrebuje na leto pribl. 30 l vode. V Čebelarstvu Kapun vedno poskrbi- mo za zadostne količine vode. Če v naravi ni vode, poskrbi- mo za ureditev napajalnika, ki ga postavimo najmanj osem metrov od čebelnjaka v zavetju na sončni strani. V našem čebelarstvu ne dodajamo kuhinjske soli v umetni napajal- nik. Sol čebelam škodi, dokazano je, da skrajšuje njihovo življenjsko dobo. Priprava satnikov Ker je v marcu že kar precej dela pri čebeljih družinah, je sedaj skrajni čas, da doma zažičimo satnike in jim vtremo satnice, v količini, ki jo bomo potrebovali za zamenjavo sta- rih satov. Zdaj je tudi čas za pripravo gradilnih satov. Fo to : M B V pričakovanju prvih obilnejših paš na oljni ogrščici 3/2018 letnik CXX92 Parkinsonova bolezen je ena od bolezni, na katere morda ugodno vpliva strup čebel. Zato smo nevrologi na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana v sodelovanju s ČZS zastavili raziskavo z naslovom »Pojavnost Parkinsonove bolezni pri čebelarjih«, zakaj in kako, pa vam želimo opisati v pričujočem prispevku. V mnogih starih ljudskih medicinah velja prepričanje, da je čebelji strup zdravilen za nekatere bolezni. V Aziji npr. uporaba čebeljega strupa in akupunkture s čebeljim stru- pom sega daleč v zgodovino, v sodobni medicini se čebelji strup ponekod uporablja za zdravljenje vnetij sklepov, zdra- vilci ga uporabljajo še v mnoge druge namene. Pojavljajo se tudi domneve, da čebelji strup vpliva na Parkinsonovo bolezen. Do nje pride zaradi propada zelo specifične sku- pine celic, ki izločajo molekulo dopamin, v delu možganov, ki ga latinsko imenujemo substantia nigra; te celice imenu- jemo dopaminergični nevroni. Dopamin je ena izmed mo- lekul, s pomočjo katere živčne celice v možganih komuni- cirajo med seboj, pomanjkanje te molekule pa privede do značilnih simptomov (težav) Parkinsonove bolezni. Ti so zelo raznoliki, najpogosteje bolniki opazijo tresenje roke v mirovanju, okornost in nenavadno počasnost pri gibanju, obrazna mimika postaja vedno manj izrazita, pisava vedno manjša, govor pa vedno bolj monoton. Značilna je tudi hoja – človek s Parkinsonovo boleznijo je navadno nagnjen na- prej, koraki so kratki, drsajoči, roke pa hoje ne spremljajo, ampak mirno visijo ob telesu. Parkinsonova bolezen priza- dene približno enega izmed stotih ljudi, starejših od 60 let, oziroma 0,3 % splošne populacije. Vzrok za Parkinsonovo bolezen ostaja neznan, verjetno gre za kombinacijo vpliva dejavnikov iz okolja in genetske nagnjenosti, izrazi pa se bolezen, ko propade že večina dopaminergičnih nevronov v substantia nigra, in to je več let po tem, ko se propadanje teh nevronov začne. Raziskave na živalskih modelih nakazujejo, da ima čebe- lji strup zaščitni učinek na pojav in/ali napredovanje Par- kinsonove bolezni. Čebelji strup, verjetno predvsem nje- gova komponenta apamin, je med snovmi, za katere je bilo na živalskih modelih ugotovljeno, da lahko upo- časni propad dopaminer- gičnih nevronov v možga- nih, torej tistih nevronov, ki jih bolezen najbolj prizade- ne. Za sedaj pa še nimamo odgovora na vprašanje, ali čebelji strup vpliva na pojav ali potek Parkinsonove bo- lezni pri ljudeh. Opravljena je bila raziskava o vplivu čebeljega strupa na potek že razvite Parkinsonove bole- zni. V tej raziskavi so bolnikom s Parkinsonovo boleznijo 11 mesecev enkrat mesečno pod kožo vbrizgali približno 100 mikrogramov čebeljega strupa, a jasnega vpliva strupa na potek bolezni niso ugotovili. Vprašanje pa je, ali je bila količina strupa zadostna; med običajnim vbodom čebele se sprosti od 5 do 50 mikrogramov strupa, torej je odme- rek v raziskavi ustrezal piku dveh do dvajsetih čebel enkrat mesečno. Poleg tega Parkinsonova bolezen napreduje zelo počasi in je neposredni učinek čebeljega strupa pri ljudeh težko ocenjevati. Ostaja tudi vprašanje, ali čebelji strup de- luje zaščitno pred samim pojavom bolezni, tudi če morda ne vpliva na njen potek, ko je ta že prisotna – ko so živčne celice že v veliki meri odmrle. Čebelar v svojem življenju prejme veliko več čebeljega strupa kot ljudje, ki so sodelovali v zgoraj omenjeni razi- skavi, in to običajno od mladih let naprej, torej tudi v le- tih, ko se praviloma začne takrat še tih bolezenski proces. Zato menimo, da če čebelji strup ščiti pred Parkinsonovo boleznijo, čebelarji za to boleznijo zbolijo redkeje od drugih ljudi. Slovenija ima bogato čebelarsko tradicijo in izvrstno organizirane čebelarje, zato imamo na vsem svetu morda Fo to : Z vo nk o M la ka r OBVESTILA ČZS Ali čebelarji redkeje zbolijo za Parkinsonovo boleznijo? Prihodnji mesec boste skupaj z izvodom Slovenskega čebelarja prejeli tudi ovojnico z našim vprašalnikom. Vpra- šanja bodo preprosta, izpolnjevanje vam bo vzelo največ 15 minut časa. Na priloženi ovojnici bosta že plačana po- štnina in izpolnjen naslov, kamor boste vprašalnik vrnili. Za dobre rezultate je ključno število izpolnjenih vpra- šalnikov, zato bomo zelo hvaležni, če boste pri raziskavi pripravljeni sodelovati v čim večjem številu. Če se v vaši družini s čebelarstvom ukvarja več ljudi, naj ga, prosimo, izpolni najstarejši čebelar v družini. Če boste to dovolili, vas bomo ob sumu na Parkinsonovo bolezen na podlagi odgovorov povabili na nevrološki pregled. Če pregleda ne želite, nam, prosimo, vseeno vrnite vprašalnik anoni- mno, brez izpolnjenega imena in podatkov za stik. Zave- zujemo se, da bomo vsi udeleženi v študiji poskrbeli za varovanje zaupnosti osebnih podatkov, tisti, ki boste v raz- iskavi sodelovali, pa boste upravičeni do podatkov o svo- jem zdravju, pridobljenih v okviru študije. Če boste želeli, boste obveščeni o izidih raziskave. O teh vsekakor name- ravamo poročati tudi v strokovni medicinski mednarodni literaturi in v Slovenskem čebelarju. Sodelovanja z vami se veselimo in se vam zanj vnaprej zahvaljujemo! 3/2018 letnik CXX 93 OBVESTILA ČZS najboljšo možnost, da to domnevo tudi preverimo. Veseli smo, da je ČZS našo zamisel toplo sprejela. Raziskavo »Pojavnost Parkinsonove bolezni pri čebelar- jih« bomo izvedli v okviru Nevrološke klinike UKC Ljubljana in ČZS. Vsem čebelarjem bomo poslali vprašalnik o težavah, ki dajejo misliti na Parkinsonovo bolezen, in nato vse tiste, ki bodo te težave imeli, povabili na pregled, kjer bomo priso- tnost te bolezni lahko natančno ocenili. Pogostost Parkinso- nove bolezni med čebelarji bomo nato primerjali s pogosto- stjo te bolezni v splošni populaciji. Maja Klarendič, dr. Maja Kojović in dr. Mojca Kirbiš Poimenovanje »Slovenski med« dovoljeno le za uporabnike SMGO Ves med, ki je pridelan v Republi- ki Sloveniji, je slovenskega izvora, kar smo vsi čebelarji, ki pridelujemo med v Sloveniji po pravilih Pravilnika o medu (Ur. l. RS, 4/2011, 9/2015), tudi dolžni navajati kot obvezen podatek porekla/ izvora medu, vendar pa ni ves med, ki je proizveden v Sloveniji, »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo«. Le med, ki je pridelan v skladu z zah- tevami zaščitene geografske označbe »Slovenski med«, lahko v skladu s Pra- vilnikom o Slovenskem medu z zaščite- no geografsko označbo (UO ČZS, 2015) poimenujemo »Slovenski med«. Pravi- co uporabe izraza »Slovenski med« kot izpeljanke iz besede »Slovenija« je ČZS pridobila s sklepom Vlade RS št. 009- 01/98-6 z dne 26. 10. 2000, kar je ČZS na osnovi Zakona o industrijski lastni- ni zaščitila pri Uradu RS, ki je dne 4. 5. 2001 izdal odločbo št. 670-302/000-AK- 5 o priznanju blagovne in storitvene znamke »Slovenski med«. Vsak čebe- lar, ki čebelari na območju Slovenije, ne glede na število panjev in količino pri- delanega medu, se lahko vključi v bla- govno znamko »Slovenski med.« Gre za kolektivno zaščitno blagovno znam- ko. Slovenski čebelarji znate ohraniti kakovost medu, ki so ga pridelale čebe- le, znate izkoristiti pomembnejše paše, čebelarite v skladu z dobro čebelarsko prakso, zagotavljate sledljivost, izvor vašega medu je poznan, zato je prav, da z vključitvijo v shemo višje kakovosti to svojim potrošnikom tudi pokažete. Pod imenom »Slovenski med z zaščite- no geografsko označbo« se lahko tržijo le akacijev, cvetlični, lipov, kostanjev, gozdni, smrekov in hojev med, ki ustre- zajo strožjim merilom kakovosti, kakor jih nalaga evropski in državni Pravilnik o medu. Torej, zapis »Slovenski med« na deklaraciji izdelka je dovoljen le ob navedbi ene izmed zgoraj zapisanih botaničnih vrst oz. tipov medu in soča- sni uporabi zaščitne prelepke »Sloven- ski med z zaščiteno geografsko označ- bo«. Deklaracija mora vsebovati tudi vse druge obvezne oznake v skladu z veljavno zakonodajo glede označevanja izdelkov. Več na spletni strani www. slovenskimed.si ali www.okusi-med.si. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ AŽ-panj v čebelarskem muzeju na Slovaškem Čebelarska zveza Slovaške v nepo- sredni bližini glavnega mesta Bratisla- va pripravlja in odpira prav poseben muzej na prostem. Na enem mestu želijo zbrati in prikazati tradicionalne panje iz vseh držav na svetu. Povabilu se je odzvala tudi ČZS. Tako je tudi naš AŽ-panj dobil svoj prostor na razstavi in verjamemo, da bo s svojo posebno- stjo in poslikavo zaustavil marsikatere- ga obiskovalca muzeja. Na tem mestu bi se radi za sodelovanje lepo zahvalili Mizarstvu Krže, ki je podarilo 10-satni AŽ-panj, in slikarki gdč. Petri Bozovi- čar, ki je s čelno poslikavo panja še dodatno pou- darila izvirnost in unikatnost naše- ga panja. Aleš Bozovičar, svetovalec JSSČ OBVESTILO – Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo Čebelarji, pri katerih so od zadnje notranje presoje minila tri leta (torej vsi, pri katerih je bila zadnja presoja izvedena leta 2015), morajo vnovično notranjo presojo opraviti letos. Vzorce medu iz sistema SMGO, ki so starejši od enega leta, lahko oddate v brezplačno analizo na vsebnost HMF-a. SMGO š t e v e c Število novih članov SMGO-ja januarja 2018 Število članov, ki so izstopili januarja 2018 Število vseh članov SMGO-ja januarja 2018 1 0 365 Za vključitev v kakovostno shemo »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo« navežite stik z go. Natašo Lilek: po tel.: 040/436 519 ali 01/729 61 29 oz. na e-naslovu: natasa. lilek@czs.si. Več informacij najdete na spletni strani www.slovenskimed.si pod rubriko SMGO. Fo to : A le š B oz ov iča r 3/2018 letnik CXX94 OBVESTILA ČZS MKGP bo predvidoma 23. 3. 2018 objavilo tri javne razpise za čebelarje MKGP bo predvidoma 23. 3. 2018 ob- javilo tri javne razpise za čebelarje, in si- cer za oddajo vlog pri ukrepih: Tehnič- na pomoč čebelarjem, Racionalizacija sezonske selitve panjev in Subvencio- niranje vzreje čebeljih matic. V okviru ukrepa Tehnična pomoč čebelarjem se bo čebelarjem omogočila posodobitev čebelarstva, kar prispeva k izboljšanju stanja proizvodnje in trženja čebelar- skih proizvodov ter s tem k izboljšani starostni strukturi čebelarjev v Sloveni- ji. V okviru ukrepa Racionalizacija se- zonske selitve panjev se bo čebelarjem omogočilo sofinanciranje nakupa sred- stev za prevoz čebel na pašo. Cilj te pod- pore sta posodobitev sredstev za prevoz čebel na pašo in dvig konkurenčnosti čebelarjenja. Pri ukrepu Subvencioni- ranje vzreje čebeljih matic se vzrejeval- cem čebeljih matic dodelijo nepovratna sredstva, če so povečali vzrejo kakovo- stnih plemenskih (rodovniške in gospo- darske) čebeljih matic. Vzreja rodovni- ških čebeljih matic pa se subvencionira tudi za vzdrževanje trotovskih linij na plemenilni postaji. Cilj te podpore je spodbuditi vzrejevalce čebeljih matic k vzreji kakovostnejših matic in k večje- mu številu vzrejenih matic. Vlagatelji so čebelarji, ki opravljajo čebelarsko de- javnost na ozemlju Slovenije ter izpol- njujejo predpisane pogoje za dodelitev sredstev, opredeljene v javnem razpisu. Rok za oddajo vlog začne teči peti dan po objavi javnega razpisa v Uradnem listu z začetkom ob 9. uri in traja do zaprtja javnega razpisa oziroma do 31. 7. 2018. Več informacij o objavljenih javnih razpisih lahko zainteresirani po njihovi objavi v Uradnem listu dobijo na spletnih straneh MKGP in ARSKTRP ter na tel. št. ARSKTRP: 01/580 77 92 od dneva objave javnega razpisa na inter- netni strani vsak dan v času uradnih ur. Lidija Lipič Berlec, sektor za kmetijske trge, MKGP Uradne ure za svetovanje o javnih razpisih ČZS, JSSČ, bo po predvideni objavi javnih razpisov za tehnično pomoč če- belarjem, racionalizacijo sezonske se- litve panjev in subvencioniranje vzreje čebeljih matic (23. 3. 2018) kot pomoč čebelarjem pri pripravi njihovih vlog organizirala uradne ure. Vsem, ki ima- te namen kandidirati na razpisih pre- dlagamo, da si pravočasno pripravite vsa veljavna potrdila o usposabljanjih ter račune in potrdila o plačilih, ki bodo kot priloga sestavni del vloge za prijavo na javni razpis. Na svoji upravni eno- ti preverite, ali imate urejeno številko KMG MID (ob morebitnem črpanju sredstev iz ukrepov skupne kmetijske politike, med katere sodijo tudi vsi trije gornji javni razpisi, mora imeti kmetij- sko gospodarstvo poleg nosilca KMG MID določenega tudi njegovega name- stnika). Čebelarje, ki ste aktivni upo- rabniki sheme SMGO že pred letom objave JR in imate namen kandidirati na razpis za tehnično pomoč čebelar- jem pozivamo, da to čim prej sporoči- te na tel. št. 01/729 61 29, da vam bomo lahko pravočasno izdali potrdilo. Lidija Senič, vodja služb ČZS Ponedeljek, 26. 3. 2018 Sedež ČZS, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica 11.–17. ure Pisarna JSSČ v ČRIC-u Gorenjske, Rožna dolina 50a 11.–17. ure Pisarna JSSČ, Mestni trg 4, Metlika 11.–17. ure Pisarna JSSČ, Ulica Štefana Kovača 40, Murska Sobota 13.–17. ure Pisarna JSSČ v kulturnem domu, Dobrna 1a, Dobrna 11.–17. ure Društveni prostori ČD Dravograd, Meža 10, Dravograd 12.–17. ure KS Solkan, Trg Jožeta Srebreniča 7, Solkan 11.–15. ure Torek, 27. 3. 2018 Pisarna ČD Ptuj in ZČD Ptuj, Trstenjakova 9, Ptuj 9.–11. ure Pisarna JSSČ, Streliška ulica 50, Maribor 12.–16. ure Sedež ČZS, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica 10.–16. ure Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma, Sevno 13, Novo mesto 12.–16. ure Dom čebelarjev Brode, Brode 37, Škofja Loka 10.–16. ure Čiščenje voska in nakup satnic Čebelarjeva osnovna naloga je, da v panju redno izloča stare sate. Če želi- mo zmanjšati ostanke zdravil v panju, moramo poskrbeti, da nove satnice, ki jih vstavljamo v panje, ne vsebujejo več ostankov, kot jih že imamo v pa- nju. Brez ostankov so satnice iz certi- ficirane ekološke pridelave, bistveno manj ostankov pa vsebujejo tudi sa- tnice iz voska, očiščenega po posebnih postopkih. V satnice lahko daste pre- delati tudi lasten vosek, če seveda ta ne vsebuje ostankov. Pred predelavo v satnice lahko vosek oddate tudi v či- ščenje v podjetje Samson v Kamniku. Cena čiščenja voska na kilogram, po odbiti 15-% masi voska na račun ne- čistoč in voska, vezanega na filtre, fil- tracijska in adsorpcijska sredstva, je 3 EUR na kg očiščenega voska. Če bi če- belarji želeli, da se vosek predela v sa- tnice, je treba poleg 3 EUR za čiščenje doplačati še 2 EUR za izdelavo enega kilograma satnic. Na voljo so AŽ-, LR- in 2/3 LR-satnice. Iz enega kilograma voska dobite pribl. 11 kosov AŽ- oz. LR- -satnic ali 15–16 kosov 2/3 LR-satnic. Ekološke satnice lahko kupite tudi kot sofinancirano opremo v ukrepu tehnična pomoč. Za satnice iz preči- ščenega voska ni možno pridobiti so- financiranja. Do subvencioniranega nakupa ste upravičeni samo pri satni- cah iz ekološke pridelave. Mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ 3/2018 letnik CXX 95 OBVESTILA ČZS Pripravlja se svečano 1. praznovanje svetovnega dne čebel, katerega častni pokrovitelj bo predsednik države g. Borut Pahor. Vlada Republike Slovenije je organizatorka praznovanja, v njenem imenu je glavni organizator Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – vodja pa državna sekretarka ministrstva ga. Tanja Strniša. Samo praznovanje bo edinstven in neponovljiv dogo- dek za slovensko čebelarstvo in za čebelarstvo po svetu. Bo tudi poseben dogodek za našo Slovenijo. Gre za velik organizacijski zalogaj, saj poleg slovenskih čebelarjev in številnih čebelarskih gostov iz tujine pričakujemo tudi več kot 30 kmetijskih ministrov iz vsega sveta, general- nega direktorja FAO Graziana Da Silvo, komisarja EU za okolje Karmenuja Vello in še koga. Moja želja je, da ste na tem veličastnem dogodku prisotni vsi slovenski čebelarji, ki to želite. Da vam lah- ko omogočimo in zagotovimo prostor na prireditvi, vas prosimo, da čim prej pošljete prijavnico, ki ste jo dobila vodstva društev ob gradivu za članarino s strani ČZS. Pri- jave potrebujemo predvsem zato, da zagotovimo ustre- zne kapacitete šotora in samega prireditvenega prosto- ra kot tudi zaradi vseh protokolov države. Že vnaprej hvala in izkoristimo to edinstveno priložnost in bodimo del praznovanja! Podrobne informacije: Čebelarsko društvo Antona Janše Breznica, Žirovnica 87, 4274 Žirovnica, 04/537 85 10, 051/623 838, zirovnica96@gmail.com, info@medikoel.com. Boštjan Noč, predsednik ČZS Prvo praznovanje svetovnega dne čebel bo svečan dogodek! V okviru praznovanja 1. svetovnega dne čebel ČZS vabi na svetovno čebelarsko konferenco z naslovom »Globalni izzivi v čebelarstvu«. Konferenca bo potekala v petek, 18. 5. 2018, v Žirovnici, v dvorani Pod Stolom. Teme na konferenci: • opraševanje – ekosistemska storitev čebel, • problematika pesticidov, • pomen uporabe čebeljih pridelkov v prehrani in api- terapiji, • skrb za kakovost in varnost čebeljih pridelkov, • razvoj sonaravnih načinov za zatiranje varoj, • prenos znanja v čebelarstvu, • upravljanje pašnih virov čebel in • promocija čebel in čebeljih pridelkov. Na konferenci bodo sodelovali čebelarski strokovnjaki iz različnih držav. Sodelovanje so že potrdili: • Lucas Garibaldi iz Argentine, Nacionalna univerza Río Negro, svetovno znan raziskovalec s področja preučevanja pomembnosti opraševanja za pridelavo kmetijskih rastlin; • Alina Varadi iz Romunije, čebelarka, nutricionistka in apiterapevtka s praktičnimi izkušnjami uporabe čebeljih pridelkov v zdravstvene namene; • Pushpendra Singh Bhandari iz Indije, čebelar in razisko- valec čebeljih pridelkov za širšo uporabo; • Lutz Elflein iz Nemčije, vodja oddelka za analize pri- stnosti živil pri Eurofinsu, vodja skupine za pristnost medu v okviru Mednarodne komisije za med (Inter- national Honey Comission); • Giovanni Formato iz Italije, raziskovalec varoze in vodja laboratorija na raziskovalnem inštitutu v Rimu, član COLOSS-a; • Jiří Píza iz Češke, predsednik Mednarodnega centra za mlade čebelarje (ICYB) in glavni organizator Med- narodnega tekmovanja mladih čebelarjev (IMYB); • Noa Simon-Delso iz Belgije, Čebelarski center Louva- in-la-Neuve, vodilna raziskovalka na področju pestici- dov in njihovih negativnih učinkov na čebele in druge opraševalce in • Dan Eisikowitch iz Izraela, Univerza v Tel Avivu, zaslu- žen za ozelenitev polpustinjskih predelov Izraela, pri čemer si je prizadeval, da bi bilo pri sajenju uporablje- nih čim več medovitih rastlin. Konferenca bo odprta za tuje in naše čebelarje ter drugo javnost, ki jo zanimajo odgovori na globalne izzive v čebe- larstvu. Konferenca bo potekala v angleškem in slovenskem jeziku, zagotovljeno bo simultano prevajanje. Boštjan Noč, predsednik ČZS Svetovna čebelarska konferenca Globalni izzivi v čebelarstvu 3/2018 letnik CXX OBVESTILA ČZS 96 Dan odprtih vrat slovenskih čebelarskih društev in zaključek natečaja »Polepšajmo čebelam domovanje in spoznajmo čebelarje« Društva vabimo, da pošljete izpol- njeno prijavnico o sodelovanju najka- sneje do 20. marca 2018 na e-naslov: natasa.strukelj@czs.si (prijavnico v elektronski obliki dobite na www.czs. si pod rubriko Za čebelarje > Obrazci in programi > Ekonomika > Prijavni- ca). Prosimo, da izpolnite rubrike v prijavnici zaradi lažje nadaljnje koor- dinacije in promocije dogodka. Ozna- čite, če boste potrebovali promocijski material, in navedite lokacijo prevze- ma materiala. Material boste lahko prevzeli po 15. marcu na sedežu ČZS ali na občnem zboru 7. 4. 2018. Vse dodatne informacije dobite na ČZS, JSSČ, na telefonski številki: 01/729 61 04. Posebno povabilo: Na ApiSloveniji v Celju bomo na Medeni ulici predsta- vljali projekt Dan odprtih vrat sloven- skih čebelarjev. Prisotni bomo tako v soboto kot tudi v nedeljo. Vabimo vas, da nas obiščete. Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ Iščemo terenskega svetovalca ČZS, JSSČ, išče sodelavca za teren- sko svetovanje čebelarjem. Delo se bo opravljalo na mariborskem območju. Potrebni pogoji za opravljanje teren- skega svetovanja so: najmanj petletne izkušnje s področja čebelarstva in če- belarjenje z najmanj 10 čebeljimi druži- nami, najmanj srednješolska izobrazba in zagotovljen lasten prevoz. Prijave in vse druge informacije prejmete pri g. Tomažu Samcu 040/436 517, tomaz.sa- mec@czs.si. ČZS, JSSČ Namenitev dela dohodnine ČZS Sporočamo vam, da je tudi ČZS upra- vičenka, ki ji davčni zavezanci v skladu s 142. členom Zakona o dohodnini lahko namenimo do 0,5 % dohodnine, odmer- jene od dohodkov, ki se vštevajo v davč- no osnovo. Ta donacija za občane ne predstavlja dodatnega stroška, saj gre za dohodnino, ki jo moramo plačati. Del te dohodnine lahko namenimo organiza- cijam po lastni izbiri, v nasprotnem pri- meru gre tega pol odstotka v proračun RS. Do obrazca za namenitev dela doho- dnine ČZS lahko dostopate na povezavi: http://www.czs.si/content/dohodnina. Naša davčna številka je SI81079435. ČZS Poziv k zbiranju predlogov izdaj izobraževalnih publikacij (pobarvank, stripov) za leto 2019 Programsko-izdajateljski svet ČZS poziva predlagatelje, ki želijo, da se izda delo, povezano s čebelarstvom – pobarvanka ali strip, ki bo služil v izo- braževalne namene čebelarskih krož- kov v papirni in elektronski obliki (kot izobraževalna publikacija) –, da na ČZS predložijo predloge avtorskih del, ki morajo vsebovati naslednje po- datke: ime in priimek avtorja, naslov dela, okvirno dolžino besedila (število znakov s presledki) s številom predvi- denih slik, grafov, tabel, opis dela, ki vključuje tematiko, kazalo vsebine in kratek opis vsebine (800–1000 besed brez presledkov), razmerje med izda- jateljem in avtorjem(i) (avtor ohrani moralne avtorske pravice, materialne in druge pravice pa prepusti ČZS) in navedbo, ali se avtor(ji) odpoveduje(jo) honorarju/ali gre za plačljiv honorar (v tem primeru velja honorar v skla- du z Normativi o izračunu honorarjev ČZS), rok oddaje gradiva ter izdajo/ soizdajo (finančna konstrukcija z navedbo plačnika in deležem kritja stroškov). Rok za oddajo predloga je 31. avgust 2018. Predlog se odda v ku- verti v tajništvo ČZS, Brdo 8, 1225 Lu- kovica, s pripisom »zbiranje predlo- gov izdaj izobraževalnih publikacij za leto 2019 – PIS«. Merila za ocenjevanje bodo objavljena na spletni strani ČZS. Programsko-izdajateljski svet ČZS bo predloge izobraževalnih publikacij obravnaval na seji v septembru oz. ok- tobru 2018. Programsko-izdajateljski svet ČZS Obveščamo vas, da bo v letu 2018 dan odprtih vrat slovenskih čebelarskih društev potekal apri- la, in sicer v petek, 20. 4. 2018. Ta dan bo potekalo tudi name- ščanje panjskih končnic z nateča- ja »Polepšajmo čebelam domo- vanje in spoznajmo čebelarje«. Razpis za čebelarske praznike v letih 2020, 2021 in 2022 ČZS vabi vse čebelarske organizaci- je k sodelovanju pri soorganizaciji slo- venskega čebelarskega praznika v letih 2020, 2021 in 2022. Slovenski čebelar- ski praznik praznujemo na soboto, ki je najbližja 20. maju, rojstnemu dnevu Antona Janše. Čebelarske organizacije vabimo, da izrazijo pisno namero za prevzem soorganizacije slovenskega čebelarskega praznika v letih 2020, 2021 in 2022 ter jo do 31. marca 2018 po- sredujejo na naslov ČZS. Že vnaprej se vam zahvaljujemo za sodelovanje. Matej Mandelj, tajnik ČZS 3/2018 letnik CXX 97 OBVESTILA ČZS Tečaj za čebelarje začetnike v Čebelarskem centru Slovenije ČZS bo organizirala dodaten samo- plačniški tečaj za čebelarje začetnike. Tečaj bo potekal v Čebelarskem cen- tru Slovenije na Brdu pri Lukovici od aprila do junija 2018, vendar le, če se bo nanj do 10. aprila 2018 prijavilo naj- manj 40 slušateljev, ki bodo poravnali ceno tečaja, ki znaša 250 EUR na ude- leženca. Največje število prijav je 50. Na tečaj se lahko prijavite s spletnim obrazcem, objavljenim na spletni stra- ni ČZS. ČZS Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 2. mar. 17.30 Izpolnjevanje obrazcev v sistemu dobrih higienskih navad v čebelarstvu Jakob Madjar Gostilna Lipot, Dobrovnik 277a, Dobrovnik g. Smej 041/354 931 6. mar. 17.00 Priprava čebel na prvo pašo Janez Markič OŠ Selca, Selca 95, Selca g. Cenčič 031/741 371 21. mar. 18.00 Izpolnjevanje obrazcev v sistemu dobrih higienskih navad v čebelarstvu Franc Podrižnik Večnamenski dom, Vinska Gora 31b g. Osetič, 041/776 194 Delavnice terenskih svetovalcev JSSČ Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 1. mar. 16.30 Čebelje paše v Sloveniji Jure Justinek OŠ Dekani, Dekani 32, Dekani g. Babič 041/778 223 2. mar. 17.00 3. sklop* mag. Mira Jenko Rogelj Vaški dom Letenice, Golnik ga. Jenko Rogelj 041/645 769 2. mar. 17.00 5. sklop* mag. Ivo Planinc Ljudska univerza Postojna, Ljubljanska cesta 2, Postojna g. Planinc 041/740 805 3. mar. 9.30 Medena kulinarika – delavnica** Marija Arh Ivanšek Kulturni dom Sestrže ga. Vedlin 051/610 705 – obvezna prijava 5. mar. 16.00 6. sklop* mag. Vida Lešnik Prostori ČD Dravograd Meža 10, Dravograd ga. Lešnik 041/645 792 5. mar. 17.00 4. sklop* Jerica Vreček Šulgaj Gasilski dom Stična, Stična 144, Stična ga. Vreček Šulgaj 041/650 158 5. mar. 17.00 Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska zakonodaja s področja prodaje in trženja Nataša Klemenčič Štrukelj Kulturni dom Rogaška Slatina, Celjska cesta 3a, Rogaška Slatina g. Janžek 031/608 879 Urnik usposabljanj v marcu Vsa usposabljanja so namenjena vsem slovenskim čebelarjem. Člani ČZS morajo na usposabljanja obve- zno prinesti izkaznico ČZS! Iz objek- tivnih razlogov bo urnik lahko nakna- dno spremenjen in dopolnjen. Vse spremembe bodo objavljene na naši spletni strani www.czs.si. Na uspo- sabljanja o apitehničnih ukrepih, Smernicah dobrih higienskih navad (osnovne in obnovitvene) s seboj ob- vezno prinesite veterinarski dnevnik. VF NVI izvaja znotraj Programa izo- braževanja s področja zdravstvenega varstva čebel izobraževanja v nasle- dnjih vsebinskih sklopih: 1. sklop: Prepoznavanje bolezenskih znakov bolezni pri čebeljih družinah; 2. sklop: Ugotavljanje in zdravljenje najpogo- stejših bolezni pri čebeljih družinah; 3. sklop: Ukrepi za zaščito zdravja čebel s področja obvladovanja varoze; 4. sklop: Poznavanje zdravil za zdra- vljenje bolezni pri čebeljih družinah, sledljivost nabave in uporabe zdravil, ustrezno shranjevanje zdravil in ne- škodljivo odstranjevanje neporablje- nih zdravil; 5. sklop: Pravilna uporaba zdravil za zdravljenje bolezni pri če- beljih družinah, vodenje in hranjenje evidenc; 6. sklop: Izobraževanje če- belarjev začetnikov s področja zdrav- stvenega varstva čebel. Koledar prireditev ob pr- vem praznovanju svetovne- ga dne čebel Obveščamo vas, da je na spletni stra- ni ČZS vzpostavljen nov koledar, v kate- rega se bodo zaradi boljše preglednosti vpisovale vse spremljajoče prireditve ob prvem praznovanju svetovnega dne če- bel. Koledar je dostopen na dnu spletne strani, s klikom na ikono. Za vpis svoje- ga društvenega, občinskega ipd. dogod- ka ob svetovnem dnevu čebel v skupen koledar pišite tajniku ČZS na e-naslov: matej.mandelj@czs.si. Matej Mandelj, tajnik ČZS 3/2018 letnik CXX OBVESTILA ČZS 98 Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 5. mar. 18.00 5. sklop* Lucija Žvokelj Gasilski dom Stična, Stična 144, Stična ga. Vreček Šulgaj 041/650 158 6. mar. 16.00 6. sklop* mag. Ivo Planinc Osnovna šola Frana Erjavca, Kidričeva 36, Nova Gorica g. Planinc 041/740 805 6. mar. 16.00 3. sklop* Mateja Ratiznojnik Turistična kmetija Hari, Spodnja Ščavnica 42, Gornja Radgona ga. Ratiznojnik 031/622 730 6. mar. 16.00 OSNOVNE Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu mag. Andreja Kandolf Borovšak Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica ga. Kovačevič 01/729 61 24 7. mar. 16.00 6. sklop* Alenka Jurić Čebelarski dom Hrastnik, Rudniški nasipi, Hrastnik ga. Jurić 041/900 005 7. mar. 16.00 Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska zakonodaja s področja prodaje in trženja Tanja Magdič Kulturni dom Nazarje, Savinjska cesta 2, Nazarje g. Podrižnik 041/420 821 7. mar. 17.00 Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu Vlado Auguštin OŠ Livada, Ulica Dušana Kraigherja 2, Ljubljana g. Süssinger 051/604 492 7. mar. 17.00 Oskrba čebeljih družin skozi leto** Brane Borštnik ČRIC Gorenjske, Rožna dolina 50a, Lesce g. Perčič 041/523 781 7. mar. 17.00 Označevanje in tehnologija pridelave cvetnega prahu Nataša Lilek Kulturni center Semič, Prosvetna ulica 4, Semič g. Pavlin 031/636 205 7. mar. 18.00 1. sklop* Anita Vraničar Novak Stara šola, Partizanski trg 4, Metlika ga. Vraničar Novak 041/649 495 7. mar. 18.00 4. sklop* Lucija Žvokelj ČZS, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica ga. Vreček Šulgaj 041/650 158 7. mar. 19.00 5. sklop* Jerica Vreček Šulgaj ČZS, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica ga. Vreček Šulgaj 041/650 158 9. mar. 16.00 OSNOVNE Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Nataša Lilek Center biotehnike in turizma – Grm Novo mesto, Sevno 13, Novo mesto ga. Hudoklin 07/393 47 34 9. mar. 17.00 Oskrba čebeljih družin za uspešno prezimovanje** dr. Stanislav Kapun KGZS Ptuj, Ormoška cesta 28, Ptuj g. Repič 031/484 527 12. mar. 18.00 6. sklop* Alenka Jurić Medgen Borza Rečica ob Savinji 61, Rečica ob Savinji ga. Jurić 041/900 005 12. mar. 16.00 Ukrepi za zagotavljanje zdravja čebel v spomladanskem obdobju* mag. Vida Lešnik Čebelarski dom ČD Slivnica, Mariborska cesta 10, Slivnica g. Lipnik 041/760 567 12. mar. 16.00 OSNOVNE Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Nataša Lilek Park vojaške zgodovine, Kolodvorska cesta 51, Pivka g. Dolgan 040/757 694 13. mar. 16.00 Apitehnični ukrepi Aleš Bozovičar Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica ga. Kovačevič 01/729 61 24 13. mar. 16.30 Označevanje in tehnologija pridelave cvetnega prahu Nataša Lilek OŠ Dekani, Dekani 32, Dekani g. Babič 041/778 223 13. mar. 17.00 3. sklop* mag. Mira Jenko Rogelj ČRICG, Rožna dolina 50a, Lesce ga. Jenko Rogelj 041/645 769 14. mar. 16.00 Možnost pridobivanja in črpanja nepovratnih sredstev Nataša Klemenčič Štrukelj Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica ga. Kovačevič 01/729 61 24 14. mar. 18.00 1. sklop* Jerica Vreček Šulgaj Kulturni dom Skaručna, Skaručna 42, Vodice ga. Vreček Šulgaj 041/650 158 14. mar. 19.00 4. sklop* Lucija Žvokelj Kulturni dom Skaručna, Skaručna 42, Vodice ga. Vreček Šulgaj 041/650 158 16. mar. 17.00 Oskrba čebeljih družin skozi leto** dr. Stanislav Kapun KGZS Murska Sobota, Ulica Štefana Kovača 40, Murska Sobota g. Rožman 041/751 824 16. mar. 18.00 2. sklop* mag. Ivo Planinc Neblo 1b, Dobrovo g. Planinc 041/740 805 19. mar. 16.00 6. sklop* mag. Vida Lešnik Pohorska vila, Pivola 8, Hoče ga. Lešnik 041/645 792 20. mar. 16.00 OSNOVNE Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu mag. Andreja Kandolf Borovšak Medgen borza, Rečica ob Savinji 61, Rečica ob Savinji g. Lesnjak 031/340 875 20. mar. 17.00 3. sklop* mag. Mira Jenko Rogelj Sejna soba Občine Cerklje, Trg Davorina Jenka 13, Cerklje ga. Jenko Rogelj 041/645 769 3/2018 letnik CXX 99 OBVESTILA ČZS Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 20. mar. 17.00 Čebelje paše v Sloveniji Jure Justinek Čebelarski dom, Boračeva 40d, Radenci g. Tkalčič 051/341 830 20. mar. 17.00 Označevanje in tehnologija pridelave cvetnega prahu Nataša Lilek Čebelarski dom Beltinci g. Šemen 031/787 235 21. mar. 16.30 Trženje čebeljih pridelkov in izdelkov Nataša Klemenčič Štrukelj Center biotehnike in turizma – Grm Novo mesto, Sevno 13, Novo mesto ga. Hudoklin 07/393 47 34 21. mar. 18.00 4. sklop* Lucija Žvokelj Čebelarski dom ČD Grosuplje, Spodnje Blato 20a, Grosuplje ga. Vreček Šulgaj 041/650 158 21. mar. 19.00 5. sklop* Jerica Vreček Šulgaj Čebelarski dom ČD Grosuplje, Spodnje Blato 20a, Grosuplje ga. Vreček Šulgaj 041/650 158 22. mar. 17.00 Vzreja matic in ohranjanje kranjske čebele dr. Peter Kozmus Čebelarski dom Slivnica pri Mariboru, Mariborska cesta 10, Orehova vas g. Lipnik 041/760 567 23. mar. 17.00 1. sklop* Alenka Jurić Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Ljubljanska cesta 97, Celje ga. Jurić 041/900 005 23. mar. 17.00 Oskrba čebeljih družin skozi leto** dr. Stanislav Kapun Javni zavod ŠKTM, kletni prostori hostla, Mariborska cesta 8, Radlje ob Dravi g. Planinšič 041/328 437 23. mar. 18.00 4. sklop* Jerica Vreček Šulgaj »Čukovina«, Krka 1a ga. Vreček Šulgaj 041/650 158 23. mar. 19.00 5. sklop* Lucija Žvokelj »Čukovina«, Krka 1a ga. Vreček Šulgaj 041/650 158 26. mar. 16.00 OSNOVNE Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Nataša Lilek OŠ Frana Erjavca Nova Gorica, Kidričeva 36, Nova Gorica g. Hozjan 041/474 403 26. mar. 16.00 6. sklop* mag. Ivo Planinc Park vojaške zgodovine, Kolodvorska 51, Pivka g. Planinc 041/740 805 27. mar. 16.00 OSNOVNE Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu mag. Andreja Kandolf Borovšak Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica ga. Kovačevič 01/729 61 24 28. mar. 16.00 6. sklop* Lucija Žvokelj ČZS, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica ga. Žvokelj 041/650 158 28. mar. 16.00 Označevanje in tehnologija pridelave cvetnega prahu Nataša Lilek Športni paviljon Sveti Vid, Vuzenica g. Žvikart 031/375 107 28. mar. 16.30 Trženje čebeljih pridelkov in izdelkov Tanja Magdič OŠ Dekani, Dekani 32, Dekani g. Babič 041/778 223 28. mar. 17.00 2. sklop* Anita Vraničar Novak Dom čebelarjev Apis, Dolenji Lazi 52a, Ribnica ga. Vraničar Novak 041/649 495 30. mar. 18.00 3. sklop* Lucija Žvokelj Kulturni dom Logatec, Tržaška cesta 152, Logatec ga. Žvokelj 041/650 158 4. apr. 16.00 OSNOVNE Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu mag. Andreja Kandolf Borovšak ČRIC Gorenjske, Rožna dolina 50a, Lesce ga. Kalan Razinger 031/628 499 * Program izobraževanja s področja zdravstvenega varstva čebel (vsi izvajalci so dr. vet. med.). ** Usposabljanja iz Programa ukrepov na področju čebelarstva. Na sejmu ApiSlovenija 2018 bo možno kupiti tudi oblačila za prosti čas. Ker v le- tošnjem letu obeležujemo praznovanje prvega svetovnega dne čebel, si priskrbi- te svoj kos oblačila že na sejmu ApiSlo- venija 2018. Naročila sprejemamo tudi v tajništvu ČZS na 041/370 409, 01/729 61 00 ali barbara.dimc@czs.si. Oblačila po- šljemo tudi po pošti. Tajništvo ČZS Artikel Cena v € z DDV Polo majica, M in Ž, velikosti S–XXXL, 67-% bombaž in 33-% poliester 18,30 Majica, M in Ž, velikosti S–XXXL, 67-% bombaž in 33-% poliester 15,30 Vetrovka, M in Ž, velikosti S–XXXL, iz materiala, ki je odporen proti dežju in vetru, 100-% poliester 60,70 Kapa s ščitnikom, 100-% bombaž 7,9 Oblačila za prosti čas na stojnici Čebelarske zveze Slovenije na ApiSlovenija 2018 3/2018 letnik CXX100 OGLASI Mali oglasi PRODAM Cvetni prah, svež ali posušen, zbiram naročila za sezono 2018, tel.: 031/803 070. Svež zamrznjen cvetni prah, pa- kiran po 5 kg (okolica Ljubljane), tel.: 041/990 360. Akacijev, cvetlični, lipov in ajdov med, tel.: 041/784 775. Akacijev, cvetlični, lipov, kosta- njev in gozdni med ter matični mleček, tel.: 041/587 573. Akacijev, cvetlični in kostanjev med, cena po dogovoru, možna dostava, tel.: 041/252 695. Akacijev, cvetlični in gozdni med ter 10-satne AŽ-panje, tel.: 031/326 959. Cvetlični med, dostava po Slo- veniji, možna menjava za vosek, tel.: 041/385 620. Cvetlični med in mešani gozdni med, v sodih po 80 kg, pridelan v sistemu SMGO (Cerkno), tel.: 031/892 952. Cvetlični in gozdni med, lanski (severna Primorska), tel.: 041/881 830. Lipov med iz doline Soče, v sodih po 80 kg, možna dostava, cena po dogovoru, tel.: 051/874 633. Kostanjev med in 30 kg zamr- znjenega cvetnega prahu, tel.: 041/479 340. Gozdni med, tudi v sodih, tel.: 041/224 250. Rezervne čebelje družine na 7 AŽ-satih in 12-satno točilo, skoraj novo (Brežice, Novo mesto), tel.: 040/437 057. Nekaj čebeljih družin na 7 AŽ-sa- tih (Primorska), tel.: 041/299 192. Nekaj močnih čebeljih družin na 1/1 LR-satih, z lanskimi maticami (Ribnica), tel.: 041/290 841. Čebelje družine na AŽ-satih (okolica Rogaške Slatine), tel.: 041/822 366. Čebelje družine na AŽ-satih ter cvetlični in gozdni med (okolica Kočevja), tel.: 041/491 307. Čebelje družine na AŽ- in 2/3 LR-satih (Ljubljana), tel.: 070/170 444. Čebelje družine na AŽ-satih (oko- lica Ljubljane), tel.: 041/759 100. Čebelje družine na 1/1 LR-satih, z lanskimi maticami (Celje), tel.: 031/311 750. Čebelje družine na 1/1 in 2/3 LR- -satih, kompletno s panji, začetek aprila (Bela krajina), tel.: 031/553 293. Čebelje družine na 2/3 LR-satih, tel.: 041/849 782. Čebelje družine na LR-satih (oko- lica Ptuja), tel.: 031/584 495. Čebelje družine na LR-satih, tel.: 07/818 45 98, 031/434 506. Čebelje družine na 5 AŽ-satih (okolica Tolmina), tel.: 041/876 838. Čebelje družine na 5 AŽ-satih (Koper), tel.: 031/466 775. Čebelje družine na 5, 6 in 7 AŽ-satih ter 10 smukalnikov za cvetni prah, rabljenih eno sezono (okolica Ribnice), tel.: 041/368 115. Čebelje družine na 5 in 7 AŽ- in DB-satih, cena po dogovoru (Pri- morska), tel.: 051/470 907. Čebelje družine na 5, 7 in 10 AŽ- -satih, s panji ali brez, z lanskimi maticami (okolica Domžal), tel.: 041/244 590. Čebelje družine na 6 2/3 LR- -satih z lanskimi maticami in nekaj triletnih sadik evodije, tel.: 041/410 152. Čebelje družine na 6 satih, pre- vzem čebel po 15. aprilu (Gorenj- ska), tel.: 040/431 930. Čebelje družine na 6, 7 ali 10 AŽ-satih, v marcu in aprilu, tel.: 03/572 73 43, 031/766 533. Čebelje družine na 7 AŽ-satih (Bela krajina), tel.: 051/412 466. Čebelje družine na 7 AŽ-satih (Kočevje), tel.: 041/788 826. Čebelje družine na 7 AŽ-satih (Dolenjska), tel.: 041/515 004. Čebelje družine na 7 in 9 AŽ-sa- tih, tel.: 01/562 64 58. Čebelje družine na 7 in 10 AŽ- -satih, konec marca ali na začetku aprila (Ljubljana), tel.: 041/960 679 (po 17. uri). Čebelje družine na 9 AŽ-satih, prevzem v aprilu (Primorska), tel.: 041/841 424. Čebelje družine na 7 ali 10 AŽ- in 1/1 LR-satih, skupaj s panji, sprejemamo rezervacije, tel.: 040/165 921. Čebelje družine na 9 AŽ-satih, tel.: 040/367 045. Čebele na 7 AŽ-satih (okolica Do- lenjskih Toplic), tel.: 031/523 434. Čebele na AŽ- in LR-satih, z mladimi maticami, in nekaj novih panjev ter satnike (okolica Ljubljane), tel.: 040/984 013. Močne čebelje družine na 7 in 9 satih, tel.: 040/217 542. Zdrave čebelje družine na AŽ in LR-satih (zgornjesavinjsko obmo- čje), tel.: 041/420 821. 10 čebeljih družin na AŽ-satih, tel.: 041/343 535. 10 čebeljih družin na AŽ-satih, v aprilu (Naklo), tel.: 040/670 456. 10 čebeljih družin na 6, 7 ali 9 AŽ-satih ter 5 družin na 8 1/1 LR-satih, na začetku aprila, (Do- lenjska), tel.: 041/773 412. 10 čebeljih družin na LR- in AŽ-satih, z lanskimi maticami, na mladih satih, konec marca, začetek aprila, tel.: 031/556 244. 12 čebeljih družin na 10 AŽ-satih, skupaj z AŽ-panji, in 20 čebeljih družin na 7 satih, tel.: 041/606 013. 20 čebeljih družin na 8 AŽ-satih (Dolenjska), tel.: 041/671 473. 25 čebeljih družin na 7 in 10 AŽ-satih, z lanskimi maticami (Velike Lašče), tel.: 01/788 91 21. 50 čebeljih družin na AŽ-satih (Pomurje), tel.: 041/351 985. Več čebeljih družin z lanskimi maticami na 7 ali 8 AŽ-satih (oko- lica Vodic), tel.: 041/767 595. Več čebeljih družin na AŽ-satih in dve na LR-satih, tel.: 031/345 731. Več čebeljih družin na 10 2/3 LR- -satih, lahko tudi s panji, ter tri družine na 10 AŽ-satih, (Kočevje), tel.: 040/865 988. Več čebeljih družin na 5 AŽ- -satih, cena po dogovoru (okolica Podčetrtka), tel.: 03/582 31 38, 031/718 949. Več čebeljih družin na 7 AŽ-satih, tel.: 031/298 302 (zvečer). Več čebeljih družin na 5, 6 in 7 satih ter nov 3-etažni panj in 70-l cisterno za med (Izlake), tel.: 031/435 046. Več čebeljih družin na 5 ali več AŽ-satih (okolica Ptuja), tel.: 031/274 933. Več čebeljih družin na 6 in 7 AŽ- -satih, z lanskimi rodovniškimi maticami (Luče), tel.: 031/793 032. Več čebeljih družin na 7 AŽ-satih, tel.: 041/535 739. Več čebeljih družin na 7 AŽ-satih (aprila), tel.: 041/521 215. Več čebeljih družin na 7 ali 9 AŽ- -satih (Novo mesto), tel.: 031/796 931. Več čebeljih družin na 7, 9 in 10 AŽ-satih, tel.: 031/426 702. Več čebeljih družin na 7, 9 in 10 AŽ-satih (Kranj), tel.: 041/386 662. Več čebeljih družin na 9 AŽ-satih (okolica Sevnice), tel.: 031/386 262. Več čebeljih družin na 9, 10 in 11 AŽ-satih, s panji (Tacen), tel.: 041/990 360. Večje število čebeljih družin na 5, 7 in 10 AŽ-satih, v aprilu (Dravska dolina), tel.: 040/519 189. Večje število čebeljih družin na 1/1 LR-satih, na začetku aprila (okolica Črnomlja), tel.: 041/722 875. Večje število čebeljih družin na 1/1, 2/3 LR- in AŽ-satih, prevzem konec aprila ali na začetku maja, tel.: 041/994 387. Večje število močnih in zdravih čebeljih družin na 7 AŽ-satih, tel.: 041/386 697. Lipove deske, 32 in 50 mm, pribl. 6 m3, ter deske parjenega oreha, 50 mm, pribl. 3 m3, vse zračno suhe, (Kozjansko), tel.: 040/211 346. AŽ-satnike, lipove, zažičene z zakovicami in inox žico, lahko tudi s satnicami ter dva rabljena, naseljena 3 etažna AŽ-panja, tel.: 041/236 256. TAM 110 za 78 AŽ-panjev (Gorenj- ska), tel.: 031/785 214. Nov zabojnik za 20 AŽ-panjev 10-satarjev, primeren za prevoz ali stacionarno čebelarjenje (Pre- kmurje), tel.: 041/752 399. 3/2018 letnik CXX 101 OGLASI AŽ-satnike, lipove, kakovostne, šestkrat vrtane, ugodno, možna menjava za vosek, tel.: 031/753 345. Zažičene AŽ-, LR-, DB- in Zander satnike ter družine na petih satih (Kobarid), tel.: 031/870 709. 25 novih naklad LR 2/3, brez satnikov, prebarvane z zaščitnim premazom, spoji rogličeni (okoli- ca Ljubljane), tel.: 041/812 057. Nove 9-, 10- in 11-satne AŽ-pa- nje ter 7- in 9-satne prašilčke, s testnimi vložki, pitalnikom in satniki, tel.: 041/840 357. Nove AŽ 7- in 10-satarje – tudi 3-etažne, možna menjava za čebelje družine, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). Rabljene AŽ-panje 10-satarje, s čebeljimi družinami (Tolminsko), tel.: 031/347 541. 60 10-satnih AŽ-nakladnih panjev z vso opremo, malo rabljeni, cena po dogovoru (Metlika), tel.: 041/333 240. Štiri naseljene AŽ 9-satarje s pri- kolico ter 10 čebeljih družin na 10 AŽ-satih (Ptuj), tel.: 031/552 169. Prevozni čebelnjak z osmimi naseljenimi AŽ 9-satarji ter 9-sa- tnimi zakladami (Tolmin), tel.: 031/664 251. Pet rabljenih AŽ 10-satarjev (Cer- kno), tel.: 031/398 487. 12 naseljenih nakladnih panjev, kombinacija AŽ/LR (visoka podnica, plodišče z družinami na AŽ-satih, medena kapa, medišče LR 1/3), tel.: 041/657 120. Več AŽ-panjev 10-satarjev in vso čebelarsko opremo (okolica Grosuplja), tel.: 041/707 386. Prevozno enoto, zabojnik s 70 Grajševimi panji, s čebelami ali brez, parni talilnik, več čebeljih družin (Preddvor), tel.: 040/306 344. TAM 6500, obnovljen in tehnično brezhiben, s 84 čebeljimi družina- mi v 9- in 10-satnih AŽ-panjih, cena po dogovoru (Brežice), tel.: 040/437 057. Ročno 4-satno točilo AŽ/LR, inox, ter cvetni prah (Ptuj), tel.: 041/849 892. Parno prešo za stiskanje voščin, starega satja, deluje na 220 V, brezhibna, izkoristek voska iz voščin je pribl. 98-%, tel.: 041/875 255. Sublimator oksalne kisline Kipgo, rabljen eno sezono, deluje brezhibno, tel.: 030/324 552. Prešo za izdelavo satnic AŽ-mere, tel.: 031/472 223. Stroj za izdelavo pogač in kremnega medu, z mešalom in dvema inox posodama, 50 in 70 l, tel.: 040/462 613 (po 15. uri). Necepljene sadike slovenske lipe, slive, gozdnega javorja, divje če- šnje, gozdnega kostanja, enoletne in dvoletne, tel.: 041/768 750. Čisti lipov in cvetlični med (lipa in kostanj) ter nekaj čebeljih družin na 2/3 LR-satih skupaj s kompletnimi panji, tel.: 041/558 384. Narejence na 6 AŽ-satih in gospodarske družine na 2/3 LR- -satih, ob rezervaciji se plača ara, v aprilu, tel.: 041/804 413. 5 gospodarskih čebeljih družin na 1/1 in 2/3 LR-satih, tel.: 040/279 915. 20 čebeljih družin na AŽ-satih (Pomurje), tel.: 040/302 523. Več zdravih čebeljih družin na sedmih AŽ-satih, z lanskimi ma- ticami, v aprilu, tel.: 040/814 270. Lipove AŽ-satnike, 6-krat vrtane, kakovosten les in izdelava, ter odlične čebelje družine, ugodno, tel.: 031/753 345. Čebelje družine na AŽ- in DB-sa- tih, propolis, cvetni prah, različne sorte »Slovenskega medu«, mo- žnost dostave do Ljubljane, tel.: 031/787 235. Čebelje družine na 10 1/1 LR-sa- tih, z lanskimi maticami, v aprilu (Savinjska dolina), tel.: 070/753 359. Čebelje družine na 7 AŽ-satih ter kakovosten cvetlični, kostanjev in smrekov med (Ljubljana), tel.: 041/645 433. Večje število čebeljih družin na AŽ- in LR-satih, tel.: 041/661 576. Čebelje družine na 6, 7 in 10 AŽ-satih ter 1/1 LR-satih, možna dostava, za začetnike dodatne ugodnosti, tel.: 040/165 921. Čebelje družine na 7 AŽ-satih, tel.: 031/381 124. KUPIM Knjigi Sodobno čebelarstvo I. del (1955) in II. del (1958), tel.: 031/876 189. Prikolico za pribl. 40–50 AŽ-pa- njev za prevoz s traktorjem (Bela krajina), tel.: 031/553 293. Sončni talilnik voska, tel.: 051/225 916. Stroj za mletje sladkorja v prah, lahko rabljenega, tel.: 041/924 073. Stroj za mletje sladkorja, tel.: 040/364 182. Ob svetovnem dnevu apiterapije, ki poteka ob obletnici rojstva dr. Filipa Terča, »očeta apiterapije moderne dobe«, vas vabimo na mednarodni simpozij o apiterpiji v Maribo- ru, ki bo potekal v soboto, 31. 3. 2018, ob 8. uri v prostorih Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede na Pivoli 10 v Hočah, v veliki dvorani MAGNUM. Program: 8.25–8.30: Karl Vogrinčič – pozdrav; 8.30–8.45: dr. Gregor Pivec – O dr. Filipu Terču in pode- litev štirih plaket; 8.45–9.30: mag. Polona Fiala Novak – O čebeljem strupu; 9.30–10.15: dr. Plamen Entchev, zdravnik interne medicine, homeopat, apiterapevt – Čebelji pridelki, uporaba propolisa; 10.15–11.00: prof. dr. Mića Mladenović, predsednik Zdru- ženja za apiterapijo in napredek integrativne zdravstvene zaščite API-BEO, Beograd, Kmetijska fakulteta, Zemun, certificirani apiterapevt – S čebelarjenjem do apiterapije in dipl. inž. fitomedicine Slobodan Virijević, certificirani apite- rapevt – Zaščita medovitih rastlin z naravnimi sredstvi; 11.15–12.00: mag. med. Merica Milavić Vujković, specialist medicinske psihologije VMA, certificirani apiterapevt – Z api- terapijo do duševnega zdravja in Božin Miljojković, dipl. eko- nomist, certificirani apiterapevt – Učinek in tehnološki pristop uničevanja Helicobacter pylori z uporabo čebeljih pridelkov; 12.00–12.45: prim. Zoran Nikolić, dr. med., specialist epi- demiologije, akupunkturolog, certificirani fito- in apitera- pevt – Čebelje želo kot akupunkturna igla; 12.45–13.30: mag. Žarko Stepanović, certificirani apitera- pevt, ustanovitelj in prvi predsednik Združenja API-BEO – Apiterapija v praksi in ljubezen; 13.45–14.30: vprašanja in odgovori, beseda povabljenim gostom; 15.00: obisk groba dr. Filipa Terča in položitev cvetja na pobreškem pokopališču. ČZD Maribor, Sekcija za apiterapijo dr. Filipa Terča Mednarodni simpozij o apiterapiji v Mariboru 3/2018 letnik CXX102 OGLASI Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,25 EUR/kg. Za izdelavo satnic uporabljamo samo steriliziran vosek (30 min nad 125 oC), ki ga predhodno mehansko očistimo nečistoč (do 90%) s posebnim postopkom posedanja (nečistoče so večinoma težje od čebeljega voska), s čimer vam zagotavljamo čistejši in kakovostnejši vosek. Odkupujemo vosek po največ 7,00 EUR/kg. Prekuhava voščin brez medu in peloda v zaprtih plastičnih vrečah 31. 3. 2018. Sati morajo biti prešteti, sicer menjava ne bo mogoča. TRIETAŽNI AŽ-PANJ10-SATNI AŽ-PANJI ČEBELJE POGAČE LASTNA PROIZVODNJA CENA 1,20 EUR/KG NAD 150 KG CENA 1,15 EUR/KG PRAŠILČEK AŽ 3-, 5-, 7- IN 9-SATNI PREDELAVA VOSKA V SATNICE SAMO 1,25 EUR/KG KRMILNIK ZA PLASTENKO STANDARDNI LR- IN DVOTRETINJSKI LR-PANJ GRELNIKI ZA MED VIŠINA 80 CM 187 EUR VIŠINA 100 CM 197EUR KAKOVOSTNA RSF- TOČILA IN POSODA Delovni čas: ob delavnikih 9.00–12.00 15.00–17.00 ob sobotah 9.00–12.00 ČEBELARSTVO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 • Panji so izdelani natančno in kakovostno. • Kakovostna izdelava po ugodni ceni. • Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. • V soboto 17. 3. 2018 bo zaprto zaradi udeležbe na ApiSlovenija 2018. • Prodamo čebelje družine na AŽ- in 2/3 LR-satih. • Priznano vzrejališče čebeljih matic Debevec. Sprejemamo prednaročila. • Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16 apis.med93@gmail.com NAKLADNI AŽ-PANJ IZOLACIJSKA PENA E 100-KG RSF-POSODA 10-% ZNIŽANJE – AKCIJSKA CENA 87,3 EUR 3/2018 letnik CXX 103 OGLASI ČEBELARSKA ZVEZA VUKOVARSKO-SREMSKE ŽUPANIJE IN ČEBELARSKA ZVEZA HRVAŠKE organizirajo CEBELARSKE DNEVE MEDNARODNI ČEBELARSKI SEJEM OPREME IN ČEBELJIH PRIDELKOV TER STROKOVNO-IZOBRAŽEVALNO SREČANJE 16 . i n 17. 3 . 2 018 v Vi n k o v c i h Dv o r a n a B a r u n Tr e n k , Ge n s c h e r o v a 2 2 D 3/2018 letnik CXX104 OGLASI Miha Kunstelj s. p., inž. Jože Kunstelj s. p. Zavrti 41, 1234 Mengeš Tel.: 031/352 797, 01/723 70 27 E-pošta: jm-kunstelj@amis.net www.mj-kunstelj.com Čebelarski jopiči, kombinezoni, klobuki, kape, rokavice, pajčolani … Čebelarska točila in posode za med, rezervni deli za točila, motorji (80 in 110 W), ročni pogoni … NOVO! Izdelki za zaščito: čebelarske obleke iz mrežaste tkanine, gumijaste rokavice (odporne proti kislini), rokavice iz debelega usnja, klobuk s kovinsko mrežo. Privarčujte vaš dragoce ni čas in dena r ter obvaruj te okolje z zmanjšanj em stroško v goriva, obra be avtomob ila in porabe bate rij..... Kontaktir ajte nas! • merjenje teže panja, temperature in vlage zraka • robustna in vzdržljiva INOX konstrukcija • prikazovalnik meritev NOVO • 3 leta garancije • primerno za vse standardne tipe panjev • obveščanje preko SMS-ov ali spleta ecebelar.si • prenovljena spletna aplikacija ecebelar.si NOVO • SMS-alarm ob vandalizmu (*opcija) • višina 46 mm NOVO Bi bili radi na tekočem s stanjem v čebelnjaku? Bi radi privarčevali pri stroških goriva? Potrebujete zanesljivo in kakovostno čebelarsko tehtnico? Obiščite nas na API Slovenija 17.-18. marca v hali D! Čebelarska tehtnica TCM-13 AMES d.o.o. Na Lazih 30 SI-1351 Brezovica T:+386 1 365 71 01 F:+386 1 365 71 02 E: info@ames.si www.ames.si POLNJENJE MEDU V VREČKE Za vas napolnimo med v priročno pakiranje, v 8 gramske vrečke. Naj bo vaš med, v praktični embalaži, prisoten povsod, tako v gostinskih lokalih, kot v vsakem pohodniškem nahrbtniku. INHALACIJA IZ PANJA Z inhalacijskimi seti API-AEROSOL I, API- AEROSOL II in API-AEROSOL Plus lahko izvajate aerosolno apiterapijo iz panja. Izbirate lahko med seti z naravnim vlekom in seti s prisilnim vlekom. KONCENTRATI ZA MEŠANJE V MED Pri nas dobite kakovostne koncentrate za mešanje v med • koncentrat ameriškega slamnika (125 g), • koncentrat soka rdeče pese (125 g), • koncentrat smrekovih vršičkov (500 g). Medikoel d.o.o., Jalnova cesta 2, 4240 Radovljica, T: 04 537 85 10, M: 041 618 775, info@medikoel.com, www.medikoel.com, www.s-mediko.com Obiščite nas na sejmu ApiSlovenija v Celju, 17. in 18. marec 2018 OglasCebelar6a.indd 1 21/02/2018 14:50 www.tvk.si IZDELAVA PRAPORO V S PRIPADA JOČO OPR EMO TVK d. o. o. \ Koroška cesta 37 a \ Velenje 03 891 91 00 \ info@tvk.si 3/2018 letnik CXX 105 OGLASI Delovni čas: Ponedeljek–petek 8.00–12.00, 13.00–18.00 Sobota 8.00–12.00 Jezik za sporazumevanje: nemščina in slovenščina. Naše satnice lahko kupite tudi v podjetju Logar trade, d. o. o., iz Šenčurja in Jana posredovanje, zastopanje, Maribor. Kako nas najdete: Wachsverarbeitung │ Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 │ 8493 Klöch, Avstrija Telefon & faks: +43 (0) 3475 / 2270 info@wachs-hoedl.at │ www.wachs-hoedl.at Imejte svoj vosek pod nadzorom! Satnice iz lastnega voska so spet aktualne. • Imate možnost prisostvovati predelavi svojega voska ali starega satja! Obvezna je predhodna telefonska najava! • Najmanjša količina obdelave je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. • Garantiramo razkuževanje s paro. • Zelo ugodno razmerje med količino in kakovostjo. • Po želji izdelujemo satnice vseh debelin in velikosti. • Predelava voska poteka vse leto. • Velika izbira pripomočkov za čebelarjenje. 0,059 0,074 FTN d.o.o. Nad izviri 34 2204 Miklavž 02/62-96-226 www.ftn.si Ø82mm ZLATI *”MEDENE” CENE: AKCIJSKE “MEDENE” CENE POKROVČKOV* €/kos z 22 % DDV-jem za gotovinski nakup blaga v času od 1.-31.3.2018 ali razprodaje zalog, v količini kartonskega pakiranja; transportni stroški niso vključeni; brez dodatnih popustov 0,049 0,062 Ø63mm SATJE 43,66 ¤ 740 kos 70,56 ¤ 1440 kos 0,066 0,0785 0,068 0,079 Ø82mm SATJE 46,20 ¤ 700 kos Ø82mm MEDVEDEK 47,60 ¤ 700 kos 3/2018 letnik CXX106 V SPOMIN Zapustili so nas FRANC GAJZER 1932–2017 V juniju smo se poslovili od svojega dolgoletnega če- belarskega prijatelja, inova- torja in prejemnika priznanj A. J. III. in II. stopnje. Rodil se je 20. 10. 1932 v Mihovcih na Štajerskem. Star 16 let je prišel na Kočevsko in se izu- čil za zidarskega delovodjo. Svoje čebelarstvo je razvil na zavidljivih 100 družin, ki jih je prevažal, da bi se končno ustalil v opusteli kočevski vasi Novi Log. France je rad pomagal, rad je pokazal in delil svoje izume, ki jih je sproti nadgrajeval. Izdelal si je poseben AŽ trietažni panj, napravo za uplinjanje zdravil ipd. Deloval je tudi v organih društva in za svoj prispevek k razvoju prejel visoka priznanja. Za vse, kar je storil, smo mu čebelarji is- kreno hvaležni. ČD Kočevje LEOPOLD GRABRIJAN 1934–2017 Konec avgusta smo se v Livoldu poslovili od še enega odličnega čebelarja. Polde se je rodil 25. 6. 1934 v vasi Pri- banci pri Adlešičih. Leta 1946 so se preselili na Kočevsko, tu je dokončal OŠ. Pri očetu Niku, ustanovitelju povojne kočevske čebelarske podru- žnice, se je naučil čebelarjenja tako dobro, da je končal kme- tijsko šolo v Mariboru in svojo prvo zaposlitev našel pri dr- žavnem čebelarskem podjetju Agromel. Čebelaril je s 100 če- beljimi družinami in pridelal velike količine medu. 40 let je bil član čebelarskega društva, opravljal je odgovorne funk- cije, bil tajnik, član upravnega in predsednik nadzornega odbora. Za svoje delo je prejel odličji A. J. III. in II. stopnje. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. ČD Kočevje ALOJZ FURMAN 1931−2017 Tako kot so se njegove če- bele borile za obstanek, tako se je naš Alojz boril z zahrb- tno boleznijo in v marca 2017 tudi omagal. A pri njem rek »ko umre čebelar, umrejo tudi čebele« ne velja, saj nje- govo uspešno delo nadaljuje vnuk Sandi. Čebelariti je za- čel daljnega leta 1941 in pre- dan čebelam vztrajal vse do konca tuzemske poti. Aktiven je bil tudi v društvu, kjer je za svoje delo in funkcije dobil tudi vrsto priznanj, med dru- gimi tudi priznanji A. J. III. in II. stopnje. Kljub službi, delu na kmetiji in številni družini je vedno našel čas za svoje čebelice ter bil vedno pripra- vljen pomagati z delom ali nasvetom. Izgubili smo naj- starejšega člana in čebelarja, a Alojz ni bil samo čebelar, bil je predvsem človek. ČD Loče STANKO FLERE 1955–2017 »Naravi in silam, ki bdijo nad nami, se bom za svoje Čebelarska oprema Seražin Nudimo: - Čebelnjake - Panje - Točila - Pripomočki za odkrivanje satov - Opremo za rokovanje s sodi - Predelavo kamionov Obiščite nas na spletni strani: www.cebelarska-oprema.si e-mail: boris@serazin.si tel: 041-728-119 NA ZALOGI: PANJI AŽ NAKLADNI AŽ PANJI SATNIKI (ZBITI IN NEZBITI) PANJI LR POGAČE - HONEY BEE PRO IZOLACIJSKA PENA DRUGA ČEBELARSKA OPREMA Izdelava prevoznih čebelnjakov AŽ- in nakladnih Anton Ciglič s.p. www.cebelnjaki.si info@cebelnjaki.si Telefon: 031 681 589 C M Y CM MY CY CMY K OGLAS - CIGLIC JAN2017.pdf 1 20. 12. 16 11:32 3/2018 letnik CXX 107 V SPOMIN preživetje po težki operaciji najlaže zahvalil in oddolžil s pomočjo čebel.« To so bile Stanetove besede ob spreje- mu v Čebelarsko družino Ko- karje leta 2010. Kljub kratke- mu obdobju čebelarjenja je s pozitivnim pristopom pustil v čebelarstvu viden pečat. Ob dnevih odprtih vrat sloven- skih čebelarjev je v vzorno urejenem čebelnjaku pred- stavljal delo čebel in njihove dobrote. Tudi ob tradicional- nem slovenskem zajtrku si je vedno vzel čas za najmlajše iz OŠ in Vrtca Nazarje. Kot član častnega razsodišča je bil ak- tiven tudi v organih društva. Težka bolezen mu je prepre- čila smele načrte in pustila 16 čebeljih družin brez gospo- darja, v vseh nas pa praznino. Hvala ti, Stane, za vse, kar si dal naravi in nam! ČD Kokarje FRANC VIDRIH 1941−2017 Rodil se je 13. junija v Pla- vah v Soški dolini. Za čebelar- stvo se je odločil leta 1996, ko je prevzel čebele od sina Igor- ja. Franc je bil skrben čebelar, poln idej in inovacij, redno je sodeloval z Ivom Planincem, dr. vet. med., pri zdravljenju čebel proti varozi. Udeleževal se je strokovnih predavanj in ekskurzij, ki jih je organizi- ralo društvo. Bil je redno pri- soten v vrtcih pri medenem zajtrku in navduševal otroke z raznimi izdelki, ki jih je sam izdelal. Čebelarsko društvo je izgubilo vestnega in poštene- ga člana. Kot takega ga bomo ohranili v spominu. ČD Nova Gorica LUDVIK VERBIČ 5. 9. 1942−6. 7. 2017 Po upokojitvi se je Ludvi- ku uresničila mladostniška želja. Postal je čebelar. Leta 2008 je zgradil čebelnjak in že prvo leto zazimil 10 čebe- ljih družin. Naslednje leto je bil čebelnjak že premajhen, zato je zgradil novega in po- večal čebelarstvo na 23 če- beljih družin. Čebelaril je z AŽ-panji. Njegova ljubezen do čebel ga je spremljala in bodrila tudi v času dolgole- tne bolezni. S svojim pre- danim delom s čebelami je navdušil tudi ženo in sina, ki nadaljujeta čebelarjenje pri Verbičevih. ČD Stična FRANC CMOR 1947−2017 Poslovili smo se od dolgo- letnega čebelarja, člana svo- jega čebelarskega društva od leta 1981, Franca Cmora. V Moščancih, kamor se je priženil, je ob delu na kme- tiji in zaposlitvi v Murski Celjski sEjEm 17.-18. mAREC 2018 41. WWW.CE-SEJEM.SI WWW.CZS.SI Največji strokovni čebelarski dogodek v Evropi Pebne ugodnti za obiskovalce Enodnevna skupinska vstopnica (ob naročilu 20 vstopnic ali več): 7 EUR (na osebo)* Dvodnevna vstopnica za eno osebo: 14 EUR *Nakup skupinskih vtopnic je potrebno najaviti v najkasneje do četrtka, 8. marca 2018. Več informacij in naročilo: ga. Darja Polak, E: darja.polak@ce-sejem.si, T: 03 54 33 202 3/2018 letnik CXX108 V SPOMIN Soboti tudi predano čebela- ril s 16 čebeljimi družinami, kasneje tudi s 45 in 100 dru- žinami. Bil je aktiven član društva, več mandatov član upravnega odbora, sodelo- val je in se udeleževal akcij društva in ČZD Pomurja. Izkušnje je rad delil z dru- gimi, znanje in veščine je prenašal na druge čebelarje in zeta, s katerim sta skupaj čebelarila in kateremu je pomagal pri širitvi čebelar- stva in prevažanju čebel. Za svoje delo je prejel več odli- kovanj in priznanj društva in zveze. Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spomi- nu kot dobrega čebelarja in prijatelja. ČD Puconci VINKO GOLC 1929−2017 Čebelarji ČD Bled Gorje smo se 30. julija 2017 po- slovili od nekdanjega člana. Od leta 1998 je čebelaril z nekaj čebeljimi družinami v svojem ličnem čebelnja- ku pred vasjo Zasip. Po na- porni službi na vodilnem mestu so mu bile čebele v razvedrilo in zabavo. Čebe- le so v družini nadaljevale tradicijo. Pridobil je odličje A. J. III. stopnje. Ohrani- li ga bomo v spominu kot vedro, odprto osebo, polno optimizma. ČD Bled Gorje JAKOB MIVŠEK 1927−2017 Skoraj neverjetno je, kako je lahko nekdo vita- len v starih letih, zvedav in skrben do svojih varovank. To je kratek in strnjen opis našega preminulega čla- na ČD Žirk, ki mu je jesen 2017 le naložila preveliko breme življenja. Za Jakoba se je druženje s čebelicami začelo leta 1942. Večinoma je čebelaril kot samouk, leta 1990 pa je spoznal, da je do- bro malo izmenjati mnenja in načine zdravljenja čebel in da je na splošno prijetno druženje z drugimi čebelar- ji. Bil je prijeten sogovornik in aktiven čebelar do konca. Društveni čebelarski kolegi ga bomo ohranili v lepem spominu. ČD Žirk JOŽE ROZMAN 1932−2017 Čebelarji ČD Bled Gorje smo se konec marca 2017 poslovili od spoštovanega čebelarja Jožeta Rozmana z Bohinjske Bele pri Bledu. Čebelariti je začel leta 1990 in od tedaj je sodeloval in se redno izobraževal. Bole- zen mu je že zgodaj načela zdravje in počasi je bolehal, vendar je čebelaril do konca svojega življenja. Čebele se ohranjajo v družini. Prido- bil je odličje A. J. III. stopnje in značko zvestobe. Kot ve- stnega čebelarja ga bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. ČD Bled Gorje JULIJAN SKVARČA 1924−2017 Rodil se je v vasi Šebre- lje v dolini reke Idrijce. V Solkan se je preselil kot mladenič, kjer si je ustvaril družino in sezidal prijetno hišo. Julijan se je včlanil v ČD Nova Gorica leta 1960 in bil, dokler mu je zdravje do- puščalo, aktiven član. Ude- leževal se je raznih ekskur- zij, bil je prisoten na vseh občnih zborih. Čebelaril je z več kot stotimi družina- mi in bil eden največjih in najstarejših čebelarjev. Za svoja številna dela je dobil priznanja. Za vse, kar je sto- ril za dobrobit društva, smo mu čebelarji zelo hvaležni. ČD Nova Gorica Čebelarski center Gorenjske v Lescah, Rožna dolina 50a, vam omogoča: - izdelavo satnic iz vašega voska, - odkup voska, - nakup AŽ- in LR-satnic. Vse informacije dobite na: www.cricg.si ali 031/628 499 Medopip plus, Medopip standard, Medopip nozepina in Apifonda. Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Veljavnost ponudbe je od 1.3.-31.3.2018 ČEBELARSKA OPREMA DELOVNI ČAS TRGOVINE Medopip plus, Medopip standard, Medopip nozepina in Apifonda. Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Veljavnost ponudbe je od 1.3.-31.3.2018 ČEBELARSKA OPREMA DELOVNI ČAS TRGOVINE Medopip plus, Medopip standard, Medopip nozepina in Apifonda. Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Veljavnost ponudbe je od 1.3.-31.3.2018 ČEBELARSKA OPREMA DELOVNI ČAS TRGOVINE Medopip plus, Medopip standard, Medopip nozepina in Apifonda. Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Veljavnost ponudbe je od 1.3.-31.3.2018 ČEBELARSKA OPREMA DELOVNI ČAS TRGOVINE Medopip plus, Medopip standard, Medopip nozepina in Apifonda. Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Veljavnost ponudbe je od 1.3.-31.3.2018 ČEBELARSKA OPREMA DELOVNI ČAS TRGOVINE Medopip plus, Medopip standard, Medopip nozepina in Apifonda. Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 € priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4 % popusta. Veljavnost ponudbe je od 1.3.-31.3.2018 ČEBELARSKA OPREMA DELOVNI ČAS TRGOVINE