KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 1 1967 • LETO XV KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XV. letnik Ljubljana 1967 1. zvezek Vsebina prvega zvezka Dr. Pavle Zablatnik: Koroška slovenska narodna pesem v svojih epičnih in liričnih izraznih prvinah — Stran 1 Branko Korošec: Beseda, dve o Steinbergovem in drugih opisih Cerkniškega jezera — Stran 11 Jože Sorn: Tovarna papirja Količevo med leti 1920 in 1960 — Stran 23 Vlado Valenčič: O ljubljanskih stavbnih redih — Stran 35 Janez Höfler: Idejno izoblikovanje cecilijanskega gibanja na Slo- venskem — Stran 46 Tone Zorn: Zamejski Slovenci v avstrijskem delu Štajerske po po- datkih ljudskih štetij 1951 in 1961 — Stran 54 Tone Ferenc: Upoštevati je treba tudi arhivske vire — Stran 56 Rudolf Sušnik: Posebno šolstvo za duševno nerazvite otroke vzgojnega zavoda »Janeza Levca« — Stran 57 Jože Jenko: + Jurij Mušič — Stran 59 MUZEJSKE NOVICE: Jurij Jug: Nastanek in delo muzeja slovenskih premogovnikov v Velenju — Stran 60 ZGODOVINSKO BRANJE: Danijelo Kološni in Milena Osjak: Kulturni in naravni spomeniki — Stran 62 Na ovitku Grad in stara cerkev v Mariboru. Reprodukcija po. originalni fotografiji iz leta 1861 Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik prof. Zvone Miklavič Izdaja in zalaga Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino — Predstavnik Jože Jenko — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/III — Tekoči račun pri SDK, podružnica 501-8-87/1 (Ljubljana, Miklošičeva cesta 8) — Letna naročnina 12 N din, posamezna številka 4 N din ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA KOROŠKA SLOVENSKA NARODNA PESEM V SVOJIH EPICNIH IN LIRIČNIH IZRAZNIH PRVINAH DR. PAVLE ZABLATNIK Profesor dr. Ivan Grafenauer, upravnik In- štituta za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, eden naj- boljših poznavalcev in raziskovalcev naše na- rodne pesmi, pravi v svoji obširni razpravi o narodnem pesništvu (Slovensko narodopisje II, 21): Narodna pesem (ljudska pesem) je pesem, ki jo je narodno občestvo (po vsem jezikovnem ozemlju ali samo po posameznih pokrajinah ali okrajih) po ustnem izročilu, s petjem iz spomina, sprejelo za svojo, jo daljšo dobo pelo, po svoje spreminjalo in tako prilagodilo svojemu okusu in slogu (ter jo morda poje in spreminja še danes). Cisto v smislu te definicije primerja nem- ški glasbeni strokovnjak Rochus Frh. v. Li- liencron narodno pesem s kamnom, ki ga je voda privalila po reki navzdol in ga pri tem lepo zaóblila in ogladila. Kjer ga val vrže ob breg, tam ga lahko poberemo, kakršnega nam je izročila reka. Prav tako je tudi z narodno pesmijo. Na poti iz davne ali bližnje pretek- losti jo je čas po svoje oblikoval in spremi- njal. Kakršno nam izroča, takšno danes pre- vzemamo in ohranjujemo. (Prim. Liliencron, Die historischen Volkslieder der Deutschen, Bd. I, S. IX.) Zbirka Koroške viže za mlade pevce, ki jo je priredil za otroške, mladinske in ženske zbore profesor Luka Kramolc prinaša nekaj najlepših in najbolj priljubljenih pesmi ko- roških vižarjev, ljudskih pevcev in pesnikov, ki jih najdeš pri Zilji, v Rožu, v Podjuni in Mežiški dolini, tako pri Gorjancih kakor pri Poljancih in Dravcih. Zbirka naj bi zbujala zanimanje za lepoto naše narodne pesmi pri mladih in starih. Domača narodna pesem naj bi vstala iz zatišja naših vasi ter se s svo- jim mehkim napevom v novem slavnem po- letu dvignila čez hrib in dol naše domače grude. S svojo toplo domačnostjo naj bi raz- topila vse ločilne stene med ljudmi po naših vaseh, trgih in mestih! Prekorači naj ozke meje koroške dežele in gostovat naj gre ne samo k vsem drugim Slovencem, marveč tudi k sosednim in drugim narodom, da jim živo prikaže košček lepote in bogastva naše du- hovne ljudske kulture! Narodna pesem koroških Slovencev nam v luči primerjalnega naimdopisja in narodoslovja odkriva zanimive zveze z ljudsko kulturo raz- nih narodov pretekle in današnje dobe. V nje- nih pripovednih motivih so se še mnogohčno ohranile med preprostim ljudstvom že davno obledele verske, mitične in druge predstave, kaiterih sledovi vodijo cesto v pradavne čase, neredko pa tudi v zelo oddaljene kraje. Motivi iz pradavne indoevropske skupnosti narodov, motivi iz rimsko-grške antike, motivi iz tujih in domačih logov, iz pretekle, polpretekle in današnje dobe nas vodijo do spoznanja, da se France Leder-Lesičjak, ljudski pesnik, pevec in vižar iz Globasnice v Podjuni 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVKNSKO KRAJEVNO ZGODOVINO V Evropi in drugod kulturne meje nikjer ne krijejo z jezikovnimi in državnimi mejami. Pojavi skupne duhovne in materialne kulture gradijo čudovite mostove od naroda do na- roda. Sekstet fantov liz Sel. Na levi stojita J. Zupane (pa- i del v partizanih) in Tomaž Clip (obglavljen leta 1943 na Dunaju), pred njim sedi M. Kelih (zahrbtno ustre-; Ijen) ; na desni strani bratje Olip, stojita Peter in Va- j lentin, pred njima sedi Janko. Vsi trije bratje Clip so j še danes neugnani pevci .-j Na Koroškem je večstoletno sožitje dveh naiiodov v isti deželi še posebej čisto naravno izzivalo stalno medsebojno izmenjavanje žive- ga narodnega blaga. To se vidi tudi pri na- rodni pesmi. Težko pa je ugotoviti, kateri od narodov — sosedov je več dajal in kateri več prejemal. "V narodni pesmi koroških Slovencev se prav tako jasno kot pri drugih Slovencih zrcali lik slovenske narodne duše. Jezikovno ta pesem prikazuje živo narodnO' govorico ko- roških Slovencev, vso lepo barvitost ziljskega, rožanskega, podjunskega in mežiškega na- rečja. Po vsebini pa zajema vse od tragične balade, od pravljične, bajeslovne, legendarne in junaške pesmi do parodistične živalske zgodbe, od otožne ali razposajene ljubavne pesmi do ujedljive zabavljice, od vojaške do pastirske pesmi, od prešerne poskočnice do resne p>esmi o smrti, od svete pesmi in koled- nice do praznovernega zagovora. Epska (pripovedna) narodna pesem koro- ških Slovencev hrani še celo vrsto prastarih motivov. Po njih se da soditi, da so nekatere izmed njih lahko stare po tisoč let in še več. Med najstarejše gotovo sodi balada o Kresni- cah, ki je na Koroškem najlbolje ohranjena v inačici iz Podgorij v Rožu (SNP I 297). Za- beležil jo je Matija Majar Züjski pred do- brimi sto leti. Osnova pesmi je domnevno (I. Grafenauer, Prakultume bajke pri Sloven- cih. Etnolog XIV, 1940) bajeslovna in pripo- veduje o ženitvi sončnega junaka Kresnika z najmlajšo izmed treh Kresnic. Na sonce se nanaša tudi še pesem iz Ziljske doline, ki se je ohranila le še v odlomkih kot žalosten po- govor s soncem (SNP III 5129—5131): »Zarja ma garta shaja, liapa zarja ma gare gre ...« Urban Jamik poroča, da so jo svojčas pela dekleta ob sončnem zatonu po plesu pod lipo, preden so šla domov. Zanimivo je, da se po^ javlja del tega pogovora s soncem dobesedno v najdaljši znani inačici pesmi o Lepi Vidi (SNP I 73—75). Na razmere v očetopravni družbi indo- evropske kulture domnevno spominjajo bala- de o tragični usodi deklet, žen, vdov in sirot, ki jih je tedaj varovala samo očetna družina. Tu sem sodi balada o nevesti »u deveto deželo omoženu^. Koroška rožanska inačica te balade prikazuje nevarnosti, ki pretijo nevesti, če jo starši omožijo predaleč od doma, da je ne doseže več varstvo njene očetne družine. Tra- gični konec balade privzame še znani Lenorin motiv: umrla hčerka pride po žalujočo mater (SNP I 97). Mitična pripovedna pesem o povodnem možu z uvodnim motivom neposlušne rajavke, ki jo nam prikazujejo starejše slovenske ina- čice (SNP I 81, 89; Korytko, SPKN I 79—81), se je na Koroškem v inačici iz Skofič ob Vrb- skem jezeru pod vphvom krščanske miselnosti spremenila v pesem o hudiču, ki vzame ra- javko (SNP I 82). Večina mitičnih balad je dala nekdanjim poganskim motivom krščan- sko lice ali pa jiih je sploh nadomestila z no- vimi krščanskimi motivi. Posebno jasno to kaže koroška balada o črni hudobi, ki zmore vse, samo zvezd ne more sešteti, kajti njihovo število pozna samo Bog. Zato pravi zadnja kitica pesmi: »Hudoba jih je šte^a, jih sešteta kni mobya, Zamla se je razkleniya, požrla črno hudobo.« (SNP I 192) . Balada o zakleti kotrci (o začarani botri), ki bi jo mogel rešiti kovač, a je ne reši, ker ne spoštuje svetega kvatmega časa, marveč ga skruni z delom (SNP I 288), je istega kova. Najstarejše legendarne pesmi segajo že v dobo pokristjanjenja naših krajev, kakor to dokazuje Ivan Grafenauer ob slovensko-kaj- kavsko-čakavski pesmi o spokorjenem greš- niku, ki ima tudi na Koroškem svoje inačice in je pri ZUji znana še danes. (Prim. SNP I 484—490; Plohi, HNP I 13; I. Grafenauer, Le- gendama pesem »Spokorjeni grešnik« in sta- 2 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Pevski zbor z vodjo Mihaelom Pipom (stoji na skraj- ni desni). Pip je ohranil napeve ziljskih narodnih pesmi, ki so jih zapisali skladatelji Marko Bajuk, Oskar Dev in France Marolt roalpska krvno-duhovna sestavina slovenske- ga naroda. Razprave I SAZU, 1950.) Tudi najvažnejši poganski verski obredi so dobili že v prvi krščanski dobi novo obliko. Tu sem spada koledovanje, vpeljevanje po- mladi, kresovanje ipd. Kakšne soi bile naj- starejše kolednice in druge obredne pesmi, ne vemo. Poganski obredi so se v krščanski ddbi prijeli krščanskih praznikov, pesmi pa so dobile krščansko vsebino, kakršno imajo tudi koroške kolednice za božični čas in za novo leto, obredne pesmi za jurjevanje in za slo- vesno vpeljevanje pomladi na Florijanovo (4. maja), ki je še v navadi v nekaterih krajih Podjune spodnjega Roža in Mežiške doline. Sveti Florijan je pri tem obredu najbrž spod- rinil nekdanjo starorimsko boginjo Floro. Med najznamenitejše legendarne pesmi iz srednjega veka moramo šteti zelo razširjeno pesem o Marijinem vnebovzetju, tako imenoi- vano Zlato češčenamarijo. Koroška inačicai, ki jo je zapisal Majar Ziljski, jie v svojem dru- gem delu v krščansko legendo preoblikovana antična bajka o Orfeju pred peklom: Marija rešuje duše iz pekla, samo treh ne more rešiti : . »Ana je ko ter s kotro gresiya, ana je diružje umoriiia, ana je na Buaga scagaua.« (SNP I 404). Iz te pesmi sledi, da veljajo po« ljudskem nravnem čutu za največje pregrehe: nenrav- no dejanje z botrom ali botro, detomor in obupavanje nad božjim usmiljenjem. Poleg »Zlate češčenamarije^< pa poznamo' na Koroškem tudi še Zlati očenaš oziroma »Zuat paternoster^, legendarno pesem, ki se je po- sebno dobro ohranila v neki ziljski inačici. Pesem pripoveduje o trpljenju Kristusovem, kakor ga je ibajé Kristus sam prerokoval svoji materi. Poznal sem starko (Julij ano Brunner iz Ramovče vest pri Velikovcu, umrlo pred kakimi 15 leti v starosti 83 let), ki je znala »Zijat paternoster^ dobro na pamet. Začetek zlatega očenaša najdemo kot epični uvod tudi v nekem zagovoru, ki ga je iztaknil in za- pisal Majar Ziljiski v Ziljski dolini (SNP I 451, 453). V križarskih vojskah so nastale pesmi o španskem kralju (tj. o španskem saracenskem emiru) in o zamorski, ajdovski deklici. Ta motiv se je pri koroških Slovencih vrinil v legenidamo pesem o sv. Barbari, čisto v ospredju pa stoji v baladi o lepi Vidi, raz- širjeni pri vseh Slovencih (SNP I 641), kakor tudi v njenih motivnih paralelah: v balkanski baladi o Meljavščici, v srednjevisokonemškem eposu o Rotherju in v pesmi o Gudruni (prim. I. Grafenauer, Lepa Vida, 1943). Križarske vojske, ki so odprle našemu človeku pogled v čudovitosti vzhodnih dežel, pa so rodUe tudi ljudsko pesem o pravljični deželi Indiji. Inačica iz Ziljske doline opeva Indijoi kot čudežno deželo, »čiar nikola sniag ne pade, čiar nikola dežan ne gre, je vendar vsako jutro od obiune rose Msaka stopinaca pouhana vode ...« L. Kramolc, Koroške viže za mlade pevce 1967. (SNP I 577; Kuhač, JNP III 133 — z melodijo. Besedilo je tukaj podano v popravljeni fone^ tiki.) Iz turških bojev se je ovekovečila v narodni pesmi koroških Slovencev Kremljica, utrdba proti Turkom pri Železni Kapli. Pesem, s ka- tero so koTO'ski Slovenci nekoč opevali to utrdbo in boje ob njej, je danes pozabljena, ohranila pa sta se vsaj še tale dva verza: Pevski zbor z Obirskega in Zelinj z vodjem župnikom Tomažem Holmarjem 3 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Mešani zbor siovenske gimnazije v Celovcu 30. maja 1965 pod vodstvom dr. Fr. Cigana »O ti, preljuba Kremljica, ti si naša zabranica!« Tudi obče znana koroška ljudska pripovedka o Miklovi Zali je nekoč bržkone zlasti v Rožu živela med ljudstvom kot pripovedna pesem. Saj bi nam za to lahko pričala tudi dva ohra- njena verza, ki ju je zabeležil pred približno sto leti Matija Majar Ziljski. Verza vsebujeta besede iz ust tako imenovanih pesjanov ali peslajnarjev, ki stikajo za Miklovo Zato in ugotavljajo, češ: »Tu je bua, tu je ni, kršanšča duh daši!« Doba turških napadov pa je Slovencem dala predvsem junaške pesmi o kralju Matjažu. Za koroško inačico iz Roža z refrenom »O bohme, bohme, kral Matjaž!« nam je Franjo Kuhač rešil celo melodijo (JNP IV 1505). Iz skupnega boja vseh južnih Slovanov proti istemu so- vražniku je prišel v slovensko narodno pesem celo srbski narodni junak kraljevič Marko, pač pa je pri Slovencih prevzel značilne po- teze kralja Matjaža, tudi njegova žena je Alenčica oziroma Lenčica. O koroški inačici iz Ziljske doline piše Matija Majar, da je bila ta pesem pri Züjanih nekoč obredna pesem, ki so jo peli pri raznih slovesnostih takoj po bož- ji službi pod lipo (Moskovski rokopis: Sbor- nih narodnih pe.snij, str. 299). Ta pesem pa je pri Zilji še danes ohranjena kot »ohični rej^<, to je kot plesna pesem. Poje se med plesom z znanim refrenom: »Le hola, hola. Marka myadl«. Na podoben način so peli svojčas tudi prej omenjeno rožansko Matjaževo pesem po melodiji, ki jo nam je zabeležil Franjo Kuhač (JNP IV 1505). Melodija: živi pri Züja- nih še danes v tako imenovanem »Matjaže- vem rejcu--:, ki ga plešejo kot ženitovanjski ples. To je starinski ples po slogu znanega ziljskega »visokega reja pod lipo«. Franjo Kuhač trdi, da se je po melodiji ziljskega vi- sokega reja pela nekoč tudi pesem o Indiji (prim. JNP III 1133). Poleg kralja Matjaža in kraljeviča Marka so koroški Slovenci, ka- kor zatrjuje Urtoan Jarnik, opevali kot hra- brega borca proti Turkom tudi še Laudoma. Turški vpadi, kuga in lakota — vse to je nagibalo obupano ljudstvo k iskanju višje, r^dnaravne pomoči. To iskanje se zrcali v pripovednih pesmih z izrecno versko vsebino. V njih se pojavlja zlasti Mati božja kot po- močnica in tolažnica v raznih stiskah in te- žavah. Tu sem sodi znana pesem o Jezusu hrez žlahte, ki ima prav na KoTOŠkem svoje najboljše inačice (SNP III 6417—6419; Schei- nigg, NPKS 96). Jezus brez žlahte hkrati pri- spodablja zapuščenost hudo trpečega ljudstva. Pesmi »od Marije in Jezusa in od bridke martre nja« so dajale ljudstvu v trpljenju moč in tolažbo. (Prim. SNP III 6438; M. Majar, Pesmarica cerkevna ,str 66—68.) V junaški dobi turških bojev je narodna pripovedna pesem dosegla višek svojega raz- maha. Nato pa je začela pod sflo novih raz- mer vidno popuščati in izumirati, dokler ni v zadnjem stoletju skoraj popolnoma umolk- nila,. Pač pa se je iz te poznejše dobe v njej ohranilo vsaj v skromnih odlomkih še nekaj spominov na francosko zasedbo in Ilirske pro- vince v Napoleonovi dobi. Tako se v neki rožanski narodni pesmi pritožuje vojak, da bo moral »marširata v dazeyo Francozavo«, v drugi rožanski pa še živi spomin na Napo- leonovo Ilirijo v verzih: »Dečya je štajerska, jes pa iliriš ...« (Kres V 97). Lirično^epična pesem iz Borovelj pa pripo- veduje še o Radeckem in njegovih bitkah v Italiji (Kres V 98). Štirinajst let je tedaj tra- jala obvezna vojaška služba. Fantje so se ji kajpak skušali izmakniti, skrivali so se pred grajskimi biriči, ki so lovili rekrute od hiše do hiše, od vasi do vasi. O fantu, ki so ga biriči iztaknili v premalo varnem skrivališču, pa pripoveduje rožanska narodne pesem tole: »Prišla so bumperšča biriča, zvezala so me trdu s štriča, v Celovoc so pelala me, v kosarno tam so djala me. ..« (Kres V 210). Borovelj ska narodna veselo pozdravlja zni- žanje vojaške obveznosti od 14 na 8 let ter 4 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA hvaležno slavi za ta odlok uvidevnega vla- darja, češ: »Vaseyo prepiavla vsača fant: to nam je šenkon Ferdinand, na štimejst liat je doijho bu, sadéj pa kni več taku .. (Kres V 98). Zadnje zgodovinske reminiscence koroške narodne pesmi se nanašajo na revolucionamo leto 1948. Rešitev izpod jarma grajske gospo- ske opeva rožanska narodna pesem o hodi- škem grajskem oskrbniku Bebenavu takole: »Je biy an bospuad Bebenav, te je pavre driata nau, Buah je pavrov usmilou se, foysnija na dan bre .. .« (L. Kramolc, Zbornik koroških pesmi, 1948, str. 67). Pač pa še spominjajo posamezne lirično- epične pesmi tudi na dogodke po letu 1948, zlasti na neprestane tedanje bitke med Av- strijo in Italijo. Te pesmi bridko tožijo naj- več o slutnji, da bi vojaku utegnila biti uso- jena smrt na bojišču; tako na primer rožan- ska pesem, ki ji je začetek: »Puaba se vkap zbirajo, na Uaško pomarširajo ...« (Prim. SNP II 1551-1552; J. Scheinigg, NPKS, str. 386). L. Kramolc, Zbornik koroških pesmi, 1948, str. 26. Ko se je z racionalizacijo in tehnizacijo XIX. stoletja začela rušiti starodobna patri- arhalno-občestvena kultura, je epskemu pes- ništvu kratko malo zmanjkalo tal, iz katerih je nekoč raslo v bujen razmah in razcvet. Ziato ni več moglo pognati novih mladik. Med pripovednimi pesmimi, ki so se iz pre- teklosti rešue v današnjo dobo, naj mimo- grede samo še omenimo tudi živalske zgodbe. Nekaj jih je legendarnega značaja, kakor na primer pesem o kukavici, ki je izdala Judom Kristusovo skrivališče in jo je zato doletela zaslužena kazen. Na Koroškem ima ta pesem več inačic (SNP I 447, 448, 464). Najbolj zna- ne med pesmimi te vrste pa so na koroških tleh tiste, ki pripovedujejo o živalskih ženi- tovanjilh. Tu sem sodi npr. podjunska »Li- sičja hojset« (SNP I 977) in ziljska »Kuasava hoscit« (SNP I 978). V teh pesmih se hkrati zrcalijo naši domači ženitovanjski običaji. Ugotoviti moramo, da je pripovedna na- rodna pesem pri koroških Slovencih skorajda umolknila. Tembolj glasno in ubrano pa se pri njih razlega tudi še dandanes čez hrib in dol njihova lepa lirična pesem. Z njo koroški Slovenci po svoje izpovedujejo v besedi in poddbi, v ritmu in melodiji, kar jih veseli in teži v vsakdanjem življenju. Na prvem mestu kajpak stoji ljubezenska pesem. V njej koroško dekle opeva moč lju- bezni in zvestobe, ki veže do smrti in še preko groba. Za primer naj služi priljubljena rožanska narodna: »Pojdam v Rute, oj tam, čiar je mraz ...« (L. Kramolc, Koroške viže za mlade pevce, SNP II 3950-3951). Pa tudi fantova zvestoba do izvoljenke sega preko groba, kakor to lepo izraža pesem iz Roža: »Jes pojdam čriaz buaro, čriaz ta visuače bore, bom slišou zvonita zaboršče zvone. Zaboršča zvoni pa dro miljo poj o, bvišno mojo lubo k pobreba naso. i Lovro Horvat, nadučitelj (stoji zgoraj levo) s svo- jim pevskim zborom v Čajni leta 1900 5 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Marija Asseg in njena mati Neža, rojena Pip, pevki in vižarici iz Bistrice ob Zilji Al jo naso, naj jo le naso, saj doybo kne bode, sam pojdam za njo...« (SNP II 1982; NPKS 282). b = rožanskl h namesto g Narodna pesem pa ve tudi za nezvestobo ter svari dekleta pred zapeljivostjo fantov, oeš: »Dekličioe, noričice, da fantom vse verjamete!« (Kres V 151). Prav nepristransko pravi nato tudi o žen- skah: »O ti prebuma ženska stvar, si zapeljiva bol ka dnar ...« (L. Kramoic, Koroške viže za mlade pevce, 1967). O razbiti ljubezni poje rožansko dekle: »Se lubiazan razijoča, se spet ponovi, na staram ijofenjišča naj raj ša bori ...« (SNP II 4063). Poživitev stare ljubezni ima tudi v mislih rožanska narodna: »Cej so tiste stazdice, ka so včasa bole ...« (L. Kramolc, Koroške viže za mlade pevce, 1967; SNP II 4048-4050; NPKS 642). Hrepenenje zaročencev po trajni združitvi v zakonski zvezi nazorno izraža občeznana podjunska: »V Smihelu 'no kaj žico 'mam, ki 'ma dva cimra noj hram ...« (SNP n 1007). O sreči zakonskega življenja narodna pesem skorajda molči, kakor se pač tudi v vsakda- njem življenju po navadi zelo malo govori o srečnih, tem več pa o nesrečnih zakoncih. Na breme zakonskega stanu opozarja rožanska narodna, češ: »Ta hoscitne črevle dro yahka obuje, al po tie pa pridajo križa, nadluje.« (SNP IV, 8311). Stanovske pesmi opevajo predvsem kmeta, pastirja, vojaka in vozaiča, (furmana). Kmet se s ponosom zaveda, da njegov stan preživlja vse druge, tudi gospodo; svojo za- dovodjnost najbolje izpoveduje v rožanski na- rodni »Jes sam an buran pavr«, ko pravi: »Ostanate, feospuada, z bobastvam obdana! Jes sam rivaž mad vama, še tavšam nak z vama.« (Svikaršič, Kor. Slov. nar. pesmi III, 2). Prav tako zadovoljno prepeva hribovski ovčar med Košuto in Obirjem: »Jes sam an pavršra ovčar, saj za mesta ma ja kni mar. . .« (L. Kramolc, Zbornik kor. pesmi 1948, str. 46). Dolgoletna nekdanja vojaška služba je ro- dila kajpak mnogo vojaških pesmi. Osrednji motiv teh pesmi je težko slovo od doma. Svoj prihod v kosamo slika mladi vojak s pravim ljudskim humorjem takole: »V kosamci sem hodoy korajžan, vasey, sem puško zagledoy, sem jokat začeu ...« (Svikareič, Kor. slov. nar. pesmi III, 4). 6 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Ko Še ni toilo železnice in avtomobilov, so igrali zelo važno vlogo »furmani-!- — vozači. Na čase, ko so vozači še prevažali^ hrvaško ogrsko in spodnještajersko vino na Koroško, spominja rožanska narodna, ki pravi: »Po štajeršči cesta moj vuaz rad tajče, je ana štajerska dečva naprefeua konje.« (Kres V 260). Štajersko cesto so tedaj imenovali cesto iz Maribora v Celovec. Na tisto slavno »furman- sko dobo« spominja zlasti še znana rožanska: »Da ba biya liapa ura ...« (SNP II 1800; NPKS 395-396). Ziljani so kot »furmani« ali »žamarji« (Säumer) spravljali razno blago z Laškega celo čez Visoke Ture daleč na sever. O tem pričajo ziljske narodne pesmi kakor: »Moj ¦puahač hura v uašča gare- (JNP III 1134), »Žamar ma čriaz Ture hura« (Kres V 260) in še več drugih. V časih, ko so bili naši predniki še podlož- ni mogočnim graščakom, je bO. zlasti grajski pisar (šrihar) zelo popularna oseba. Kmečkim dekletom se je zdel kar imeniten gospod in marsikatera si ga je-želela za moža, da bi postala grajska gospa. O tem poje rožanskai narodna takole: »Micika Moj cika, kaj ba ti rada? Sribarja šrajbarja bumpršča brada ...« (tj. humperškega gradu) Ta pesem ima tudi podjunsko inačico. (Prim.: L. Kramolc, Zbornik kor. pesmi 1948, str. 35; SNP II 2517; NPKS 901). Kmetu pa je IbUo nekoč mnogo manj po volji kot danes, če so se njegovi otroci po^ dajali v nekmečko okolje. Kaj pravi o tem druga rožanska narodna? »Atej se krahajo, mamca mrmraj o, ka te pavršče ščere pilije majo.« (SNP II 3838; NPKS 887). »Pilije-« imenujejo koroški Slovenci svetov- no znane boroveljske puškarje. V humorističnih, šaljivih popevkah si Gor- janci (hribovci) kaj radi izposojajo Dravce in Poljance (prebivalce ravnine), Ziljani Rožane, Rožani Züjane in Podjunčane in narobe. Spodnji Ziljani (ki še »-vmamvajo«, medtem ko Zgornji Ziljani »žuborijo«, tj. govorijo) se spotikajo nad govorico sosednih Rožanov, ki se jim zdi kakor »čaklanje^< (jecljanje); to pa zlasti zavoljo znane svojevrstne rožanske iz- govorjave zapornika k kot q. Zato jih zba<- dajo s popevko: »Knočom Rožanko, ka nmaya čakla, yočam Zilanko ka prov mam vata zna.« (SNP II 2571). Rožani pa cikajo na razliko med ziljsko in rožansko narodno nošo ter zabavljajo na Zi- 1 Janke, da imajo prekratke janke (prekratka krua), s šaljivo zbadljivko: »Qnocam ZUanqo, (Knočam Zilanko, ca qratqo ma janqo, ca kratko ma janko, Rozanqo bom mou, Rožanko bom moy, qa ma janqo do toy.« ka ma janko do to^.) (SNP II 2572; NPKS 918). Poleg svojih veselih pesmi, prešernih zbad- ljivk, popevk in poskočnic pa poje slovensko ljudstvo na Koroškem po vsej priliki prav toliko resnih, otožnih in žalostnih. Tu sem sodijo razne pesmi o smrti, ki so jih svojčas po stari navadi peli »pri parah« (ob mrtva- škem odru), ko so hodili škropit mrhča, hodili »žebrat« ali »vahtat«. To so pesmi o minlji- vosti človeškega življenja, oi sodbi duše po smrti ipd (SNP III 6127, 6129, 6135, 6159, 6165, 6172, 6179, 6228, 6209; NPKS 1037,1038). Za primer naj omenim občeznano in v mno- gih inačicah razširjeno pesmico: »Rasti, rasti, rožmarin ...« (SNP III 6256—6258, 6260, 6267; NPKS 1040, 1041; J. Aljaž, Slovenska pesma- Milka Hartman, pesnica, vižarica in pevka s kitaro ter voditeljica slovenskih gospodinjskih tečajev na Koroškem 7 •i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Koroško slovensko pevsko društvo »Gallus« pod vod- | stvom prof. dr. Franca Cigana, ki je uspešno nastopal | v Franciji in Italiji rica I, str. 180). Globoko občuteno je slovo umirajočega od domačih in sorodnikov, kakor ga podaja znana narodna: »Ura dvanejst je odbiya, slišoij sam jes Buas Bospuada, smrt na dura potrkla: Muada, miiada Minka, si doma? ...« (SNP III 6390, 6394—6397; PNKS 1039). Med resne je seveda treba šteti vse pesmi verske vsebine. Nekatere izmed njih so nad- vse zanimive in izvirne v izražanju preproste ljudske miselnosti. En sam primer iz Podjune naj nam prikaže, kako zelo »po domače« si preprosti človek na primer predstavlja ne- besa: ¦ »V nebiasah, v nebiasah pa mize stojo, vsam vernam dušicam pripravlane so. Nebiaške trobente prov lopu pojo, ka verne dušice v nebiasa gredo ...« (SNP III 6528; NPKS 766). Otožen khc hrepenenja po toplem domačem ognjišču in ljubljeni domači grudi je himna koroških Slovencev: »Nmau čriaz izaro, nmau čriaz gmajnico .. .« Pesem se nanaša na raj- ski svet okoli Baškega jezera v osrčju domo- vine koroških Slovencev. Pred dobrimi sto leti jo je ustvaril veliki rodoljub, župnik Franc Treiber iz Bač (1829—1878). Pol sto- letja pozneje pa je züjski ljudski pesnik in pevec, Jože Katnik (1862—1942), dal svojim ožjim rojakom ziljsko himno »-Tam čiar teče bistra Žila«. Na mah je postala last ne samo Ziljanov, marveč vseh koroških Slovencev. Pred poldrugim stoletjem je Rož slovel za- voljo svojih ljudskih pesnikov in pevcev kot »male slovenske Atene«. Tedaj so pesnili in peli tako imenovani »bukovniki«: tkalec Miha Andreas (1762—1821) z Bistrice v Rožu, kmet Andrej Schuster-Drabosnjak (1768—1825) z Drabosinj pri St. Jurju na Strmcu idr. Podjuna pa je zaslovela pred nedavnim po svojem pevcu in »vižarju« Francu Ledru- Lesičjaku (1833—1909), ki je še do začetka tega stoletja hodil s citrami preko rame na sejme in žegnanja prepevat in razveseljevat kmečko ljudstvo, češ: »Jaz že sivo guavo nosim grem po svet' okol, vse sorte pesmi trosim, ne zmanjika jih nikol.. .« (Prim.: L. Kramolc, Lesičjakove pesmi, Ce- lje 1954.) Na nasprotnem koncu dežele, pri Zilji, pa je poleg Jožeta Katnika v zadnjih desetletjih pesnil in pel tudi še Mihal Pipp, p. d. Zotlar- jev (1875—1954), z Bistrice v Ziljski dolini. Najbolj ponosen je bil menda na svojo pesem »Ko mi na Ojstrk pridemo«, ki jo je po nje- , govem napevu zapisal in objavil Oskar Dev, zdaj pa na novo priredil Liika Kramolc. Dr. Julij Felaher nam je za to pesem po nareko- vanju Jerice Melchior, roj. Pipp, z Bistrice v Ziljski dolini, zapisal še eno, v Kxamolcevi novi zbirki prvič objavljeno kitioo', ki se glasi: »Lepe so tud' Rožankice, ki 'majo dolge jankice.« (Prim.: Dr. Julij Felaher, Koroški ljudski pevci in vižarji, Koledar slovenske Koroške 1957; Oskar Dev, Slovenske narodne pesmi iz Ziljske doUne in Podroža 1908 L. Kramolc, Koroške viže 1967). Tam, kjer si podajata rokoi Rož in Zilja, je zadnje vojno leto 1944 iztrgalo iz naše srede nadobudnega ljudskega pevca in zborovodja Ivana Kropivnika (1902—1944) z Bmce. Se več jih je, katerih spomin in katerih pesmi še danes živijo med našim koroškim ljudstvom; mlajši pa stopajo po njihovih sto- pinjah in še danes sredi med nami bogatijo zaklad naše narodne pesmi. Ziljanom je še znan Anton Jobst, Rožanom poleg Andreaša in Drabosnjaka predvsem Lovro Horvat, Ja- nez Kajžnik, Pavle in Mirko Kernjak, Anton Nagele, Primož Košat, Podjunčanom poleg Lesičjaka zlasti Zdravko Svikaršič, Milka Hartmanova in Foltej Hartman, Valentin Po- 8 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA lanšek, Matilda Košutnik (Lesičjakova hči), Janez Petjak idr., v I^Iežiški dohni in daleč preko nje pa slovijo poleg Blaža Mavrela in Luke Kramolca zlasti še Valentin Ocvirk, Ludvik Vitemik, Anton Lesičnik, Petrač in Glavar, Jurij Krof, slepi sestri Micka in Roza Dražej iz Prevalj idr. Navedli smo samo nekaj imen. Pri vseh narodih so imena ustvarjalcev in oblikoval- cev narodnih pesmi po večini neznana, pozab- ljena. Z njimi vred pa bi bilo danes pozab- ljenih tudi mnogo naših narodnih pesmi iz preteklih časov, če bi jih ne bili še pravo- časno zapisali marljivi zbiratelji našega na- rodnega blaga. Med koroškimi naj imenujem vjx prvem mestu župnika Urbana Jamika (1784—1844) s Potoka v Ziljski dolini, ki se jc- prvi začel zavzemati na koroških tleh za zbiranje narodnih pesmi in drugega narod- nega blaga. Sam je pridno zbiral in objavljal oziroma izročal drugim, kakor npr. Safafiku in Vrazu, da so objavili, kar je našel. Za to delo je vzgojil tudi svojega ožjega rojaka Ma- tija Majarja (1809—1892) iz Goric v Ziljski dolini. Matija Majar Ziljski je priobčeval na- brano narodno blago v raznih časopisih in ob- javah ter postregel z njim Vrazu, Miklošiču, Kuhaču in drugim. Tako ni čudno, da najdemo v pomembni hrvaški zbirki narodnih pesmi, ki jo je izdal Fran Ksaver Kuhač pod naslo- vom »-Južnoslovjenske narodne popievke« (JNP), knjiga I-IV, Zagreb 1878—1881, tudi koroške narodne pesmi, prav z melodijami. Sam pa je Majar izdal v posebni knjižici leta 1846 v Celovcu zbirko samih narodnih ver- skih pesmi, ki ji je naslov: »Pesmarica cer- kevna, ali svete pesme, ki jih pojo ilirski Slo- venci na Štajerskim, Kranjskim, Koroškim, Goriškim in Benatskim, in nekatere molitvi- ce, litanije in svet križoven pot«. Bogate ro- kopisne zbirke narodnih pesmi iz rok Matija Majarja, ki so nam ohranjene v Vrazovi in Miklošičevi zapuščini kakor tudi v tako ime- novanem moskovskem rokopisu iz leta 1869, je uporabil šele Karel Strekelj (1859—1912) ter jih objavil v znani izdaji »Slovenske na- rodne pesmi« (SNP), knjiga I-IV (1895—1922). Predzadnji in zadnji zvezek te zibirke je ure- dil Joža Glonar. Profesor Matija Ahacelj iz St. Jakoha v Rožu (1779—1845) je izdal v Ce- lovcu leta 1838 s prilogo melodij svojo zbir- ko: »Koroške ino Štajerske pesme enokoljko popravlene ino na novo zložene«. Ta zbirka, ki so jo morali do leta 1855 kar dvakrat po- natisniti, vsebuje med drugimi tudi Andrea- ševe in Slomškove pesmi. Skof Anton Martin Slomšek (1800—1862) pa je še posebej ustvaril svojo zbirko »Sola vesela lepega petja za pridno šokko mladino«, ki je izšla leta 1853 v Celovcu. V njej najde- mo Slomškove vedre, preproste in rahlo vzgojne pesmi, ki so deloma ponarodele, kakor npr. Preljubo veselje. Lahko noč idr. Majarjevo narodopisno delo je nadalje- val profesor Janez Scheinigg (1851—1919) iz Borovelj, ki mu je zlasti v zbiranju narod- nih pesmi zagotovljeno častno mesto. Leta 1889 je izdal v Ljubljani »Narodne pesmi koroških Slovencev« (NPKS). Mnogo narod- nih pesmi je objavljenih v Kresovih letni- kih. Tako na primer je zapisal v prvem letniku (1881) I. pl. Kleinrnayr narodne pes- mi iz Roža, Ziljske doline in Podjune, v če- trtem letniku (1884) J. Freuensfeld »Zlati očenaš« idr., v petem letniku (1885) Janez Scheinigg več pesmi v svoji obširni razpravi »O narodnih pesmih koroških Slovencev«, po- javljajo se pa tam tudi anonimni zapisovalci. V zadnjih desetletjih se je zlasti France Marolt (1891—1951) kot vodja Glasbeno-na- rodopisnega inštituta v Ljubljani posvečal zbiranju in proučevanju koroških narodnih pesmi in plesov. Pomembne so njegove »Slo- venske narodoslovne študije«, med njimi »Tri obredja iz Zlije« (1935) in »Gibno-zvočni obraz slovenskega Korotana« (1946). Najbolj znana je njegova zbirka koroških pesmi »Nmav čez izaro«. Oskar Dev (1868—1932) je zbral in priredil »Slovenske narodne pesmi iz Ziljske doline in Podroža« (1908) in »Slo- venske narodne pesmi s Koroškega« (1912). Zdravko Svikaršič nas je razveselil s svojo zbirko »Koroške slovenske narodne pesmi«, ki je izšla pri Glasbeni Matici v Ljubljani v Spomenik župniku Francu Treiberju 9 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO letih 1913 do 1921. Milka Hartman nam je zložila in zapela Dekliške pesmi med cvetjem in v soncu, okoli sto melodij. Lovro Horvat je zbral in preuredil Venec koroških moških zborov, 1932. Ivan Kiferle je priredil in izdal 1923 Slovenske narodne pesmi s Koroškega za citre in petje. Pavle Kernjak je priredil zbirko ljudskih pesmi in pesmi v ljudskem duhu pod naslovom Koroški napevi 1958 in drugo zbirko Koroške narodne pesmi iz Roža. Koroške naro^dne vsebuje tudi z:birka »Nageljčki«, ki jo je priredil Ciril Pregelj leta 1926. Marljivi zapisovalci kakor Janez Kajžnik, Blaž Mavrel, Pavel Košir, Josip Sasel, Lovro Horvat, Anton Nagele, Pavle Kernjak, Josip Jekl, France Cigan, Ivan Ki- ferle, Zorko Prelovec, Janko Ravnik, Janko Gregore in drugi so nam rešili marsikatero lepo narodno, da je čas ni zbrisal iz spomina današnjega rodu. Ker pa narodna pesem živi samo tako dolgo, dokler jo ljudstvo še poje, se trudijo in so se trudili naši glasbeniki ka- kor France Marolt, Osikar Dev, Zdravko Svi- karšič, Emil Adamič, Matija Tome, Ciril Pre- gelj, Luka Kramolc in drugi, da priredijo naše na.rodne in ponarodele pesmi za petje — in sicer za moške, mešane, ženske in mladin- ske zibore. Tej skrbi se posveča neumorno še danes zlasti prof. Luka Kramolc (rojen (1892). Osrečil nas je že z odlično zbirko »Zbornik koroških pesmi« za moški zibor iz leta 1948, z zbirko »Koroške slovenske narodne pesmi za mladinski zbor« iz leta 1938, z zbirko ko- roških narodnih z naslovom »Pojdam v Rute« iz leta 1951 ter posebej še z zbirko »Lesičja- kove pesmi« (1954). Tem zbirkam se pridru- žujeta zdaj obširna zbirka Koroške viže za mlade pevce, 1967, in zibirka koroških pesmi v Slovenski pesmarici H, 1965. Kramolčeva nova zbirka naj bi zlasti poma- gala pomladiti naše pevske zbore z mladimi pevci, da bi narodna pesem našemu ljudstvu ostala vesela in ljuba spremljevalka iz rodu v rod, kakor je to bila našim prednikom. Kajti o njej pravi France Marolt v uvodu k svoji zbirki »Nmav čez izaro« med drugim tole: »V vekovni borbi za dbstanek je bila rodna pesem slovenskemu ljudstvu edina živa , zvesta, znanilka njegovega veselja — žalosti. Bila mu je glasna vodnica v kmečkih puntih zoper fevdalno gospodo, v bojih s turško silO'. Bila je uporna glasnica revolucionarne od- pornosti našega tlaičana in tolažnica nešteto- krat ponižanega in razžaljenega slovenskega rodu.« Prav v tem smislu pa velja za bodoč- nost koroških Slovencev še posebej ugotovi- tev Vasilija Mirka,: Narod, ki ljubi in goji svojo pesem,, svojo pravo, preprosto in ven- dar globoko občuteno domačo pesem, se ne da zbrisati iz zgodovine. V pesmi se kaže njego- va jasna in krepka življenjska volja... Z glasbene strani je pesem koroških Slo- vecev po intervalih in glasovnem obsegu ti- pično alpska. Ljudstvo jo poje dvo-, tron štiri-, deloma celo peteroglasnoi. Dvo- in tro- glasni so navadno mladinski in mešani zbori, V tem je pesem koroških Slovencev zelo po- dobna pesmi sosednih Nemcev, vendar pa se ne da trditi, da so si pesmi obeh narodov- sosedov v vsem enake. Koroški Slovenci so kljub večstoletnemu sožitju z Nemci vtisnili svojim pesmim svoj pečat — po glasbeni in vsebinski plati. Cista jasno se da to ugotoviti v primerih, kjer imajo Slovenci in Nemci na koroških tleh vzporedne pesmi z isto vsebino in isto melodijo, pri nekaterih šaljivih po^ pevkah celo mešano besedilo: Diendle, wo hast denn dei Kamerlel Dočva: čoj postel stoji? Über zwa Stieglan must aufegehn, Tovne na poti kni. (Zapis Celovška okolica) L Scheinigg: Na- rodne pesmi fcoiroških Slovencev 1889, 226 str. Prav te pesmi nudijo neizpodbitne dokaze, da oba naroida ob istem motivu vendar čisto samostojno izbirata vsak svoje podobe, sim- bole in primere. Z njimi vsak po svoje izraža, kar misli, čuti in doživlja. Zaključil bi z besedami Matija Tomca: Ljudska pesem vzvalovi najbolj skrite strune v človeškem srcu. Bodi preprost, bodi izobra- žen: če se nisi odtujil svojemu ljudstvu, boš ob nji čutil: srce naroda Ibije v nji! 10 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA BESEDA, DVE O STEINBERGOVEM IN DRUGIH OPISIH CERKNIŠKEGA JEZERA BRANKO KOROŠEC Pred časom, si je Turistično društvo^ pri ob- činski skupščini Cerknica zadalo* nalogO', jx>leg postopnih urejevalnih del na svojih turističnih objektih, zbrati v svoj arhiv čim več doseg- ljivega zgodovinskega, arheološkega, etnograf- skega, karstološkega in speleološkega gradiva o svojem turističnem področju. Vse to gradivo naj bi, zbrano in urejeno*, büo na razpolago in služilo zainteresiranemu domačemu ali tu- jemu obiskovalcu in občudovalcu Cerkniškega jezera in okolice. Del te naloge posega tudi na področje slovstvene zgodovine, točneje, v tisti del domače in tuje hterame ali strokov- ne književnosti, katere stvaritve se tako ali drugače nanašajo na izredni naravni pojav Cerkniškega jezera. Naslednji poskus predvsem okvirnega po- pisa literature o Cerkniškem jezeru naj služi v skromno pomoč izvrševalcem gornje naloge in morda hkrati tudi vsem tistim, ki jim je ta nenavadni, a prečudoviti del naše sloven- ske zemlje še posebej pri srcu. 1. Prvi, lahko rečemo, izredno natančni in vestno zbrani popis omemb, navajanj, vkarti- ranj ter krajših ali daljših opisov Cerkniškega jezera za čas od antike pa do svoje dobe je podal pravzaprav že J. W. VALVASOR v svoji Slavi Vojvodine Kranjske v uvodu k lastne- mu opisu tega jezera (I. del, IV. knjiga, pogl. XLVI., str. 619 in sled.; Rudolfswerth 1877). Izredno uspel prevod le-tega opisa nam po- sreduje M. Rupel v Valvasorjevem berilu (MK' Lj. 1951), vendar pa izpušča poglavje z Valva- sorjevim opisom dotakratne hterature o je- zeru. Tudi P. Kunaver se v knjižici Cerkni- ško jezero (MK Lj, 1961 — zbirka Priroda in ljudje) ravna po Ruplu in Valvasorjevega opisa literature o jezeru ne navaja. Današ- njemu bravcu more pomeniti citiranje Valva- sorjeve bibliografije o jezeru kvečjemu spisek imen ljudi, in njih del, ki so posvetili nekaj pozornosti tudi temu izrednemu jezerskemu naravnemu fenomenu, saj je tekste same, razen v redkih primerih, skoraj nemogoče dobiti v roke. Zato se v naslednjem omeju- jemo na citiranje le tistih po Valvasorju na- vedenih avtorjev in njih opisov jezera, ki so v naših knjižnicah še dosegljivi. Svoj popis dotakratnih avtorjev in poročil o jezeru, pa naj so bila to samostojna dela ali samo del obširnejših razprav o naravnih znamenitostih, je Valvasor razdeKL po piščevi strokovni usmerjenosti: navaja geografe, ko- zmografe, topografo, zgodovinarje, naravo- slovce, potopisce in celo pesnike. Od geo- grafov, ki jih Valvasor našteva, ostajajo še dandanes pomembni STRABON (7. knjiga, fol. 211), Filip KLUVER {Germania antiqua, I. del, knj. 3. in 4.), JANSSON (Atlas minor Janssonii, II. del), Abraham ORTELIUS (The- atro orbis terrar., foL 41) ter MERCATOR in FOURNIER. Med kozmografi sta pomemb- nejša Sebastin MÜNSTER (Cosmographia uni- versa 1525) in Johann RAUWEN fCosmogfro- phia muior), med topografi pa predvsem Matej MERIAN (Topographia Provinciarum Austria- carum, knj. 4., list 111); med zgodovinarji'pa Martin BAUCER (Annalibus Noricis), Martin ZEILLER (Epistolischen Schatz-Kammer, str. 86), J. Ludvik SCHÖNLEBEN (Apparata h Carniola antiqua et nova), Edward BROWNE , Prva stran latinskega opisa jezera v verzih. Amoe- nissimae iuxta anque fertilissimae in convallibus sitae Regiunculae Circknizae descriptio, iz knjižnice Narod- nega muzeja v Ljubljani Gruberjeva razlaga jezerskega fenomena, dodana nje- govim Pismom kot priloga. (Vse slike so uporabljene z odobritvijo uprave knjižnice Narodnega muzeja v LJub- ljani, iz katere knjižnega fonda so fotografirane.) 11 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO (v Acta philosophica), Jurij WERNER (De admirandis Hungariae aquis, 1551) in baron Sigismund HERBERSTEIN (De admirandis rebus naturae). Med naravoslovci so pomemb- nejši Henrik OLDENBURG, J. H. SEYFRIED in predvsem pater Atanazij KIRCHER (Mun- dus subterraneus, 1678). Med pesniki, ki ope- vajo jezero, je Valvasorju znan le Jurij Sigis- mund baron HALLERSTEIN. Morda ne bo odveč, če navedemo k Valva- sorjevemu še dva. tri pesniške opise Cerkni- škega jezera: poleg Vergila opeva jezero tudi Dante ALIGHIERI {Divina Comedia, Pekel, XXXII. spev) in Jurij LEONBERG (AMOE- NISSIMAE IUXTA ANQUE FERTILISSIMAE IN CONVALLIBUS SITAE REGIUNCULAE CIRKNIZAE DESCRIPTIO. tiskana v Regens- burgu); pesem vzneseno in v Vergüovem slo- gu ponavlja opis jezera izpod peresa drugega, resnejšega pisca. Datiranje teh listov (pesem obsega 8 strani latinskih verzov), iztrganih iz doslej neznane knjige — kar bi sodili po paginaciji ob spodnjem robu originala, ki ga hrani knjižnica Narodnega muzeja v Ljub- ljani —, je trenutno še dvomljivo, ne bi pa dosti pogrešili, če postavimo' nastanek te pesmi v drugo polovico ali na konec XVII. stoletja. Pr'zadeven latinist ali slovstveni zgo- dovinar, ki bi se je lotil, bi to uganko lažje rešil. 2. JURIJ WERNER (Georgio Wemero), zdrav- nik na Dunaju, je leta 1505 napisal spominski spis o čudovitih ogrskih vodah, Hypomnema- tion de admirandis Hungariae aquis, ter ga leta 1551 na Dunaju tudi izdal. Spis je bil posvečen baronu Žigi Herbersteinu, saj ga je ta v svojem Admirandis rebus naturae opom- ml tudi na Cerkniško jezero. Werner je jezero prestavil na Koroško (Kärnten), vendar mu tega skoraj ni zameriti; takratni pisci dosti- krat niso imeli jasnih predstav o deželni) i razmejitvah. Seveda je naravna posebnost Cerkniškega jezera pritegnila tudi njegovo pozornost. Vendar je njegov opis le-tega raz- meroma skromen: poleg ugotovitve, da na jezeru lahko v enem letu orjejo, sejejo, ža- njejo, kose, love in ribarijo, sicer omenja je- zerske pritoke, potoke in studence, ne imenuje jih pa po imenu ter sploh ne navaja jezerskih požiralnikov ali jam. Pojav ponikanja samo opiše, ne skuša ga pa razložiti. Navaja le med ljudstvom ustaljeno mnenje, da mora v okoliških gorah obstajati nekaj podzemeljskih jezerc, ki naj bi bila glavni dovajalci vode v jezero. Prav tako naj bi po njegovem mne- nju bilo pod jezerskim dnom (jezeriščem) še drugo jezero, ki napolnjeno po pretoku vode iz jezerc v okoliških gorah vodo zopet iztiska r.azaj v pravo jezero nad seboj. Ohlapnim razlagam manjka verjetnosti, zato se potem ni čuditi, da so vsi, s piscem vred, tej ne- zanesljivi teoriji le na pol verjeli. Prav tako preseneča Werner ja pojavljanje živih rac ob naraščanju vode iz bruhalnikov. Jezersko dno primerja situ ter s tem vsaj približno doka- zuje nekaj zdrave razsodnosti ob različnih razlagah, ki so brez dvoma o tem p>ojavu krožile. Govori tudi o obilnem ribolovu ter o izredni velikosti jezerskih postrvi, ki pa po njegovem mnenju v kratkem času letnega je- zerskega obstoja nikakor ne morejo dorasti do tiste presenetljive velikosti in teže, kakršno dokazujejo pri ulovu ob odteku jezera. Po- dobnih nedoslednosti v njegovem opisu bi lahko navedli še več, vendar to ni namen tega sestavka. Wemerjev opis jezera je v povzetku vklju- čil Valvasor kot uvod k lastnemu opisu jezera v SlavL EDUARD BROWNE (Browen, pri Pohlinu Brawn), angleški zdravnik, prirodoslovec in potopLsec, je leta 1673 v Acta philosophica, publikaciji londonske Royal Society, objavil pK)topis s Kranjske in drugih naših dežel pod Avstrijo in Turčijo (A Brief Account of some Travels in Hungaria, Servia, Bulgaria, Mace- donia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Camiolia and Friuli. As also some Observa- tions on the Gold, Silver, Copper, Quick-sil- xier Mines, Baths and Mineral Waters in those Parts vuith the Figures of some Habits and Remarkable Places, London 1673; druga izd. 1687, franc, prevod 1674, nemški prevod 1686) ter se v IV. delu le-tega pomudü tudi z bež- nim opisom Cerkniškega jezera. Kratek ogled jezera mu za ta opis ni mogel zadoščati, zato poseže po predhodnikih ter dostikrat prav nekritično kar prepisuje iz njih. Zato se nje- gov opis tudi ne razlikuje dosti od Wemer- jevega in je dovolj, če ga tu le omenimo. Jezuit in profesor naravoslovja, ATANAZIJ KIRCHER (P. Atanasius Kircherus) iz Würz- burga, je leta 1678 izdal obširno delo o pod- zemskem svetu pod naslovom Mundus sub- terraneus, v prvem in drugem zvezku opisuje tudi Cerkniško jezero. Problem natekanja in odtekanja jezera skuša tudi Kircher razložiti s teorijo o skritih gorskih zbiralnih jezercih v Javomikih, s sifoni med pravim jezerom in jezerom pod njim. Prepričljiv pa ostaja prav toliko kot pred njim Werner. Primerjava doslej omenjenih razlag pa dokazuje, da je bU predvsem Kircherjev opis tega pojava osnova Valvasorjeve razlage. Le z malenkost- 12 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA nimi pridržki ga je namreč povzel — po origi- nalu v latinščini — v uvod k svojemu opisu jezera. 3. Ko je dr. JANEZ LUDVIK SCHÖNLEBEN leta 1672 v Ribnici pričel pisati svojo Carniola antiqua et nova, je imel vsekakor v načrtu, vključiti v to tako obširno zamišljeno delo tudi podrobnejši topografsko-statistični opis Kranjske po njenem tedanjem stanju. Appa- ratus Carniolae antiquae je dejansko le do- datek k zgodovinskemu orisu Kranjske; ko pisec v tretjem in naslednjih poglavjih tega dela po abecednem redu niza opise starih naselij z njih zgodovino, imena geografskih objektov, gora, dolin, rek in jezer, se dotakne tudi presihajočega Cerkniškega jezera. V svojem sicer kratkem opisu jezera pa se Schönleben ne oddaljuje dosti od svojih pred- hodnikov. 2e bežna primerjava Wernerjevega in Kircherjevega opisa z njegovim dokazuje, da si ni delal problema s pojavi, ki so nekaj let pozneje tako pritegnili Valvasorja, da jim je poleg spisa za Royal Society posvetU kar skoraj celotno četrto knjigo svoje Slave. Schönlebnov opis jezera se omejuje na takrat znane in veljavne razlage za tisti čas tako presenetljivih razmer na jezeru in okoli njega. Kot vse opisovalce doslej je tudi njega pred- vsem pritegnila ugotovitev opazovalcev živ- ljenja ob jezeru, da se da na jezeru v enem letu sejati, žeti in kositi, spravljati steljo*, pasti živino, loviti in ribariti. To dejstvo, ki ga je bolj ali manj potrjevalo jezero samo, so vsaj do Schönlebna vsi pisci navdušeno podčrta vali kot nekakšno geslo svojih sicer logičnih razlag skromnih opisov, saj jim je to mimo iskanja pravega vzroka tega jezer- skega fenomena še najlažje steklo izpod peres. Ni dvoma, da si je Schönleben jezero ogle- dal tudi sam. Kot klerik in zgodovinar pa si lastnega mnenja ob pojavih, ki so mu jih jezerčani skušali pojasniti, pa, jih ni razumel, ni mogel ustvariti. Močneje pa je nanj vse- kakor vplivala takratna dosegljiva literatura C Cerkniškem jezeru, predvsem Kircherjeva i-azlaga jezerskega presihanja in natekanja, ki je vsaj za tisti čas naj določneje posegala v razlago tega sicer zelo zamotanega pojava. Zgodbic z jezera, ki sta jim poleg njega ver- jela tudi Valvasor in deloma celo Steinberg, v svojem skopem opisu ni ponavljal v toüki meri kot kasneje Valvasor, ni pa niti najmanj skušal dognati resnično stanje na jezeru ali vsaj preveriti nekatere od izmišljotin. Torej ni pretirano, če trdimo, da so vsaj do Tobije Gruberja vsi opisovalci jezera skoraj slepo verjeli marsikateri potegavščini šegavih do- mačinov, ki so si v lastno zadovoljstvo prav radi privoščili marsikaterega učenega »škrica«, če jih je ta le prevsiljivo spraševal o stvareh, ki so bile vsaj njim dobro znane in razum- ljive. Schönleben v svojem opisu le na kratko navaja obseg jezera, njegovo lego ter le štiri vasi okrog njega: Lipsenj, Jezero, Otok in Martinjak. Omenja pa dalje, da skozi vasi in ob njih priteka v jezero nekaj potokov, ki potem v njem poniknejo; ne navaja pa jih niti po številu, niti ne imensko. Poleg že omenjene ustaljene trditve vseh dotedanjih opisovalcev, kaj vse se da početi na polnem ali presahlem jezeru, se le bežno dotakne tudi jezerskega presihanja, oziroma izginjanja in zopetnega naraščanja jezerskih dotokov po nevidnih vodnih kanalih ter tako posredno pritrjuje ideji o podzemnem jezeru pod jezer- skim dnom, misli, ki jo je spočel Werner in uveljavil Kircher. Pojavljanje rib, predvsem ščuk, ob naraščajočem jezeru in dejstvo, da te prihajajo iz bruhalnikov v jezero že do- rasle, mu je prav tako problem, ki ga omenja, a ga ne skuša pojasniti. V podrobnosti ribo- lova na jezeru se ne spušča, govori le oi obil- nem ribolovu, ne da bi pri tem z besedo ome- nil »ribiška suha leta«, ko jezero* zaradi ne- običajnega zastoja v odteku ali naraščanju ne obdari okoUšanov s takim ribjim obiljem. Njegova trditev, da je nastalo jezero po vsej verjetnosti z zemeljskim udorom na tem kraju ter da so tako nastale ponikalnice, zbiralniki in bruhalniki, da ne omenjamo domnevnega jezera pod pravim jezeriščem, ki so vzrok ob- časnemu presihanju in laaraščanju jezera, iz- haja slej ko prej iz Kircherjeve razlage. Pri tem pa Schönlebnu tudi ni zameriti nesamo- stojnih ponavljanj, saj se kot zgodovinar in pisec tako obširnega dela ni utegnil podrob- neje baviti s problemi, ki jih niso znali zadovoljivo rešiti niti naravoslovci sami. L. 1685, torej le nekaj let pred Valvasorjem, je E. G. KAPPELIUS objavil v Hamburgu v knjigi Znamenitosti sveta (Denkwürdigkeiten der Welt oder sogenannte RELATIONES CU- RIOS AE) slovenskemu bralcu dvoje le malo znanih krajših sestavkov o Rib in vodi boga- tem Cerkniškem jezeru (Der Fisch und Was- serreiche Czircknitzer See) in Paše bogatem Cerkniškem jezeru (Weydreiche Czircknitzer See). Ta, skoraj enciklopedična sestavka sta opremljena z dvema zelo uspelima bakro^ rezoma, od katerih prikazuje prvi ribolov, drugi pa lov na divjad na Cerkniškem jezeru. Pisec omenja svojo pot do jezera preko Ljub- ljane, ki je zanj prestoli ca Koroške (Haupt- 13 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Steinbergova upodobitev Kircher j eve razlage o na- takanju vode v jezero. Po Kircherjevi zamisli se pa- davinske vode s hribov HHH zbirajo v GGG potočke, ; ki pri FFF ponikajo v zemljo in se izlivajo v podzemno ' votlino D v osrčju gore C skozi odprtino E ; iz D pa j preko naravnega sifona ali natege A B skozi ustje I . odtekajo nadzemno do K in dalje v jezero L. Zamisel t je podkrepljena s preprostim fizikalnim primerom na-j tege N M in posodo R ; Stadt in Kärnten — naj temu pripišemo Wer- ner j evo botrstvo?), Borovnice (Brounitza) in čez Pokoj išče, torej po ta,ko imenovani Opa- tovi poti, v Cerknico. Navaja tudi jezerske požiralnike, ki jih poimenuje v jeziku »ki ga tam upora,bljajo«, namreč Vodanas (Vodonos), Reshetu (Rešeto), Sitarza (Sitarča), Ribich- kiama (Ribiška jama), Naknishu (verjetno^ Na Križu), Levishe (Levišča) in Kottel (Kotel). Kappelijeva sestavka sta kljub dejstvu, da sta bila objavljena tik pred Valvasorjevo odločitvijo', da po vzoru Merianove Topogra- phiae provinciarum Austriacarum, ki je vse- bovala pri opisu naših dežel marsikatera sko- raj neodpustljivo površnost — greihom Marti- na Zeillerja — napiše doslej najobsežnejši in najizčrpnejši popis Kranjske, skorajda popol- noma izginila, v pozabo. Prvi opis Cerkniškega jezera izpod peresa Janeza Vajkarda VALVASORJA, ki ga je leta 1687 ali le malo pred tem, napisanega v latinščini in pod naslovom Lacus Cirknicensis rarissimi Carniolae cimelii potiora pheono- mena, poslal angleški Royal Society v London ter zanj prejel častno članstvo tega slovitega znanstvenega društva, je v nekem smislu le priprava na obdelavo istega gradiva, ki ga je potem tako s pridom vključil v Slavo. Da se je dela lotil res temeljito, dokazuje njegov uvod v opisovanje jezera, kjer citira Wemerja, Kircherja in Schönlebna po originalu v latin- ščini. Kljub temu, da vsem očita pomanjklji- vosti in mestoma površnost, pa se sam ne do- koplje do prav nič bolj utemeljene ali do- kazljive razlage samega jezerskega fenomena: tudi on samo ponavlja Kircherjevo teorijo o dovajalnih jezerih v Javornikih in podzem- nem jezeru pod Cerkniškim jezeriščem. V že- lji, da bi bil v opisu čim izčrpnejši, vpleta v besedilo vrsto potegavščin, ki jim je slepo verjel. Krivdo za marsikatero od njih lahko pripisujemo navihanemu ribiču Rožen ti in ne Valvasorju samemu. Kar pa zadeva problem naravnega presihanja in naraščanja jezera, nenavadnih lastnosti bruhalnih in požiralnih jam na jezeru, pa mu ni očitati drugega kot to, da se iz splošnega takratnega znanstve- nega obzorja ni zmogel dvigniti niti on niti kdo drug ter da je jedro problematike jezera uspela rešiti šele vrsta raziskovalcev-strokov- njakov iz dobe na prehodu iz XIX. v XX. sto- letje, to'rej šele moderna znanost. 4. Skoraj sedemdeset let po Valvasorjevi Slavi izide na Slovenskem, v Ljubljani, prvo obsež- nejše delo, posvečeno izključno' samo opisu tega znamenitega kraškega pojava, Steinber- govo Izčrpno poročilo o Cerkniškem jezeru le- žečem na Notranjskem Kranjskem (GRÜND- LICHE NACHRICHT von dem in dem Inner- Krain gelegenen CZIRKNITZER SEE). Kljub temu, da je to obsežno samostojno delo Kra- ševca Steinberga doživelo natis v Ljubljani, izdajo v Gradcu in natis francoskega izvlečka tudi v Bruslju (Pohlin in za, njim Steska zmotno navajata Haag), ga Kidričeva Zgodo- vina slovenskega slovstva, po vojni pri Slo- venski matici natisnjena Zgodovina sloven- skega slovstva v Legiševi redakciji, niti nje- gova krajša Zgodovina slovenskega slovstva iz zbirke Kosmos (MK Lj. 1963), niti pisci študij o naši predrazsvetljenski ali razsvet- ljenski znanstveni literaturi ne omenjajo, po pomembnosti pa tako rekoč neopravičeno za- postavljajo. Bolj znan je zgodovinarjem (F. Orožen, Vojvodina Kranjska; B. Grafenauer, Zgodovina narodov Jugoslavije, II., str. 782; V. Steska DiS XXVIII), naravoslovcem in etnografom (dr. R. Ložar, Narodopisje Slov. L; V. Novak itd.) ter večini poznejših opisovalcev Cerkniškega jezera. In vendar bi njegova knjiga zaslužila precej več pozornosti, kot pa je je bila deležna doslej. Naj bo samo ome- njeno, da je bUa kljub ljubljanski in graški izdaji redkost že leta 1850, kot poroča novičar Kosmač v Bleiweisovih Rokodelskih novicah istega leta (»Steinbergove bukve so pa .. . tako redke, da se v malokteri bukvamici še dobe«). Prava redkost pa je knjiga dandanašnji. Prvo zamisel, osnutek Izčrpnega poročila, je Steinberg napisal kot komisar za oskrbo- vanje in popravilo cest na Notranjskem v letih 1718 do 1720. Tega je kasneje, v obdobju stalnega bivanja ob jezeru, znatno razširil; 14 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Naslovna stran z avtorjevim portretom lj ubij ansile izdaje Steinbergovega opisa Cerkniškega jezera iz leta 1758 (1761). Naslovna stran graške izdaje iz leta 1761 se razlikuje od gornje le v navedbi kraja ter letnice izida in imenu tiskarja dopolnitve so opazne že pri sami razporeditvi poglavij v knjigi. Svoje 235 strani obsegajoče in s 34 bakrorezi ilustrirano poiročilo pričenja na enak način kot -Valvasor, ki mu je vsaj okvirno služil kot vzor. Najprej opiše lego in okolico jezera, okoliške cerkve in jezerske dotoke, spregovori o natekanju in naraščanju jezera, o njegovem obsegu in globini. V četr- tem poglavju govori o lovu na jezeru v vseh štirih letnih časih, v petem o lovu na polhe. Naslednje poglavje govori o odtekanju jezera, o njegovih odtočnih jamah in Magdalenskem studencu. Sedmo poglavje je posvečeno ribo^ lovu, poroča o nekdanjih in tedanjih graščin- skih pravicah pri ribolovu in razvrstitvi jam pri tem. Osmo poroča o odtoku jezera in od- točnih jamah. V devetem se Steinberg povrne k opisovanju lova po odteku jezera. Deseto in enajsto govorita o zimskem odtekanju jezera in sočasnem ribolovu. Dvanajsto poglavje opi- suje prazno in suho jezersko dno, dotoke in bruhalnika Vranjo jamo in Suhodolioo. Tri- najsto poglavje se pomudi pri močvirjih, ki ne presahnejo, štirinajsto govori o Veliki in Mali Bobnarici. Petnajsto poroča o obeh od- točnih jamah Karlovicah, o votlinah pri Ma- lenskem dolu in Planinskem Malem gradu ter o Predjami. Šestnajsto o povratku vode v jezero, o njegovih izvirih in izvirih pri Vrh- niki. Sedemnajsto dopolnjuje poročUo o Vra- nji jami in SuhodoUci, osemnajsto govori o jami Pijavoe, devetnajsto pa o spremembah na jezeru med leti 1714 in 1752. Steiniberg za- ključuje svoje poročilo z nekaterimi navedki iz lastnega življenja: opisuje svoje delovanje na področju mehanike, poroča o svojih iz- umih merilnih naprav ter se s podrobnim opisom pohvah za izdelavo maketnega pri- kaza idrijskega živosrebmega rudnika in tahl- nie, ki ga je posvetil cesarju in ki je pozneje obtičal v dvorski knjižnici. Sploh vpleta avtor na, mnogih mestih obilo poročile o lastnih doživetjih na jezeru ter pri tem dostikrat ne skopari s pohvalo lastni prizadevnosti. Omem- be vreden je tudi opis obiska sicer neimeno- vanega Angleža in njegove precej fantastične ideje, da bi se kraški vodotok Pivke, Unca in Ljubljanice izrabil za vodno pot med Trstom in Ljubljano. Sicer pa se je nekaj podobnega dogodilo tudi Valvasorju. V opisovanju jezera in okolice je Steinberg znatnoi izčrpnejši od Valvasorja. Njegova mo- nografija je rezultat vztrajnega in že skoraj sistematskega dolgoletnega dela, ki pa žal, vsebuje vrsto nedoslednosti, ki se jim Stein- berg še ni mogel zavestno izogniti. V razlagi jezerskega naravnega fenomena se do pravega vzroka tega pojava ni povzpel, ves čas ostaja zvest Kircherju in Valvasorju, njuno tolma- čenje dotekanja vode v jezero in jezersko presihanje le — ponekod zelo dolgovezno — dopolnjuje in dokazuje z vrsto mehaničnih fizikalnih preizkusov v toliki meri, da mu kasneje B. Hacquet v svoji Oryctographia Carn. skoraj očita pretirano nagnjenost k al- kimsitičnemu reševanju teh problemov. Ker ga je bolj zanimala hidravlična, zakonitost je- zerskega fenomena kot pa njen logični vzrok, zavede s poskusi bralca v nehoteno pritrdi- tev k domnevi o tolikanj ponavljanih ima- ginarnih jezercih v Javomikih in pod jeze- riščem. Sodobnemu bralcu je zanimivejši opis ribolova in lova na jezeru in ob njem; brez pridržka moremo priznati Steinbergu dobršno mero daru za opazovanje živega svete ob jezeru in izredno ljubezen do prirode. Zadnja močno odseva tudi v SteinbergOivih risbah, ki vrezane v baker dopolnjujejo njegov opis. Steinbergova zamisel in razlaga o natakanju vode v jezero. Hidromehanlčni primeri 1 do 6 so dopolnilo razlage k podobi prereza Javornikov, s katerim avtor skuša dokazati pretakanje padavinskih voda navzdol po kanalih iz enega podzemnega jezerca v votlini v dru- go pod njim takoj, ko višje doseže svoj pretok; iz naj- nižjega pa udira voda skozi votlino z racami M v silo- vitem izbruhu v Cerkniško jezero. Z I je označen bru- halnik Vranja jama 15 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Prizori lova in ribolova, posebno dve, tri risbe množičnega letnega ali zimskega ribolova po- trjujejo njegov risarski in slikarski talent. Zal pa so njegove risibe jezerskih jam in votlin — in očitno ne samo po nespretnosti bakrorezca J. Weimmanna — manj uspele, in prav lahko verjamemo, da jih je izrisal po spominu verjetno precej kasneje. FRANC ANTON pl. STEINBERG, geodet in mehanik pa tudi rudar in slikar, kot go- wri o njem Hacquet, izhaja iz plemiške rod- bine Steinbergov s Pivke na Krasu. Od nje- govih prednikov izkazuje rodbinski grb Adri- ana Steinberga, verjetno ustanovitelja rodbine in prvega, ki je dal gradiču na Kalcu pri Palškem jezeru rodbinsko ime (Valvasor na- vaja tudi obhko Stamberg) znan je že iz zgod- njega XVI. stoletja — točneje iz leta 1515. Drugi znani iz te rodovine, ded našega pisca, je bu. Jurij (Georgius) Steinberg (1622), njegov sin Wolf Ernest je obdržal gradič v lasti do leta 1687; sin zadnjega, Franc Anton, je ugledal luč sveta 28. oktobra, na dan sv. Simona, leta 1684. Pristavo, imenovano po kai>eli in potočku ob njej Marija Magdalena, ki je stala nedaleč od jezera in trga Cerk- nice, je pisec Izčrpnega poročila najbrže dedo- val ali kupu. po prodaji rodnega gradiča na Kalcah; v njej je Steinberg preživel vsa leta, kar jih je prebil ob Cerkniškem jezeru. Pri- stave danes ni več, kraj pa se še sedaj ime- nuje Marof. Steinberg je študiral geodezijo in mehaniko na Dunaju. Da ga je mehanika izredno za- nimala že v mladosti, poudarja tudi sam; ver- jetno ga je pred študijem na Dunaju poučeval in mu odkrival skrivnosti mehanike in mate- matike domači učitelj, sicer lastnik manj.še tehniške šole ali kabineta, duhoven Nikolaj Brion, od katerega je Steinberg kasneje, leta 1715, kabinet celo kupu. Razlaga Steinbergove zamisli dotekanja vode v je- zero in pretakanja v namišljeno jezero pod njim. Hidromehanlčni eksperiment služI kot dopolnilo razlage Prizor množičnega ribolova na zamrzlem Rešetu. Po- i leg oljnate podobe zimskega ribolova je to najuspe- ; lejša Steinbergova upodobitev množičnega ribolova na s jezeru. Dobro so vidne vse faze zimskega ribolova s • saki; podoba nehote spominja na podobne Breuglove ' slike. V ozadju je vidna Cerknica s Slivnico, desno i zgoraj Steinbergova pristava pri M. Magdaleni — Marof, j bliže sredini vas Dolenje jezero. Tudi na tej sliki se ! avtor upodobi kot vestni zapisovalec dogodkov z risal- i no desko v naročju sredi razgibanega dogajanja ob za- ¦ mrzlem Rešetu Leta 1705 Steinberga že zasledimo na Cerk- niškem jezeru, vendar je 21-letni mladenič kot gojenec tehnične šole na Dunaju le kot lovec obiskoval pristavo pri Cerknici. Tudi tri leta kasneje, 1708, obišče jezero le kot lovec; uplenjeno izredno jelenje rogovje podari svo- jemu fevdnemu gospodu, knezu A. Eggen- bergu. Leta 1712 je postal ces. kralj, komisar za rudnike, gozdove in ceste na Kranjskem; to službo je opravljal do leta 1724. Sodeč po njegovih navedkih, se je nekako ob istem času tudi stalno nastanil na pristavi pri Cerknici. Nenavadni naravni pojavi na Cerkniškem jezeru so mladega državnega uradnika pri- čeli resneje zanimati že kmalu po preselitvi na pristavo; pričel je opazovati naravne spre- membe na jezerskem dnu in v odtočnih ja- mah, se redno udeleževal lova in ribolova ter pričel tudi s prvimi samostojnimi razisko- vanji jezerskih podzemnih voda in jam. Iz- jemni pojav na jezeru, ko to celih sedem let — od 1707 do 1714 — ni odteklo, ga je na- vedel k sistematičnemu zapisovanju vseh je- zerskih pojavov. Obilni ribji lov ob odteku jezera v februarju leta 1714 pa ga je privabil tudi kot slikarja; prizor izredno bogatega zimskega ribolova je upodobil tudi v oljni sUki, ki jo je pozneje poklonil svojemu po- krovitelju, grofu Gašpru Kobenzlu, lastniku gradu Novi Stegberg (ohranjeni dva dve ko- piji te slike, eno hrani uprava Narodnega muzeja v Ljubljani). Kobenzl se je sam prav tako zelo zanimal za pojave na jezeru, brez dvoma je mlademu Steinbergu s tem precej podprl vnemo za raziskovanje. Ker je imel Steinberg pod službenim nadzorstvom dežel- no cesto iz Ljubljane do Trsta, torej pred-, 16 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vsem poplavno nevarni odsek med Postojno in Logatcem, kjer je pri Planini in v Planin- ski dolini vsakršna sprememba vodnega reži- ma nevarno ogrožala cesto, je bil torej tudi službeno primoran zasledovati in opazovati vsako spremembo pri odtočnih jezerskih vo- dah in splošnem stanju jezera. Kot navdušen matematik in mehanik se je hkrati ukvarjal tudi z različnimi mehaničnimi problemi in poskusi; leta 1717 mu uspe iz- delati napravo za topografsko načrtovanje, ki jo sam imenuje Compositum. Vse kaže, da mu je z nasveti še vedno izdatno pomagal nekdanji učitelj Nikolaj Brion. Aprila istega leta ga je deželna vlada poslala v idrijski živosrebmi rudnik, saj je nadzorstvo" nad njim zaradi preočitnega zanimanja za Cerk- niško jezero precej zanemarjal. Ze naslednje letoi, 1718, pa ga vlada imenuje za deželnega komisarja pri oskrbovanju in popravilu cest na Notranjskem; spet doma in ne preobre- menjen s službenimi posli je pričel pisati prvo verzijo svojega Izčrpnega poTOČUa o jezeru. Za to delo, ki je osnutek kasnejše Gründliche Nachricht, je porabil dve leti. Naslednje leto raziskuje Steinberg jame okoU Postojne in Predjame, vendar ne z isto vnemo kot Cerk- niško jezero. Leta 1720 je za nekaj časa za- pustil Cerknico in se preselil v Ljubljano; v tem času naveže tesnejše stike z opati v samostanu v Bistri, ki je bil lastnik gradiča Loško pri Cerknici in pravic ribolova na je- zeru. Tudi ta čas je sam ali v spremstvu opatov pogostoma obiskoval jezero in gozdove ob njem. Problem plovnosti reke Ljubljanice in iska- nje možnosti njene razbremenitve ob poplavah za ljubljanskim Grajskim gričem je zaposlil tudi Steinberga. Leta 1723 je bü imenovan za inšpektorja vodnih poti pri trgovinski ko- misiji na Ogrskem; s sodelavci je opravil ob- sežno potovanje in preučevf.nje plovnosti ve^ č"ine slovenskih rek. Prav to delo pa mu je preprečilo dokončno obdelavo njegovega Po- ročila o jezeru. Takoj naslednje leto, 1724, je moral znova v Idrijo, kjer prevzame uprav- ljanje tamkajšnjega rudnika. Kot neutrudljiv, vsestranski matematik in mehanik uvede ne- kaj izboljšav na rudniških napravah, skon- struira nov čistilec rude, hkrati pa izpopol- njuje lastne zamisli merilnih instrumentov: med temi predvsem naprave za topografsko merjenje, ki jo imenuje Universal geometri- cum, ter njej v dopolnilo sestavi matematične merilne tablice. Tabulae praectorianae specia- lae. Naslednje, česar se je v Idriji lotil, je bil sila natančen posnetek idrijskega rudnika z vsemi napravami v obliki makete, imenovane Idmographia metalli fodinarum hydricarum mechanica, ki jo je posvetil cesarju Karlu VI. O tem izredno domiselnem in tehnično odlič- nem miniaturnem prikazu rudnika so tudi pisali: Franc. Burman v svojem Tractatto- Magnalia Dei, izdanem v Wolfenbüttlu leta 1730 in Joh. X. Mayer v Das Neueste von der Zeit, izišli v Frankfurtu in Leipzigu leta 1731. Oba avtorja sta vsekakor o Steinbergu na- pisala tudi kaj več, torej vsaj koti mehanik in matematik evropskemu znanstvenemu svetu ni ostal neznan. Prav tako v Idriji ali pa ne dolgo po vr- nitvi v Cerknico je Steiniberg sestavil opis svojega čistilnega stroja za rudo, Lutum, seu modus lutendi in Idria, eine Maschine zur Hallen-Wäscherey, vermittels welcher taglich über 50 und mehr Centner Erz seynd geschi- den, und zu Gute gebracht worden, ki pa je bU objavljen šele 1746 na Dunaju. Upravnik rudnika v Idriji je ostal nekako do leta 1735, ko ga spet zasledimo v Cerknici, kjer znova vneto prične z raziskavami in zbiranjem gradiva za izpopolnitev prve verzije opisa je- zera. Verjetno je upravniške posle opustU za- radi bolehnosti, saj poudarja sam, da je bil od leta 1740 dalje bolan in da je le stežka zmagoval napore, ki jih je zahtevalo razisko*- valno delo na jezeru. Leta 1747 ga je vlada končno le upokojila. Steinberg se zdaj stalno naseli na pristavi ob jezeru. Svoja razisko- vanja in opazovanja opravlja smotrneje, tudi rokopis, ki mu je v teh letih dodal vrsto risb prizorov z jezera in okolice, dokonča in pripravi za tisk. Knjigo je zdaj posvetil sinu svojega delovnega pokrovitelja, grofu Karlu Kobenzlu, pričakujoč od njega tudi denarne podpore pri izdaji. Leta ga niso ovirala, da se med 1751 in 1755 ne bi še intenzivneje ukvarjal z raziskovanji na jezeru, tako ga še leta 1755 srečamo pri ogledih Vranje jame, Suhodolice, Skedence in obeh Karlovic. To- krat je raziskoval v spremstvu prelata iz Bi- strice. Znova je prehodil in premeril Rakov Skocjan, predvsem Tkalco jamo, sodeluje pa tudi kot svetovalec pri gradnji nove ceste od Postojne do Logatca. Se dve leti, vse do za- ključka rokopisa, se zelo požrtvovalno ubada z raziskovanjem jezerskih pojavov in jam, leta 1757 raziskuje kot zadnjo jamo Vodonos. Naslednje leto prično v tiskarni Ane Eli- zabete Reichhard tiskati njegovo knjigo. Vdo- va Reichhardova je leto pozneje, 1759, tiskar- no prodala tiskarju Janezu J. Heptnerju; menjava v lastništvu tiskarne ter verjetno tudi visoki stroški za tisk so vzrok, da tiska- nje knjige ni kaj prida napredovalo. Stein- berg je do izida knjige v letu 1761 — najprej 17 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Naslovna stran bruseljske izdaje Steinbergovega skrajšanega opisa Cerkniškega jezera iz leta 1761 tiskana naslovna stran nosi letnico 1758! — uspel tekstu dodati še nekaj, v letu 1760 ugo- tovljenih in opisanih akustičnih poseibnosti, oris lastnega delovanja kot mehanika in kra- tek opis sprememb na jezeru. Graška izdaja njegovega Poročila nosi leti ico 1761. Zanimi- vo pa je, da se razen v naslovni strani in prvih straneh posvetila do pičice ujemata v tisku. Ob tem se nehote porodi domneva, da je lahko ljubljanski tiskar Heptner, ki mu je del nevezanih pol izdaje ostal v skladišču, aU pa mu Steinberg ni mogel pravočasno plačati tiska, odstopil ali prodal v Gradec, kjer so ponovno natisnili le prvo polo knjige in jo kot graško dali v prodajo. Zal arhiv nekda- nje Blasnikove tiskarne ni ohranjen, sicer bi to uganko lažje razrešili. Se isto leto, torej 1761, pa je v Bruslju izšel francoski prevod kratkega izvlečka njegove Gründliche Nach- richt pod naslovom Le lac merveilleux ou description du lac de Czirknitz en Camiole, posvečen grofici Kobenzlovi. Bruseljska izda- ja njegova opisa jezera je torej ponovno utr- dila znanstveni sloves tega neutrudljivega^ domačega raziskovalca in opisovalca že sve- tovno znanega fenomena Cerkniškega jezera. Steinberg je umrl 7. februarja 1765 v Ljub- ljani. Dvajset let za Steinbergovo graško in bru- seljsko izdajo Izčrpnega poročila o jezeru, leta 1781, je na Dunaju izšla drobna knjižica Pisem hidrografske in fizikalne vsebine s Kranjske (BRIEFE hydrographischen und physikalischen Inhalts AUS KRAIN), ki jih je pisal jezuit Tobija GRUBER. Gruber je ta pisma naslovil vladnemu svetniku, grofu Ignacu Bornu, ki je bil tudi pokrovitelj obja- ve. V dvanajstih pismih, katerim dodaja kra- tek (in nepopoln) seznam ponikalnih voda na Kranjskem, razglaiblja Gruber o problemu kopanja razbremenilnega kanala za ljubljan- skim grajskim gričem, o Cerkniškem jezeru in Planinskem polju ter tamkajšnjem vodnem režimu in o dolomitskih in kraških rekah, ste- kajočih se v Tržaški zaliv. Hidrotehnik Tobija Gruber, polbrat znane- ga graditelja po njem imenovanega kanala v Ljubljani, opisuje Cerkniško jezero in svoja opažanja ob nekajdnevnem obisku jezerskih bruhalnikov in odtočnih jam v osmih »pi- smih« (4. do 11.), kjer ne samo da bežno oriše že tolikokrat opisane naravne posebnosti, temveč se marsikod, kritično zavračajoč raz- lage predhodnikov, predvsem Valvasorja in Steinberga, poglobi v logičnejšo, znanstveno bolj utemeljeno in prav tako z laboratorijski- mi primeri podprto razlago nekaterih jezer- skih pojavov. Brez dvoma sta oba Gruberja temeljito preučila vodne razmere Krasa in Notranjske, Gaibrijel še tohko bolj, saj je bil ves njegov projekt kanala odvisen odj gibanja voda na Notranjskem. Domneva, da je Pisma Tobi j i inspiriral Gabrijel, verjetno ni daleč od resnice, saj so uvodna tri pisma več ali manj le opravičevanje pred javnostjo ob škandalu, do katerega je pri gradnji kanala prišlo. Gruber je obiskal Cerkniško jezero ter si ogledal njegove bruhalne in požiralne jame dobesedno s Steinbergovo knjigo v roki. Kjer koli pride v nesoglasje z njim, ga netenden- ciozno popravlja; sam jezerski fenomen pa, opirajoč se na v štiri točke skrčena dognanja, razlaga tako, da nastaja! jezero zato, ker skozi kraška tla ne zmore odteči toliko vode, koli- kor je kot padavine priteka z gora v jezersko korito. Toreji je hidrograf Gruber prvi, ki na- vaja za vzrok jezerskega fenomena tudi pa- davinske razmere v Cerkniški kotlini in nje- ni najbližji okolici in trdi, da teče voda tudi pod jezerom v členoviti j amasti strugi, ki skozi požiralnike sprejema še jezersko vodo. Svojo teorijo o jezerskem pojavu podkrepi z 18 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KBAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Naslovna stran Pisem s Kranjske, ki jih je Tobija ( Gruber izdal na Dunaju leta 1781 ] odlično risbo, ki se v mnogočem razlikuje od Kircherjeve ali Steinbergovih. Kot fizikalni primer pa Gruberju zadostuje princip Hero- novega studenca, ki ga uporablja tudi za raz- lago vzroka obeh občasno presihajočih stu- dencev izpod Križne gore in Magdalenskega studenca. Risbe jam, ki si jih je ogledal. Ra- kovega Skocjana in panoramska risba jezera so tehnično bolj uspele od Steinbergovih ter vsekakor dvigajo vrednost te drobne, danes prav tako težko dosegljive knjižice. Grof Bom, ki je Gruberjeva Pisma na Du- naju izdal, je leta 1784 objavil še Gruberjev Dodatek k Pismom, leto kasneje pa še Nada- ljevanje k temu Dodatku. Vsebina obeh dele se v glavnem trudi podkrepiti že v Pismih nakazano opravičevanje Gabrijelove špekula- cije in polomije s kanalom. Tudi Gabrijelov naslednik pri gradnji, višji pionirski oficir Struppi, se v tisku priključi tej polemiki. Vsa dotedanja literatura o Cerkniškem je- zeru je ob koncu XVIII. stoletja dosegla že tolikšen obseg, da so tudi pisd z drugih znan- stvenih področij vsaj naj potrebne je že črpali iz nje. Ne bo odveč, če omenimo vsaj neka-. tere. Tako se zdravnik Baltazar HACQUET v prvem delu svojega Opisa zemeljske površine Kranjske in sosednih dežel (Oryctographia Carniolica, L, Leipzig 1778) delno naslanja na Steinbergov opis, dodaja pa lastna opazova- nja objezerskih tal, nekaterih bruhalnikov in otbeh Karlovic. Nič manj zanimiv ni njegov bežni opis karlovške steklarne (glej tudi: dr. VI. Valenčič, Steklarni na Notranjskem Ja- vorniku, Kronika III/1955, št. 2. s celotnim citatom Hacquetovega opisa). Podrobnejšega opisa jezera pa kljub namenu Hacquet v Ory- ctographiji ni objavil. Pomembna pa je tudi geografska karta Krasa, ki jo avtor prilaga svoji knjigi; zri sal mu jo je Fr. Baraga in vanjo že vnesel tudi kraške jame. Hkrati se za jezerski fenomen zanimata tudi A. T. LINHART (Poskus zgodovine Kranjske, I. del, str. 305) in Laurenti, pa tudi ZOIS. Leta 1795 objavi Valentin VODNIK v Ve- liki pratiki tudi kratek sestavek Popisovanje kranjske dežele. Preprost in strnjen, a za ti- ste čase in sam pratikarski namen dovolj na- zoren opis govori o Cerkniškem jezeru takole: V Notranjem Kranjskem je Cerkniško jezero, v katerem so trije otoki. Pozimi je polno vo- de, poleti se skoraj vse posuši: ob tem času v njem orjejo, sejejo, žanjejo, travo kose in lov drže. Na jesen se z vodo napolni, katera iz podzemeljskih lukenj črne ščuke sabo pri- nese. Kadar poleti močno grmeti in dež iti začne, tedaj tudi poleti voda skozi nekaterih dvajset lukenj hahljati začne, tako silno, da se vse jezero v 24 urah napolni ino dostikrat pokošeno seno spraviti ne utegnejo. ToUko pove o Cerkniškem jezeru V. Vod- nik. Temu sicer kratkemu, površnemu, a pr- vemu opisu jezera v slovenskem jeziku bo- truje predvsem Valvasor. Ce bi Vodnik upo- števal Steinbergov ali Gruberjev opis jezera,^ Naslovna stran III. knjige B. Hacqueta Oryctogra- phia Carniolae s podobo Cerkniškega jezera na levi. Tudi to je Izrisal Hacquetov kartograf Fr. X. Baraga 19 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO mu nerodnost s črnimi ščukami (pri Valva- sorju so to le črne race )ne bi ušla v tisk. Leta 1803 je o. Marko POHLIN izdal krat- ko bibliografijo pod naslovom Bibliotheca Carniolae. V njej zaseže opise jezera mnogih doslej že omenjenih piscev, pa tudi nekaj takih, ki nam ostajajo znani le po njegovi navedbi. Pohlin navaja dela Baučerja, Brow- na, Gruberja, Hacqueta, Meriana, Steinberga in Valvasorja, pa Ntkodema FRISCHINA De lacu Cirknitio. 6. Izboljšanje prometne zveze med Trstom, Ljubljano in Dunajem preko Krasa in No- tranjske je vključevalo tudi načrtne j šo pre- učitev kraškega sveta samega. Prvega vpra- šanja v zvezi s tem, raziskave kraških vodnih tokov, se je lotil okrožni inženir v Postojni, Alojz SCHAFFENRATH — lani smo gledali v Notranjskem muzeju v Ljubljani razstavo njegovih risb Postojnske jame — ter na pod- lagi lastnih opazovanj in odkritij sestavil leta 1835 načrt za regulacijo odtočnih voda Cerk- niškega jezera. Regulacijskemu načrtu je pri- ložil doslej najpopolnejšo karto jezera; osnu- tek le-te hrani Arhiv Slovenije v Ljubljani. Takoj za Schaffenrathom je leta 1840 Lind- ner raziskoval podzemne reke in tokove v Istri in okolici Trsta. Rezultati teh razisko»- vanj so napotili dunajskega anatoma dr. VOIGTA, da je staro zamisel o povezavi Reke in Trsta z Ljubljano (in Dunajem), še v času Steinberga in Gruberjev — spomnimo se sa- ,mo ideje neznanega Angleža, ki jo Steinberg in T. Gruber omenjata — zamišljeno kot vodno pot, predelal V železniško traso. O svo- jem načrtu, pri katerem je nameraval izko- ristiti kraške jame kot predore, je izdal na Dunaju knjižico Vorschlag zu einer Eisen- bahn, welche Triest und Fiume direct unter einander und beide wieder mit Laibach auf dem möglich kurzem Wege verbinden, Wien J 850 (Predlog za železnico, ki bi Trst in Reko med seboj in obe zopet z Ljubljano po naj- krajši poti povezovala). V njej svetuje teme- ljito raziskavo podzemeljskih jam na Krasu in njih pxxizemnih voda, kar naj bi poleg dru- gega odločno pripyomoglo tudi pri ureditvi zadnje čase nestalnega presihanja Cerkniške- ga jezera in izsušitvi Ljubljanskega barja. Torej v glavnem obnovljeno delo obeh Gru- berjev! Se isto leto je dimajski naravoslovec in jamar dr. Adolf SCHMIDL pričel z raz- iskovanjem dotlej neraziskane Malograjske jame pri Planini. Rezultat teh raziskav je knjiga Die Grotten und Höhlen von Adels- berg, Lueg, Planina und Laas (Jame in voüi- ne pri Postojni, Predjami, Planini in Ložu), ki je izšla štiri leta pozneje na Dunaju. V njej Schmidl omenja tudi zamisel obširnejše študije o topografiji omenjenih jam in votUn, v katero je nameraval vključiti sestavek o odtočnih vodah Cerkniškega jezera (Die Ab- zugshöhlen des Zirknitzer Sees). Podobni geo- loško-geodetski študiji sta v Denkschriften kais. Akademie der Wissenschaften na Du- naju objavila tudi HOCHSTETTER ih SZOM- BATNY. Tolikšno sistematsko raziskovanje Krasa pa je opogumilo tudi domačine same. I:: nuje, da urede neenakomerno presihanje in odtekanje jezera, ki je močno škodovalo ob jezerskemu gospodarstvu in poljedelstvu na njem, prično tudi domačini raziskovati pred- vsem obe Karlovici. To domače zanimanje je napK>tilo najprej Jožeta BENKA — Podgrivar- skega, da je leta 1850 objavil v Bleiweissovih Rokodelskih novicah v nadaljevanjih krajši opis jezera pod naslovom Popis Cerkniškega jezera na Notranjskem. Benkovo pisanje je pravzaprav le kratka obnova Gruberjevih pisem, v kateri se bežno dotakne nekaterih Steinbergovih in Grulierjevih trditev. Zani- miva v opisu so imena bruhalnikov in poni- kalnic, razlaga nekaterih imen in poziv, naj bi o Steinbergu slovenski časniki kaj več pi- sah. Skoraj deset let za podobnim spisom Dragotina DEŽMANA Notranjske gore in Cerkniško jezero (Novice 1850) opiše jezero znova domačin Gregor KEBE — Boštek iz Dolenjega jezera pod naslovom Popis Cerk- niškega jezera v Novicah (1860). Kebe je sam vneto raziskoval obe Karlovici, že leta 1847 in naslednja leta pa. pomagal dr. Schmidlu kot vodič. Vrednost njegovega opisa jezera je predvsem v klenem notranjskem narečju ter domačih, narečnih toponimih, ki jih je žal knjižni jezik današnje znanstvene literature že ovrgel in moderniziral Novice so istega leta prinesle še en sestavek p>od naslovom Slovenski Leander, novela po narodni kranj- ski povedki. Nepodpisan avtor je v njem objavil krajevno ljudsko pripovedko, ki pa je pri starejših piscih ne zasledimo, o ne- srečni lju/bezni med mladim graščakom Ste- berškim in Karlovičanko, jezerskima Hero in Leandrom, ki se konča s tragično smrtjo mladega Stebrčana v požiralniku Karlovici. Avtor je skušal pripovedki vsiliti tudi lokalno zgodovinsko ozadje, zato vplete v dogodke zbor notranjskega plemstva na gradu v Ložu, naperjen proti Celjskim grofom. Vendar ta poskus domače tragedije ne presega okvira čitalniškega sloga. Kljub temu pa to pripo- vedko vsaj nekateri izmed kasnejših opiso- 20 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA valcev jezera radi vpletajo v svoja dela (Zi- rovnik, Kabaj, Kimaver). Tri leta za Kebetom se Andrej LIKAR v spisu Cerknica in njena okolica, objavljenem v Novicah 1863, prav tako le bežno dotakne jezera, ne da bi razčlenjeval pojav presiha- nja na njem. Temu predvsem krajepisnemu delcu ob stran naj postavimo še lovcem in ljubiteljem narave prijetno pisane Spomine o Cerkniškem jezeru, ki'jih je dr. Hinko DO- LENC prvič objavil leta 1881. V zadnjem desetletju preteklega stoletja, točneje leta 1898, pa je Slovenska Matica iz- dala doslej drugo najobsežnejše delo o Cerk- niškem jezeru, knjigo Cerkniško jezero, ki jo je napisal Jožef ZlROVNIK. Zirovnikova mo- nografija črpa gradivo iz raznih del in raz- prav o Krasu in jezeru, vključuje poročila o raziskavah odtočnih jezerskih jam in načrte regulacijskih ukrepov, koUkor pa se naslanja na stare pisce, jih skoraj nekritično ponavlja. Kljub upoštevanju izsledkov sodobnih raz- iskovalcev knjiga ne doseza svojega namena in ostaja le na pol poti do poljudno-2manstve- ne razprave. Zanimivejša je v tem kritika Zirovnikove knjige, ki jo je cbjavU v Zvonu leto kasneje Ferdinand SEIDL. Ta Zirovnika v marsičem zavrača, mu očita tudi površnost pri obdelavi gradiva ter končno sam postavi razlago je- zerskega fenomena na pravo znanstveno os- novo, opirajoč se na rezultate sodobnih raz- iskav Schmidla, Puticka, beograjskega pro- fesorja dr. Jovana Cvijida, Krausa in Kos- smata. Iste je s pridom uporabil tudi poznejši ljubljanski univerzitetni profesor Artur GA- VAZZI v svoji razpravi Die Seen des Karstes, ki jo je natisnil v Abhandlungen d. Geogr. Gesellschaft na Dunaju leta 1904. Med na- štetimi pa ne smemo prezreti Viljema PU- TICKA, takratnega gozdarskega asistenta in odličnega poznavalca Krasa, ki je po nalogu vlade nadaljeval Schaffenrathovo in Schmid- lovo delo ter med leti 1882 in 1912 raziskal skoraj vse podzemne vodotoke na Notranj- skem. Poleg izčrpnih poročil o poplavnih pod- ročjih Notranjske (Planinsko, Cerkniško, Po- stojnsko in Loško polje) objavi Putick leta 1912 v Brnu tudi geološko študijo o jezeru, Der Zirknitzer See und seine geologischen Verhältnisse. Ta je z A. PERKOVO razpravo Der Zirknitzer See in Krairi-Osterreich, ob- javljeno V Prometeusu leta 1908, in P. KU- NAVERJEVO knjigo Kraški svet in njegovi pojavi (Ljubljana 1922) vpeljala sicer stroge znanstvene zaključke o vzrokih nastajanja in presihanja jezera tudi v tovrstno poljudno- znanstveno književnost, katere najboljši pri- mer je prav Kunaverjeva knjiga. Ta klena,, a s srcem ljubečega občudovalca naravnih le- pot pisana knjižica pa tudi dokončno zavrne vse bajanje starejših opisovalcev jezera od Wemerja do Gruberja v sicer preprosto zve- neči trditvi, da je namreč kraška struktura objezerskega področja ter neskladje med pri- tokom in odtokom vode vzrok čudesa Cerk- niškega jezera. S Kunaverjem je novejša znanstvena teorija o kraških pojavih, Cerk- niškem jezeru in njegovem vodnem režimu našla pot tudi v domačo poljudno-znanstveno literaturo, kar pa, kot kaže, Mateju KABAJU, piscu knjižice Cerkniško jezero in njegova okolica (Ljubljana 1925), ni preprečilo, da bi izdal to od začetka do kraja povsem nesiste- matsko na vlečeno psevdobedekersko skrpu- calo. Dovolj bi bilo, če bi ICabaj segel vsaj po Kunaverjevi knjigi, če že ni po strožjih kar- stoloških in speleoloških študijah, kar bi ga morda odvrnilo od njegovega neuspelega po- skusa (gl. kritiko J. Rusa v Zvonu 1925). Ku- naverjeva knjiga pa je v novi avtorjevi re- dakciji po vojni ponovno izšla (Lj. MK 1957) ter p>omeni poleg knjižice Cerkniško jezero iz leta 1961 (MK — Zbirka Priroda in ljudje) istega avtorja doslej najuspelejšo tovrstno stvaritev v slovenski literaturi. 7. Kot zaključek gornjemu pregledu dodaja- mo še okvirni kronološki seznam današnjemu proučevalcu jezera dosegljive in uporabne li- teratiare o Cerkniškem jezeru: 1551 — Jurij Werner, Hypomnematio de admirandis Hungarie aquis, Dunaj 1551 1669 — Martin Baučer, Historia rerum Nori- carum et Foroiulensium 1673 — Edvard Browen, A Brief Account of some Travels... Acta philosophica, Royal Society, London 1678 — Atanazij Kircher, Mundus subterra- neus, Würzburg 1681 — J. L. Schönleben, Carniola antiqua et nova. Apparatus Carn. ant., rokopis v Nar. muzeju, Ljubljana. 1685 — E. G. Kappelius, Der Fisch- und Wasserreiche Czirknitzer See, der Weydreiche Czirknitzer See, obe Hamburg 1687 — J. W. Valvasor, Lacus Cirknicensis rarissimi Carniolae cimeUi.. . Acta philosophica, Royal Society, London • 1689 — J. W. Valvasor, Die Ehre der Herzog- thums Krain, Ljubljana 21 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 1758 — F. A. Steinberg, Gründliche Nach- richt van dem in Inner-Krain gele- genen Czirknitzer See, Ljubljana— Gradec 1761 — F. A. Steinberg, Le Lac Merveilleux ou Description du Lac de Czirknitz en Camiole, Bruxelles 1778 — B. Hacquet, Oryctographia Carnio- liae, I. Leipzig 1781 — T. Grulber, Briefe hydrographischen u. phisikalischen Inhalts aus Krain, Dunaj 1784 — T. Gruber, Anhang zu den Brie- fen . . ., Dunaj 1785 — T.Gruber, Fortzung d. Anhanges zu den Briefen . . ., Dunaj 1795 — V. Vodnik, Popisovanje kranjske de- žele. Velika pratika, Ljubljana 1803 — O. M. Pohlin, Biblioteca Carniolae, bibliograf. podatki, Ljubljana 1834 — A. Schaffenrath, Beschreibung der berühmten Grotte, Dunaj 1850 — J. Benko-Podgrivarski, Popis Cerkni- škega jezera na Notranjskem, Roko- del. Novice, Ljubljana 1854 — A. Schmidl, Die Grotten u. Höhlen v. Adelsberg, Lueg, Planina und Laas, Dunaj 1860 — Gregor Kebe, Popis Cerkniškega je- zera, Rokodel. Novice, Ljubljana 1863 — A. Likar, Cerknica, in njena okolica, Rokodel. Novice, Ljubljana 1881 — H. Dolenc, Spomini o Cerkniškem je- zeru. Ljubljanski zvon 1898 — J. Zirovnik, Cerkniško^ jezero', Ljub- ljana, SM 1904 — A. Gavazzi, Die Seen des Karstes, Dunaj 1912 — V. Putick, Der Zirknitzer See u. seine geologischen Verhältnisse, Brno 1922 — P. Kuna ver. Kraški svet in njegovi pojavi, Ljubljana, UT 1923 — K. Zupnek, Cerkniško jezero, Ljub- ljana 1925 — M. Kabaj, Cerkniško jezero in okoli- ca, Ljubljana, UT 1934 — A. Löhnberg, Zur Hydrographie des Cerkniško polje, Beograd 1951 — M. Rupel, Valvasorjevo berilo, Ljub- ljana, MK 1957 — P. Kunaver, Kraški svet in njegovi pojavi, Ljubljana, MK 1961 — P. Kimaver, Cerkniško jezero, Ljub- ljana, MK 22 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA TOVARNA PAPIRJA KOLICEVO MED LETI 1920 IN 1960 JOŽE SORN Znano je, da je do razpada habsburške mo- narhije in nastanka kraljevine Srbov, Hrva- tov in Slovencev prišlo proti koncu leta 1918. Prav nastanek nove kraljevine, ene izmed držav, ki so se organizirale na ruševinah sta- rega cesarstva, je omogočil — gledano v luči zgodovine industrializacije — še večji razmali kapitalizma na tistem delu slovenske zemlje, ki se je vključil v Jugoslavijo-. Ta članek, ki ima predvsem krajevnozgo- dovinsfei značaj, želi orisati historiat enega izmed podjetij, ki so ga zgradili po prevratu blizu Domžal in je močno spremenilo socialno Nekdanji in sedanji obrati industrije papirja v ljubljanski okolici strukturo ondotnega prebivalstva. Bilo je last ljubljanskega industrialca Frana Bonača, ki je pričel svojo podjetniško pot kot knjigovez, torej kot obrtnik, so mu pa prav ugodne oko- liščine v času med obema vojnama omogočile, da se je povzpel v vrh slovenskih kapitaU- stov. Zanimivo je, da je tovarnar ves čas svo- je aktivnosti obratoval manj s svojimi lastni- mi finančnimi sredstvi, bolj paz bančnim kapitalom. Vsekakor je treba pričeti s knjigoveznico. Nekaj pred letom 1860 je vstopil Ivan Bonač v knjigoveško obrt in kmalu postal delovodja v knjigoveznici znanega ljubljanskega tiskar- skega podjetja Klednmayr & Bamberg.' Ker je videl, da se da spričo konjunkture za knji- goveško in karto'nazno stroko doseči veliko več kot samo solidno delovodsko mesto, se je najprej osamosvojil. Samostojnost je dosegel leta 1883 tako, da je organiziral svojo lastno sicer skromno knjigoveznico v hiši na Po- ljanski cesti št. 10. Pozneje je delavnico pre- mestil v večje prostore v hiši Gradišče št. 10, od tod pa v hišo, ki se drži glavne pošte na današnji Titovi cesti.^ Tu je delavnica pod njegovim vodstvom dobro napredovala, saj je od prvotnih 5 po- močnikov naraslo število v nekaj letih na 16 knjigovezov. Okoli leta 1890 se je iz obrti razvila že kar manjša manufaktura. Leta 1897 se je Ivan Bonač preselil v Maličevo hišo na današnji Titovi cesti št. 5. Tu je obrat že mogel povečati: poleg knjigoveznice je vzpo- stavil še kartonažo. Da bi razširil in pospešU proizvodnjo, je kupil elektromotor in ga vgra- dil med kartonažne stroje.' Na ta način je izšla iz manufakture skromna tovarna, ki je j 23 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO leta 1901 zaposlovala že 25 delovnih moči. Prav takrat je podjetnik razširil tudi svojo trgovino s papirjem na drobno v trgovino na debelo. Zaradi opisane povečane dejavnosti je dal protokolirati 30. maja 1903 firmo »Ivan Bonač, trgovina s papirjem na debeloi in drob- no, knjigovezniški in kartonažni obrt«.* Vse- ga skupaj je tedaj delalo zanj v vseh obratih okoli 50 delovnih moči. Konjunktura za kartonažna dela je terjala svoje nove ločene prostore. V ta namen je podjetnik kupil leta 1906 zemljišče ob da- Fiašnji Cufarjevi in Kotnikovi ulici. Takoj je pričel zidati stavbo za samostojno kartonažno tavamo. S tem je postal falbrikant. Razliko je poudaril tudi tako, da je dal 20. julija 1907 vpisati na sodišču posebno firmo z naslovom »Ljubljanska kartonažna tovarna I. Bonač«. Kot prokurista je vpisal svojega sina Frana Bonača.a V ostalem se Ivan Bonač ni odtegoval jav- nemu življenju. Se kot knjigoveški pomočnik je postal 30. januarja 1879 predsednik znane- ga ljubljanskega »Delavskega bolniškega in invalidskega podpornega društva« (to dru- štvo je obsegalo tudi člane, ki so ideološko bili pristaši socialno demokratsko obarvanih naukov Nemca Ferdinanda LassaUa) ; to funk- cijo je opravljal vrsto let.* Ze kot tovarnar je leta 1911 prišel v ljubljanski občinski svet na kandidatni listi Narodno napredne stran- ke. Naprednjak je ostal vse do smrti dne 4. julija 1920. Sin Fran je očetu pomagal v knjigoveški delavnici že s štirinajstim letom starosti. Leta 1895 je odpotoval v nemško mesto z imenom Gera, kjer je obiskoval šolo za knjigoveško umetno obrt.' Ko se je vrnil, je prevzel vod- stvo kartonažne tovarne. Tako je bila proto- kolirana 23. septembra 1909 tvrdka z naslo- vom »Ljubljanska kartonažna tovarna I. Bo- nač sin«. Letno so predelali v njej mnogo lepenke, kartona in papirja. Ker tovarna ni imela lastnega obrata za izdelavo teh arti- Kartonažna tovarna v Ljubljani leta 1940 klov, je bila seveda vezana na uvoz oziroma nakup drugje. Zato je bila ekonomsko po- vsem utemeljena in logična misel, da se prej ko mogoče organizira lastna tovarna lepenke, kartona in papirja. Oče je na družbeni lestvici prišel le do majhnega tovarnarja in občinskega svetoval- ca, sin pa se je povzpel precej više. Od 12. junija 1921 do 31. januarja 1935 je bil Fran Bonač član upravnega sveta Ljubljanske kre- ditne banke d. d. v Ljubljani, kot njen uprav- ni svetnik je bil imenovan 15. aprila 1926 tudi v upravni svet Združenih papirnic Vev- če, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani. Ko je pod konec tega leta umrl dr. Karel TrUler (ta je bil predsednik upravnega sveta Združenih papirnic od 1920 dalje), je vod- stvo Ljubljanske kreditne banke prav Bonača izvoUlo za novega predsednika upravnega sveta te največje papirniške družbe v Jugo- slaviji. Navedeno funkcijo je imel do 22. ok- tobra 1934.8 Ko se je 2. decembra 1926 usta- novila zveza jugoslovanskih proizvajalcev pa- pirja z naslovom »Savez papir i karton pro- izvadjajuče industrije«, so izvolili Bonača za predsednika. Te posle je opravljal podjetnik do demisije 20. avgusta 1935; takrat so ga imenovali za častnega predsednika (član Sa- veza je še naprej ostal v imenu svoje koli- čevske tovarne p>apirja).' Razume se, da je v vsem tem času dobil izvrsten pregled nad zmogljivostmi drugih jugoslovanskih tovarn papirja in da mu je to pri spopolnjevanju količevske papirnice prišlo zelo prav: v glav- nem je proizvajal karton, ki v državi ni imel sploh nobenega konkurenta, in take vrste pa- pirjev, ki se v Jugoslaviji skorajda niso iz- delovali. Potem tudi ne smemo pozabiti, da je bil Bonač še predsednik Ljubljanskega ve- lesejma skozi dvajset let, se pravi od prve razstave v septembru 1921 do poslednje v oktobru 1941, ko se je — že v okupacijskih razmerah — organizirala poslednja razstava." Podjetnik je bil tudi član vodstva ljubljanske borze za blago in vrednote od njenega začetka v letu 1924 dalje. Bonačev dvig v vrhove jugoslovanskih in- dustrialcev se more ponazoriti z naslednjimi številkami, ki govore o vrednosti njegovih glavnih premičnin in nepremičnin, proizva- jalnih sredstev in drugih objektov:" nhioirt vrednost Objekt (jljn, Kartonažna tovarna Ljubljana...... 13,000.000 Tovarna papirja Količevo........ 56,000.000 Tovarna celuloze Videm......... 50,000.000 Vila »Beli dvor« Bled.......... 2,000.000 Vila v Ljubljani . . . ¦......... 1,000.000 Skupaj 122,000.000 24 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Komisijski popis premoženja se je izpeljal oziroma sklenil in podpisal 1. januarja 1941, ko je Jugoslavija že čutila inflacijo in ko je okupacija tako rekoč že trkala na vrata. Ko- misija je tudi sicer vrednotila iz varnostnih razlogov vse objekte in proizvajalna sredstva više, kot pa je bila njihova nabavna cena. Kdo vse je predstavljal »papirniško« oko- lje, v katerem je deloval Bonač? Industrija papirja, kartona, lepenke, lesovine in celulo- ze je tik pred okupacijo 1941 štela deset pod- jetij. Sedem izmed njih se je utemeljilo pred prvo svetovno vojno, tri pa v času med obe- ma vojnama. Izmed teh sta bili le dve večji — in obe je ustanovil Fran Bonač. Navedeno skupino 10 podjetij so sestavljale: 1. Združene papirnice Vevče, Coricane in Medvode d. d. v Ljubljani; 2. Bratje Piatnik, tovarna za dokumentni in kartni papir, Radeče pri Zi- danem mostu (prav do osvoboditve last av- strijskega kapitala, last dnižine Piatnik); 3. Sladkogorska tovarna papirja in lepenke. Sladki vrh ob Muri; 4. Charles Moline, to- varna lesnih lepenk, Tržič na Gorenjskem; 5. Ceršaška tovarna lesnih snovi in lepenke, Ceršak ob Muri; 6. Tovarna lepenke in leso- vine, Prevalje; 7. Artur Perger, gozdarska in- dustrija, Mislinja. Po prvi svetovni vojni so bUe zgrajene: 8. Tovarna lepenke in leso- vine Edvard Pogačnik, Brezno ob Dravi (or- ganizirana leta 1931), kot Bonačev kapital pa: 9. Tovarna papirja in kartona I. Bonač sin, Količevo (utemeljena leta 1920); 10. Tovarna celuloze Videm-Krško (ustanovljena L 1938). Ceršaška tovarna je bila do konca prve svetovne vojne v rokah avstrijskega kapitala. Zato je Fran Bonač že leta 1919 organiziral družbo z omejeno zavezo za prevzem te to- varne; v družbi je bil glavni deležnik. Potem je leta 1937 utemeljil v Zagrebu še karto- nažno tovarno »Dvoraček & drug« z name- nom, da bi si ustvaril enega izmed glavnih odjemalcev koučevskega papirja, kartona in lepenke, da pa bi se osamosvojil glede celu- loze in jo prodajal tudi drugim, je zgradil še tovarno celuloze. Ker bo sledil historiat koUčevske papirnice v posebnem poglavju, naj se na tem mestu odmeri nekaj odstavkov še Tovarni celuloze v Vidmu. Do leta 1940 so proizvajali celulozo v vsej Jugoslaviji le trije obrati: Coricane (last Združenih papirnic), poseben objekt Za- grebačke dioničke tvomice papira in pa to- varna celuloze v Drvarju. V Goričanah so jo izdelovali zgolj za E>otrebe Združenih papir- nic samih; celulozni obrat zagrebške tovarne je sam komaj kril potrebe svojega podjetja, Drvair je prodajal svojo celulozo v glavnem Tovarna celuloze v Vidmu, leta 1940 V tujino. Vse druge tovarne papirja so bUe vezane na uvoz tuje celuloze, čeprav bi mogel Drvar v znatni meri kriti domače potrebe. Prav- zaradi kupovanja celuloze v tujini se je Bonač odločil, da si bo sam postavil tovar- no celuloze. Odločil se je za lokacijo v Vidmu pri Krškem ob Savi.*^ Ker sam ni imel vsega denarja, je organi- ziral manjšo družbo, ki se je imenovala »Ce- luloza, družba z omejeno zavezo, Ljubljana«. Na sodišču v Ljubljani je bila protokolirana v avgustu 1938 z osnovno glavnico* 2,000.000 dinarjev. Kot družabnik je bil na prvem me- stu vpisan Fran Bonač, potem Marica Bonač poročena dr. Pehani, nato Lia Bonač poro- čena Pothom, končno ljubljanska podružnica Jugobanke.13 Tovarna je pričela z redno proizvodnjo be- ljene in nebeljene celuloze s 1. januarjem 1940. Vse naprave je gnala parna turbina 1000 KM. Maksimalna zmogljivost tovarne je znašala spočetka 600 vagonov celuloze letno. Podjetnik je narheraval postaviti v tovarno še poseben stroj, ki bi le za izvoz izdeloval specialni papir za zavijanje pomaranč, limon in drugih južnih sadežev.Vso strojno opremo za to je že naročil v Nemčiji, toda vse skupaj •je prehitela vojna. Strojna naprava je oble- žala v Warmbrunnu v Slezi j i in le brusünica lesa je prispela v tovarno še pred kapitulacijo Jugoslavije." S tem, daje steklo delo v Vidmu, je močno narasla poraba celuloznega lesa. Samo papir- ništvo v Sloveniji je porabilo naslednje koli- čine takega lesa: 25 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Pri analiziranju te tabele naj pripomnim, da ima petletje 1891—1895 tak velik skok po- trošnje celuloznega lesa zatO', ker so* pričeli leta 1890 izdelovati v Goričanah prvič celu- lozo, da pripada drugi veliki skok potrošnje petletju 1921—1925 zato, ker je leta 1924 ste- kla v tovarni na Vevčah velebrusilnica lesa, in da gre končno tretji dvig na račun tovarne celuloze v Vidmu, kjer so poskusno obrato- vali že konec leta 1939.'= Kmalu po okupaciji Slovenije so namera- vali Nemci preurediti videmsko celuloznico v obrat za proizvodnjo sestavnih delov za le- tala. V ta namen so hoteli demontirati in odpeljati stroje za proizvodnjo celuloze. Da bi tovarno rešil zase in po osvoboditvi eksplo- atiral podjetje z nezmanjšano kapaciteto da- lje, je Bonač navidezno prepisal 75'"/o deležev pri tovarni na ime svoje hčerke Hilde, ki je bila poročena z mariborskim tovarnarjem Emestom Ehrlichem, sicer nemškim državlja- nom. S tem je pravno postala tovarna nem- ška privatna last in ni bila zaplenjena kot tuje »državi in ljudstvu sovražno premožen nje«. Mesec dni pred koncem vojne in oku- pacije je bilo podjetje notarsko spet pre- pisano in vrnjeno na ime Frana Bonača.'' TOVARNA PAPIRJA KOLICEVO V neposredni bližini današnje količevske tovarne papirja je deloval v poslednjih letih preteklega stoletja valjčni mlin. Njegov last- nik je bila trgovska družba, vpisana v regi- ster 17. januarja 1894 z naslovom »Jožef Ho- čevar & Comp., valjčni mlin na Količevem«. Prvi deležnik je bil ljubljanski trgovec Hoče- var, drugi pa Edvard Snoarda s Količevega. Firmo so črtali iz registra 12. decembra 1900, ker je mlin pogorel.'' Leta 1913 je Fran Bonač kupil od količev- skega kmeta Hočevarja za 10.000 kron pri- bližno 10 ha zemlje, vodo in vodno moč, po- goreli mlin in majhno žago. Ker je dobil od Tovarna papirja na Količevem leta 1937 očeta efektivnega premoženja le 75.000 kron, si je nadaljnji potrebni kapital sposodil pri Kmetijski posojilnici. Zemljo-, ki ni bila do- ločena za zidavo tovarne, je spremenil v njive in del zemljišča tudi pogozd \ Za dobavo- stro- jev se je dogovarjal z znano tvrdko Voith. Vendar mu je graditev tovarne preprečil iz- bruh prve svetovne vojne, sam Bonač pa je čas od avgusta 1914 do konca 1918 prebil na fronti.'* Po vrnitvi je nadaljeval z gradnjo tovarne za lepenko. Leta 1920 je bila tovarna sezidana. Najprej se je pričela proizvodnja sive in spe- cialne lepenke. Delali so na dveh Voithovih strojih za lepenko, naslednjega leta so do- kupili še dva taka stroja. Zmogljivost vseh štirih je znašala skupno okoli 4 tone lepenke \' 24 urah. Glavna surovina za proizvodnjo lepenke je bil star papir oziroma, papirni od- padki.'" Zaradi znatne konjunkture je delo dobro uspevalo. Kohkor je podjetniku zmanj- kalo kredita za nadaljnje širjenje proizvod- nje, je sproti najemal bančna posojila. Kmalu so pričeli proizvajati tudi barvaste lepenke v raznih kvalitetah; zaradi tega je bil montiran še peti lepenčni stroj. Ker se je delo tovarne kar precej razširilo in se ta ni mogla, več šteti za del ljubljanske kartonažne tovarne, je podjetnik poudaril njeno samostojnost tako, da jo je dal protokolirati 26. oktobra 1923 kot »podružnico v Količevem«.2" Tovarnar je dobro vedel, da se v Jugosla- viji ne proizvaja dovolj lahkih ah tenkogram- skih papirjev in da bo dobro uspeval, če bo temeljito izkoristil to vrzel. Ogromna večina jugoslovanske proizvodnje papirja, je bila Piamreč usmerjena v pisalne, tiskovne in ovoj- ne papirje. Zato je zlahka izračunal, da bo še najbolj rentabilen, če se bo usmeril v iz- delavo klobučnega, svilnatega, krep, toaletne- ga ter servietnega papirja in staničevinska vate za obveze. Odločil se je kupiti v Nemčiji rabljen papirni stroj delovne širine 1400 mm. V količevsko tovarno ga je vgradil leta 1924 in z njim takoj pričel proizvajati take papirje. Ta stroj za papir je bil prvi, zato so ga na kratko imenovali PS I. Proizvodna hitrost mu je bua 40 do 80 m papirja na minuto ali 500 do 600 kg v 8 urah pri tanjših papirjih, 600 do 1000 kg v istem času pri debelejših papirjih. Kartona v Jugoslaviji ni nihče proizvajal. Celo Bonač sam je moral za svojo kartonažno tovarno uvažati tuj karton. Povpraševanje po njem je bilo tudi sicer zelo veliko: tobačna tovarna v Ljubljani je želela za embaliranje cigaret fin bel karton, podobno tudi skopska tobačna tovarna; železnica je potrebovala 26 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA karton za vozne karte; tovarna cikorije in kavnih nadomestkov »Frank« v Zagrebu je potrebovala močan karton za embaliranje na- mesto tenkih deščic za zaboj čke. Torej reflek- tantov dovolj In kot na dlani je bilo, da se bo vsak kartonski stroj hitro rentiral. Z znat- nim bančnim posojilom je kupil fabrikant v Nemčiji močan papirni stroj, ki ga je neka tamkajšnja tovarna hotela zamenjati zaradi neustrezne širine. Znana firma Bruderhaus v Reutlingenu mu ga je predelala tako, da je bil sposoben tudi za proizvodnjo 540 g/m^ tež- kega kartona (poleg 54 g/m'^ težkega papir- ja). Ta kartonski stroj ali KS je stekel na Količevem še v letu 1927. Imel je 1700 mm delovne širine; renovirali so ga leta 1936. Njegova proizvodnja je znašala maksimalno 15 ton kartona dnevno, poganjal pa ga je parni stroj 80 KM znamke Flottmaon. Nekaj let potem, ko je stekel KS, je zajela svetovna gospodarska kriza tudi Jugoslavijo. Videti je, da KoUčevega ni mogla močneje načeti, kajti tovarnar je kupil pri firmi Bru- derhaus prav leta 1932 še drugi stroj za pro- izvodnjo papirja ali PS II za ceno* 2,800.000 dinarjev (zaradi krize so bile cene nižje!). Na- menjen je bil Izdelavi raznih finih tenkih pa tudi drugih boljših papirjev. Montirali so ga v posebni dvorani, kjer je stekel v začetku leta 1933. Imel je delovno širino* 2200 mm in je obratoval na električni pogo*n. Ob tej priložnosti naj spregovorimo nekaj več besed o elektrocentralah količevske papir- nice. Ker je bila vodna moč Mlinščice, levega rokava Kamniške Bistrice, pri tovarni šibka, je industrialec kupil leta 1922 od prvega gor- njega soseda Skrjanca žago in tamkajšnjo vod- no moč. Gladina vode je bila namreč pri Skr- jancu za 6 m višja od glaidine pri tovarni. Tvrdka Voith je po podjetnikovi zamisH iz- delala načrt za združitev obeh vodnih padcev po podzemski betonski cevi premera 120 cm. S tem se je ustvaril dovolj velik padec za pogon Voithove turbine 120 KM (hidrocentirala Količevo I). Cev je bila speljana naravnost čez travnike v dolžini približno 480 m. Da bi tovarna dobivala dovolj čisto vodo za izdelavo lepenke, papirja in kartona, so izkopali še dva vodnjaka s po 25 m globine. Dne 30. junija 1926 je Bonač kupil od to- varne »Titan« v Kamniku hcenco za hidro- centralo »Bistrico« na Duplici in 1,5 ha veliko zemljišče za 60.000 din. Elektrarno in oba že imenovana kanala so pričeli graditi takoj 1926. leta. Elektrarna je dobila dve Franciso*vi turbini z regulatorjema, dva generatorja in en velik transformator; to je stalo 1,140.000 dinarjev. S proizvodnjo električne energije je pričela Duphca v letu 1927. 2e naslednjega leta je bila takoj južno od tovarne postavljena za črpalko še manjša hi- drocentrala z vertikalno Franciso'vo turbino, ki je delovala avtomatično. Bila je edina apa- ratura, ki so jo za Količevo izdelale ljubljan- ske Strojne tovarne in livarne.^* Kot zadnja je prišla V pogon kalorična cen- trala v sami tO'Vami. Zgrajena je bila 1. 1929. Takoj so montirali tudi parni kotel s priti- skom 25 atmosfer, ki je proizvedel 5000 kg pare na uro. S tem je bila zaključena gradnja energetskih naprav. Njihova moč je znašala: Hidrocerttrala Količevo I...... 120 KM Hidrocentrala Duplica........ 320 KM Hidrocentrala Količevo II...... 50 KM Kalorična centrala Količevo..... 600 KM Lokomobila Lanz.......... 110 KM Skupaj . . . 1200 KM Vsa ta moč plus delavci (o njih bo govor pozneje) so proizvedli papirja, kartona, lepen- ke in lesovine (vse v vagonih; 1 vagon je 10 ton), kakor sledi:22 , Razpredelnica nam pove, da je samo nekaj let v začetku tovarna proizvajala več papirja kot pa kartona, pozneje pa je büo prav olbrat- 27 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Diagram proizvodnje 1927—1%0. Proizvodnja med obema srednjima debelima črtama (31. XII. 1940 — 31. XII. 1947) je pikčasta, ker podatki niso zanesljivi no. Zato bi je pravzaprav ne smeli imenovati »tovarna papirja«, ampak »tovarna kartona«. Ce izvzamemo leto 1933, ko ni podatkov o proizvodnji, vidimo-, da nam manjkajo po- datki zlasti za čas okupacije 1941—1945. To je razumljivo, ker je ob osvoboditvi okupator za seboj uničil precej dokumentov, kolikor jih ni propadlo iz drugačnih razlo-gov. Prav zanimivo je, da je dolga vrsta, srednjih in majhnih podjetij zgubila podatke o proizvod- nji za isti čas (kolikor jih seveda okupator ni zaprl). Količevska papirnica je oddaljena 3 km severno- od železniške postaje Domžale. Prvo-t- no je tovarna sploh komunicirala samo z Domžalami in to z vozmi na ko-njsko vprego. Sele leta 1940 je fabrikant kupil od Majdičeve tovarne svet med železniško postajo Jarše in papirnico, da bi na njem postavil industrijski tir do tja in most čez Bistrico. To- bi bila naj- ugodnejša zveza, ker leži papirnica le 1100 m vzhodno od imenovane postaje. Okupacija je preprečila izvedbo načrta.Tir je pričel funk- cionirati šele v februarju 1948.2'' Ena izmed značilnosti visoko razvite kapi- talistične industrije je bila tudi ta, da so se večkrat tovarne, ki so proizvajale isto blago, združile na osnovi posebne pogodbe v speci- fično organizacijo ali združbo, kjer so se do- govorile, da si ne bodo konkurirale, da bodo proizvajale samo toliko blaga, kolikor se jim j ga določi in samo tiste vrste izdelkov, ki se jim diktirajo, dalje da ne bodo postavljale novih strojev brez privoljenja združbe itd. Tudi cene izdelkov so bile dogovorjene. To vse je bilo narejeno z namenom, da bi združba monopolno obvladovala tržišče in na njem gospodarila po svojih načelih. Taka organi- zacija se je imenovala kartet, pogodba pa, ki so jo sklenile in podpisale, kartelna pogodba (latinsko: carta, = pogodba). Tovarne papirja so se, podobno kot tovarne mnogih drugih industrijskih panog, karteli- rale že pred prvo svetovno vojno, še v času habsburške monarhije. Ta način preprečeva- nja konkurence in določanja največje proiz- vodnje za posamezne tovame-podpisnice se je po prevratu v stari Jugoslaviji ne samo nadaljeval, ampak tudi razširil in poglobil, ker je bila mednarodna konkurenca sedaj precej večja kot nekdaj. Bonač sam je prvič vstopil v jugoslovanski kartel papirja v maju 1934, torej v času krize. Ne zaradi tenkogramskih papirjev, temveč za- radi PS II, ki je proizvajal tudi beli plakatni papir in papir za kopije na pisalnih strojih, najfinejši ovojni papir (za bele lekarniške vrečke, za zavijanje zdnavil) in podobno. Za- radi nekega spora je čez deset mesecev iz- stopil iz kartela, ne da bi ga mogle njegove sankcije bistveno prizadeti. V letih pred drugo svetovno vojno so bile razmere na tržišču že težje in manj pregledne. Zato so tovarne papirja pristopile k novemu kartelu. Najobsežnejša in naj temelj itejša- kar- telna pogodba je pričela veljati s 1. januar- jem 1938. Fran Bonač je podpisal pogodbo v aprilu 1939. Njegov karteUrani kontingent je obsegal skupno 200 vagonov papirja in kartona, to se pravi, nekako 33'"/o ali ^/s nje- gove takratne proizvodnje (ne vštevši lepen- ke, ki se ni nikoli kartelirala). Končno so Bo- naču priznali ob vstopu tudi pravico, da sme v svoji tovarni celuloze v Vidmu postaviti še en stroj za papir. Na njem, bi proizvajal le papir za izvoz (le-ta ni bil karteliran) in bi tako domačih cen ne kvaril. Razen domačih so obstajale tudi mednar-od- ne kartelne pogodbe. Tako so morali skleniti domači kapitalisti dogovor tudi z nemškimi tovarnami papirja, kjer so določali količine papirja, ki jih sme nemška industrija uvoziti v Jugoslavijo. Pogodba jugoslovanskega kar- tela z nemškim kartelom je veljala od 24. aprua 1939 do 30. junija 1940. O tekočih za- devah, izvirajočih iz tega dogovora, je raz- pravljal poseben izvršilni odbor. Izvršilni od- bor domačega kartela so sestavljali Fran Bo- nač, Bjelinski iz Zagrebačke dioničke tvomice 28 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA papira in Rankic iz tovarne papirja v Cačku. Nemci so prav tako postavili tri delegate. Kmalu po napadu nacistične Nemčije na Jugo- slavijo sta postala tako domači kot tuji kartel »brezpredmetna« in torej brez veljave.^* Okupacija. Na tem mestu se ne moremo lotiti opisa vseh faktorjev, ki so pripeljali do razsula stare Jugoslavije,, do okupacije tudi slovenske zemlje in do vznika oboroženega boja proti okupatorju pod zastavo Komuni- stične partije Jugoslavije. Pred očmi imamo skromnejši cilj : zasledovati delo količevske papirnice v času več kot štiriletne okupacije na osnovi nekaterih pomembnejših dokumen- tov. Ob okupaciji Gorenjske so nacisti zaplenili količevsko papirnico kot »staats- und volks- feindliches Vermögen« (državi in ljudstvu so- vražno premoženje). Tovarno, ki je ves čas okupacije formalno nosila naslov »Papier- und Pappenfabrik J. Bonač Sohn, Kolitschou, Post Domschale«, so vodili posebni rajhovski zaupniki; najbolj znan je bil neki Simomtsch, rojen leta 1908 v Münchenu, pristojen pa v Celovec. Proizvodnja med okupacijo ni natančno znana, ker so vse knjige uničene. Nekajkratni napadi partizanov so močno ovirali proizvod- njo; zlasti negativno je delovalo uničenje transformatorja dupliške hidrocentrale poleti 1. 1944. Delavci sami so oskrbovah okoliške partizane s klobučevino, papirjem in podoib- nim materialom. Močno se je čutila tudi pa- sivna resistenca: volja do dela je padala iz leta v leto. Le ceni se, da je proizvodnja v letu 1941 padla za 20«/o v primeri z letom 1940, v letu 1942 za 40*/o v primeri z istim letom, v letu 1943 za 60 «/o in leta 1944 celo že za 85 o/o v primeri z zadnjim mirnim letom pred okupacijo. V poslednjih štirih mesecih pred osvoboditvijo je tovarna domala ves čas stala, nekaj tudi zaradi pomanjkanja surovin (celuloze, lesa, premoga ipd.). Največ papirja, prodanega v tujino, je odšlo v tako imenovano »Nezavisno državo Hrvat- sko«, manj v »ljubljansko pokrajino«. Tako so — po oceni — prodali (v vagonih) i^' Tovarna po osvoboditvi. Poslednjih nekaj tednov pred osvoboditvijo je delo v tovarni že povsem mirovalo. Osvoboditev sama je pri- nesla, kot že vemo, nacionalizacijo in sodali- Diagram zaposlenih delavcev 1933—1960. Značilna za leta po osvoboditvi je »grba« v letih 1945—1952; poznajo jo tudi mnoge druge tovarne zacijo vseh jugoslovanskih sredstev za proiz- vodnjo. Prva naloga je bila, čimprej pričeti s pro- izvodnjo, se pravi, popraviti in pregledati stroje, očistiti vse prostore, dobiti surovine, predvsem pa organizirati delo, to je, priklicati delavce, vzpostaviti tehnično* in komercialno službo in podobno. Za očiščevalna in druga dela so dodelili kohčevski tovarni 12 nemških vojnih ujetnikov. Na ta način je mogel steči že pred sredino junija 1945 najprej PS I, za njim pa lepienčni oddelek. Takrat je že bUo spet zaposlenih 175 delavcev. Zadnje dni junija so dali v pogon še PS II. V teku septembra se je urejal tudi KS, ki je pričel normalno obratovati šele no- vembra 1945." Po takratni praksi je tudi količevska tovar- na dobUa za vodstvo posebnega delegata. Prvi je bil Tone Cerar, imenovan na to mesto z dekretom z dne 27. junija 1945. Dekret je temeljil na odloku AVNOJ z dne 21. novem- bra 1944 (ta odlok je govoril o prehodu so^ vražnega imetja v državno last, dalje o držav- nem upravljanju imetja odsotnih oseb, končno o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujiLe).^^ Kot drugi delegat je 24. avgusta 1945 sledu Cerarju inž. Janko Trost, nekdanji strojni in- ženir te tovarne (službo je nastopil že 1. no- vembra 1928). S tem dnem sta bUi postavljeni pod državno upravo tako ljubljanska karto- nažna tovarna kot količevska papirnica.^' Oba obrata skupaj so ocenili na prek 17,500.000 dinarjev. Na toUko sta ju namreč ocenili ko- misiji dne 22. decembra 1945 (v Ljubljani) oziroma 3. januarja in 6. junija 1947 (na Koli- čevem). Količevska tovarna je formalno pričela po- slovati kot državno podjetje šele na osnovi ukaza Prezidija Ljud. skupščine FLRJ 19. ju- lija 1946. Kmalu zatem, dne 15. avgusta 1946, je bil postavljen za prvega rednega direktorja Lado Trampuš, pred okupacijo zaposlenec Iste tovarne. Podjetje, ki je do tedaj še vedno nosilo firmo »I. Bonač sin, tovarna za papir 29 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO in lepenko, Količevo«, je bilo konfiscirano z odločbo vojaškega sodišča ljubljanskega voj- nega področja, št. 1487/45 z dne 24. avgusta 1946. Kot podjetje splošnodržavnega značaja, ki je bilo podrejeno administrativno-opera- tivnemui vodstvu Glavne uprave za industrijo celuloze, lesovine in papirja ministrstva indu- strije FLRJ, je bUo utemeljeno z odločbo vlade FLRJ prav 31. decembra 1946. V register dr- žavnilh gospodarskih podjetij so ga vpisali 21. marca 1947. Tovarna je nadaljevala proizvod- njo z imenom »Tovarna papirja, kartona in lepenke, Količevo«. Organizacija dela in poslovanja sploh je bila fiksirana z objavo in uveljavitvijo »Pravil o organizaciji in poslovanju podjetja ,Tovarna papirja, kartona in lepenke, Količevo'« ter po- sebnega »Delavskega reda podjetja«. Oboje je izšlo 28. februarja 1947. Delo v podjetju je bilo razdeljeno na naslednjih šest oddelkov: 1. fabrikacijsko-planski oddelek (imel je tri odseke), 2. računovodski oddelek (s šestimi odseki), 3. materialni oddelek (štirje odseki), 4. prodajni oddelek (se je tudi delil v štiri odseke), 5. tehnični oddelek (sedem odsekov), 6. tajništvo. Odločujoči organ podjetja je po- stal direktor, strokovni svet je bil le njegov posvetovalni organ, torej organ brez izvršilne moči. Pravila so namreč določala le, da sme imeti podjetje svoj »strokovni svet«. Količev- ska papirnica ga je imela; bu. je sestavljen največ iz sedmih članov (strokovnjakov to- varne). Imenovala ga je Generalna direkcija zvezne industrije celuloze, lesovine in, papirja. Enega člana je odredüa sindikalna organiza- cija. Odločba o postavitvi oziroma imenovanju strokovnega sveta za Količevo je izšla 24. ju- nija 1947, torej že v okviru prve petletke. Predhodnik tega strokovnega sveta so bili tako imenovani »obratni sestanki« tovarni- škega vodilnega kadra. Tu so obravnavali naj- važnejše tekoče probleme tovarne. Sestanki so se sklicevali od 14. novembra 1946 dalje. Točno dve leti pozneje so se pričele sklicevati konference direktorjev vseh jugoslovanskih tovarn papirja. Na konferencah so obdelovali najaktualnejše naloge, ki so bile v zvezi z opravljanjem nalog letnih planov v okviru petletke in s splošno problematiko posameznih tovarn (enako seveda papirniške industrije kot celote). Da bi se čim bolje izpolnil plan prve pet- letke, so se pričele uvajati v drugi polovici leta 1947 norme za posamezne vrste dela. Do konca leta so na Količevem vključili v normi- rano delo že 85 '»/o delavcev. Z odredbo vlade FLRJ z dne 3. marca 1950 je prešlo podjetje v gospodarsko upravo Ljud- ske republike Slovenije oziiroma njene Glavne direkcije kemične industrije ministrstva za in- dustrijo LRS. Dotedanji naslov podjetja se je skrajšal v »Papirnico Količevo«."' Skoraj istočasno- s temi spremembami so prešli na nov sistem planiranja, proizvodnje (tako imenovani »družbeni plan«). Zaradi tega prehoda se je pokazala v sami proizvodnji krajša kriza. Zaključek vseh sprememb po- meni izvolitev prvega delavskega sveta dne 16. septembra 1950. S tem je tovarna prešla iz rok administrativno vodenega gospodarstva v roke neposrednih proizvajalcev, to je koli- čevskih j>apimičarjev. Nova uprava tovarne je kmalu pričela ob- ravnavati vprašanja o postavitvi novega veli- kega modernega kartonskega stroja (KS II). Prve priprave pripadajo letu 1954. Gradbena dela so se pričela v aprilu 1959, prav na državni praznik 29. novembra 1960 pa je stroj pričel z redno proizvodnjo. Stroj ima zmoglji- vost 10.000 ton ali 1000 vagonov raznih kar- tonov na leto. Končali so tudi montažo nove parne turbine z zmogljivostjo 1700 kVA.^' Prav v zvezi z delom v tovarni naj omeni- mo še problem, o katerem se je že v stari Jugoslaviji precej govorilo in pisalo. To je vprašanje zaposlitve domačih in tujih stro- kovnjakov. Domača univerza je zaživela šele po prvi svetovni vojni in zato še nekaj let ni mogla dati industriji domačih strokovnja- kov, industrija papirja je pa sploh potrebo- vala le majhno število redkih specialistov, to je, inženirjev za proizvodnjo papirja. Ce so slovenski študentje pred prvo svetovno- vojno že študirali tehniške znanosti, potem so- se od- ločili za tiste, ki so jim nudile široke mož- nosti zaposlitve (gradbeništvo, strojništvo, elektro-te-hnika). Kako je bUo s strokovnjaki na Količevem? Prvi delovodja za izdelavo sive lepenke se je pisal Furlan in se je vrnil leta 1920 v domo- vino iz avstrijskega dela Stajersike. Konec 1923 je tovarna pridobila za delo Franceta Kocjan- čiča, dobrega strokovnjaka za vse vrste pa- pirja in kartona (Kocjančič je bil rojen 25. ja- nuarja 1889 v Ljubljani). Bil je povratnik iz Amerike in je nameraval doma izdelovati sanitetni material iz bombaža (leta 1930 se je osamosvojil, to je, izstopil iz papirnice, od- kupil od Bonača neko poslopje na Viru pri Domžalah in ga preuredil v tovarno sanitet- nega materiala; ta obratuje še danes). Po Kocjančičevem izstopu ni bilo v tovarni dve leti nobenega dobrega strokovnjaka za kar- tonski stroj. 30 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Primitivni transport valja za papir prek Bistrice po- zimi 1932 Izdelavo lepenke so sprva vodili razni tujci. Znana sta Cermak in Wolf. Ker sta oba še vedno znala tudi češko, sta se kar dobro spo- razumevala z delavci. Vodja količevske mehanične delavnice je bil od leta 1924 dalje Ciril Skrjanc, vodja elektrodelavnice pa Franjo Vidmar, ki je pri- šel na Količevo 1927. leta; ta, je vodil tudi hidrocentrale, naprave za oskrbo fabrikacij- ske in pitne vode, prevzel pozneje še termo*- elektramo in parne naprave ter nadzoroval električne pogone v tovarni; uredil je tudi prvo trafO' postajo. Stavbenik Jože Karlov- šek je vstopU v tovarno leta 1926, prav ko se je pričela graditi hidroelektrarna na Dupli- ci; od tedaj dalje je vodil vsa gradbena dela kot projektant in gradbeni vodja. Kartonski stroj sta pomagala montirati samoi dva nemška monterja, vsa druga dela so opravili domači monterji pod Skrjančevim in Vidmarjevim vodstvom. Strojevodje za ta kartonski stroj so bili še tujci; od delovodij se navajata imeni Heber in Ricker. Ta dva sta izdelovala na novem stroju) kromo karton. Od leta 1923 do 1927 je bil obratovodja do^- mačin Janžekovič. Od drugih tujih strokov- njakov so znani Sindelar, Buchmayer, Hable, Weiger, Albrecht, Lamberda, Mayer, Leroh (Cehi in Avstrijci). Po letu 1930 so se pričeli uveljavljati domači strojevodje Janez in Ja- bok Jasenc, Franc Hiršman, Anton Korošec, Anton Jaklič, Franc Brajer, Viktor Remec, Franc Grošelj. Po Kocjančičevem odhodu so nastale težave v letih 1930—1932. Razni tuj i se niso obnesli in so jih kmalu odslovili. Poi inž. Somogyju, ki je služboval na Količevem nekaj let, sta 1931 nastopila domačina inž. Stane Bonač in inž. Vladimir Sega. Oba sta diplomirala iz papirniške in elektrotehniške stroke na uni- verzi v Grenoblu v Franciji. Inž. Stane Bonač (podjetnikov nečak) je prejel 20. oktobra 1936 prokuro in postal tehnični direktor, inž. Sega je bil obratni inženir od 20. julija 1931 dalje. Pozneje sta prišla še inž. Jože Krisper (na- stopil 1. avgusta 1935 kot elektrotehniški in- ženir) in inž. Stane Skok (nastopil 7. avgusta 1933 in bil kot strojni inženir vodja proiz- vodnje skozi ves čas do odhoda v partizane v letu 1944) ter absolventi ljubljanske tehni- ške srednje šole Ivo Remiaš (nastopil 7. av- gusta 1933), Ivo Duhovnik, Janez Dobnik, Karel Smit. Remiaš je prevzel neposredno vodstvo izdelave lepenke in moderniziral to proizvodnjo.ää Ko je bil v času od 7. oktobra 1940 do 31. marca 1941 pod okriljem Združe- nih papirnic prvi specialni papimičarski tečaj na Srednji tehniški šoli v Ljubljani, so ga izmed 20 slušateljev obiskovah tudi inž. Jože Krisper, Ivo Remiaš in Ivo Duhovnik.'' Izmed tujcev je bU dober praktik in in- štruktor inž. Anton Wultsch, ki je nastopil službo 1. januarja 1933; do takrat je bil vrsto let obratni direktor papirnice v Vevčah. Ko je sredi leta 1934 moral Wultsch zapustiti količevsko tovarno, je mesto tehničnega di- rektorja prevzel inž. Stane Bonač. Inž. Vladi- mir Sega je odšel po treh letih dela leta 1933 v neko bolgarsko tovarno papirja, inž. Janko Trost v začetku leta 1937 v vevško papirnico, tehnik Duhovnik v tovarno celuloze v Cori- cane, Dobnik 1939 v videmsko tovarno celu- loze, Remiaš je postal oddelkovodja oddelka za specialne vrste lepxenk, tudi za azbestno. Pod vodstvom inž. Krisperja so se izdelovali pergamentni in pergamin papirji. Azbest z dolgimi vlakni je prihajal iz Romunije; az- bestno lepenko so izdelovali nekako* od 1933 dalje.''' Od osvo'boditve dalje so vodili tovarno iz- ključno sami domači strokovnjaki. Tehnični direktorji so bUi sprva ljudje, ki so delali v tovarni že pred okupacijo in so zato tovarno in njene probleme dobro poznali. Prvi direk- tor je bü inž. Jože Krisper (po osvoboditvi se je prvi vrnil na Količevo). To funkcijo je imel po odločbi dekreta ministrstva za in- dustrijo in rudarstvo od 17. maja 1945 do 30. oktobra 1947, ko je bil po službeni po- trebi premeščen iz tovarne na Generalno direkcijo kot višji industrijski inženir. Na Količevem ga je zamenjal inž. Vladimir Šega; ta je imel odgovorno mesto do konca aprila 1951, nakar je bil za njim več kot deset let tehnični direktor Ivo Remiaš. S 1. septembrom 1961 je prevzel to dolžnost inž. Avgust PavUn (bü je od 1. marca 1954 dalje obratni inženir iste tovarne).'ä Se prej kot tehnični sektor je dobil svojega direktorja komercialni oddelek. 2e od 7. maja 1945 je skozi deset let fungiral kot komer- 31 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO cialni direktor Jože Hočevar. Dne 1. maja ' 1955 ga je zamenjal Dušan Kosmina." Kot je ' videti, je ta oddelek doživljal izmed vseh od- i delkov še najmanj sprememb. j DELAVSTVO KOLIČEVSKE PAPIRNICE Pri presoji zgodovine delavskega gibanja na Količevem ne smemo pozabiti, da je bila tovarna zgrajena šele leta 1920 in v čisto kmečkem okolju. Ker je delavstvo kot druž- beni razred pričelo tu komaj nastajati, niso delavske organizacije imele kakšne posebne tradicije; poleg tega je vladajoči meščanski razred z vrsto radikalnih posegov prav v citi- ranem letu močno zdesetkal vse revolucio- narne politične organizacije. Dovoljene so bile samo delavske strokovne organizacije. Zato so bile volitve za obratne delavske zaupnike vedno zelo živahne. Delav- ski zaupniki' so bili namreč edini zakoniti predstavniki delavcev po tovarnah in so se vneto borili za njihove koristi. Ni še temeljito raziskano, katera delavska strokovna organizacija je bUa prva, ki je or- ganizirala količevsko delavstvo, niti se še ni ugotovil točen datum takšnega organiziranja, žlanesljivo pa je, da je v februarju 1935 Jugo- slovanska strokovna zveza (krščanski socia- listi) spet pričela pripravljati svojo organi- zacijo na Količevem. Ta »spet« je dokaz, da se je že pred tem delavstvo razgibalo, ver- jetno pod vplivom vevških papirničarjev (ti so biU po večini člani Jugoslovanske stro- kovne zveze), da pa je organizacijsko delo za- mrlo."' Do konca leta 1935 je JSZ pridobUa v svoje vrste 200 članov. Vendar so bui že v avgustu toliko organizirani, da so si za voditelja izbrali popularnega Franca Bukovca. Ta takrat 25-letni mladenič je prišel v papir- nico z Jesenic leto dni prej, po pokhcu je bil kovinostrugar. Papirnica Količevo z juga. Poljska pot v ospredju je : danes asfaltirana cesta, ki ima ime po narodnem heroju Francu Bukovcu. Okoli tovarne so delavci in tovarna zgradili množico stanovanjskih hiš in drugih poslopij Dva dni po izvolitvi za vodjo zaupnikov je bü Bukovec odpuščen z dela. Delavstvo je proti temu protestiralo na ta način, da je v soboto dne 17. avgusta 1935 po opoldanski za- meni ustavilo delo in predložilo podjetju na- slednje štiri zahteve: 1. Bukovec se mora po- novno sprejeti na delo, 2. glavni krivec inž. Wultsdh mora zapustiti tovarno, 3. delavstvu se mora priznati svoboda organizacije, 4. za- radi tega spora ne sme izvajati podjetje nobe- nih posledic. Ko je Wultsch res zapustil tovarno, so na pogajanjih med podjetjem in delavstvom skle- nili, da se podpišeta dogovor o- spremembah mezd in dogovor o poslovnem redu (nekakšni kolektivni pogodbi). Sporazumeh so se tudi o tem, da podjetnik prizna strokovno organi- zacijo. Sporen je ostal le ponovni sprejem Bukovca na delo. Zato je stavka trajala dalje. V vsem času stavkanja je delavce podpirala vsa okolica. Tako je mogla delovati kuhinja, ki je vse stavkajoče oskrbovala z zadostno in toplo hrano trikrat dnevno.^* V začetku oktobra se je podjetje približalo delavskim zahtevam in po osmih tednih se je stavka končala 14. oktobra 1935. Sporazum je obsegal naslednje točke: 1. zaradi stavke se ne bodo izvajale nobene posledice, 2. delav- ska strokovna organizacija se prizna, 3. pod- jetje prizna delavcem šest obratnih zaupni- kov, 4. mezde se zvišajo za 10 */», 5. delovni red se bo izdelal sporazumno, 6. ravnatelj inž. Wultsch mora za vedno zapustiti tovarno (to se je zgodUo že prej)."" Ta uspeh je delavske vrste še bolj strnil. Po ponovnem pričetku dela je bil 8. decembra 1935 občni zbor JSZ za Kohčevo in okolico. Za predsednika so izvolili Jožefa Avseca, za podpredsednika Jožeta Pirca, za tajnika Vik- torja Burgarja itd., za odbornike pa Franca Bukovca, Andreja Ravnikarja, Vinka Klop- čiča itd. Organizacijski zaupniki so postali Ciril Sitar, Viktor Gostič, Ivana Aleševa, Franc Burgar in drugi. Ob tej priložnosti so napravili nabiralno akcijo z namenom, da kupijo darilo za Bukovca (ta za akcijo ni ve- del) v znamenje hvaležnosti za njegovo po- žrtvovalnost. Bukovec se je sicer za darilo zahvalil, a ga energično odklonil, češ, naj se nabrani denar raje razdeli med delavce, ki še niso bUi takrat zaposleni.*" Konec leta so se tudi približali dnevi o razgovorih za volitve delavskih zaupnikov za leto 1936. Sklenili so, sestaviti enotno listo, namreč listo JSZ, ker se druge liste niso predložile. To enotno listo so na sestanku 6. januarja soglasno sprejeli, za obratne za- upnike pa izvoUli Franca Bukovca, Franca 32 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Avblja, Jožefa Avseca, Jožefa Pirca, Mihaele Jermanovo (poznejšo Bukovčevo ženo), Angelo Pečnikovo — in šest namestnikov. Za starešino delavskih zaupnikov so izvolili Bukovca, za tajnico Jermanovo. Kot končni rezultat pogajanj med delav- stvom in podjetjem so 14. juhja 1936 objavili »Poslovni red tovarne papirja I. Bonač sin, Količevo«. Ta red je razdelil delavstvo* v deset mezdnih skupin. V prvo je uvrstil strojevodje kartonskih in papirnih strojev, v deseto de- lavke sušilnice in sortirnice starega papirja. Za nadure se je določil 50-odstotni pribitek, za delo ob nedeljah in praznikih 60-odstotni pribitek (za praznike so razglasili 10 dni, med njimi tudi 1. maj). Za posebno umazana ali Piapoma dela, na primer v kanalih, vročih sušilnih bobnih in podobno, so delavci pre- jeU za te dni 100-odstotni pribitek. Nepreki- njeno nočno delo kot tako se ni posebej na- grajevalo.''^ Statistike nam povedo, da je bilo približno ob tem času zaposlenih v papirniški stroki na Slovenskem nekako 2000 delavcev, da pa je imelo le okoli 1500 ali 75*/o delavcev ure- jeno delovno razmerje s kolektivno pogodbo. V nekaterih drugih panogah je bilo stanje še mnogo slabše (na primer med stavbnimi, les- nimi, gozdnimi delavci itd.).^' Dne 10. januarja 1937 so bUe spet volitve delavskih zaupnikov v tovarni. Izvoljeni so bili Franc Bukovec, Alojzij Kržan, Valentin Rems, Andrej Ravnikar, Antonija Beve, Fran- čiška Novak — in šest namestnikov. Mesec dni za temi volitvami je bil občni zbor tovar- niške podružnice JSZ. Za predsednika so iz- brali Jožeta Avseca, za tajnika pa Franca Bukovca — itd. Kot že večkrat prej je tudi sedaj govoril Bukovec in sicer o nujnosti de- lavske organizacije. Potem so delavci razprav- ljali še o potrebi lastnega delavskega doma na Kohčevem. Za izobrazbo vsega delavstva so uvedli predavanja. Na enem takih preda- vanj je govoril Bukovec o razvoju delavskih strokovnih organizacij.*^ V splošnem so šle konkretne težnje koli- čevskega delavstva za tem, da se čim bolj približajo vevškim delavcem, zlasti seveda glede mezd, kajti vevški delavci so bih naj- bolje plačani delavci izmed vsega jugoslovan- skega papirniškega delavstva. S to perspek- tivo v misHh SO postavili količevski delavci vodstvu podjetja svoje zahteve. Toda prišlo je do mezdnega spora. JSZ je 2iato prosila bansko upravo za posredovanje in na raz- pravi 1. junija 1937 je prišlo do sporazuma. Sklenili so, da bodo od 4. junija dalje pre- jemali delavci naslednje mezde:''^ Ta sporazum naj bi veljal leto dni; če se ne bi odpovedal mesec dni pred rokom, naj bi se podaljšal še za eno leto*. V glavnem so se delavci borih za boljše mezde še dalje in že proti koncu leta 1937 je bilo podjetje pri- siljeno, da je zvišalo mezde za okoli 15 "/». Te mezde so veljale približno leto dni; potem so zaradi draginje pričeli delavci oktobra 1938 novo mezdno gibanje in gibanje za sklenitev prave kolektivne pogodbe. Dosegu so tako imenovani prispevek, ki je za samske delavce in delavke znašal 200 din, za poročene 300 din. Prispevek je veljal za čas o*d 1. julija 1938 do 31. marca 1939.« Medtem je bil 8. januarja 1938 spet občni zbor podružnice JSZ; v odboru ni bilo več Bukovca."" Ta je namreč medtem postal član komunistične partije Slovenije in se je po- svetil drugemu delu. Novi odbor je vodil proti koncu julija novo mezdno gibanje za povišanje nabavnega pri- spevka. Gibanje je uspelo, ker je po novem odpadlo na delavca po 216 din (določili so namreč, da se prispevek letno poviša za skup- nih 54.000 din, delavcev pa je v tovarni bilo 250).« S septembrom 1939. leta je svet zajela druga svetovna vojna, z njo pa neizbežna draginja. V teh okoliščinah je 12. decembra 1939 zahtevalo kohčevsko delavstvo zvišanje mezd za 25«/o in delno prekategorizacijo. Pri pogajanjih je bilo podjetje pripravljeno dati 4 din draginjske doklade na dan, vendar je pozneje le obveljala v glavnem delavska za- hteva. Zvišanje za okoU 22 Vo je veljalo od 1. januarja 1940 dalje. Nova mezdna tarifa je bUa naslednja:''^ Za moške od 8,25 din na 8,60 din od 5,40 din na 6,25 din od 5,15 din na 5,80 din od 4,40 din na 5,20 din od 4,75 din na 5,20 din od 4,15 din na 5,10 din od 4,00 din na 4,75 din Za ženske od 3,00 din na 3,75 din od 2,75 din na 3,50 din (drugih kategorij za ženske ni bilo) Ker je draginja naraščala hitreje kot mez- de, so sprožili delavci novo mezdno gibanje v januarju 1941, saj je kljuib novim mezdam iz januarja 1940 zaostajala kupna moč mezd za okoli 20 */o za draginjo. Zato so vložUi de- 33 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO lavci 12. januarja 1941 — torej slabe tri me- sece pred okupacijo Jugoslavije — naslednjo zahtevo: draginjske doklade naj se spremene v urne mezde in te naj se zvišajo še za 1,50 dinarja na uro; uvedejo naj se družinske doklade za ženo, ki ni zaposlena, po 250 din mesečno in za vsakega otroka po 70 din me- sečno; ukine naj se moška kategorija 4,75 din na uro, ker mezda ne ustreza za tako težko delo. Podjetnik je pogajanja odklanjal, de- lavci pa so vztrajali pri svojem.^« Okupacija je položaj popolnoma spremenila in nacisti so vpeljali svoj sistem odnosa do delavcev. Med delavci, ki so odšli v partizane, je bil tudi Bukovec, ki si je nadel partizanskoi ime Ježovnik. Poleti 1942. ga je ubila bomba. Za- radi raznih zaslug so ga 15. julija 1952 pro- glasili za narodnega heroja.^' OPOMBE 1. Prim. Slov. biograf, leksikon. I, str. 52 (avtor članka Avgust Pirjevec). — 2. Fran Bonač, ustni podatek. — 3. Fran Bonač, Ob moji 75-letnici, v Ljubljani, 20. oktobra 1955, str. 3 (tipkopis avto- biografskega značaja, ki obsega 12 strani; eden iz- med redkih izvodov je v moji lasti). — 4. Okrož- no sodišče v Ljubljani, register, Posam. II, 81. — 5. Ibidem. — 6. Mestni arhiv ljubljanski, Reg I, fase. 859, št. spisov 1041, 6730, 9180. — 7. Bonač, Ob moji 75-letnlcl, str. 2. — 8. Ibidem, str. 6—8. — 9. Mestni arhiv ljubljanski. Arhiv Združenih papirnic Vevče, Coricane in Medvode d. d. v Ljubljani, fase. 20, ovoj 8 In fase. 82, ovoj 3. — 10. Ibidem, fase. 1, ovoji 1, 2, 4 in 5, dalje še Ljubljanski velesejem ob desetletnici 1921—1930. Uredil MIlan Dular. Ljubljana 1930, str. 7, 20—21, 36—39. — 11. Med spisi v Bonačevem privatnem arhivu. — 12. F. Bonač, Ob moji 75-letnlcl, str. 6—8. — 13. Okrož. sodišče v Lj., zadružni register, Druž II, 58. — 14. Prim. op. 12. — 15. Mest arhiv lj.. Arhiv "Združenih papirnic, fase. 83, ovoj 7. — 16. F. Bonač, Ob moji 75-letnlcl, str. 9. — 17. Okrož. sodišče v Lj., Posam II, 81 In Posam II, 276. — 18. Fran Bonač, Razvoj tovarne za lepen- ko in papir na Količevem, str. 2 (tlpkopisni spo- mini, nekakšno dopolnilo k avtobiografiji; tu Ima tudi sicer mnogo podatkov o svojih obratih. Eden izmed redkih Izvodov je v moji lasti). V svoji avtobiografiji pravi Bonač na str. 4 naslednje: »Bil sem ves čas na italijanski fronti od julija 1914 do oktobra 1918, sprva pri bataljonu, zadnje leto pa kot komandant avtokolone, ki sem jo ob prevratu Iz lastnega nagiba, zavedajoč se njenega gospodarskega in vojaškega pomena, v celoti pri- peljal v Ljubljano in izročil narodni vojski, pri kateri sem potem služIl še do konea leta.-« — 19. Arhiv Papirnice Količevo, spisi iz let 1934 do 1937 (hrani Jih tajništi^o). — 20. Prlm. op. 4. Po- datki pravijo, da je bil 2. junija 1928 vpisan na- slov »Ljubljanska kartonažna tovarna in papirna industrija I. Bonač sin«, vendar je tovarna na Količevem uporabljala svoj žig z besedilom »To- varna za papir in lepenko I. Bonač sin, Količevo, p. Domžale«. — 21. Arhiv Papirnice Količevo, spisi iz let 1934—1937 in 1937—1939 ter spisi v Bonačevem privatnem arhivu. — 22. Arhiv Pa- pirnice Količevo, spisi iz let 1927—1960. — 23. Fran Bonač, ustni podatek. — 24. Arhiv Papirnice Količevo, spisi Iz let 1927—1960. — 25. Prlm. moj članek Jugoslovanska Industrija papirja do osvo- boditve v Zgodovin, časopisu XII—XIII, 1958-59. str. 212—230. — 26. Arhiv Papirnice Količevo, spisi Iz okupacijske .dobe, dalje Bonačevl ustni podatki. — 27. Inž. Jože Krlsper, ustni podatek, dalje Arhiv Papirnice Količevo, spisi iz let 1945 do 1947. — 28. Arhiv Papirnice Količevo, spisi iz let 1945—1948. — 29. Ibidem. — 30. Arhiv Papir- nice Količevo, spisi iz let 1947—1950. — 31. Prlm. brošuro »Papirnica Količevo 1920—1935—1950— 1960«, Količevo 1960, str. 22. — 32. F. Bonač, Raz- voj tovarne za lepenko in papir na Količevem, str. 6. — 33. Za tečaj podatki v Mest. arhivu lj., Arhiv Zdi-uženlh papirnic, fase. 72, ovoj 8, dalje ustni podatki inž. Jožeta Krisperja ter Iva Re- miaša; ta ml je tudi pokazal svoje spričevalo o uspešno končanem tečaju. Predavali so dr. inž. Miloš Krofta, inž. Zdenko Kokalj in inž. Mašlre- vlč, vsi vodilni inženirji tovarne papirja na Vev- čah. — Za vodilne strokovnjake na Količevem prlm. še arhiv Papirnice Količevo, spisi iz let 1927—1941. — 34. Prlm. op. 32. — 35. Arhiv Pa- pirnice Količevo, spisi iz let 1950—1960. — 36. Ivo Remiaš, ustni podatek. — 37. Arhiv JSZ (hrani ga Inštitut za zgod. del. gibanja, Lj.), spisi za leta 1928 do 1938 in Delavska pravica z dne 22. avgusta 1935. Prvi, ki so pričeli agitaeljsko delo v tovarni že leta 1928, so bili vevški paplr- ničarji, organizirani v JSZ. Ti so sploh imeli velik vpliv na količevske delavce; hodili so jim predavat, jim posredovat izkušnje glede vodenja stavk in podobno (enako so pomagali organizirati tudi radeške paplrnlčarje). Kollčevski krščanski socialisti so kmalu po organiziranju prestali prvo preizkušnjo o priliki pogan j za preklic odpu- stitve nekaterih delavcev. Pogajanja s podjetjem so uspela le delno. Tistim, ki niso bili več spre- jeti na delo, je organizacija izposlovala podporo. — 38. Delavska pravica z dne 29. avgusta 1935, 5. septembra in 12. septembra ter 19. septembra 1935. — 39. Del. pravica 17. okt. 1935. — 40. Del. pravica 12. dec. 1935. — 41. Del. pravica 16. jan. 1936. — 42. Arhiv Papirnice Količevo, »Poslovni red« (med spisi iz let 1935—1940); dalje še Mest. arhiv lj.. Arhiv Združenih papirnic, fase. 77. — 43. Afhlv JSZ, fase. 5. — 44. Del. pravica 14. jan. in 25. febr. 1937, O Bukovcu, takratnih sestankih članov KPS v domžalski okolici in o stavki sami prim, tudi zapisek govora, ki ga je imel a priliki proslave 20-letnice količevske stavke direktor tovarne Ivo Sonc (Arhiv Papirnice Količevo, spisi iz let 1950—1955). — 45. Del. pravica 10. jun. 1937. — 46. Del. pravica 13. okt. 1938. — 47. Del. pra- vica 19. jan. 1939. — 48. Del. pravica 26. jul. 1939. — 49. Del. pravica 1. febr. in 29. febr. 1940. — 50. Del. pravica 20. febr. 1941. — 51. Zbornik na- rodnih heroja Jugoslavije, Beograd 1957, str. 109, dalje Tone Fajfar, Odločitev, Ljubljana 1966, str. 176. 34 ČASOPIS ZA SLOVENSKO K.R AJEVNO ZGODOVINO KRONIKA O LJUBLJANSKIH STAVBNIH REDIH VLADO VALENCIC L Gospodarski razvoj, zlasti napredujoča in- dustrializacija, je v prvi polovici prejšnjega stoletja pospešila gradbeno rast mest. Dote- danji predpisi, ki so urejali gradnjo stavb in druga vprašanja s tem v zvezi, so nastajali največkrat od primera do primera, ko je po- treba narekovala ureditev ene ali druge po- manjkljivosti. Gradbena zakonodaja je bila še brez sistema; mestne ter druge oblasti, katerih naloga je bila tudi skrb za zunanje urejanje mest in njihov gradbeni razvoj, so vedno bolj občutile pomanjkanje splošnih gradbenih predpisov. Temu naj bi odpomogli stavbni redi, ki so jih doibivala posamezna avstrijska deželna glavna mesta sredi prejš- njega stoletja. Tudi zia Ljubljano je bil 1847 izdan stavbni in gasilni red.' Izdala ga je gradbena, gasilna in olepševalna komisija, odobril pa gubemij. Vendar se ta stavbni in gasilni red precej razločuje od stavbnih redov iste dobe za druga mesta. Tehnični in gradbe- no-polioijski predpisi zavzemajo v njem malo prostora in še ti so imeli pred očmi le var- nost pred požarom. Največji del so obsegale požarnovarnostne določbe ter predpisi za gaše- nje požarov. Stiaivbni redi, ki so bili izdani nekako v istem času za druga deželna glavna mesta, so vsebovali predvsem higienske in tehnične predpise za stanovanjske zgradbe, gradbeno- policijske predpise ter določbe glede varnosti pred požari. Ponekod so skušali reševati tudi nekatera urbanistična vprašanja, ki so se po- javljala oto hitrejši rasti mest. Stavbni red za Linz in Salzburg iz leta 1846 — za obe mesti je gomjeavstrijska deželna vlada izda- la skupnega — je imel že določbe o urejanju novih trgov in uMc, o njihovi širini, o višini hiš in stanovanjskih prostorov ter podrobnej- še tehnične in higienske predpise za gradnjo hiš." Tržaški stavbni red iz leta 1854 je sicer manj izčrpen glede gradbenih predpisov, to- da ustvaril je pod predsedstvom župana po- sebno olepševalno komisijo, v kateri so bih zastopniki mestnega sveta, mestnega gradbe- nega urada, civilnih inženirjev in drugih sta- nov. Naloga komisije je bila, da pove svoje mnenje o vsem, kar se je tikalo zunanjosti poslopij, njihovega okrasja, lepote in pravil- nosti mestnih trgov in uhc ter neposredne • mestne okohce. Imela je pravico ugovarjati izvedbi načrtov, ki so nasprotovah pravilom estetike in dobrega okusa, ter gradnjam, ki niso bile združljive z nameravano regulacijo in razširjenjem mesta.' Stavbni red za Gra- dec iz 1856 je imel podobne določbe glede urejanja novih mestnih delov kot stavbni red za Linz in Salzburg.'' Nove uMce naj bi bile po možnosti čimbolj ravne, imele naj bi pri- merno in aa obračanje vozil sposobno cestišče ter na obeh straneh ob hišah posebne steze za pešce. Širina ulic ne bi smela biti manjša kot 6 sežnjev (seženj je 1,896 m). Sicer naj bi bila širina uh ce odvisna tudi od njene dol- žine in drugih lokalnih razmer ter naj bi se določila po krajevni potrebi. Stavbna komi- sija je pri krajših prečnih uhcah smela izje- moma predlagati tudi manjše širine, toda ne manj kot 5 sežnjev. Pri prezidavi starih ali gradnji novih poslopij v obstoječih ozkih in vijugastih uhcah je bilo treba gledati, da se po možnosti razširijo in izravnajo. Meteorne vode je bilo treba praviloma odvajati po pod- zemnih kanalih ali pa naj bi se glede na raz- mere uredilo tlakovano korito z zadostnim padcem. Površine novih stavbišč na nezazi- danih zemljiščih niso smele biti preveč ome- jene. Stanovanjska poslopja in druge stran- ske zgradbe so morale imeti dovolj zraka in luči ter primemo dvorišče, ki naj bi zgradbe ločilo in jih varovalo pred nevarnostjo poža- ra. To bi se doseglo z ureditvijo posebnih vrtnih parcel, ki bi preprečile, da bi bile hiše preveč tesno skupaj. Glede višine hiš je gra- ški stavbni red določal le, da morajo imeti na čelni strani ob ulicah in trgih vsaj eno nadstropje ter da morajo biti dostojne. Izje- me so se smele dovoliti le v odročnih ulicah, kjer se je stavbni red zadovoljil zaradi slab- äh gmotnih razmer prebivalstva s skromnej- šimi poslopji, le da so ustrezala zahtevam po- žarne varnosti. Ravno tako je bila izjema dovoljena za vrtne zgradbe in hiše zia poletno bivanje (Landhäuser, vile), ki so se odliko- vale z arhitektonskimi oblikami. Med tehnič- nimi in higienskimi določbami graškega stavbnega reda je omeniti, da so morale biti sobe v stanovanjskih hišah najmanj 10 čev- ljev (čevelj je 0,316 m) visoike. Glede zuna- njosti poslopij, to je glede oblikovanja pro- čelja, simetrične razdelitve vrat, oken in dru- gega, je stavbni red postavil zahtevo, da mora v arhitektonskem pogledu s pravilnimi raz- merji in dostojnimi okraski ustrezati preči- ščenemu ukusu. Gradbeni gospodarji in grad- beniki naj bi glede tega čimbolj upoštevah pobude stavbne komisije. Zunanji zidovi naj ne bi bili popolnoma bele in ne prežive barve. 35 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO II- Graški stavbni red je postal podlaga za Ijubljansiki osnutek. Priredil ga je — sicer na lastno pobudo — po naročilu deželne vlade gradbeni direktor Gietl, ki je, ko je bil začas- ni vodja štajerske deželne gradbene direkci- je, sestavil načrt graškega stavbnega reda. Povod za naročilo deželne vlade so dala pred- vsem nesoglasja med mestnim magistratom in med gradbeno direkcijo oziroma deželno vla- do zaradi dveh gradenj v mestu. Deželna vlada se je na ta dva primera izrecno sklice- vala.-'* Prvi j e bil nazidava. dveh nadstropij hiše na vogalu Wolf ove ulice in Trga revolucije, drugi pa gradnja nekdanjega hotela »Slon« na istem prostoru, kjer stoji današnji. Mestni magistrat je namreč podelil gradbeno dovo- ljenje za nadzidavo dveh nadstropij na takrat enonadstropni hiši Trg revolucije št. 3. Grad- bena direkcija je imela zoper tretje nadstrop- je pomisleke, menila je, da zidovje ni dovolj močno, tudi statika se ji ni zdela v redu. Ko sta bili nadstropji na-dzidani, so koniisije strokovnjakov ponovno ocenjevale sohdnost stavbe in magistrat je hišnemu lastniku izdal uporabno dovoljenje. Ker ni upošteval njenih pomislekov, gradbena direkcija ni hotela več sodelovati pri končnem komisijskem ogledu za uporabno dovoljenje.« Pri gradnji hotela »Slon« pa se je pripetila nezgoda. Porušil se je glavni zid pročelja v dolžini okrog štirih sežnjev, tudi sicer so bile težave z gradbenim gospodarjem Jožefom Zalarjem, ki je gradnjo poveril zidarskemu polirju. Stavbni mojster Anton Treo naj bi imel nadzorstvo nad grad- njo, toda po nesreči je odklonil nadaljnjo od- govornost. Po dogovoru z Zalarjem je potem nadzorstvo prevzel stavbni mojster Franc Faleschini, ki pa tudi ni vzdržal do konca. Zalar in njegov zidarski polir nista vedno upoštevala vseh gradbenih pravil in se je bilo bati, da se ne bi ponovno kaj porušilo. Magi- strat je mioral večkrat sfchcevati komisije gradbenih strokovnjakov, ki iso ugotavljale od- stopanja od niačrta na škodo trdnosti stavbe. Nato je tudi stavbni mojster Faleschini odložil nadzoratvo in odklonil odgovornost, češ da Zalar in polir gradita po svoji volji in ne po njegovih navodihh.' Ko je bil dograjen trakt hotela v Čopovi ulid, magistrat ni hotel izdati uporabnega dovoljenja, ker Zalar nd odpravil vseh gradbenih pomanjkljivosti, kakor mu je bilo naročeno. Uporabno dovoljenje je na Zalarjev priziv izdala potem deželna vlada, ko je po komisijskem ogledu ugotovila, da so bistvene pomanjkljivosti odpravljene.^ Deželna vlada je ob predložitvi osnutka gradbenega reda pozvala maigiistrat, naj ji sporoči svoje pripombe. Magistrat — mesto je po smrti dr. Matije Burgerja ostalo brez župana in je njegove posle opravljal kot na- mestnik magistnatni svetnik Janez Gutman — je akcijo deželne vlade za stavbni red z ne- voljo sprejel. Odgovoril ji je šele na njeno urgenco po preteku tri četrt leta. Zavrnil je • upravičenost obeh razlogov, s katerima je de- želna vlada utemeljila potrebo po stavbnem redu. Hiša na Trgu revolucije trdno stoji, potres, ki ga je prestala, ni zapustil nikakih sledov. Bojazen in pomisleki zoper nadzidavo so se pokaziali kot neutemeljeni in ni ver- jetno, da bi se po prestalih preizkušnjah ures- ničili. Tudi nezgode pri gradnji hotela »Slon« ni zakrivilo magistralno gradbeno dovoljenje. Zato oba primera ne moreta biti razlog, da bi se ukinila kompetenca mestne občine, kajti po členu 75 občinskega statuta iz leta 1850 in po novem občinskem zakonu od 24. aprila 1859 so sodile gradbene zadeve v njeno pri- stojnost. Osnutek gradbenega reda, ki ga je pripra- vila gradbena direkcija, je magistrat označil kot konglomerat, sestavljen iz starih in novih stavbnih redov drugih mest, po svojem obse- gu in razvlečenosti pa je vse druge prekašal. Manjkala mu je potrebna jasnost, natančnost in razumljivost. Vse te lastnosti pa je po mnenju magistrata imel leta 1859 izdani stavbni red za Dunaj. Magistratu je bil všeč tudi ziato, ker je prisojal zasebne stavbe ma- gistratnemu področju. Dunajski stavbni red bi bil lahko za vzorec diru^m mestom in bi se z majhnimi spremembami dal prilagoditi za ljubljanske potrebe. Ker je bilo pričakovati, da bo kmalu prišlo do reorganizacije mestne občine in magistrata, naj ibi do tedaj počakali s stavbnim redom, nato pa naj bi bila sestav- ljena komisija, ki bi po vzorcu dunajskega pripravila osnutek za Ljubljano.^ V ocenitvi osnutka stavbnega reda, ki ga je pripravila gradbena direkcija, je magistrat v svoji prizadetosti nekoliko pretiraval in v pre- soji ni bil popolnoma objektiven. Res je bil precej obsežen, omejeval se ni le na policij- sko-gradbene predpise, temveč je hotel tudi poučevati, pojasnjevati in dajati navodila. Toda glede tega se je držal le svojega graške- ga vzorca. Sicer pa je obravnaval na splošno ista vprašanja kot dunajski, toda obširneje, v nekaterih točkah je imel drugačne določbe. Razlika je bila tudi glede pravic, ki naj bd jih imel mestni magistrat pri izdajanju grad- benih dovoljenj. Ljubljanski osnutek gradbe- nega reda je določal magistrat kot oblastvo, ki je .podeljevalo gradbena in uporabna do- voljenja. Pri manj pomembnih zgradbah, npr. raznih gospodarskih stavbah kot hlevih, dr- 36 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vamicah, cvetličnjakih, lopah ter pri napravi ali popravilih odtokov vode v motnan j osti dvo- rišč in vrtov, postavitvi zidanih ograj, manj- ših prezidavah v notranjosti hiš, kjer niso bile prizadete lastninske in druge pravice sosedov in ni šlo za važnejše ozire požarne in grad- bene policije, naj bi ma:gistrat naročil grad- benemu uradu, da prošnjo za gradbeno dovo- ljenje obravnava nia mestu samem, po potrebi s pritegnitvijo sosedov, in jo reši na osnovi ugotovitev. Odločitve glede novih zgradb in bistvenih prezidav obstoječih, postavitev obrtnih delavnic, ki bi delale z ognjem, stavb, v katerih bi se namestile parne naprave, ph- nam, dvoran, namenjenih množičnemu obi- sku, pa osnutek stavbnega reda ni prepuščal le magistratu in mestnemu gradbenemu ura- du. Pri komdsij'ski obravnavi na mestu bi so- delovali poleg zastopnikov magistrata tudi zastopniki policijske direkcije in deželne grad- bene direkcije, dva nepristranska gradbena strokovnjaka ter po potrebi tudi dimnikarski mojster ter mejaši. Ugotovitve komisije bi bile predložene deželni vladi, po njeni odlo- čitvi bi magistrat izdal gradbeno dovoljenje ali pa odklonilno rešitev.'" Iste določbe o vlogi mestnega magistrata pri izdajanju gradbenih dovoljenj je imel graški stavbni red. Tudi v Linzu, Pragi in Brnu so gradbena dovoljenja za nove stavbe in v pomembnejših gradbenih zadevah dajale deželne vlade po podobnem postopku kot v Gradcu.*' Pri omejitvi občin- ske kompetence v gradbenih zadevah bi torej Ljubljana med deželnimi glavnimi mesti ne bila nikaka izjema. Očitek, da bi stavbni red, kot ga je pripravila gradbena direkcija, ukinil magistratovo kompetenco pri podeljevanju gradbenih dovoljenj, je bil tudi pretiran. Ma- gistrat bi bil v tej kompetenci le omejen, ker bi bili h komisijskim obravnavam glede novih stavb in večjih prezidav pritegnjeni še drugi gradbeni izvedenci in bi bil vezan na odločitve deželne vlade. Treba pa je omeniti, da je v praksi, čeprav ni bilo ustreznih predpisov, magistrat uporabljal podoben postopek, kot je bil določen v osnutku stavbnega reda. H komisijskim obravnavam v pomembnejših gradbenih zadevah, npr. v primerih hotela »Slon« in hiše na Trgu revolucije, je vabil zastqpnike gradbene direkcije in gradbene strokovnjake. Tako se je že sam omejil pri odločanju in je pokazal, da je pripravljen upoštevati druga strokovna stališča, kjer je bilo to v korist stvari. Zato je razumljiv nje- gov odpor poskusu, da bi vlada uporabila ne- ko namišljeno slabost magistrata za okmitev njegove zakonite kompetence. III. Ze nekaj dni potem, ko je magisitrat zavr- nil po gradbeni direkciji predloženi osnutek stavbnega reda, je notranje ministrstvo naro- čilo deželni vladi, naj p-rouči, koliko bi se na njenem področju dal uporabiti dunajski stavb- ni red od 8. septembra 1859. Ministrstvo je menilo, da dunajskii' stavbni red nudi grad- benim gospodarjem bistvene olajšave in da bi mogel pospeševati gradbeno dejavnost. Po- leg teh olajšav bi bilo mogoče, če krajevne razmere dopuščajo, dovohti še druge ugod- nosti, seveda bi büo pri tem treba upoštevati vse zahteve požarne varnosti. Deželna vlada je na podlagi ministrskega naročila pozvala magistrat, da ji spK>roči, ali je čutiti v Ljub- ljani resnično potrebo po spremembi obsto- ječega stavbnega reda ter ali in s kakšnimi spremembami bi se dal uporabiti dunajski stavbni red. Obenem naj bd magistrat, če je nov stavbni red potreben, zanj predložil osnu- tek.Magistrat je tokrat hitro odgovoril in svojemu odgovoru priložil načrt stavbnega reda." Dejansko je bil ta dobeseden prepis dunajskega z nekaj manjšimi spremembami.'* Dunajski stavbni red je določal 8 sežnjev kot normalno širino ulic, v ljubljanskem osnutku je bila širina znižana na 6 sežnjev, ker je taka širina glede na dolžino ulic in višino hiš za ljubljanske razmere zadostovala. Glede višine hiš in stanovanjskih prostorov je osnutek prevzel dunajsko določbo. Po tej so smele biti hiše do strešnega roba 13 sežnjev (okrog 25 m) visoke. Najmanjše dovoljene višine v stano- vanjskih hišah so bile za obokane prostore 10 čevljev (3,16 m) ter 9 čevljev (2,84 m) za prostore z ravnim stropom. Ljubljanski osnu- tek je imel na koncu še poseben člen, po ka- terem se predpisi stavbnega reda zaradi kra- jevnih in talnih razmer ne bi uporabljali za stavbe na Barju in v Kurji vasi. Deželna vlada je mestni osnutek odstopila v presojo gradbeni in policijski direkciji. Obe sta imeli zoper njega več pomislekov, ni se jima zdelo umestno, da bi se v deželnem glavnem mestu uveljavil isti stavbni red kot v državni metropoli. Gradbena direkcija je predvsem opozarjala na osnutek, ki ga je že svojčas pripravila in ki je bil prilagojen ljub- ljanskim razmeram. Ker Ljubljana ni imela zadostnih tehničnih moči in inteligentnih stav- benikov, bi moral njen stavbni red vsebovati izčrpnejše predpise, da bi se po njih ravnali. Pomanjkljivosti pri nekaterih aasebnih grad- njah —• gradbena direkcija je omenjala že znana primera hiše na Trgu revolucije in ho- tela »Slon« — so privedle do prepričanja, da se ljubljanskemu magistratu ne more prepu- stiti samostojno odločanje v takih zadevah. 37 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO V stavbnem redu za Ljubljano, ki je imela med prebivalci deloma tudi kmetovalce, so iz zdravstvenih in tehničnih razlogov potrebni predpisi tudi za gospodarska poslopja. Za pri- mer, da bi se uveljavil v Ljubljani po dunaj- skem prirejeni stavbni red, je gradbena di- rekcija predlagala spremembe nekaterih do- ločb. Med drugimi naj bi bila najmanjša viši- na stanovanjskih prostorov 10 in ne 9 čevljev, kot je za prostor z ravnim stropom predvide-. val osnutek po dunajskem vzorcu. Višina 13 sežnjev za stanovanjske zgradbe se je zdela gradbeni direkciji previsoka, menila je, da bi za Ljubljano 10 sežnjev popolnoma zadosto- valo. Pri tej višini bi bilo mogoče čisto udob- no graditi štirinadstropne hiše. Vseboval pa naj bi stavbni red določbo, da mora magi- strat voditi splošni evidenčni načrt, v katere- ga se zarisujejo vse nove zgradbe in pomemb- nejše gradnje. Dunajski stavbni red je imel tako določbo, toda maigistrat jo je v svojem osnutku opustil. Gradbeni direkciji se je zdel tak evidenčni načrt potreben, ker je od njega odvisno dovoljenje za nove zgradbe. Brez tega hi se nova poslopja nenačrtno gradila, kar bi oviralo regulacijo ulic, ki so pogosto zelo vijugaste. V splošnem načrtu bi bile za- risane regulacijske črte, ki bi jih bilo pri no- vih zgradbah ali večjih prezidavah upoštevati in predpisati z gradbenim dovoljenjem.^^ Pq1i_ cijska direkcija je bila v splošnem z osnutkom zadovoljna, želela je pravzaprav le dve spre- membi. V prvi vrsti ni soglašala, da bi ma- gistrat imel pravico samostojnega odločanja pri novih stavbah in pri večjih gradbenih spremembah. Magistrat je imel le enega teh- ničnega uradnika, sam ne bi mogel oprav- ljati vsega dela, ki bi se od njega zahte\'alo. Ker torej Ljubljana ni imela gradbenega ura- da z več tehničnimi močmi, kot je to bilo v drugih mestih, se magistratu ne more z mimo vestjo prepustiti odločanje glede novih zgradb. Magistrat se pri izdajanju gradbenih dovo- ljenj ni vedno držal obstoječih predpisov in si je dovoljeval nekatere samovoljinosti, ki jih je treba v bodoče preprečiti. Zato naj bi se ustanovila poseibna gradbena komisija, ta bi dobila pravico odločanja pri novih zgradbah in pomembnejših prezidavah. Magistratu naj bi ostala samo gradbena dovoljenja za manj- še zadeve. V gradbeni komisiji naj bi po pred- logu pohcijske direkcije bil zastopnik deželne vlade kot predsednik, šef okrajnega gradbe- nega urada, zastopnik magistrata, mestni gradbeni nadzornik in stavbna izvedenca, ki jih bi določila deželna vlada. Gradbena komi- sija bi morala ujxistevati tudi splošni načrt mesta, katerega bi določili zastopniki pohtič- ne, tehnične in varnostne oblasti ter magi- strata. Načrt bi po odobritvi deželne vlade služil kot norma za stavbne črte novih stavb in sprememb pročelij. Pohdjska direkcija se je zavzela tudi za tiste spremembe, ki jih je priporočila gradbena direkcija, z izjemo pod- strešnih sob. Zaradi požame varnosti je pred- lagala, da se podstrešne sobe v nobenem pri- meru ne dovoUjo.'« Pripomb gradbene in policijske komisije magistrat ni pustil brez ugovora. Najprej je opozoril, da ni on del pobude aa uvedbo du- najskega stavbnega reda, temveč notranje mi- nistrstvo, ki pričakuje od tega poživitev grad- bene dejavnosti. Ta namen pa se, gotovo ne bo dal doseči, če bi se obdržale omejitve, ki jih gradbena direkcija zagovarja, in nadlego- vanja, s katerimi bi prizadeli gradbene go- spodarje. Posebno je magistrat zameril, ker je gradbena direkcija odrekala inteligenco ljubljanskim tehnikom in graditeljem, pri tem pa je pozabila, da so pri vseh pomembnejših stavbah sodelovali kot izvedenci njeni tehnič- ni uradniki. Zavračal je tudi očitek, da ni v gradbenih zadevah pokazal dovolj samostoj- nosti, in pa prizadevanje gradbene direkcije, da bi ga spravila pod :9voje varuštvo. Gradbe- na komisija, kot jo je predlagala, bi — tako je rnenil magistrat — zopet ukinila občinam zajamčeno pravico samostojnega odločanja in bi napravila iluzoma načela, ki jih je mini- strstvo proglašalo v svoji okrožnici od 23. de- cembra 1860 (ta je bila v zvezi z oktobrsko diplomo in ustavno preureditvijo Avstrije, po kateri so bili razni upravni posh prepuščeni deželam in občinam). Tudi spremembe raznih tehničnih določb, ki jih je gradbena direkcija predlagala, je magistrat povečini odklonil. Enako krepko kot gradbeno je magistrat za- vrnil policijsko direkcijo. Spomnil jo je, da je mestni gradbeni nadzomik Pollak, ki po nje- ni izjavi ni užival zaupanja ne oblasti in ne občinstva in zoper sposobnosti katerega je imela pomisleke, bil že član tiste gradbene komisije pred letom 1850, ki je bila pod nje- nim neposrednim vodstvom. Z vso odločnostjo pa je poudaril, ida je treba občinam dati pri- padajoče jim področje in tudi v tem pogledu končno prelomiti s priljubljenim sistemom varuštva, če naj tolikokrat zagotovljena ob- činska avtonomija postane resničnost. Na koncu je pripomnil, da bo vprašanje stavbne- ga reda, bodisi za celo deželo Kranjsko, bodisi le za Ljubljano, sodilo po ustavni preureditvi v področje deželne zakonodaje. Naloga dežel- nega zbora bo torej, da sklene morebitne spre- membe osnutka.'' Toda osnutek stavbnega reda ni nikoli po- stal zakon. Zakaj je obležal nerešen, se iz ohranjenih spisov ljubljanskega magistrata ne 38 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vidi. Verjetno ni biLo nobenega, ki bi se zanj resno zavzemal; mogoče pa je tudi, da je osnutek prišel v pozabo, ko je zakonodaja o gradbenih zadevah prešla v področje dežele. rv. Osnutek, katerega je po naročilu deželne vlade pripravila gradbena direkcija, je ljub- ljanski magistrat odklanjal največ zatO; ker bi mu določbe o podeljevanju stavbnih do- voljenj omejile pristojnost. Pii tem je odločno branil samostojno področje občine, opirajoč se na politične in ustavne spremembe v drža- vi, ki so razširile in utrdile njene sa-mouprav- ne pravice. Odklanjal ga je tudi zanadi njegove oblike, obsežnosti in nejasnosti, vse- binskih pripomb ni imel. Ko je zavrnil po graškem stavbnem redu sestavljeni osnutek gradbene direkcije, se je magistrat izrekel zo- per predpise, ki bi oblasti dali večji vpliv na gradbene zadeve. Bistvena razlika med du- najskim stavbnim redom in osnutkom pK> gra- škem vzorcu je bila ta, da je bil prvi — če naj razliko na kratko označimo — liberalen, dru- gi policijski. Poleg tega je osnutek gradbene direkcije vseboval razne določbe, ki naj bi zagotovile boljše higienske razmere in večjo udobnost stanovanj, dunajski stavbni red pa je zdravstvene ozire upošteval le nekako mi- mogrede in je prepuščal oblasti, da presoja, ali jim je zadoščeno. Stavbnemu gospodarju in stavbeniku je dunajski stavbni red prepuščal več svobode, mogel je pri gradnji stanovanjskih hiš gledati le na svoje koristi, na potrebe in ikoristi najemnikov sta-novanj se mu ni bilo treba dosti ozirati. Značilno je bilo v tem pogledu v osnutku gradbene direkcije izraženo načelo: »Stano- vanjska poslopja, ki se gradijo, naj ne ustre- zajo le koristim stranke, ki gradi, temveč po- trebam zdravja, nravnosti in udobnosti.« Nove stavbne parcele naj ne bi bile preveč omejene, stanovanjska poslopja in njihove pritikline naj bi imele dovolj zraka in luči, zazidava naj ne bi bila preveč intenzivna. Notranja stavbna dvorišča naj bi se po mož- nosti opuščala, dovoljena naj bi bila le tedaj, ko se jim ni mogoče izogniti, da bi dajala svetlobo hodnikom, jedilnim shrambam, stm- niščem ali kurilnim prostorom. Zanimive so bile tudi določbe glede obsega stanovanj. Najmanjše stanovanje bi moralo po osnutku gradbene direkcije imeti sobo, kabinet in ku- hinjo, dunajski stavbni red se je zadovoljil z eno sobo, v kateri bi bilo zasilno ognjišče.'* Po graškem stavbnem redu prikrojeni osnu- tek je vseboval vrsto podrobnih tehničnih predpisov, npr. glede debeline zidov in glede ostrešja, ter mnoge predpise za varnost pred požairom, zlasti glede dimnikov. Tudi določbe o pogojih za uporabna dovoljenja stanovanj- skih prostorov, vsebovane v posebnem dodat- ku k osnutku stavbnega reda, so bile izčrpne. Pred izdajo uporabnega dovoljenja bi marale stavbne revizijske in zdravstvene komisije pregledati nove zgradbe. Komisije bi imele predvsem nalogo, da presojajo, ali so novo zgrajeni prostori dovolj osušeni. Roki za vse- litev so bili točno določeni glede na čas, v ka- terem je bila gradnja dovršena v surovem, ter na čas, kdaj je bila nato ometana. Dimaj- ski stavbni red vseh teh podrobnih predpisov ni poznal. Vseboval je le splošne določbe, iz- vedbo o podrobnostih je prepuščal stavbnim gospodarjem in stavbenikom. Gradbena oblast je bila pokUcana, da presoja, ah so bili pred- pisi stavbnega reda upoštevani. Pri tej presoji ji je stavbni red mogel dati le malo opore, subjektivna stališča oblasiti ali pa stavbenikov oziroma stavbnih gospodarjev so mogila biti večkrat odločilnega pomena. Določb splošnega urbanističnega značaja nista imela dosti ne dunajski in ne graški stavbni red oziroma ljubljanski asnutek. Na- našale so se na širino ulic, ki naj bi ibile po možnosti ravne, ter na višino hiš. Dunajski stavbni red je vseboval določbo, da mora last- nik, ki razdeli zemljišče na stavbišča, brez- plačno 'Odstopiti občini svet za ceste. Po gra- škem prirejeni ljubljanski osnutek se z vprašanjem parcelacije zemljišč na stavbišča ni ukvarjal. Obravnaval pa je, sicer bolj na kratko, zunanjost hiš v arhitekt'Onskem po- gledu; stavbeniki so morali glede tega upo- števati pobude gradbene komisije. Dunajski stavbni red je zahteval le, da zunanjost ustre- za dobremu okusu, to je bil v prvi vrsti okus stavbenika ali pa stavbnega gospodarja. Po osnutku gradbene direkcije naj bi v ljubljan- ski stavbni red prišla določba, da morajo nove ulice na obeh straneh ob hišah imeti . pločnike. Pri spremembah stavbne črte je bilo predvideno plačilo odškodnine. Ce je bila stavbna črta na novo določena in bi se moral stavbni gospodar z now stavbo umakniti na- zaj za dejansko obstoječo stavbno črto, bi mu morala občina za odstop zemljišča plačati pri- merno odškodnino. Nasprotno pa bi stavbni gospodar plačal odškodnino za zemljišče obči- ni v primeru, da bi moral stavbo pomakniti čez dotedanjo stavbno črto."* Ljubljanski magistrat se je zavzemal za du- najski stavbni red največ zato, ker je ta na splošno prepuščal gradbene zadeve mestnemu področju. Pri tem pa je prezrl, da je tak stavbni red dajal občini le malo vpMva pri odločanju v gradbenih zadevah. Kajti s stavb- nim redom po dunajskem vzorcu bi si sam 39 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO omejil pravice proti gradbenim gospodarjem in stavbenikom. Ko si je na eni istirani hotel s stavbnim redom zavaravati formalno pra- vico samostojnega odločanja v svojem samo- upravnem področju, se je istočasno na drugi strani odrekel pravici odločanja v mnogih gradbenih zadevah. Sicer pa je magistrat v svojem osnutku med organi za izvajanje stavbnega reda predvidel tudi gradbeno komi- sijo. Sestavljali bi jo: svetnik deželne vlade, višji tehnični uradnik deželne gradbene direk- cije, zastopnik magistrata ter dva ali več grad- benih strokovnjakov, ki bi jih določila ideželna vlada izmed domačih tehnikov in stavbnih mojstrov. Naloge gradbene komisije bi bile: obravnavanje gradbenih načrtov za javne in mestne stavbe, odobritev ali razveljavljen j e magistratnih stavbnih dovoljenj za razne in- dustrijske in obrtne stavbe, določanje stavbne črte in nivoja, dovoljenja zra razdelitev zem- ljišča na stavbišaa, dovoljevanje gradnje za- ključenih skupin stavb, dovoljevanje izjem od gradbenih predpisov in odločanje o pritožbah zoper magistratne odločbe o gradbenih zade- vah.2" Področje, ki ga je magistrat odkazal v svojem osnutku gradbeni ikomisiji, je bilo prav obsežno, pravzaprav so ji bile pridržane vse pomembnejše gradbene zadeve in zadeve urbanističnega značaja. Mesto si torej ne bi omejilo svojega področja v gradbenih zadevah le s stavbnim redom, ki je prepuščal vehko svobode stavbnim gospodarjem in stavbeni- kom, skrčilo bi ga tudi s prenosom najvažnej- ših nalog na gradbeno komisijo. Magistrat se v svojem odporu do deželne gradbene direk- cije in njenega osnutka ni zavedal, da razlika glede prisojanja kompetence v gradbenih zade- vah občini med njenim in njegovim osnutkom ni bila tolika, kot se mu je zdelo. V. Naslednjo pobudo za izdajo stavbnega reda . je dala deželna vlada. Ker obstoječi gradbeni predpisi že dolgo niso več ustrezali potrebam, je deželni predsednik leta 1871 predlagal no- tranjemu ministrstvu, naj se za Kranjsko iz- dela stavbni red. Po naročilu ministrstva je deželna vlada pripraviila osnutek, poslala ga je mestnemu magistratu s pozivom, da ga predloži v obravnavo občinskemu svetu, ki naj pove o njem svoje mnenje. Občinski svet naj bi določil tudi zastopnike, 'ki bi S'odelovali pri razpravah o končni redakciji osnutka.^' No- vi osnutek stavbnega reda ni bil predviden le za Ljubljano, temveč za vso deželo. V .poročilu referenta deželne vlade k osnutku je bilo sicer postavljeno vprašanje, ali naj bi se morda za Ljubljano kot za mnoga druga deželna glav-_. ¦na mesta izdal poseben stavbni red. Vendar je bil dan na to vprašanje negativen odgovor. Nekateri osnovni pogoji glede zaščite zdrav- stvenih razmer in gradbene varnosti morajo biti v vsej deželi enaki. Kjer pa bi krajevne razmere in razmere prebivalstva zahtevale izjemo od splošnega pravi'la,, bi jih bilo mo- goče predvideti v istem zakonu. Pri sestavi osnutka so bili poleg raznih gradbenih pred- pisov upoštevani novejši stavbni redi drugih dežel, med temi tudi dunajski stavbni red od 23. septembra 1859.^2 Osnutek stavbnega reda je magistrat iz;ro- čil (najprej v izjavo mestnemu inženirju Fran- cu Witschlu. V svojem poročilu je Witschl opozoril, da je referent deželne vlade uporab- ljal sicer starejši dunajski stavbni red iz leta 1859, ne pa novega od 2. decembra 1868 z do^ datki iz leta 1869. Na splošno je z osnutkom soglašal, predlagal pa je k posameznim čle- nom manjše spremembe in dopolnitve, ki jih je deloma utemeljeval s krajevnimi razme- rami in potrebami. Glede izolirano stoječih industrijskih zgradb je priporočal, naj bi se uporabile določbe dunajskega stavbnega reda iz 1868, češ, kar je na Dunaju dovoljeno, sme biti dopustno tudi v Ljubljani oziroma na Kranjskem.^' Magistrat — njegov gradbeni referent je bil magistiratni svetnik Janez Gutman, nek- danji županov namestnik — kot leta 1859 tudi to pot ni bil naklonjen predloženemu osnutku. Menil je, da stanovanjska stiska v vseh večjih krajih zahteva olajšave, ki bi spodbudile ob- sežnejšo gradbeno dejavnost. V tem pogledu bi mogel biti vzor novi dunaj,ski stavbni red. Stavbni red za Ljubljano naj bi dopuščal za gradnje čimveč svobode in vse mogoče olaj- šave, kajti le tako bi se dala poživiti precej zamrla zasebna gradbena dejavnost. Pri tem seveda ne bi pustil vnemar statičnih, teh- ničnih, zdravstvenih in požamo-pohcijskih zahtev. Predloženi osnutek se je magisitratu zdel tudi prekompliciran in združen s tohki- mi formalnostmi, da ni bilo od njega pričako- vati pospeševanja gradenj. Priznaval pa je, da idotedanji ljubljanski stavbni red razme- ram več ne ustreza in je potreben nov, toda Ljubljana naj bi idobila svojega lastnega, ka- kor so ga imela druga deželna glavna mesta. Poseben odbor, v katerega bi se pritegnih stro- kovnjaki, naj bi izdelal osnutek, upoštevajoč izkušnje v gradbeništvu in stavbne rede dru- gih mest, zlasti pa dimajskega.^'' Gradbeni od- sek Občinskega sveta je v celoti soglašal s stahščem magistrata, na njeigov predlog je občinski svet določil poseben odsek za izde- lavo osnutka.25 Vendar tak osnutek ni bil izdelan; zakaj se to ni zgodilo, ni znano. 40 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Sredi leta 1874 je deželni predsednik sklical posvetovanje o načrtu stavbnega reda. Kot zastopnik Ljubljane se ga je udeležil župan Laschan z mestnim inženirjem. Rri tem po- svetovanju je župan prišel do spoznanja, da je osnutek, ki je bil tedaj nekoliko .preredi- giran, sprejemljiv tudi za mesto. Zdelo se mu je tudi, da bi z zahtevo po lastoem stavbnem redu pri zakonodajalcu težko uspeli. Zato je gradbenemu odseku predlagal, da se skupaj s policijskim posvetuje o novem osnutku in pripravi predlog za občinski svet.-" Gradbeni odsek bi sicer raje imel poseben stavbni red za Ljubljano, vendar je sprejel vladni osnu- tek. PripoTOčal pa je, naj bi si občinski svet pridržai pravico, zahtevati nov stavbni red za Ljubljano, če bi bil predloženi osnutek v za- konodajnem postopku tako spremenjen, da ne bi več ustrezal koristim mesta. Predlagal je še nekaj manjših redakcijskih in stvarnih sprememb.-" Občinski svet je razpravljal, o osnutku stavbnega reda na dveh sejah, 17. septembra in 11. oktobra 1874. Odobril , je predlog gradbenega odseka, da opusti zahtevo po posebnem stavbnem redu za Ljubljano pod pogojem, da se ne spremeni v škodo mesta, ter spremembe, ki so jih predlagali odsek ter pos.amezni člani občinskega sveta. Ker je bil osnutek že pred deželnim zborom, je o svo- jem sklepu obvestil njegovo predsedstvo.^* Po naročilu ministra za notranje zadeve jef deželno predsedstvo predložilo pripravljeni osnutek kot vladni predlog 19. septembra 1874 deželnemu zboru, ko je ta že nekaj dni zase- dal. Na seji 8. oktobra je bilo prvo branje, izvoljen je bil poseben odsek, da razpravlja o tem zakonskem načrtu. Odsekov poročeva- lec je bil dr. Robert Schrey, ki je v deželnem zboru zastopal Ljubljano; bil je tudi član ljubljanskega občinskega sveta. Odsek je v besedilo osnutka vnesel nekaj popravkov; ve- čine pripomb ljubljanskega občinskega sveta, ki je želel spremembe v nekaterih členih, pa ni upošteval. Ko je bil načrt stavbnega reda v drugem in tretjem bnanju na seji 16. okto- bra 1874, je poslanec dr. Etbin Gosta grajal pomanjkljivo slovensko besedilo, trdil je'tudi, da je bil načrt obravnavan o odseku na hitrico in premalo temeljito. Predlagal je, naj se osnu- tek izroči deželnemu odboru, da ga pregleda in o njem poroča na prihodnjem zasedanju. Ta predlog je več poslancev zavračalo, opozarjali so tudi, da so že pri pripravljanju osnutka so- delovali razni strokovnjaki, zastopniki ljub- ljanske občine in drugi prizadeti organi. De- želni zbor je Gostov predlog zavrnil ter je — ker ni bilo k načrtu nobenih spreminjevalnih predlogov — stavbni red v celoti sprejel.^" Sprejeti zakon pa ni dobil cesarjeve sankcije; vlada je zahtevala spreipembe v osmih členih. Slo je v glavnem za nekatere nebistvene teh- nične predpise. Pomembnejša je bila določba glede dimenzij opeke. Osnutek, ki ga je spre- jel deželni zbor, je dovoljeval opeko poljubnih dimenzij, zahteval je le, da morata dolžina in širina biti v razmerju 2:1. Na zahtevo vlade je bil ta predpis spremenjen, norm_alna mera za zidake je bila določena na 29 cm dol- žine, 14 cm širine in 6,5 cm debeline. Za druge vrste opeke so bile dovoljene poljubne mere. Po prvotnem vladnem osnutku bi ugovore zoper gradbene načrte javnih zgradb, kolikor ne bi bili zasebno-pravnega značajai, reševala deželna vlada v sporazumu z oblastjo, ki bi vodila gradnjo. Na željo ljubljanskega občin- skega sveta je deželni zbor to določbo tako spremenil, da so bili tudi ugovori glede stavb- ne črte in nivoja, ki ju je določila občina, odtegnjeni odločanju deželne vlade. Taka do- ločba pa ministrstvu ni bila po volji, zakaj v vseh drugih deželah je imela državna oblast pri javnih zgradbah vpliv na določanje stavb- nih črt ter nivoja. Zato je bila tudi omenjena določba med tistimi, zaradi katerih je bila stavbnemu redu odrečena cesarjeva potrditev. Deželni zbor je vladnim zahtevam po spre- membah v celoti ugodil, na seji 1. maja 1875 je sprejel ustrezno novo besedilo osporavanih členov.^" Spremenjeni stavbni red je 25. okto- bra 1875 dobil cesarjevo sankcijo.^' S stavbnim redom je pričel veljati na Kranjskem zakon, ki je prvič sistematično zajel gradbene zadeve. V duhu časa je pre- puščal zasebnim koristim dokaj svobode, sku- šal pa je upoštevati tudi javne koristi, ki so bile do tedaj mnogokrat zapostavljene. Tudi je zagotovil občinam vpliv na tem področju. Uredil je vprašanje gradbenih dovoljenj, gle- de katerih so bili v Ljubljani nezadostni pred- pisi, za podeželje pa jih sploh ni bilo. V glav- nem je stavbni red vseboval tehnične in požamo-varnostne, manj pa zdravstvene pred- pise. Določbe o najmanjšem dopustnem stano- vanju ni poznal. Pač pa je določal, da stano- vanjske hiše ne smejo imeti več kot štiri oziroma tri nadstropja z mednadstiropjem (me- zaninom). Industrijske stavbe so smele biti največ 23 m visoke. V ozkih ulicah je smela gradbena oblast prepovedati gradnjo četrte- ga nadstropja ter omejiti višino industrijskih zgradb. V mestih je bdlo mogoče odkloniti gradbeno dovoljenje za pritlična poslopja, ki bi bila obrnjena proti ulicam. Obokani sta- novanjski prostori so morali biti visoki 3,2 m, z ravnim stropom pa 3 m.*''- Fasada ni smela nasprotovati dobremu okusu, barva hiš ni 41 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO smela biti preživa. Stavbni gospodar je moral pri novih ali preži danih hišah ob javnih ce- stah na svoje stroške napraviti pločnike.'' Za razdelitev zemljišč na stavbišča je bilo potrebno dovoljenje gradbene oblasti, navad- no je bila to občina. Ceste, urejene po takih razdelitvah, so morale praviloma biti ravne ter 15 m, izjemoma 12 m široke. Svet za ceste na parceliranem zemljišču je moral lastnik brezplačno odstopiti občini.''' Stavbni red je imel tudi nekaj splošnih določb glede urejanja novih ter obnovitve porušenih naselij. S temi določbami je hotel uveljaviti nekatera urbani- stična načela, ki naj bd pripomogla do boljših naselitvenih razmer v takih naseljih. Odobra- vanje ureditvenih načrtov je bilo v teh pri- merih pridržano deželni vladi.'^ Nekateri splošni predpisi stavbnega reda, primerni za mesta in večje kraje, so bili pre- več' zahtevni za vasi in tudi za izohrano sto- ječe stavbe v mestih in trgih. Zato so bile predvidene razne olajšave, zlasti zahteve gle- de požame varnosti in trdnosti stavb so bile manjše. Razne gradbene olajšave so veljale za industrijske zgradbe ter zgradbe, namenje- ne rudarstvu in fužinarstvu.'* VI. S stavbnim redom za Kranjsko v Ljubljani niso bili dolgo zadovoljni. Ko so se pričeh nekoliko bolj ukvarjati z vprašanji regulacije mesta, »o spoznali, da jim stavbni red nudi premalo možnosti za uspešno izvajanje regu- lacijskih načrtov. Manjkala je zakonita osno- va, da bi mesto moglo izvesti lodločnejše pose- ge, ki bi prizadeli koristi zasebnih lastnikov hiš in zemljišč. Ze 1886 se je magistrat ukvar- jal s pripravami za sestavo osnutka posebnega stavbnega reda za Ljubljano, toda ostalo je le pri pripravah." Po potresu 1895, ko je bilo treba obnavljati porušeno Ljubljano, je posta-, lo vprašanje novega stavbnega reda zlasti pereče. Občinski svet je sklenil, naj se pri- pravi osnutek.'^ Toda deželni predsednik Hein ga je pri tem prehitel. Ze sredi jimija 1895 je poslal notranjemu ministrstvu osnutek dežel- ne vlade, ki naj bi bil predložen deželnemu zboru kot vladni predlog. V svojem osnutku je deželna vlada razširila gradbeno-pohcijsko kompetenco državnih oblasti. Deželni pred- sednik je to takole utemeljil: Izkušnje kažejo, da avtonomna oblast (mišljena je bila občina) deloma ni sposobna za smotrno uveljavljanje stavbnega reda, deloma pa ji manjka za to potrebna nepristranost. Zal igrajo sorodstveni in prijateljski oziri ah pa sovraštvo veliko vlogo in potem tudi občinski svetniki vplivajo na uradovanje magistrata. Se manj pa je de- želni odbor kos nalogi, zagotoviti dosledno izvajanje stavbne policije, ker mu manjkajo za nadzorstvo potrebni organi in so v njem deloma iste osebe, ki sedijo v občinskem svetu." Notranje ministrstvo je dalo osnutek stavb- nega reda v presojo vrhovnemu sanitetnemu svetu. Ta ga je označil kot pomanjkljivega, grajal je, ker ni bil zashšan deželni sanitetni svet, ter ponudil, da pošlje v Ljubljano dva svoja člana, Franca Gruberja, profesorja arhitekture, in dr. Maksa Gruberja, profesor- ja higiene, ki bi :sodelovala pri posvetovanjih deželnega sanitetnega sveta.''" To se je tudi zgodilo; rezultat posvetovanj, pri katerih sta imela glavno besedo brata Gruber, je bil po- polnoma nov osnutek stavbnega reda. V tem osnutku sta hotela uveljaviti svoja načela o stavbnih redih, ki sta jih nekaj let prej obja- •vila v posebni knjigi. Posamezni členi osnutka so biH izrezki iz njune razprave. Za gradnje v mestih sta iz higienskega stahšča postav- ljala za tisti čas zelo radikalne zahteve. Bila sta zoper intenzivno zazidavo, stanovanjskim okohšem sta hotela dati mnogo zraka, sonca in zelenja, priporočala sta gradnjo družinskih in manjših stanovanjskih hiš. Značilna je sod- ba arhitekta Gruberja o starem ljubljanskem mestnem jedru: tukaj ni mogoče adaptirati, temveč le porušiti in lepo na novo graditi.*' Deželni predsednik Hein je Gruberjev osnu- tek v obširnem poročilu na notranje ministr- stvo takoj z vso odločnostjo obsodil. Osnutek je posegel na področje obrtnega prava in pre- prečevanja nezgod, v splošno in sanitarno policijo ter v zasebno pravo. Ne računa z res- ničnostjo, temveč z ideah, ki se sploh ne dajo uresničiti, najmanj pa v Ljubljani. Tak stavb- ni red bi postavil občini ter zasebnikom finančne zahteve, ki jim ne bi bih kos. Ljub- ljana je zaradi posledic potresa finančno sl«>- raj izčrpana. Sedaj pa naj ubogo mesto po- stane še poskusni kunec, da bi na njem preizkusili načela stavbnega reda, ki se drugje še niso obnesla. Gradbeno dejavnost bi novi predpisi popolnoma zatrh. Ekstenzivni razvoj mesta, ki ga hočejo izsihti, bi zahteval večje izdatke za ceste, kanalizacijo, razsvetljavo itd. Kaže na vehko kratkovidnost, če se vse pre- soja z enega vidika, in katedrska modrost prezira praktično življenje. Svoje odklonilno poročilo je Hein zaključil: Ves osnutek ni dru- gega kot kukavičje jajce, ki naj bi ga vlada izvahla za avtorja (to je brata Gruber kot pisoa knjige o stavbnih redih), s svojega sta- lišča moram ta posel odkloniti in osnutek označiti kot neuporaben in za tukajšnje raz- mere popolnoma neprimeren.''^ 42 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Notranje nunistrstvo je z odločitvijo odla- šalo, zato je deželni predsednik postal nestr- pen, ko so pretekli skoraj štirje meseci, pa še ni bilo odgovora. Ljubljanski hišni posestniki so se pripravljali na obnovitev po potresu po- škodovanih hiš. Nov, modem stavbni red je postal še bolj nujen; če ga ne bo, bo šlo po starem kopitu naprej, oblasti pa bodo brez- močne. Hein je še opozoril notranje ministr- stvo, ida bi mogel tudi Ijubljianski občin;ski svet izdelati osnutek stavbnega reda, ki bi ga deželni odbor predložil kot zakonski osnutek. V tem primeru ne bi mogU pričakovati, da bi bila državnim oblastem priznana potrebna kompetenca.*3 Kljub priganjanju deželnega predsednika, ki je hotel, da bi bil osnutek predložen deželnemu zboru za zasedanje ko- nec 1895 ah ziačetek 1896, je notranje mini- strstvo še nekaj časa oklevalo. Končno se je vdalo vztrajnemu pritiskanju; osnutek dežel- ne vlade je dopolnilo z nekaterimi določbami tehničnega značaja, ki naj bi zagotovile večjo odpornost stavb proti potresu, ter ga malo pred koncem leta odobrenega vrnilo.''* O vladnem osnutku je najprej temeljito razpravljal stavbni odsek deželnega zbora in ga je delno preredigiral, spremenil in dopol- nil. Osnutek je bil napravljen pod vtisi potre- sa, zato so prišle vanj marsikatere določbe, ki jih prejšnji stavbni redi niiso poznali. Stavbni odsek je menil, da je treba šcer po- sledice p>otresa upoštevati, da pa ne smejo biti odločilne za vse predpise. Zato je omilil tiste določbe, ki so se preveč ozirale na po- tresne posledice. Glede splošnega mestnega regulacijskega načrta je omejil kompetenco deželne vlade z določbo, da o njem odloča deželna vlada v soglasju z deželnim odboirom; vladni osnutek je hotel odločanje pridržati le deželni vladi. Po osnutku bi smela poslopja v Ljubljani imeti največ tri nadstropja. Ker so stavbni redi mnogih drugih deželnih glav- nih mest dovoljevali štirinadstropne zgradbe, tako tudi kranjski iz leta 1875, je odsek spre- menil osnutek v tem smislu. Sicer je bilo tudi določeno, da višina poslopja od pločnika do glavnega venca ne sme biti več kot »/4 cestne širine in ne sme presegati 20 m. Odsek je zvi- šal najmanjšo dovoljeno višino stanovanjskih prosto^rov pri ravnih stropih na 3 m, pri obo- kanih na 3,20 m, vladni osnutek jo je določal na 2,80 m. Stavbni odsek ni soglašal s pred- logom, da bi bila deželna vlada stavbna oblast prve stopnje za vse občinske zgradbe. To kompetenco je odkazal občinskemu svetu, za zasebne stavbe jo je imel mestni magistrait, za državne, deželne in druge javne stavbe ra- zen občinskih, pa deželna vlada. Vladni osnu- tek je bil spremenjen in dopolnjen še v mno- gih drugih določbah, ki pa jih kot manj bistvene in pomembne ne omenjam posebej.*' Deželni zbor je sprejel osnutek, kot ga je predlagal stavbni odsek, brez bistvenih spre- memb. Živahneje so razpravljali le o treh spreminjevalnih predlogih. Deželni predsednik Hein se je zavzemal, da bi glede višine zgradb in števila nadstropij obveljala določba vlad- nega osnutka, to je, da bi hiše smele imeti največ tri nadstropja. Pri tem ga je podpiral takratni ljubljanski župan Grasselli. Zoper štirinadstropne stavbe sta navajala: večjo nevaimost ob potresu, higienske prednosti ekstenzivne zazidave, težave pri prepogosti hoji po stopnicah, večjo nevarnost ob požarih in nalezljivih boleznih. Poslanec Ivan Hribar, poznejši ljubljanski župan, je vse take raz- loge zavračal; od intenzivnejše zazidave stav- bišč je pričakoval cenejša stanovanja, najem- nine v četrtem nadstropju so bile manjše kot v nižjih nadstropjih. Poročevalec stavbnega odseka dr. Ivan Tavčar je opozoril, da stavbni redi mnogih manjših mest v drugih deželah in tudi kranjski stavbni red dovoljuje grad- njo štirinadstropnih hiš, zato bi bilo nesmi- selno, da bi tako hišo smeli graditi na Vrhni- ki ali v Ribnici, ne pa v Ljubljani. Po taki raizpravi je deželni Zbor sprejel določbo, da je dovoljena gradnja hiš s štirimi nadstropji. Poslanec baron Wurzbach je nastopil proti predpisu, da bi morali hišni posestniki, ki gra- dijo nove hiše, na svoje stroške napraviti pločnike oziroma prispevati tretjino stroškov v primerih, ko se napravijo pločniki v ulicah, kjer jih še ni bilo. Zahteval je, naj bi vse stroške nosila občina. Vendar je bil njegov spreminjevalni predlog odklonjen. Tudi pred- log poslanca dr. IVEajarona, naj bi razlastitveni postopek v korist občine določili tako, kot je bilo predvideno glede razlastitve za gradbo že- leznic, je bil zavrnjen.*" Deželni zbor je stavbni red v tretjem bra- nju sprejel na seji 11. februarja 1896. Na Hri- barjev predlog se je posebej zahvaUl dežel- nemu predsedniku Heinu, ki je osnutek stavbnega reda predložil in sodeloval pri vseh odsekovih p>osvetovanjih. Cesarjevo sankcijo je zakon dobil — po Heinovi urgenci pri no- tranjem ministrstvu — 25. maja 1896.*^ Tedaj je za Ljubljano prenehal veljati deželni stavb- ni red iz leta 1875. V primeri z njim je novi stavbni red pomenil znaten napredek. Z večjo popolnostjo in sodobneje je obravnaval grad- bene zadeve in ureditev mesta. Omenjam le pomembnejše določbe, kohkor že niso bile omenjene, zlasti tiste, ki so bile nove. Prvo poglavje stavbnega reda iz leta 1896 je vsebovalo predpise o ureditvi novih mest- nih delov ter o regulaciji mesta. Pri tem so 43 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO bile najprej obravnavane ulice. Določena je bila najmanjša širina, za glavne ulice z živah- nim prometom je znašala najmanj 20 m, za ulice, ki so sicer imele isto smer kot glavne ulice, pa bi bile manj prometne, 14 m, ter za knajše stranske in prečne ulice 12 m. Pri po- sebno važnih prometnih cestah je bilo treba predvideti prostor za morebitno cestno želez- nico in drevesne nasade. Ceste naj bi se po možnosti križale v pravem kotu. Kot osnovo za otvoritev noivih ali spremembo obstoječih cest, ulic in trgov je moralo mesto izdelati splošni regulacijski načrt. Predpisi o parcela- ciji zemljišč na stavbišča so podrobno urejali dolžnosti zemljiških lastnikov do občine za odstop sveta, potrebnega za ulice, bodisi birez- plačno, bodisi za rlaoi^'O. Zemljiški posestniki sio tudi bih dolžni odstopiti občini potrebni svet s poslopji, če je bilo treba zaradi narašča- jočega prometa, požarne varnosti ali zdrav- stvenih razmer odpreti nove ali razširiti ob- stoječe ceste, ulice in trge. V zvezi z dolžnostmi zemljiških lastnikov za odstop sveta so bile določbe o razlastitvi in razlastitvenem postopku. Ko je bil občin- ski svet po potresu postavljen pred nalogo, da začne z obnavljanjem in urejanjem poru- šenega mesta, je najprej občutil pomanjkanje zakonitih predpisov, ki bi občini omogočali, da si v vsakem primeru pridobi za izvajanje regulacije potrebna zemljišča. Njihovi lastniki niso bili vedno pripnavljeni, da jih prodajo občini po primerni ceni. Zato je občinski svet pripravil osnutek posebnega »zakona glede razlastitve zemljišč v svrho uravnave, raz- širjave in izboljšanja Ljubljane v zdravstve- nem oziru«. Ta osnutek je župan Grasselli kot deželni poslanec z Več tovariši predlagal de- želnemu zboiru, ki ga je sprejel 31. julija 1895. Toda ziakonski načrt ni dobil cesarjeve sank- cije, postal pa je z novim stavbnim redom brezpredmeten.*'^ Nova je bila določba o stavbni prepovedi. Občinski svet je mogel prepovedati prezidavo ali dozidavo obstoječih ter tudi gradnjio no- vih stavb, če bi to otežilo napravo novih po- trebnih komunikacij ali pa regulacijo in raz- širitev obstoječih. Število stanovanj v novih hišah je bilo prepuščeno odločitvi stavbnega gospodarja. Najmanjša stanovanja so morala imeti vsaj sobo in kuhinjo. V novih hišah je bilo treba napraviti primerno pralnico. V vsa- ko poslopje v okolišu mestnega vodovoda, do- ločeno za stanovanja ali sicer za bivanje lju- di, je morala biti napeljana voda. Da bi bila poslopja ob potresih odpornejša, je bilo pred- pisano, da morajo imeti glavni, srednji in čelni zidovi v vsakem nadstropju dovolj vezi. Pri obokanih stropih so morale biti opore z vezmi dobro zvezane. Takih predpisov stavbni red iz leta 1875 ni imel. Stavbna oblast je bila upravičena prepovedati gradnjo poslopij z večjimi arhitektonskimi napakami. Zunanjost hiš ni smela žaliti estetičnega čuta ter ni sme- la biti pleskana s preživo, očesu kvarno bar- vo. Za gradnje v odprtem stavbnem sistemu in zunanjih krajih mesta je stavbni red imel nekatere izjemne določbe in stavbne olajšave. Ob Ižanski cesti, v Cmi vasi, na Ilovici in Hauptmanici je smela gradbena oblast dovo- ljevati še druge olajšave, dopustne po stavb- nem redu za podeželske občine. Posebne do- ločbe so veljale za industrijske stavbe. Stavbni red iz leta 1896 je usmerjal gradbe- no in urbanistično pohtiko Ljubljane še v dobi med obema vojnama, dokler ni stopil v ve- ljavo gradbeni zakon iz leta 1931 in na nje- govi osnovi izdani predpisi. Nekatere njegove določbe, kolikor niso naspirotovale gradbene- mu zakonu, so veljale še naprej. Za vasi na nekdanjem Kranjskem pa je tudi po uveljav- Ijenju gradbenega zakona ostal še naprej v veljavi stavbni red iz leta 1875.*^ OPOMBE 1. MALj. Reg. I fase. 546, fol. 585 si., Bau- und Feuerlöschordnung für die Provinzial-Haupt- stadt Laibach. — Sammlung der politischen Gesetze und Verordnungen für das Laibacher Gouvernement-Gebiet im Königreiche Illyrien. Jahr 1847. Laibach 1852, str. 157 si. — 2. MALj. Reg. I fase. 750, fol. 42. — 3. MALj. Reg. I fase. 750, fol. 49 sl. — 4. MALJ. Reg. I fase. 750, fol. 26 sl. — 5. MALj. Reg. I fase. 750, fol. 21; fase. 524, fol. 1 sl., fase. 519, fol. 131 sl. AS (Arhiv Slovenije), Deželna vlada, fase. 13-8 (1850—60), št. 15.247/1858. — 6. MALj. Reg I fase. 524, fol. 35. — 7. MALj. Reg. I fase. 519. fol. 131 sl. — 8. MALj. Reg. I fase. 751, fol. 66 sl. — 9. MALj. Reg. I fase. 750, fol. 81 sl. — 10. MALj. Reg. I fase. 750, fol. 160 sl. — 11. MALj. Reg. I fase. 750, fol. 41 si., 52 si., 72 sl. — 12. MALj. Reg. I fase. 750, fol. 87 sl. — AS, Deželna vlada, fase. 13-8 (1850—1860), št. 19.063/1859. — 13. MALj. Reg. J fase. 750, fol. 129 sl. — 14. Bauordnung für die k. k. Reiehshaupt- und Residenzstadt Wien. Reichs-Gesetz-Blatt für das Kaiserthum Öster- reich. Jahrgang 1859. Str. 523 sl. — 15. MALj. Reg. I fase. 750, fol. 154 sl. — 16. MALj. Reg. I fase. 750, fol. 150 sl. — 17. MALj. Reg. I fase. 750, fol. 89 sl. — 18. MALj. Reg. I fase. 750, fol. 139', 165 sl. — 19. MALj. Reg. I fase. 750, fol. 132', 133' in 163, — 20. MALj. Reg. I fase. 750, fol, 146 sl. — 21. MALj. Reg. I fase. 875, fol. 17 sl. — 22, MALj. Reg. I fasc; 875, fol. 121 sl. — 23. MALj. Reg. I fase. 875, fol. 139 sl. — 24. MALj. Reg. I fase. 875, fol. 19 sl. in 118 sl. — 25. MALj. Reg. I fase. 875, fol. 24 sl. Cod. III/24-1873, fol. 14. — 26. MALj. Reg. I fase. 875, fol. 30 sl. — 27. 44 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA MALj, Reg. I fase. 875, fol. 34 si. — 28. MALj. Reg I fase. 875, fol. 38. Cod 111/25-1874, fol. 131' si. in 145' si. — 29. Obravnave deželnega zbora Kranjskega od 15. septembra 1874 do 16. okto- bra 1874. 15. zvezek. Ljubljana 1874, str. 71, 158 si. ter prilogi 66 in 77. — 30. Obravnave deželnega zbora Kranjskega od 8. aprila do 4. maja 1875. 16. zvezek. Ljubljana 1875, str. 16 in 61 si. ter priloga 36. — 31. Stavbni red je bil objavljen v Deželnem zakoniku za vojvodstvo Kranjsko. Leto 1875, št. 26, str. 70 si. — 32. Stavbni red 1875, § 23. — 33. Stavbni red 1875, §§ 51 In 54. — 34. Stavbni red 1875, §§ 60 do 63. — 35. Stavbni red 1875, §§ 64 In 65. — 36. Stavbni red 1875, §§ 71 do 80. — 37. MALj. Reg. 1 fase. 992, fol. 25 si. — 38. MALj. Cod. 111/45-1895, fol. 104' si. in 314 si. — 39. AS, Deželno predsedstvo, predsed- stvenl konvolut 75, št. 3397/praes. — 40. AS, Dež. preds., konv. 75, št. 4082/praes. — 41. AS, Dež. preds., konv. 75, zapisnik posvetovanj deželnega sanitetnega sveta 13. in 14. 7. 1895; Gruberjev osnutek stavbnega reda. Aniialtungspunkte für die Verfassung neuer Bau-ordnungen in allen die Gesundheitspflege betreffenden Beziehungen. Be- rleht erstattet dem k. k. obersten Sanltätsrathe von dem a. o. Mitgllede desselben, k. k. Hof- rath, Prof., Architekt Franz Ritter v. Gruber mit Berüeksiehtlgung der vom CoiTeferenten Ober- sanitätsrath, Prof. Dr. Max Gruber beantragten kleinen Änderungen und Ergänzungen. Wien 1893. — 42. AS, Dež. preds., konv. 75, št. 4978. — 43. AS, Dež. preds., konv. 75, št. 9932. — 44. AS. Dež. preds., konv. 75, št. 10.254/1895 in 30/1896. — Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljub- ljani od 28. decembra 1895 do U. julija 1896. 37. zvezek. Ljubljana 1896. Priloga 28. — 45. Ob- ravnave deželnega zbora... 37. zvezek. Priloga 45. — 46. Obravnave deželnega zbora... 37. zvezek. Str. 367 si. In 462 si. — 47. AS, Dež. preds. konv. 75, št. 2042, 3438 in 4562 iz 1896. Deželni zakonik za Vojvodino Kranjsko. Leto 1896. XXI. kos. Str. 62 si. Jožef Pfeifer, Stavbinskl red za občin- sko ozemlje deželnega stolnega mesta Ljubljane z registrom. Zakoni In ukazi za Vojvodino Kranj- sko. 8. zvezek. Ljubljana 1906. — 48. MALj. Cod. III/45-1895, fol. 191 si. Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani od 26. do 31. julija 1895. 36. zvezek. Str. 21 si. in 30 si.; priloga 2. Obrav- nave ... od 28. decembra 1896 do 6. marea 1897. 38. zvezek. Poročilo o delovanju kranjskega de- želnega odbora za dobo od 1. januvarija do konec decembra 1896, str. 12. — 49. Rajko Mulaček, Gradbeni predpisi. Izdaja društvo »Pravnik-« v Ljubljani. Zvezek III. Ljubljana 1940, str. 181 si. 45 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO IDEJNO IZOBLIKOVANJE CECILIJANSKEGA GIBANJA NA SLOVENSKEM - JANEZ HÖFLER ' Naj se v pričujočem prispevku, kolikor je seveda v danem okviru mogoče, dotaknem neke dovolj problematične teme, ki je kultur- no-politična zgodovina Slovencev druge polo- vice XIX. stol. ne more obiti, če hoče to ob- dobje kakorkoli komplefcsneje zajeti. Gre za tako imenovano cecilijansko reformo, ki je kljub temu, da je bil njen učinek zunaj nem- ško-avstrijskih meja !slab, močneje pretresla tudi glasbeno življenje na tedanjem Sloven- skem in je njena problematika segla tudi pre- ko samih glasb eno-zgodovins^kih vprašanj. Prav zato se vračam k tej temi, čeprav je v slovenski literaturi njena zgodovina že raz- meroma podrobno obdelana,' v želji, ida po- udarim nekatere njene točke, ki bi sicer ob površnem ocenjevanju ostale neopažene ali celo napačno razumljene. Sredino XIX. stol. po marčni revoluciji označuje v glasbeni ustvarjalnosti in poustvar- jalnosti čas, ki ga moremo opredeliti kot »predromantično fazo slovenske glasbe« ali kot »začetke zavestne nacionalne orientacij e«.^ V kulturno-politični zgodovini nam ta čas za- znamuje nove narodnostne težnje in premike, . ki so se v glasbeni ustvarjalnosti izrazili bolj, v narodnostno-idejnih teot v časih slogovno- i glasbenih kvalitetah. Kljub temu, da oblika glasbenega udejstvovanja, zrasla iz posebne narodnostne kulturne situacije, razvojno ni- kakor ni bila v koraku z dosežki drugih ev,ropskih narodnostih glasbenih področij (pri tem si mishmo predvsem Češko*, Poljsko in Rusijo), je vendarle pomenila osnovO', na ka- teri se je desetletja kasneje porajala mlada slovenska glasbena ustvarjalnost, 'ki pa je te- daj šla kvalitetno in idejno razvojno že v ko-__ raku z 'drugimi področji. Cerkveno-glasbeno področje srede XIX. stol. je še v veliki meri obremenjevala dedi- ščina klasicističnegia obdobja, tako v sami praksi kot tudi v ustvarja'Uju. Ce se najprej ozremo na oiblike glas-benega poustvarjanja, mo.rem'o seveda opaziti razlike med središči, ki so imela večje možnosti za kvahtetO', kot npr. IjubljanS'ka stolnica in šentjakobska cer- kev, in veliko majhnih podeželskrh cerkva, ki so komaj premogle kakšnega malo veščega organista. V glasbenem življenju oibeh ome- njenih ljubljanskih cer'kva v prvi polovici sto- letja prevladuje klasicize'm z značilno zahtevo po pretežno instrumentalni zasedbi s sohstič- nimi pevci. Škofovska kapela je v tem čeisu imela več nastavljenih instrumentaiistov in vo'kalnih sohstov.^ V šentjakobski cerkvi je večkrat gostovala Filharmonična družba s klasicističnimi cerkvenimi zborsko^rkestral- nimi deli.* Stolniaa je za svoje zunanje pro- cesije večkrat povabila tudi vojaško godbo, ki je igrala vse drugo, samo za pro'oesijo pri- mernih skladb ne.'^ Takšna oblika cerkvene glasbene prakse je seveda bila posledica kla- sicističnega posvetnjaškega okusa, pri kate- rem je imela delež tudi italijanska 'opera in proti kateremu so v prvi vrs.ti nasto'piia re- formacij S'ka prizadevanja. Iste korenine mo- ramo iskati za podobne pojave v revnejših cerkvah po podeželju, kjer so stalne 'kapele vrste ljubljanskega stolničnega ansambla 0'b poimembnejših pritožnostih nad'omestovali vaški godci.* Za situacijo cerkvene glasbene prakse na Slovenskem sredi XIX. stol., ko so se začele prve vztrajne težnje po reformi, je značilna razmero'ma skromna stopnja ustvarjalnosti, simptomatični pa so prav tako vsakodnevni pojavi ob neposrednem poustvarjanju, ki so bili predmet poznejše ostre kritike reforma- torjev. Izobrazba podeželskih organistov in pevovodij je bila namreč na zelo nizki stopnji. Pogosto se je dogajalo, da je organist namesto primernih skladb religiozne narave igral kar plesne napeve, poskočnice, štajriše, polke in skrbel za splošno razvedrilo vernikov.' V 'po- deželskih župnijah prave avtoritativne osebe, ki bi skrbela za dostojno 'raven glasbe v cer- kvi, navadno ni bilo in pogoste so bile tožbe refoirmatorjev, da »(duhovščina nima prav nič več muzikalneiga okusa, kakor ljudstvo samo. Ona ni zm'ozna soditi. Njej je vsaka nepri- stojnost prav.«* Kaže, da je v tej vsesplošni se'kularizadji cerkve na podeželju duhovščina v večini primerov bila na strani razveseiju- jočih se vernikov in se .kolikor moč branila raznih reformatorskih posegov v to stanje. S te strani je cecili j anstvo vedno naletelo na močan odpor in v obrambnih parolah, ki so branila to stanje, moremo gledati ne toliko obrambo verniku pribhžane sekularizirane in posodobljene cerkve kot obrambo bonsorva- tivizma, provindalnosti, slabe kvalitete glas- bene prakse po deželi O'ziroma neznanja, in nesposobnosti njenih nosivcev. Kakor odkri- vajo dopisi s podeželja v Cerkvenem glasbe-; niku, je bilo to vprašanje aktualno še 'daleč v obdobje, ko je cecihjansko gibanje ponebo-d že kazalo uspehe delovanja. K temu se nave- zuje tudi ožje vprašanje latinske liturgije, ki za nas sicer samo po sebi nima toliks'uega pomena, pa vendar ponekod sega na .področje 46 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA glasbene pmkse. Posebno mesto pa ima v zelo občutljivem vprašanju uporabe narodnega jezika. 1. MESTO CECILIJANSTVA V ZAHODNOEVROPSKEM OKVIRU Cecilijanske težnje v drugi polovici XIX. stol. niso bile ne po načelih ne po stvarnih izvajanjih prvi takšen poseg cerkvene organi- ziacije v ustvarjanje glasbe za litin-gično po- rabo. Kot prvi zanimivi in pogosto citirani primer lahko omenimo bulo papeža Janeza XIII. iz Avignona 1. 1324, ki prepoveduje vključevanje posvetnih melodij in raznih teh- ničnih zapletenosti v liturgično glasbo. Med- tem ko pomeni ta papežev dekret arhaizira- jočo obrambo ars antique pred težnjami ars nove, obrambo, ki jo je v teoriji monumen- taliziral Jacobus iz Liegea v svojem delu Spe- culum musicae, imajo nekoliko drugačen značaj določila velikega tridetinskega koncila, končanega 1. 1563, glede cerkvene glasbe prve polovice XVI. stol. Ta imajo tudi nekaj čisto italijanskih renesančnih potez, zavračajočih modne manire pozne gotike oziroma severnja- ških slogovnih preostankov iz poznega XV. stol. Določbe tridentinskega koncila so dobile svoje utelešenje v delu Giovannija Pierluigija Palestrine in njegovega kroga, kar je bilo usodnega pomena za vsa nadaljnja istovrstna prizadevanja in raznih teženj po spremembi cerkvene glasbe v baroku in romantiki. Ta zgodovinska dejstva moremo torej imeti za osnovo vsega nadaljnjega historiziranja na področju cerkvene glasbe.' Palestrina je bil po smrti v glavnem, še posebno pa severno od Alp, pozabljen. Kolosalni barok je s svojo bleščečo instrumentalnostjo in arioznostjo za- vzel evropska središča cerkvene glasbe, rene- sančni a capeUa zborski slog v smislu triden- tinskih določil pa se je ohranil le v zatišju Sikstinske kapele v Rimu, kjer so ves čas izvajali dela Palestrine in njegovega kroga. A capella slog te glasbe se je v XVII. stol. prenesel pod pojmom stile antico v dela ne- katerih itaUjanskih skladateljev, kot so bih A. Basih, G. A. Bontempi, predvsem pa G. O. Pitoni (umrl 1. 1743 kot vodja kapele S. Pietra v Rimu) in A. Lotti (umrl 1. 1740 kot prvi organist v S. Marcu v Benetkah). Teoretično ga je uzakonil J. J. Fux v delu Gradus ad Pamassum (1725), s tem postavil temelj stro- gemu stavku kontnapunkta (renesančnemu polifonemu stavku Palestrinovega tipa) in tako postal prvi vir za nadaljnje razprave in praktične učbenike o vokalnem kontrapunk- tu. Tovrstna dela so redoma zanemarjala pri- marne vire izvirnih teoretičnih ded renesanse in razvijala neživo shematično in idealizirano zgradbo vokalnega a oapella sloga, kot jo je v Gradus ad Pamassum postavil Fux. Vendar pa vsa ta prizadevanja ob teoriji vokalnega stavka še niso imela, niti niso hotela imeti kakšnega vpliva na splošno spremembo cer- kvene glasbe. Nove pobude v smeri restavracije cerkvene glasbe je po obdobju popolne sekularizadje z vplivi opere in kantate v času baroka in klasicizma dala romantika, ki je posredno ro- dila tudi cecihanizem. Zato je za namero, da postavimo gibanje za reformo cerkvene glas- be v pravi časovni in slc^ovni okvir roman- tike, potrebno prikazati slogovno historične pobude, ki so ga rodile.'" Osnovno izhodišče za to moremo videti v splijšno priznanem za- nimanju romantike za pretekla obdobja, ki si jih je po svoje in v idealizirani obhki prikro- jevala. Od tod izhaja romantični zgodovinski roman in iz tega si lahko poiščemo razlage za odkrivanje in posnemanje gotske sakralne arhitekture v XIX. stol., za pozneje tolikokrat napadani in omalovaževani arhitekturni histo- ridzem. Iz tega so nastali prvi romantični poskusi za približevanje glasbi preteklih ob- dobij, ki so zavračala klasicistično gledanje na stare glasbenike le kot na »inventores mu- sicae«" in iskah v starejši glasbi čudežne (božje) lepote in idealne genije-ustvarjalce, ki naj bi s svojo nadnaravno močjo posredo- vali sodobnikom okus in način za kultivacijo glasbene umetnosti. V okviru tega se je po- večalo zanimanje za cerkveno glasbo XVI. stol., predvsem za Palestrino. Zdi se, da v obravnavanju glasbene zgodovine XIX. stol. historicizem te vrste še nima mesta, ustrez- nega ne razvojnemu, pač pa splošno slogov- nemu pomenu. Kako močan vphv je imela praksa a capella Palestrinovih del v Sikstin- ski kapeli na nekatere glasbene romantike, pokaže Berliozovo pisanje o Palestrini v Mé- moires 1870,'^ z gledišča romantičn^a doživ- ljanja te glasbe sta zanimiva tudi znamenita Hugojeva verza: »Puissant Palestrina, vieux maitre, vieux genie, je vous salue ici, pére de rharmonie!«" Ob vsem tem se zdi razumlji- vo, da sta bila Victor Hugo in Hector Berlioz predstavnika Francije, tiste dežele, ki je poleg Nemčije najmočneje razvila zgodovinsko ro- mantiko. Obenem z oživitvijo in idealizadjo renesančnega vokalnega a capella stavka so se pojavile želje po regeneradji gre- gorijanskega korala, ki so vodile k restavra- ciji koralnega petja benediktincev iz Solesma ob koncu stoletja. Vehko pridobitev za razvoj modeme glasbeno-zgodovinske mish o Pale- strinovem in Lassovem obdobju pa pomenita izdaji zbirk dveh bavarskih raziskovavcev, Pranza Commerja (Musica sacra, 1839—1887) 47 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO in Karla Proskeja (Musica divina, 1853—1864), ki sta imela mnogo posnemovavcev. Med njimi je gotovo najpomembnejši Fr. X. Haberl z izdajama komletnih del Pal estrine in Orlan- da di Lassa. Seveda je publikacija tega glas- benega materiala, s katero je postal znan šir- šemu krogu občudovavcev, nujno povzročila primerjavo renesančnega a capella stavka s sodobno cerkveno glasbo z ostanki klasicistič- nih manir. Tako sta gregorijanski koral in Palestrinov slog vplivala na snovanje neka- terih vidnejših romantikov — Lizsta, Bruck- nerja, Comeliusa, Rheinbergerja —, popol- noma se mu niso mogli izogniti tudi nekateri francoski ustvarjalci tega časa — Belioz, Gounod. Zdi se, da je poveličevanje glasbe preteklih obdobij našlo najugodnejša tla v južni Nem- čiji, kjer so se vodilni cerkveni glasbeniki ob . poraznem stanju cerkvene glasbene prakse najmočneje zavedali velikega prepada med preteklostjo in sodobnostjo. S tega področja so se krepile zahteve po temeljiti reformi cerkvene glasbe v smislu renesančnega vo- kalnega stavka in gregorijanskega korala, ka- terih izvor sta bili bavarski središči München in ipozneje Regensburg. Zdi se tudi, da je rav- no zaradi znane nemške kategoričnosti in ostrosti nastopil brezkompromisni odnos zago- vornikov novega gibanja do splošnega stanja cerkvene glasbene prakse z ustanovitvijo »Allgemeiner Cäcilienverband« v Bambergu 1. 1868 in z začetkom izdajanja raznih pole- mičnih pubHkadj. To novo gibanje, ki si je vzdelo ime po rimski zaščitnici cerkvene glas- be, je dobilo 1. 1870 tudi podporo z najvišjega mesta, papeške stolice. S tem se je cedMjan- stvo formiralo in takšno vplivalo na nekatera druga zemljepisna področja, med drugim tudi na Slovensko. Slovensko Cecilijano društvo za' ljubljansko škofijo se je ustanovilo leta 1877 v Ljubljani pod pokroviteljstvom škofa Po- gačarja. Pobudniki za to so bili tudi Anton Foerster, J. Gnjezda, A. Hribar in di-ugi, ki so sestavljali društveni 'odbor. Leto kasneje je začel izhajati mesečnik Cerkveni glasbe- nik.'* Ob vseh v teh odstavkih nanizanih dejstvih lahko, povzamemo tisto obliko cecilijanskega gibanja, ki so jo sprejeli določeni glasbeni krogi na Slovenskem in jo prikrojili v skladu z razmerami. Cedlianizem je bilo torej giba- nje, ki je izšlo iz romantičnega zanimanja za glasbo preteklih obdobij, se izoblikovalo na Bavarskem in se v svojem dokončnem formi- ranju postavilo na ostre pozidje proti tedanji cerkveni glasbeni praksi, ki se tudi na Slo- venskem ni dosti razločevala od prakse na Bavarskem. Njegovi ekstremistični posegi so v nadaljnjem in pretiranem izvajanju zadevali tudi kvalitetnejšo in zahtevnejšo cerikveno glasbo klasicizma, z razvojem pa še roman- tike. 2. IZRAZ IDEJNIH OSNOV CICILIJANSTVA NA SLOVENSKEM PODROČJU Na drugi strani nas na tem mestu predvsem zanima, kako so se idejne osnove nemškega cecilijanskega igihanja izrazile v spedfičnih slovenskih razmerah, koliko so bile pozitivne in koliko so zavirale razvoj resnejše in za- htevnejše cerkvene glasbe. Pri tem pridejo v poštev posebne poteze cecili j anstva, ki sicer nimajo tolikšne važnosti pri državnotvomih narodih, kot je npr. nemški, pač pa njihov po- men usodno naraste, kadar gre za zatirana inferioma narodnostna področja. Tu imamo v mishh slovanske narode v okviru bivše avstrijske državne tvorbe. Prenos cedMjan- skih idej z osnovnega področja, južne Nem- čije, kjer so se v dokajšnji meri rodile iz domače tradidje kljub morebiti sofističnemu izrazu, na področje v bistvu pohtično inferi- ome narodnosti more namreč povzročiti nove, bolj zamotane in občutljivejše odnose. In to navkljub morebiti dobremu namenu njihovih nosivcev. V prvi vrsti je cecilijansko gibanje stremelo po obnovi liturgije in latinskega jezika, vsaj pri slavnostnih obredih. O tem je govoril Anton Dolinar na II. občnem zboru Ceciliji- nega društva 25. julija 1878 v Ljubljani CV ka- terem jeziku se ima pri službi božji peti in kako''). Stroga liturgična opravila naj bi se izvrševala le v latinšdm. Petje v slovenskem jeziku naj bi bilo dopuščeno le v tihih mašah, te pesmi pa naj bodo »preproste in lahke, a ginljive in spodbudne, da se bodo ljudem brzo priljubile in prikupile,« vendar se mora- jo ozirati na dele maše in njen pK>tek. »Celo mašo pa samo Marijine ali druge pesmi peti, ki se prav nič z daritvijo sv. maše ne vjema- jo, ni prav, in vemo ljudstvo bolj moti kot vzpodbuja.«'^ Tovrstna prizadevanja so ve- ljala tudi samemu latinskemu obredu, ki ga morajo opravljati v celoti, brez krajšanja in samovoljnega spreminjanja, po dolodlih in dekretih papeške stolice. Tudi slovensko petje pri tihih mašah se mora ravnati po vrsti ne- delje in praznika in skladbe morajo biti tako izbrane, da se ujemajo s potekom obreda. To se v veUki meri nanaša na Marijine pesmi, kakor je razvidno iz dtata iz Dolinarjevega govora, ki so bile izredno priljubljene in so jih navadno prepogosto izvajali na račun dru- gih pesmi.''^ K vprašanjem liturgične obnove latinskega obreda so mnogo prispevali članki 48 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA V Cerkvenem glasbeniku letnikov VI. do IX. na škodo prispevkov z dnugih področij. Z vprašanjem liturgične obnove zadevamo ob najobčutljivejši kamen cecilijanskega gi- banja na Slovenskem, to je, ob vprašanje jezika. Ocenitev ponovne vpeljave latinščine kot obrednega jezika na nemškem področju je mogoča le s teološko diskusijo, v tem okvi- ru ima gotovo svoj pomen. Dobi pa drugačno podobo na slovenskem področju, kjer je bila . tedaj cerkev na podeželju kljub dvomljivi politični poziciji močna in mnogokrat edina opora slovenstvu. Podobno je bilo s položajem cerkvenega petja v domačem jeziku. V pra- vilih CeciHjinega društva za ljubljansko ško- fijo, točka 2 d,'* je posebej omenjena skrb društva za cerkveno petje v domačem jeziku. Na to točko pravilnika so se zagovorniki ced- lijanske reforme vedno sklicevah, kadar so jih napadali nasprotniki, češ da izpodrivajo iz cerkve domači jezik in ljudsko petje. Kon- fhkti, ki so nastajali med cecihjanci in njiho- vimi nasprotniki'in 'ki običajno niso bih ved- no iste narave, so se navadno zaostrovali ob vprašanju, v kohkšni meri je to reformistično gibanje v škodo narodnostnemu duhu oziroma v kolikšni meri je le nosivec idej, ki so se rodile na tujih, nemških tleh. Ti konfhkti bodo v nadaljnjem še predmet obravnave, na tem mestu pa je potrebno najprej poudariti, da gre tu v glavnem za dvoje vrst nasproto- vanj, nasprotovanje branivcev zaostalega sta- nja glasbene prakse ter nasprotovanje napred. neje usmerjene Glasbene matice v Ljubljani. Cecilij and so namreč ves čas poudarjali, da naj bi cedhjansko gibanje na Slovenskem, čeprav izšlo z nemških tal, bilo ravno toliko protislovensko, kohkor naj bi bil izvirni ba- varski cecihanizem protinemški, in v njegovih idejnih postavkah naj ne bi bilo nikakršne klavzule, po katerih bi imelo germanizatorski značaj. Gibanje tudi v prindpu ni nasproto- vbIo ljudskemu petju, če je le bilo primemo in v skladu s cedlijanskimi težnjami po ob- novi hturgične prakse. Vse to v zunanji obliki velja tudi glede jezika, saj so tudi na Bavar- skem hoteli omejevati uporabo nemščine v cerkvi. Tudi sam'o forminanje slovenskega cecihjanskega gibanja je bilo izključno slo- venska, bolje osrednje slovenska zadeva, ki ni dobivala spodbud iz kakšnih državnih centra- lističnih ustanov, glede tega je bila drugačne- ga značaja kot stoletje poprej terezijanska in jiožefinska reforma cerkvenega življenja, ki je zadevala tudi slovensko petje." Tako stališče slovenskih cedhjancev ne bi büo sporno, če ne bi šlo za narodnostno tako skrajno občutljivo obdobje, kot je bila druga polovica XIX. stol. Temu narodnostnemu mo- mentu, kakor ga prikazuje oris glasbene umetnosti na Slovenskem iz srede in druge polovice tega stoletja,2" se je moralo namreč podrediti skoraj vse slovensko glasbeno ustvarjanje na škodo slogovno razvojnih kva- litet, katerih nosivec je biLa v tem času skoraj popolnoma nemško ali celo germanizatorsko usmerjena ljubljanska Filharmonična družba. Sele s premaganjem teh občutljivih pozidj v XX. stol., posebno pa še z ustanovitvijo nove državne tvorbe, v kateri so se znašh Slo- vena po prvi svetovni vojni, je bilo mogoče ta prvenstveno narodnostni prindp zamenjati s principom umetniške in slogovno razvojne kvahtete. Tako se kaže, da je s te strani ced- hjansko gibanje kljub omenjenim znadlno- stim bilo prej nevarno kot spodbudno. Vendar se kljub očitkom, da zanemarjajo ljudsko petje v slovenščini, cedlijand temu množičnemu sredstvu niso odrekli. S sistema- tičnim izdajanjem skladb za cerkveno glas- beno prakso je začelo uredništvo Cerkvenega glasbenika z glasbeno prilogo, ki jo je v prvih letih pripravljal Anton Foerster. Ta je poleg del nemških in slovenskih cecilijancev v laitin- šdni ter del renesančne pohfonije objavljala tudi lažje zborske skladbe v slovenščini. An- ton Foerster je na pobudo Cedhjinega društva v Ljubljani pet let po prvi številki Cerkve- nega glasbenika izdal tudi dva dela Cedhje, cerkvene pesmarice,^' ki je služila v prvi vrsti tehnično šibkejšim zborom, vsebovala pa je izbor priložnostnih skladb v slovenščini ne strogo liturgične narave za spremljavo k po- sameznim delom tihega obredja. Slogovno je izbor ustrezal zahtevam cedhjanske reforme, navajal pa je poleg nemških avtorjev, ki so v manjšini, dela slovenskih cedhjancev, pred- vsem Foersterja samega, Angelika Hribarja in Hugolina Sattnerja. Močno sta zastopana tudi Gregor Rihar, ki ima poleg Foersterja največ skladb, ter Anton Nedvčd.^^ y ^g^i razme- roma obsežnem zborniku moremo videti od- govor cedlijanskega gibanja na obtožbe nasprotnikov, da zanemarjajo ljudsko pesem v narodnem jeziku, ki je seveda šel skozi rešeto cedhjansikih zahtev. Ceciliji je sledil zbornik Cantica Sacra, ki ga je prav tako uredil Anton Foerster, v letih 1889, 1903 in 1912. Na drugi strani je za cedhjansko gibanje na Slovenskem zanimiva volja, da oživi stare cerkvene ljudske napeve in jih s primernim večglasnim stavkom in običajno drugim bese- dilom priredi za praktično izvajanje. S to po- zitivno potezo je začel Foerster sam v prvem letniku Cerkvenega glasbenika.23 Kaže, da bi na tem področju z bolj sistematičnim delom dosegel pomembne in izredno koristne uspehe, 49 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO saj so v njegovem času živele v večji meri kot pozneje, ko so šele začeli s sistematičnej- šim nabiranjem. Na drugem mestu piše v uredniškem dopisu iz Ljubljane, da jih imajo že precej zbranih in da bi jih radi »priobčili, a bojimo se zopet očitanja, da niso za nas, ker so »prežalostne«, kakor se očita zgoraj ome- njenim priobčenim — tako daleč smo prišli zadnji čas po »veselih« pesmih«.^* Zdi se, da je tudi tovrstna dejavnost cecilijanskega gibanja naletela na nasprotovanja zagovornikov »raz- veseljujoče« cerkvene glasbe. Po prizadevanju cecili j ancev naj bi nekva- litetna, slaba in neprimerna glasba izginila iz cerkve. Kjer ne bi bilo mogoče slabe glasbe nadomestiti s kvalitetno zaradi slabih denar- nih možnosti, je bolje, da glasbe sploh ne bi bilo. To' je v prvi vrsti veljalo izrazito posvet- nim in plesnim melodijam, slabim, nešolanim organistom in pevcem. Na to mesto naj sto- pijo izobraženi pevovodje in zbori s šolanimi pevci. Vokaiu velja prednost pred instrumen- talom, ki naj polagoma izgine iz cerkve. Vsa- ka skladba in pesem, ki je namenjena v času obreda, mora biti do potankosti pripravljena. Tega stanja se je Kamilo Mašek zavedal, še preden'j e niastopil oster odnos, južnonem- ških cecilijancev do teh slabosti v šestdesetih letih. V sestavku O cerkvenem petji in orgla- nji po deželi je zapisal, da »polke in druge Naslovni list prve številke Maškove pulalikacije Cacilia okrogle ali zvite viže kažejo sicer, da je orga- nistova roka vajena po orglah skakati, al kdo poreče, da je organist, ki take viže igra, pri službi božji, omikan, izobražen?! Enaki se mi zde taki organisti prodaj avcem nekdanjim v jeruzalemskem templju — o, da bi pač še enkrat prišel Gospod gonit s korobačem iz svete svoje cerkve take nesnage, kakor jih je nekdaj spodil iz svojega tempeljna — kolik je pač razloček med sedanjimi nabožjimi orglarji in nesramnimi prodajavci tedanji- mi ?«^5 Xa članek, ki je v Novicah izšel v sed- mih nadaljevanjih, je obsegal od grobih obri- sov temeljnih glasbenih ved do sestave orgel, prostega igranja nanje in predlogov, kaj in kako se spodobi igrati ob razhčnih priložno- stih, pomeni pa uvod v njegov mesečnik Cä- cMijo. V tej reviji se je skoraj dvajset let prej zadal podobno prosvetno nalogo kot cecilijanci s Cerkvenim glasbenikom. Cecilijanska zahteva po glasbeni izobrazbi in kvaliteti udeležencev v cerkveni glasbeni praksi je bila glede na tedanje razmere vse- skozi pozitivna. Cerkveni glasbenik je skušal z več sestavki že v prvih letnikih pripomoči k temu.^' V isti namen, da bi bilo na Sloven- skem več kvalitetno šolanih in v cecilijan- skem duhu vzgojenih organistov in pevovodij, naj bi prispevala leta 1877 ustanovljena orglarska šola v Ljubljani. O uspehih in teža- vah glasbenega izobraževanja po cerkvenih korih na podeželju poroča mnogo dopisov Cerkvenemu glasbeniku, ki so mnogokrat ilu- stracija nevzdržnega stanja cerkvene glasbe- ne prakse na podeželju. Gotovo pa je, da je Cecilij anstvo v tej smeri napravilo mnogOi ko- ristnega, še posebno zato, ker je stremelo za pritegnitvijo drugače preprostih in neizobra- ženih kmečkih ljudi. Cecilijansko gibanje je dajalo dolg tudi idejnim pobudam, ki so ga rodile — z oživlja- njem in gojenjem gregorijanskega korala, sicer na osnovi stare medičejske izdaje oziro- ma Vaticane, ter z odkrivanjem in poustvarja^ njem cerkvenih zborskih del renesanse XVI. in XVII. stol. V tem ima cedlianizem zasluge za razvoj glasbene zgodovine in muzikologije, iz njegovih vrst so izšli največji poznavavci renesančnega večglasja in gregorijanskega ko- rala pred razvojem nemške kritične glasbeno- zgodovinske znanosti oziroma pred razisko- valnimi podvigi benediktincev iz Solesma. Na Slovenskem se je v tej smeri udejstvoval že Kamilo Mašek z nekaj članki v Cädhji, s ka- terimi je domače glasbenike seznanil z naj- vidnejšimi predstavniki renesanse in v tem okviru je prvi opozoril na življenje in delo Jacoba Gallusa. Njegovo delo je nadaljeval Cerkveni glasbenik, ki ima v prvih štirih let- 50 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA \ nikih pet člankov iz najstarejše zahodno- evropske glasbene zgodovine; tem so se po- zaieje pridružili še sestavki s področja rene- sančnega ustvarjanja." V poznejših letnikih se je s sodelavci, kot sta bila Josip Mantuani in Viktor Steska, položaj glede tega že močno obrnil na stran zahtevnega kritičnega pisanja. Glasbena priloga tega osrednjega mesečnika je tudi v tem sledila zahtevam gibanja in je poleg priporočanja posameznih tujih izdaj starih avtorjev prinašala različne skladbe re- nesančne polifonije, med katerimi so prevla- dovale Palestrinove. Iz poročil o glasbenem programu posameznih cerkva v Cerkvenem glasbeniku lahko ugotovimo, da so razen pri- znanih cecihjanskih avtorjev izvajah starejše skladatelje, kot so bili Palestrina, T. L. da Vittoria, G. Groce, J. Gallus, L. Viadana, H. L. Hassler, G. Aichinger, G. Allegri in F. Ane- rio.^** Tako rekonstruirana stilna podoba daje vtis, da so po cerkvah na podeželju v dokajš- nji meri sprejemali stilske pobude cecihjan- cev. Od mlajših skladateljev so bih pogosti G. B. Martini, Mozart in L. Spohr. Med so- dobnimi nemškimi cedlijanci je prevladoval F. X. Witt, pogost je bil Ceh J. N. Skroup, med domačimi ustvarjalci pa Anton Foerster. Kako je favoriziranje renesančne pohfonije vplivalo na delo sk>venskih skdateljev cecih- janskega kroga, sledi v nadaljevanju. Na tem mestu pa nas zanima njihov odnos do ustvar- javcev raznih slogovnih smeri pretekle in pol- pretekle dobe, ki je že bil plod predsodkov zaradi pretiranega zgledovanja nazaj. S te strani je zanimivo pismo Hugohna Sattnerja z Dunaja, v katerem poroča o vrednosti po- sameznih skladateljev z nekega predavanja vodilnega dunajskega cecilijanca Josepha Boehma.29 Po tem poročilu naj bi bila odhčna dela Glucka, MiOzarta in Mendelssohna, sicer lepa, a ne liturgična naj bi bila dela Beethov- na, Händla in Schuberta, zelo strog in nega- tiven odnos pa je Boehm zavzel proti obema Haydnoma, Josefu in Michaelu. S te strani je tudi zanimiva reakcija nepodpisanega cedli- janca v Cerkvenem glasbeniku na izvedbo neke Mozartove maše dne 27. julija 1884 v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani.'" V poročilu iz Gorice" pa beremo, kako se podpisani Caed- hus zgraža nad okusom vernikov in organi- stov po italijanskih cerkvah, ki se >Krazvese- Ijujejo ob teatralnem špektaklu« kakega Diabelhja, Schiedermayerja, Mercadanteja, Candottija in podobnih. Vsem tem postavlja zglede v slovenskem cedhjanstvu. Za te skla- datelje, ki so bili reden gost vehkih sloven- skih cerkva, tako ljubljanske stolnice in — kakor odkriva najstarejši ohranjeni glasbeni arhiv iz prve polovice XIX. stol., tudi v mariborski župni, pozneje stolni cerkvi, seve- da ne moremo trditi, da bi bue kvalitetno in razvojno na kakšnem visokem poprečju. V splošnem so bila vredna dela klasike redek gost tudi v največjih slovenskih cerkvah in zato slovenski cecili j anci niso mogli izobh- kovati načelnega odnosa do te glasbe. Kadar pa slučajno na to zadevajo, navadno velikemu repertoriju cerkvene glasbe XVIII. in začetka XIX. stol. priznavajo glasbene vrednosti, ven- dar mu dajejo mesto prej v gledališču kot pa v cerkvi. 3. DELO IN MESTO SLOVENSKIH CECILIJANCEV V ZGODOVINI GLASBENE UMETNOSTI NA SLOVENSKEM Pred nastopom cecilijanske reforme je za cerkveno glasbeno prakso slovenskih središč, še posebno pa podeželja, pomembno ustvarja- nje na področju slovenskega prep^rostega petja, ki je bilo, kot kaže, edini repertori j večine podeželskih cerkva. V tem okviru lah- ko naštejemo imena, kot so Blaž Potočnik in Luka Dolinar starejše generacije, predvsem Gregor Rihar, za njimi še Leopold Cvek, Leo- pold Belar ali Josip Levičnik.'^ Njihova dela v nekakšnem skmjno redudranem poljudnem klasicizmu so bila edina sprejemljiva za ljud- sko petje po podeželju. Med temi seveda pred- njači Gregor Rihar kot vodilni in daleč naj- kvalitetnejši, ki se pred mairčno revolucijo vzpne na sam vrh ustvarjavcev slovenskega petja. Njegove skladbe, preprostemu ljudstvu čustveno posebno bhžnje Marijine pesmi so bile izredno priljubljene in so ves čas ostajale kamen spotike ob poskusih cedhjanske re- forme. Nasprotovali mu niso tohko zaradi kla- sicistične zgradbe" kot zaradi trdne zasidra- nosti v repertoriju preprostih pevcev, ki je šla na škodo drugih zvrsti. Kako pa so idejne osnove cedlianizma vph- vale na kompozidjsko delo slovenskih pred- stavnikov tega gibanja, lahko najbolje pokaže delo v široko zasnovanih zbirkah porabnega obrednega petja, ki jih je uredil Anton Foer- ster, dva dela Cedhje, trije deli zbornika Can- tica sacra in glasbena priloga prvih desetih letnikov Cerkvenega glasbenika. To so kratke skladbe na slovenska himnična besedila, na- menjene ljudskemu petju, zato preprost in razmeroma najbolj razširjen repertorij cedh- janske glasbe. Večji del teh skladb je prispe- val sam Foerster. Za Foerster j evimi je naj- več Riharjevih skladb. Poleg teh glasbenikov je omeniti še Antona Nedveda, Hugohna Satt- nerja in Frana Gerbiča, delež pri skladbah omenjenih zbirk pa imajo tudi predstavniki nemškega cedhanizma. 51 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Uvodni list prve številke Cerkvenega glasbenika Cecili j anskim idejam sta se v tovrstnem ustvarjanju najbolj približala Foerster in Sattner. Vendar pa njun in njunih sodelavcev vzor ni bil, kakor bi bilo prioakovati po pro- pagandnem pisanju, slog a capella XVI. stol. oziroma Palestrine, temveč nemški polifoni konal XVII. in XVIII. stol. Tako slogovno orientacijo moremo gotovo pripisati vplivom nemškega cecilijanstva, ki se je na svojem področju moglo uspešneje nasloniti na doma- če glasbeno izročilo. Četudi so hoteh, se ceci- lijanci glasbi XVI. stol. namreč niso tako pri- bližali, kakor so jo propagirali in jo verjetno tudi napačno razumevali. Tako tudi na Slo- venskem Foerster j evi in Sattnerjevi primeri kažejo, da so bile pri nas redke skladbe, kjer bi bil tudi ta slogovni princip dosledno izpe- ljan. Domače Riharjevo izročilo je bilo pre- močno, da ne bi tu in tam, slabše ali močneje prodrlo skozi glasbeno strukturo, naslonjeno na nemški poHfoni koral. Ce sta bila Foerster in Sattner vodilna in naj doslednejša v duhu/ cecilijanskega ustvarjanja, so šh drugi sode- lavci po ustaljenih poteh, nihajoč med doma- čim izročilom Riharjevega kroga in strogimi zahtevami cecilijanstva. Tehnično so bili veči- del dobro izurjeni, vendar je bilo njihovo delo bolj ali manj neživljenjsko in šablonizirano. Tudi Foerster in Sattner sama sta včasih po- sebno v priljubljenih Marijinih pesmih nare- dila kompromis med strožjio linijo in ljudskim okusom, ki je bil po teh delih sodeč še vedno v mejah poljudnega klasicizma. Pač pa sta večje kvalitete dosegla v tehtnejših delih, v večjih zborskih in zborskoinstrumentalnih skladbah. Mesto slovenskih cecilijancev v razvoju glasbene umetnosti moremo oceniti z dveh vidikov, s kultumoidejnega in z umetniško- razvojnega. Prvi vidik smo nakazali v osred- njem poglavju in marsikatero potezo cecili- janskega gibanja označili kot pozitivno, tako glede zahtev po izobrazbi glasbenikov, po resnosti in dostojni tehnični ravni cerkvene glasbene prakse. Pozitivna je tudi razširitev glasbenega repertorija na vredna dela XVI. in XVII. stol. ter poživitev glasbene publici- stike in sistematičnega obravnavanja poglavij iz starejše glasbene zgodovine. Takšna je tudi želja po pritegnitvi širšega kroga sode- lavcev pri uresničenju ciljev gibanja, ki pa seveda ni bila v polni meri izpeljana. Na dru- gi strani pa kompozicijsko delo predstavnikov cecilijanstva nikakor ni bilo na ravni idejnih prizadevanj, za katera je značilno tudi pri- krojevanje uradnega cerkvenega glasbenega repertorija. Zahteve po določenih kvalitetah liturgične glasbe, ki bi morala biti v skladu z merili, kakor so jih prikroj evali po pretek- lem glasbenem ustvarjanju, so naletele na ostro nasprotovanje tako branivcev starega stanja cerkvene glasbene prakse kot napred- no usmerjenih ljudi okrog Glasbene matice.'* Kakor razodevajo poročila in tožbe v Cerkve- nem glasbeniku,''' v prvih nikakor ne moremo videti narodnostno ah slogovno romantično prepričanih ljudi, temveč osebe, ki jim je bila dotedanja cerkvena glasbena praksa bolj la- godna in bi jim cecilijanske zahteve po kvali- teti in resnosti bile odvečna muka. V tem krogu so bili tudi predstavniki nižje in višje duhovščine ter najbolj razširjeni samostanski red, frančiškani.'* K temu je pripomogla ceci- lijanska zahteva po liturgični obnovi in s tem zopetni uvedbi latinščine namesto slovenščine v masni obred. To vprašanje, kakor smo ga nakaaali v osrednjem poglavju, je bilo v tem času zelo delikatno; s tem se povezuje poli- tična stran cecilijanstva v nasprotjih med kle- rikalci in liberalci. V spore med ceciMjanci, liberalci in Glasbeno matico, ki je hotela ves čas ostati nad strankarskimi interesi, je mno- gokrat poseglo časopisje, najprej Novice, za- tem še Slovenski narod, Slovenski gospodar in Slovenec.'' Končno ima kompozicijsko delo sloven&kih cedhjancev zaviralno vlogo v času, ko se je na Slovenskem rojeval nov glasbeni izraz, romantika. Vendar je ta stran ceciHjan- 52 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA stva manj otipljiva, ker je pri večini glasbeni- kov še vedno bil ideal poljudni klasicizem in bi o zavestni brambi nastajajoče romantike proti cesilianizmu težko govorili.'s V poznej- šem času, v devetdesetih letih in v začetku dvajsetega stoletja, ko je pri nas romantika že na višku, pa pač tega problema ni bilo več, ker je cecihjanstvo že moralo spremeniti svoj tok. Desetletja so vendarle pokazala, v kolikšni meri je bilo cecilijansko gibanje resnično ko- ristno in v kolikšni meri so bile njegove pre- tirane slogovne zahteve jalove. Novemu izraz- nemu toku je nekaj časa nasprotovalo, čeprav ga v začetku načelno ni zaviralo, saj je jemalo v precep bolj dela baroka in klasicizma, ki so bila takrat aktualna. Vendar je postajalo breme 2ahtev pretežko in brezplodno. Na Slo- venskem je mlada in glasbeno že zelo I2»bra- -žena generacija cerkvenih skladateljev s Stan- kom Premrlem na čelu začela spreminjati do- tedanjo smer in pridružili so se jim tudi nekateri starejši ustvarjavci, tako tudi Foer- ster in Sattner. OPOMBE 1. Cvetko D., Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem, Ljubljana 1960, III., 231—262. — 2. Ibid. in isti. Stoletja slovenske glasbe, Ljubljana 1964. — 3. Cvetko D., Zgodovina II, 162, 167, 246. — 4. Ibid., 161. — 5, Cerkveni glasbenik (v na- daljevanju CG) I, 1878, 10. — 6. Gl. o tem npr. navedbe v Cvetko D., op. cit, 231-2, literatura v opombah, razen tega še Slomškove tožbe v Drobtinicah, 1857, 298 in dalje. — 7. Prim. CG I, 1878, 49—50 in 69—70. — 8. CG I, 1878, 7. — 9. O tem gl. Ursprung O., Die katholische Kirchen- musik, Potsdam 1931, 236-39 in Feilerer K. G., Caecilianismus, v MGG 2, 621. — 10. O tem pi- šeta predvsem D. A. Warren v Philosophies of Music Histories, New York 1962, 86—91, in Harri- son F. LL, The European Traditon, v Musico- logy, Princeton Studies 1963, 38—40. — 11. War- ren A. D., ibid. — 12. V angleškem prevodu v Composers on Music (ed. by Sam Morgenstern), Bonanza 1956, 119—121. — 13. Citirano v Warren A. D., op. cit, 82. — 14. O natančnejših podatkih o nastajanju cecilijanskih društev na Sloven- skem gl. Cvetko D., op. cit. — 15. Objavljeno v CG I, 1878, 62 in dalje. — 16. Ibid., 63. — 17. K temu prim, še CG VII, 1884, 69 in CG XI, 1888, 28. — 18. Objavljeno v CG III, 1880, 60. K temu gl. še Zakaj narod v cerkvi poje? (CG XI, 1888, nepodpisani). — 19. O terezijanski in jožefinski reformi cerkvene glasbe na Slovenskem.gl. Cvet- ko D., Zgodovina II, 238 In dalje. — 20. Cvetko D., Zgodovina III, 9—134. — 21. Cecilija, Cerkve- na pesmarica. Uredil Anton Foerster. Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu. Celovec 1883-4, druga Izdaja 1901-2. — 22. Gl. o tem v nadaljevanju. — 23. Z napevi iz Bratovskih buquiz S. Roshenkranza (1678), priloga št. 2, 3, komentar str. 41; priloga 12, predvsem pa 22, komentar str. 71. — tu se bere: »Zato prav vljudno prosimo gg. duhovnike in organiste, naj nabirajo starih napevov in naj jih pošiljajo nam, da se porabijo. Nihče naj ne misli: To je staro In malovredno. Naši pradedi so živeli v časih, v katerih cerkv. glasba še nI bila tako pokvar- jena, kakor dandanes, Imeli so boljši okus, kakor naš vek in za božje reči rahlejše čuteče serce,- ka- kor sedanji svet« — 24. CG III, 1880, 23. — 25. Novice 1875, 214. — 26. To so Petje v šoli (ne- podpisani). Katere lastnosti naj bi imele osebe, ki se udeležujejo cerkvene glasbe (nepodpisani). Sostava orgel (Ign. Zupan, graditelj orgel v Kro- pi na Gorenjskem), Nekaj za organiste (P. H. — Pater Hugolln Sattner), Navod za podučevanje v petji po Paris-Galln-Chevéovi metodi (Greg. Ja- kelj), Pevovodja (Jakob Aljaž). — 27. To so Petje pervlh kristijanov (H. K.) Gregorijanski koral (S.), Cerkvena glasba za časa s. Ambrozija (Kri- lan), Gregor Veliki in koralno petje (Krilan), Gvidon Areškl (nepodpisani), Palestrina (nepod- pisani), Gallus (Josip Lavtlžar), Arnold Bruck (Josip Lavtlžar). — 28. Gl. CG I, 1878, 10, 18, 35; III, 1880, 36; VI, 1883, 28, itd. — 29. CG I, 1878, 67-8. — 30. CG VII, 1884, 69 (Tu imenovana Krö- nungsmesse), 75—77. — 31. CG VII, 1884, 23. K temu še ib., 79. — 32. O njih gl. Cvetko D., Zgo- dovina II. — 33. Ko so jih pozneje priobčevali, so jih večinoma popravljali v smislu koralne po- lifonije. Gl. Kimovec Z., Rihar renatus in Pre- mrl S., Rihar renatus, v CG XXXI, 1908. —34. O konfliktih Cecilij Inega društva z Glasbeno matico gl. Cvetko D., Ib. — 35. VI, 1883, 68, 69, 70; VII, 1884, 5; VIII, 1885, 22, 41; IX, 1886, 31, 37, 54; itd. — 36. O nasprotjih frančiškanov gl. CG VII, 1884, 18—20 in 49—51. — 37. Gl. CG Vili, 1885, 41 ter Cvetko, op. cit, 238—40 in opombo 275. — 38. To seveda ne velja za izjem- ne ustvarjavce, kot sta bila npr. Fran Gerblč ali Hrabroslav Volarič! Gl. Cvetko D., op. cit, 237 in 244. Pri tem je Imel vlogo tudi tako imenovani »narodni duh« (Gl. cit.). 53 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ZAMEJSKI SLOVENCI V AVSTRIJSKEM DELU ŠTAJERSKE PO PODATKIH LJUDSKIH ŠTETIJ 1951 IN 1961 TONE ZORN Podrobnejši pretres podatkov za obe ljud- ski štetji na avstrijskem Štajerskem 1951. in 1961. leta po jezikovnih kategorijah žal one- mogoča pomanjkanje zadevnih navedb v uradnih publikacijah (izjema so podatki o nemškem občevalnem jeziku prebivalstva). Na tem mestu pa nas posebej zanimajo po- datki za tisti del avstrijske Štajerske, na ka- terem še vedno prebiva slovensko etnično prebivalstvo; pri tem mislimo na radgonski trikot, na sosesko Lucane (Leutschach) in na porečje srednje in zgornje Bistrice, imenova- no tudi področje Sobote (Soboth).' S prouče^ vanjem jezikovne problematike ljudskega štetja 1951 se je doslej ukvarjal le dr. Julij Felaher. V razpravi objavljeni 1958 v Gospo- darskem koledarju, je ugotovil, da so 1951. leta števni komisarji, ki so popisovali prebi- valstvo na obmejnem avstrijsko-jugoslovan- skem območju, v skladu z navodili spraševali prebivalstvo po občevalnem jeziku in vse osebe, ki so vsaj za silo obvladale nemški jezik, prišteh k prebivalstvu z nemškim obče- valnim jezikom. Prav tako so števni komi- sarji ohranili običaj iz stare monarhije, po katerem so prišteli vse Slovence, ki so se bili prisehh na to območje iz Preikmurja ali pa njihove potomce, med inozemce ter jih vnesh v rubriko z nemškim občevalnim jezikom.^ Tako razunaemo, zakaj i e bilo po uradnih podatkih Izseljenec Janez Male iz Sel, Zgornji Kot. V Izgnanstvu je umrl dne 19. xn. 1942, star 78 let 1951. leta naštetih na štajerskem obmejnem področju (radgonski trikot. Lucane in Sobota) komaj 299 oseb s samo slovenskim občeval- nim jezikom. Ustrezna rubrika se je glasila: »z drugim, neznanim občevalnim jezikom«.' Da z upravičenostjo vidimo v rubriki z nem- škim občevalnim jezikom zajete tudi osebe slovenskega jezika, kaže primer občine Račje (Ratsch), okraj Leibnitz (Lipnica), v kateri je bilo 1951. leta od 425 stalno prisotnih prebi- valcev 130 tujcev (pač priseljencev ali njih potomcev iz Prekmurja) ter 3 osebe z »dru- tujcev pa potrjuje njihovo slovenstvo. (Slo- gim, neznanim« jezikom. Prav visoka številka venski vestnik, Celovec, 1957 št. 5 in Naš tednik — Kronika, 1957, št. 4).^ V celoti je bilo leta 1951 na obmejnem delu avstrijske Štajerske naštetih 580 oseb z nenemškim ob- čevalnim jezikom in še od teh sta 102 odpadu na občino Dedonci (Dedenitz), v kateri se je od 116 prebivalcev le 14 prištelo k nemškemu občevalnemu jeziku. Ce lahko verjamemo po- datku v glasilu štajerskega društva Südmark, so se Dedončani kasneje pritožili pri politič- nih oblasteh pa tudi pri deželnem glavarju proti uradnim podatkom ljudskega štetja. Vir dodaja, da prebivalci Dedonec ^^vseskozi go- vore nemški« ter pristavlja, da se popolnoma priznavajo za Avstrijce, ka' so tudi dokazali z orožjem in krvjo 1919. leta.' Kljub pomanjkanju ustreznih podatkov pa nam pomaga pri določitvi približnega številč- nega stanja slovenskih Zgornještajercev 1951. leta podatek Walterja Neunteuf la v publika- ciji Die steirische Bevölkerung, Graz 1956, da se je leta 1951 »priznalo od stalno prisotnih prebivalcev Štajerske« k slovenskemu >>mate- rinemu« (prav občevalnemu) jeziku 0,88 "/o vseh prebivalcev Štajerske. Neunteufel doda- ja, da živi njih večji del »v okraju Radgona«,* kar da število 9762 slovensko govorečih Šta- jercev; koliko jih pa dejansko odpade na ob- mejno območje Štajerske, je težko reči. Pač pa lahko pritegnemo cenitev slučajnega obi- skovalca radgonskega kota, ki je 1948. leta pisal, da so vasi »Žetind (Sicheldorf), Potrna (Laafeld), Dedonci (Dedenitz), Zenkovci (Zel- ting), Sl. Gorica (Göritz bei Radkersburg ...) s 95 "/o do 100 "/o prebiva] st^'a slovenske«, kar bi utegnilo dati po podatkih štetja 1951 kakih 1000 oseb slovenskega jezika (pisec tega poro- čila ceni prebivalstvo teh vasi na 3000 oseb).' Tudi za ljudsko štetje 1961 niso znani po- datki po jezikovnih kategorijah. Nekaj raz- 54 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA jasnitve nam ob tem študiju nudi pisec znane knjige o koroških Slovencih v^Die Slowenen in Kärnten« dr. Theodor Veiter v graški Kleine Zeitung.8 V članku, kjer so dotika podatkov ljudskega štetja 1961, dr. Veiter opozarja, da ustrezno gradivo ljudskega štetja .po jezikov- nih kategorijah za Štajersko in Gradiščan- sko ni dostopno, ker ga je od central- nega statističnega urada prevzelo notranje ministrstvo. Kljub temu pa so bili dr. Veitru dostopni ustrezni globalni podatki za posa- mezne sodne okraje, posebej še za okraja Leibnitz in Radgona. Po teh podatkih naj bi se število prebivalstva s slovenskim občeval- nim jezikom do 1961. leta zmanjšalo na 229 oseb. Tako naj bi bilo v okraju Radgoni le še 135 oseb, ki so se odločile za eno od možnih jezikovnih variant: »deutsch — slowenisch«, »'Slowenisch« in »slowenisch — deutsch«. Iz podatka, da se je v okraju Radgoni 53 oseb izreklo za varianto »slowenisch — deutsch«, dr. Veiter meni, da so to prebivalci Dedonec. V okraju Leibnitz so po podatkih dr. Veitra števni komisarji našteli v vseh treh jezikov- nih variantah 94 oseb s slovenskim občeval- nim jezikom. Seveda pa se ob pregledovanju podatkov obeh povojnih ljudskih štetij znova vprašamo po vzroku, ki zavira objavo dejanskih podat- kov obeh ljudskih štetij po jezikovnih kate- gorijah. Odgovor nam omogoča že sam članek dr. Veitra, ki daje slutiti, da je bil prvenstve- no političen vzrok; še bolj pa to domnevo { potrjuje — čeprav v drugi zvezi — izjava šta- , jerskega deželnega glavarja, ki je pred časom ' opozoril štajerski deželni zbor na delikatnost ; obmejnega štajersko-jugoslovanskega prosto- ra.'" OPOMBE 1. Dr. Julij Felaher, Slovenci v Avstriji, Gospo- darski koledar 1958, Ljubljana, str. 29 sl. To je tudi območje, ki ga je v glavnem zahtevala 1947. leta Jugoslavija od Avstrije na štajerskem delu meje; prim. Memorandum vlada Federativne na- rodne republike Jugoslavije o Slovenačkoj Ko- ruškoj, pograničnim delovima Štajerske i Gra- diščanskim Hrvatima. — 2. Dr. Julij Felaher, cit. d., str. 31—33. — 3. Ergebnisse der Volkszählung vom 1. Juni 1951 nach Gemeinden Heft 9, Ste- iermark, 1952. — 4. Dr. Julij Felaher, cit. d., 32—33. — 5. Ernst Erker in Manfred Straka, Die volkspolitische Lage in steierischen Grenzland, Lot und Wage, Runbrief des Alpenländischen Kulturverbandes Südmark, Graz, zvezek 2, 1963, str. 6; gl. tudi Hans Pirchegger, Ein steierischer Grenzbezirk gegen Jugoslawien, Ostdeutsche Wis- senschaft, 1962, Str. 189—206. — 6. Walter Neun- teufel, cit. d., Str. 69; dr. Julij Felaher, cit. d., Str. 34. — 7. Koroška kronika, Celovec, 10. IX. 1948, št. 37. — 8. Prim. Ergebnisse der Volks- zählung vom 21. März 1961, Heft 9, Steiermark, Wien 1964. — 9. Dr. Theodor Veiter, Wie viele Slowenen gibt es in Steiermai-k? Kleine Zeitung, Graz, 16. X. 1964, št. 241. — 10. 34. Sitzung des Steierm. Landtages, IV. Periode, str. 617. 55 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO UPOŠTEVATI JE TREBA TUDI ARHIVSKE VIRE TONE FERENC V tretji številki XIV. letnika Kronike (1966) je Jože Zorn na zanimiv naän predstavil bralcem »delo ilegalne radijske postaje Osvo- bodilne fronte — Kričača« ali bolje rečeno s primerjavo tistega, kar so dotlej napisali zgodovinarji, publicisti, zlasti pa udeleženci NOB, je opozoril na mnoga vprašanja, ki so sporna ali pa sploh še niso načeta. Sicer Jože Zorn sam opozarja, da ni izkoristil nitd vsega spominskega gradiva, temveč le odlomke naj- pomembnejše literature in pravi, da »bodo morah zgodovinarji poseči tudi globlje po dnevnem časopisju iz obdobja 1941—1942 in dlje, po zapiskih posameznikov, po vojaških in političnih arhivih tistih dni, če bodo želeli priti do natančneje ugotovljenih dejstev v zvezi s celotnim delovanjem tega oddajnika.« Zal se ni doslej še nihče od tistih, ki so pisali o Kričaču, lotil temeljitega pregleda arhiv- skega gradiva, v katerem bi lahko našel mar- sikateri zanimiv podatek, M bi pomagal osvetliti delo te slovite osvobodilne radijske postaje v srcu okupirane Evrope. Tako se da ravno s pomočjo arhivskega gradiva odgovo- riti na nekatera vprašanja, ki jih zastavlja Jože Zorn v omenjenem sestavku, npr. na ka- teri valovni dolžini je oddajal Kričač, koli- kokrat na teden je oddajal itd. Tone Tomšič je v poročilu CK KPS, ki ga je 5. decembra 1941 napisal za CK KPJ, po- ročal tudi o tem, da vsak dan od 11. do pol 12. ure po radijski postaji na valovni dolžini 41 metrov kličejo CK KPJ, in dodal: »Upam, da se bomo culi, saj je naša postaja dovolj močna. Na druge slabše pa oddajamo propa- gando za Ljubljano in okolico in sicer v sre- do in nedeljo, od 8 zvečer do četrt na 9, na valu 30.« (Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji, I. knjiga, dok. 94.) Tudi Edvard Kardelj je v svojem poročilu CK KPJ z dne 29. marca 1942 (dokončal ga je 5. aprila 1942) navedel: »Naši imajo v samem mestu majhno oddajno postajo, ki se sliši v glavnem v Ljub- ljani. (Nekateri trdijo, da so jo culi v Zagre- bu in celo v Beogradu.) Ze 5 mesecev ima 3-krat na teden po 15 minut propagandistične emisije. Italijani se podijo za njo s celo voj- sko. Nemci so poslali posebno gestapovsko ekipo, da jo iztakne — vse zaman. Niso je našH. Sedaj so pobrali vse radijiske sprejem- nike in taiko rešili zadevo po itahjansko.« (Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji, I. knjiga, dok. 151.) Iz obeh odlomkov poroču bi torej lahko za- ključili, da je Kričač vsaj v novembru oziro- ma v začetku decembra 1941 oddajal na valovni dolžini 30 metrov, da je takrat od- dajal dvakrat na teden in sicer v sredo in nedeljo zvečer po četrt ure, marca 1942 pa trikrat na teden tudi po četrt ure. Zanimivo bi bilo ugotoviti, kdaj je začel Kričač oddajati trikrat na teden. Morda bo to teže natančneje ugotoviti, dejstvo pa je, da se je to zgodilo v mesecu januarju 1942. Se 6. januarja je namreč Slovenski poročevalec opozarjal ljudi, da »Radio Osvobodilne fronte oddaja vsako sredo in soboto ob 7.45 uri na valu 20—40« in da nekaj minut pred začet- kom oddaja kot znak tiktakanje ure, kar naj. bi pomenilo »Naš čas — prihaja«. Ze v za- četku februarja 1942 pa je oddajal tudi ob ponedeljkih. Jože Zom tudi vprašuje, kdaj naj bi bile oddaje, in išče podatke o tem v Kironološkem pregledu dogodkov v Ljubljani, objavljenem v drugi knjigi zbornika »Ljubljana v ilegali« (Ljubljana 1961), str. 475—493. Naj ga opozo- rim, da sestavi j avec tega pregleda ni navedeO. vseh podatkov o oddajah, ki jih je moč dobiti iz arhivskega gradiva italijanskega okupa- torja v arhivu Inštituta za zgodovino delav- skega gibanja v Ljubljani. Popolnejše podat- ke o datumih oddaj Kričača ima Kronološki pregled dogodkov v Ljubljani v prvi polovici 1942. leta, ki je objavljen v Letopisu Muzeja narodne osvoboditve 1958, str. 265—303. Iz itahjanskih virov se da ugotoviti, da so bile oddaje 4. (sreda, 7. (sobota), 9. (ponedeljek), 14. (sobota), 16. (ponedeljek), 18. (sreda), 23. (ponedeljek), 27. (petek) in 28. februarja (so- bota), 2. (ponedeljek), 7. (sobota), 9. (ponede- ljek), 11. (sreda), 18. (sreda) in 21. marca (so- bota) 1942. Tudi na temelju tega gradiva se da sklepata, da je Kričač oddajal februarja in marca tri- krat na teden in sicer v ponedeljek sredo in soboto. To pričajo tudi Kričačeve napovedi naslednjih oddaj (npr. »Naša prihodnja odda- ja ibo na sporedu v sredo ob 19.45.« »Opozar- jamo naše poslušalce, da bo naša prihodnja oddaja na sporedu v ponedeljek ob 19.45.« »V soboto bo namesto ob 19.45 oddaja zaradi slo- venskega narodnega praznika na s-poredu ob 19. uri«) V oddaji 7. marca pa je celo povedal, kdaj oddaja: »OF oddaje so vsak ponedeljek, sredo in soboto ob 19.45 uri in vsak Slovenec jih mora poslušati in širiti.« V zadnjem času, zlasti pa ob praznovanju 25. obletnice Kričača, so pisali in tudi govorili, da je bil Kričač tiste dni edina ilegalna od- 56 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA pomdška radijska oddajna postaja v okupirani Evropi. Menim, da bi bilo treba to trditev ze- lo preveriti. 13. novembra 1941, to je tisti čas, ko naj bi Kričač že oddajal, je namreč Slo- venski poročevalec objavil naslednjo novico: -Francija. Ilegalna radijska postaja »Le Tra- vail-« (Delo) se dobro čuje vsak večer na valu približno 48,2. Napovedovalec je pozival 5. XI. francoske transportne in kovinske delavce k sabotaži in uporu.« Nisem imel namena, da bi v sestavku od- govoril na vprašanja, ki jih je postavil Jože Zorn. Hočemo le na enem primeru pokazati, da je mogoče na marsikatero vprašanje odgo- voriti le z uporabo sodobnih pisanih, zlasti arhivskih virov. POSEBNO ŠOLSTVO ZA DUŠEVNO NERAZVITE OTROKE VZGOJNEGA ZAVODA »JANEZA LEVCA« ¦ RUDOLF SUSNIK Posebno šolstvo za duševno nerazvite otro- ke, ki se je v zadnjih letih v precejšnji meri razvilo, je imelo svoj skromni začetek v Ljubljani. Leta 1908 je Pokrajinski šolski svet v Ljubljani poslal tri učitelje na Dunaj na tečaj, ki je bil prirejen za učitelje posebnih osnov- nih šol. Takratni mestni šolski inšpektorji so pri pregledu pedagoškega dela v noirmalnih osnovnih šolah ugotovih, da določen odstotek otrok v šoh ne napreduje zaradi duševne ne- razvitosti. Zato so sklenih, da v Ljubljani odprejo poseben razred za duševno nerazvite otroke in s tem razbremenijo razrede osnov- nih šol teh otrok, ki zavirajo učno delo z normalno razvitimi otroki. S tem bi poma- gali duševno nerazvitim otrokom, ki so bih v normalnih razredih zapostavljeni in pogo- sto zanemarjeni. Leta 1911 je Pokrajinski šol- ski svet izdal odlok o otvoritvi posebnega razreda v Ljubljani s sp)eciahzirano učiteljico Anico Lebarjevo. Se istega leta je bil odprt še en razred in za ravnatelja te novo usta- novljene šole je bil imenovan Janez Leveč, ki je bil istočasno upravitelj osnovne šole na Prulah v Ljubljani. Po prvi svetovni vojni je dobila posebna osnovna šola prostore v zgradbi osnovne šole na Grabnu. Dodeljene so ji bile tri učilnice, v katerih je bil pouk za šest razredov, soba za tehnični pouk, telesna vzgoja pa je bila v telovadnici osnovne šole. Sestrazredna posebna osnovna šola se je razvila pod vodstvom ravnatelja Ivana Dim- nika, ki je bil eden prvih defektologov v Sloveniji. Veliki župan ljubljanske oblasti je že leta 1927 priporočil tedanjemu oblastnemu šol- skemu odboru v Ljubljani gradnjo posebne osnovne šole z internatom za duševno neraz- vite otroke. Do reahzacije ni prišlo zaradi nerazumevanja odgovornih forumov v pred- aprilski Jugoslaviji. Čeprav so bila materialna sredstva, ki so bila dodeljena posebni osnovni šoh, zelo skromna in nezanesljiva (saj učiteljski zbor ob zaključku šolskega leta še ni vedel, če bodo razpolagali s sredstvi za delo v nasled- njem šolskem letu), je uspelo učiteljskemu zboru razviti in dvigniti učno-vzgojno delo do take mere, da je postala ljubljanska posebna šola hospitadjska šola za vse učitelj e^defek- tologe Slovenije in tudi zunaj Slovenije, kjer so ustanavljali posebne oddelke in šole. Prvi internat je dobila posebna osnovna šola leta 1929, ko so bih pri Domu onemog- hh v Ljubljani formirani trije oddelki. Po- goji za delo niso bih najboljši, toda socialno ogroženi otroci so im eh možnost šolanja z domsko oskrbo. Prostore za dnevno varstvo je dobila po- sebna osnovna šola leta 1940 v stari zgradbi, kjer je bilo možno oblikovati štiri vzgojne skupine, ki so jih vodili defektologi skladno z učno-vzgojnim delom posebne osnovne šole. Ti oddelki dnevnega varstva in inter- nata so bili pod isto upravo. Druga svetovna vojna tudi ni prizanesla posebni osnovni šoli. Šolske prostore je zase- del okupator, razredi posebne šole pa so bih prestavljeni v razrede dnevneg^ varstva. Stalni alarmi so ovirali nemoten potek šola- nja, žična pregrada pa je onemogočila šola- nje otrokom iz predmestja. Po osvoboditvi so pričeli redno delo na po- sebni šoli kot v razredih pri normalnih os- novnih šolah, ki so biH razmeščeni po vseh dehh mesta. Delo na posebni osnovni šoli je zaživelo, ko je dobila ta svoje prostore v. zgradbi osnovne šole na Ledini, kjer je ob ugodnejših pogojih mogla razviti specialno pedagoško delo in ga prilagoditi novim raz- meram socialistične skupnosti. Učiteljski zbor je bil sposoben na stežaj odpreti šolska vrata in duševno nerazvite otroke vključiti v vsak- 57 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO dan j e življenje pri obnovi naše domovine. Kvaliteta pedagoškega dela se je dvignila do take višine, da je učiteljski zbor lahko sestav- ljal predloge za nove učne plane in programe za vso Slovenijo in aktivno sodeloval pri strokovnem usposabljanju defektologov Slo- venije. Pedagoško delo se je še poglobilo, ko je posebni šoli uspelo pridobiti lastnega psi- hiatra, tedanjega univerzitetnega asistenta dr. Marijana Borštnarja, ki je postal mentor naše ustanove s posredovanjem referatov s področja psihiatrije in psihopatologije. Ker je Dom onemoglih v Ljubljani postal internat Srednje tehnične šole, so bili dušev- no nerazviti gojenci začasno vključeni v inter- nate z duševno normalno razvitimi gojenci. Pritožbe vzgojiteljev teh internatov, ki so jim duševno nerazviti gojenci zavirali njihovo vzgojno delo in prizadevanje pedagoškega zbora posebne šole, so imele uspeh, tako da je bil eden izmed najmanjših mladinskih do- mov dodeljen za internat duševno nerazvi- tim otrokom. Z dotokom otrok v osnovne šole je osnov- na šola na Ledini nujno potrebovala prostore, ki jih je zasedala posebna osn'Ovna šola. Mestnemu ljudskemu odboru v Ljubljani je uspelo dobiti za posebno šolo zgradbo, ki je zajela takrat vse oddelke posebne osnovne šole in internat. Ta fuzionirana ustanova je dobila septembra 1952. leta naslov: Vzgojni zavod Janeza Levca. V dvoriščni zgradbi je bila organizirana delavnica knjigoveznice za profesionalno usposabljanje absolventov po- sebne osnovne šole, ki pa more zajeti le šest absolventov posebne osnovne šole. Zaradi veMkega dotoka novih učencev je postala zavodska zgradba kmalu premajhna. Zato so bila na pobudo šolske uprave leta 1958 odobrena investidjiaka sredstva, da so stavbo dvignili za eno nadstropje, kletne prostore pa adaptirali za telovadmco in za delavnice tehničnega pouka. Toda tudi ta razširitev stavbe je zadostovala le kratek čas. Po izva- janju Pravilnika o evidenci kategorizadje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, je dotok duševno nerazvitih otrok V naš zavod tako narasel, da smo zopet morali iskati prostor v raznih osnovnih šolah. Zara- di tega so občinske mestne skupščine spozna- le, da je potrebna gradnja nove posebne šole, in smo dobili ustrezno lokadjo za to šolo. V zavodu je bilo strokovno delo pogloblje- no z intenzivnim študijem, strokovnimi ekskurzijami pri nas in v inozemstvo, s ho- spitadjami defektološkega oddelka pedago- ške akademije. Poleg pedopsihiatra so bili nameščeni na zavod šolski psiholog, logo- ped in socialni delavec. Tako je možno timsko obravnavanje duševno nerazvitih obrok. Samoupravni organi in pedagoški zbor si prizadevajo, da bi dobili tohko prostorov, da bi bilo mogoče organizirati pouk v eni iz- meni in da bi omogočili učencem celodnevno bivanje v šoli. Na ta nadn bi mogli duševno nezadostno razvite učence grupirati v skupine po njihovih psihofizičnih sposobnostih. V zavodu deluje pionirski odred »Črni mur- ni«, ki izdaja že več let svoj časopis. Mladin- ski aktiv učencev osmih razredov organizira s svojimi razredniki poučne ekskurzije v raz- na gospodarska podjetja zaradi sp'oznavanja raznih pokUcev, ki so primerni za absolvente posebnih šol. Posebna zavodska komisija za profesionalno usposabljanje pomaga učencem pri usmerjanju v pokUce in organizira delov- no prakso v posameznih delovnih organizad- jah. Da bi bila habihtadja duševno nerazvi- tih otrok Vzgojnega zavoda Janeza Levoa zares uspešna, je nujno potrebna gradnja de- la^mic za profesionalno usposabljanje absol- ventov posebne šole z zmogljivostjo 60 de- lovnih mest. Idejna skica in investidjski pro- gram za učno-vzgojno delavnico je že pri- pravljena in čaka na realizacijo. Samoupravnim organom in pedagoškemu zboru Vzgojnega zavoda Janeza Levca je uspelo prikazati potrebo po zavodu za delovno usposabljanje huje duševno nerazvitih otrok, ki niso sposobni za šolanje na posebni osnov- ni šoh. Z delom v tem zavodu smo pričeli p>o nakupu zgradbe v Jaršah. Tudi v tem zavodu spedalno delo s huje duševno nerazvitimi otroki ne bo popolno, dokler ne bodo formi- rane pri tej ustanvi še zašdtne delavnice. Vzgojni zavod Janeza Levca je edina tovrst- na ustanova za šolanje in usposabljanje du- ševno nerazvitih učencev v mestu Ljubljani. Po osvoboditvi se je zavod razširil do take mere, da je za mestno področje v bhžnji bo- dočnosti potrebno naslednje: 1. zgraditi poleg obstoječe zavodske zgradbe še eno posebno osnovno šolo za 240 duševno nerazvitih učencev. Lokadja je predvidena v katastrski občini Zgornja Šiška. Imenovani gradbeni odbor že pripravlja idejno skico in investicijski program; 2. za kompleksno habilitadjo je potrebno zgraditi ob obstoječi zavodski stavbi učno- v^ojno delavnico. Stalna konferenca za re- habüitadjo invalidnih oseb SR Slovenije je priporočUa novo gradnjo; 3. oddelke za delovno usposabljanje v stari šolski zgradbi v Jaršah je treba dopolniti z zaščitnimi delavnicami in jih osamosvojiti kot samostojen zavod za usposabljanje duševno nerazvitih otrok, srednje stopnje. 58 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA t JURIJ MUSiC J02E JENKO Sredi neumornega dela je umrl in bdi po- kopan v Osijeku dne 3. februarja t. 1. naš sodelavec generalšiabni polkovnik v pok. Ju- rij Mušič. Po rodu iz znane novomeške rod- bine je študiral v dolenjski metropoli gim- nazijo in tam 1. 1916 maturiral. Ze kot gimnazijec se je vključil v pokret preporoda. Prvo svetovno vojno je preživel med dalma- tinskim 23. pešpolkom, ki je bil neustrašen branUec sončne Gorice. Po preboju italijan- ske obrambne črte pri Kobaridu se je boril ob Piavi in nato še na tirolskih vršacih. Po tem trpljenju se je priključil našim fantom v boju za Koroško. Za hrabrost in druge vojaške vrhne je prejel armijsko pohvalo in red Belega orla z meči. Kljub temu, da je bil rojen za vojaški poklic, se je odločil za nada- ljevanje visokošolskega študija. Toda na pri- govarjanje in vabilo bivših vojaških strokov- njakov je izbral vojaško stroko, končal višjo vojno in generalštabno akademijo in spopolnil znanje tudi s študijem v Franciji. Potem ga srečamo v Osijeku in na Cetinju, kjer je opravljal službo načelnika štaba zetske divi- zije in v naslednjih letih kot vojni ataše v Romuniji in Poljski. Po letu 1937 je bil dode- ljen glavnemu generalnemu štabu in nato vrhovni komandi. V osvobodilni vojni je pri- šel najprvo v italijansko ujetništvo in nato proti mednarodnim dogovorom kot intemira- nec v Gonars. Vse take nevšečnosti in poni- žanja so mu zrahljale zdravje. Kljub temu se je priključil 1. 1945 jugoslovanski armadi in prevzel kot generalštabni polkovnik profe- supo na vojni akademiji v Zadru in zatem v Sarajevu, od koder je bil premeščen v Zagreb Jcot operativni oficir armijske oblasti. Po de- mobilizaciji je odšel v Osijek, kjer je posvetil vse svoje moči in znanje organizaciji socialne zdravstvene službe. Kljub zdravstveni osla- bitvi se je vključil v delovni team Vojnozgo- dovinskega inštituta v Beogradu. Zanj je se- stavil več člankov in raziprav. S strokovnim publicističnim delom je pričel po 1. 1963, ko je bil upokojen. Kot udeleženec obeh svetovnih vojn in kot poklicni strokovnjak je napisal več člankov in razprav tudi za Kroniko. V posameznih številkah letnikov od 1958 do 1966 je izšlo devet obširnih opisov vojnih dogajanj na Pri- morskem v boju za Gorico in našo zahodno in severno državno mejo. Vsebina je izbrana in privlačna za zgodovinarja, posebno pa še za preživele borce na teh krvavih poljanah; zanamcem pa bo zgled, kako hrabro se je borila vojska in posameznik za svojo narodno mejo in pravice tako na zahodu kakor na severu. Na obeh frontah je pokojni doživljal grozote in trpljenje. Poleg opisovanja taktič- nega poteka in razpletanja bojev je izbral pokojni Mušič tudi spomine, v katerih se kri- tično poglablja v vzroke za zlom bivše Jugo- slavije in njene vojske. Vse nabrano gradivo je mogel napisati kot član bivše vrhovne ko- mande in je imel v tem svojstvu tudi vpogled v usodna dogajanja neposredno pred izbru- hom vojne. Med pripravljanjem obljubljenega članka o zgodmani Napoleonovih vojn v naši domovini mu je iztrgala neizprosna Parka pero iz rok, da ni mogel mnogo zamish uresničiti. Zal je upravi in uredništvu, da je zgubila tako zvestega in vestnega strokovnjaka in sodelavca. Slava njegovemu spominu! 59 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO MUZEJSKE NOVICE NASTANEK IN DELO MUZEJA SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV V VELENJU JURIJ JUG Rudna bogastva naših dežel so že zgodaj omogočila nastanek in razvoj ene najstarejših pridobitvenih panog človeštva — rudarstva. Človek je dolgo nabiral, pozneje pa tudi na- črtno kopal posamezne rude. Stoletja je bilo kopanje železove, svinčene in živosrebme rude glavna rudarska panoga na Slovenskem. Sele v drugi polovici XVIII. stoletja je tudi premog postal gospodarsko pomemben. Indu- strializacija naših dežel je zahtevala vedno nove in močnejše energetske vire. Po tem, ko je premog od XIX. stoletja naprej vztrajno in nezadržno prodiral v delavnice in tovarne ter postal energetska osnova našega življenja, je razumljivo', da se sedaj, ko se uveljavljajo novi energetski viri, ozremo na prehojeno pot ter poskrbimio za to, da nezadržni tehnični in gospodarski razvoj ne uniči že tako skromnih dokazov, ki pričajo o delu, borbi in pomenu naših premogarjev. Zato je sedaj, 200 let po dekretu cesarice Marije Terezije glede pospe- ševanja premogovništva, primeren trenutek, da se odpre Muzej slovenskih premogovnikov na Gradu v Velenju. star vitelj na verigo: slika nad njim kaže dva rudarja pri dviganju tovora iz jaška Iniciativo za ustanovitev je dal naš znani delavski voditelj Franc Leskošek-Luka; nek- danji direktor Rudnika lignita Velenje Nestl Žgank pa jo je vztrajno in dosledno uresni- čeval. Pri tem je sodeloval tudi direktor Teh- niškega muzeja Slovenije prof. Franjo Baš, ki je napravil prvi osnutek za razporeditev mu- zejskega gradiva po posameznih prostorih muzeja. Zamisel, da bi v Velenju ustanovili muzej, ki naj bi prikazoval nastanek, razvoj in po- men premogovnikov v naši ožji domovini, je dne 3. novembra 1957 na konferenci pred- stavnikov slovenskih premogovnikov dobila jasnejšo obliko. Razstavne prostore je novo osnovani muzej dobil na velenjskem gradu. Čeprav so v njem bili še stanovalci, je taka lokacija muzeju zagotovila primeren prostor, istočasno pa opravičila sredstva za obnovo gradu kot kulturno zgodovinskega spomenika. S tem je bilo uspešno zaključeno priprav- ljalno obdobje, ko je iniciativni odbor Društva rudarskih in metalurških inženirjev ter teh- nikov (DRMIT), podružnica Velenje, pod vod- stvom tov. Jamnikarja uspešno reševal nešteto vprašanj o obnovi gradu. Ker je prvotna zamisel o financiranju premogarskega muzeja (vsak slovenski prem'Ogovnik naj prispeva po svoji zmogljivosti) ostal le na papirju, je vse materialno breme novo ustanovljenega muze- ja padlo izključno na kolektiv Rudnika Ugnita Velenje. Prof. Slavko Mairolt, ki je takoj po ustano- vitvi prevzel mesto upravnika, je pričel zbirati material v premogovnikih Slovenije. Istočasno je vodil dela pri obnovi gradu in urejanju okohce. Leta 1960 je po odhodu prof. Marolta dela v muzeju prevzel akad. slikar Alojz Za- volovšek, ki je obogatil zbirko s številnimi novimi eksponati ter uredil prvih šest razstav- nih prostorov. Centralni idelavski svet Rud- nika lignita Velenje je 30. marca 1961 imeno- val namesto dotedanjega iniciativnega odbora nov upravni in strokovni odbor, ki so ga sestavljah: predsednik inž. Dušan Pipuš, akad. sHkar Alojz Zavolovšek, inž. Jurij Jurančič, inž. Tone Kovačič, inž. arh. Drago Umek in Ivan Pirš. Leta 1965 je delo na gradu prevzel diplo- mirani zgodovinar Jurij Jug, ki je v sodelo- vanju s Tehniškim muzejem Slovenije, Zavo- dom za spomeniško varstvo v Celju, inž. arh. Svetozarjem Križaj em in dr. Jožebom Somom 60 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Levo stara rudarska zastava, v ospredju ostanek vo- zička (hunta), izkopanega v nekem rovu; v ozadju pano s lotografijami uredil šest razstavnih prostorov. Pri urejanju so sodelovali tudi inž. Stefan Zagoričnik in inž. Janez Grašič. Vzporedno z razstavnim delom je potekala tudi inventarizacija, pri kateri je sodeloval inž. Alojz Jevšenak. Muzej slovenskih premogovnikov je na ob- činski praznik 8. oktobra 1966 izročil svojemu namenu predsednik Franc Leskošek-Luka. Takrat je muzej razpolagal z dvanajstimi opremljenimi razstavnimi prostori na površi- ni 480 m^, 45 m^ pisarniških prostorov, 150 m^ delno urejenih depojev in mizarsko-maketar- sko delavnico s 35 m^. V začetnem delu muzeja so prikazane najpomembnejše prostosledne li- stine in drug arhivski material, rudarske uni- forme in zastave. V drugem delu je prikazan < razvoj orodja in rudarskih naprav. Tretji del muzeja pa prikazuje premogovnik v narajvni veUkosti. Ta premogovnik je v kletnih pro- storih nekdanjega grajskega hleva. Kljub pre- cej omejenemu prostoru — le 130 m^ — je projektantu inž. Ambrožiču ter izvajalcu, to je, gojencem Rudarskega šolskega centra uspelo v kratkih petih mesecih ustvariti ver- no podobo premogovnika. Ker je ustanovitelj — Občinska skupščina Velenje — v ustanovitveni odločbi z dne 24. junija 1965 predvidel tudi oddelek narodno- osvobodilnega boja ter oddelek etnografije, smo ob vsestranski podpori Staneta Terčaka, kustosa Muzeja revolucije v Celju in prof. Milana Zevarta, direktorja Muzeja osvobo- ditve v Mariboru, pripravljali tudi oddelek narodnoosvobodilnega boja, ki naj bi prikazal delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj na področju občine Velenje, vendar zaradi obilice dela in prekratkega roka nismo po- vsem usi>eli. Čeprav je nedvomno, da je zbiranje in pre- učevanje gradiva bilo osnova vsakega resnega muzejskega dela, kar je tudi sedaj in bo to ostalo v prihodnosti, je prav tako jasno, da je končni cilj muzejskega dela vzgojno-izobra- ževalni. Namen Muzeja slovenskih premogov- nikov ni samo ta, da bi javnosti prikazal le posamezna rudarska orodja in naprave, ki so jih uporabi j ah rudarji v preteklosti. Ne pri- kazuje samo tehniškega napredka, temveč ima namen, približati obiskovalcem rudarja-člove- ka, ki je opravljal in prav tako še opravlja težko in nevarno, vendar pa nujno potrebno Soba z razstavljenimi kosi premoga iz raznih premogovnikov; sredi sobe »steber« kamenin, ki jih potegne na dan vrtalni stroj, preden zadene na sloj premoga 61 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO delo. Muzej slovenskih premogovnikov želi prikazati s pomočjo listin, fotografij, uniform, zastav, grafikonov in maket del naše ekonom- ske zgodovine, predvsem pa prispevek slo- venskih rudarjev-premogairjev k industriali- zaciji slovenskih dežel. Delo Muzeja slovenskih premogovnikov je naglašeno že s samo lokacijo muzeja v Vele- nju. Razen že ustaljenega muzejskega dela, kot je zbiranje, preučevanje in razstavljanje, je muzej tudi mesto, kjer učenci Rudarskega šolskega centra opravljajo v okviru učnega načrta posamezna praktična dela rudarske stroke. Razstavljeno gradivo predvsem v prvem delu muzeja omogoča sodoben način zgodovinskega pouka neposrednih proizvajal- cev. Ti lahko preučujejo tehnični in družbeni razvoj svoje delovne organizacije. Razumljivo pa je, da ob teh specifičnih nalogah Muzej slovenskih premogovnikov ne zapostavlja pe- dagoške dejavnosti (v najširšem pomenu te besede) z drugimi kategorijami obiskovalcev, i 62 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ZGODOVINSKO BRANJE KULTURNI IN NARAVNI SPOMENIKI (ZBIRKA VODNIKOV) DANIJELO KOLOSNI in MILENA OSJAK Konservatoirski zavod SRS v Ljubljani je v zbirki kulturni in naravni spomeniki Slove- nije, ki jo ureja prof. Helena Menaše, začel izdajati priročne vodiče. Doslej so izšli na- slednji: Stane Peterlin, Triglavski narodni park 2e naslovna stran nas z lepo barvno foto- grafijo koče pri Triglavskih jezerih spomni na lepote kraljestva pod Triglavom. V sploš- nem delu nas avtor seznanja z lego, mejami, geološkim razvojem, favno in floro našega največjega narodnega parka. V kratkem zgo- dovinskem prikazu pa nas seznanja z njegovo zgodovino. Nato mu sledimo kot dobremu gor- skemu vodiču in med potjo izvemo številne zanimivosti o triglavskem svetu. Ob koncu opisa navaja avt.or izletniške točke in planin- ske postojanke ter oddaljenost od posameznih postojank. Janko Jarc, ROG — Spomenik slovenske osvobodilne borbe Avtor, ki pogosto opisuje ^odovino NOB na Dolenjskem, je podal v uvodu kratek geo- grafski in zgodovinski oris Kočevja. Potem prehaja na zgodovinski .pomen Kočevskega Roga v narodnoosvobodilni vojni, položaj Ro- ga med ofenzivo v poletju 1942 in opis itali- janske ofenzive proti osvobojenemu ozemlju do kapitulacije Itahje. Nato nas seznanja s pomenom Kočevskega Roga kot sedeža vrhov- nega poveljstva NOV in POS ter najvišjih organov OF, temu sledi opis nemške ofenzive ter osvoboditve. Ivan Sedei, Vrba, Prešernova hiša, cerkev sv. Marka Ime male gorenjske vasice Vrbe je tesno povezano z življenjem in delom našega naj- večjega pesnika Franceta Prešerna. Avtor nas najprej seznanja z zgodovinskim orisom Vrbe, njenim nastankom in razvojem. Prešernov rod je igral v Vrbi pomembno vlogo. Kratek ^ pr^led Prešernovega življenja in razvoj nje- govega dela je dala Helena Menaše. Nato nas Ivan Sedej povede v Prešernovo rojstno hišo, ki je ena izmed značilnih kmečkih hiš v Vrbi in je bila na pobudo Frana Šaleškega Finžgar- je leta 1939 spremenjena v muzej. V bhžini Prešernove hiše stoji skromna podružnica sv. Marka. Avtor nas seznanja z notranjimi in zunanjim videzem cerkve, od koder je lep raz- gled po Vrbi. Nato nas seznanja z izleti v bhž- njo in daljno okolice Vrbe. Ivan in Jože Curk, Ptuj Avtorja nas povedeta v dobo prvega na- stanka naselbine na Ptujskem polju, ko so tu prebivali še Iliri in Tračani, in preko rim- skega obdobja v srednji vek, ko so nastali njegovi najpomembnejši spomeniki. Nato nas seznanjata z vsemi pomembnimi zgodovinski- mi dogodki, ki so se odigravali od srednjega veka dalje na slovenskih tleh in so imeli odmev v samem mestu Ptuju. Sledi ogled mesta z vse- mi znamenitimi spomeniki, ki so nastali od dobe nasehtve pa do današnjih dni. Naj jih omenim nekaj: dominikanski in minoritsM samostan, ptujski grad in znamenita cerkev na Ptujski gori. Pavel Kunaver, Škocjanske jame Slovenski Kras je znan po vsem svetu. Ena najznačilnejših lepot našega kraškega sveta so Škocjanske jame. Najprej nas avtor sezna- nja z geološko sestavo okohce in s kratko zgodovino raziskovanja Škocjanskih jam. Nato se pribhžamo Skocijanskim jamam iz dveh smeri: iz Divače in Vrem. Sledi natančen opis lepot, ki jih je narava v tisočletjih ustvarila v podzemlju. Ti vodiči so koristen pripomoček za spozna- vanje slovenskih kulturnih spomenikov in naravnih lepot, saj so skrbno pisani in opremljeni s številnimi fotografijami, načrti, zemljevidi in shemami. Prav gotovo bodo pripomogli k razvoju našega turizma in si jih v bodoče še želimo. 63 GOSPODARSKO ZGODOVINSKI SPOMINSKI ZBORNIK jubilejnih, slavnostnih in informativnih člankov ter člankov s kulturnozgodovinskega področja Socialistične republike Slovenije Revolucionarna rast SATURNUSA (nadaljevanje iz 3. številke, leta 1966); Poleg kovinske embalaže in litografile smo visoko razvili proizvodnjo svetlobne opreme za motorno industrijo v letih 1947 in 1948 smo začeli ustanavljati našo mo- torno industrijo. Prva tovarna je bila TAM s tovornim avtomobilom »Pionir«, ki ga je bilo treba opremiti s svetlobnimi telesi in z nekaterimi stiskanimi deli. Kovinska direkcija v Ljubljani In Generalna direk- cija v Beogradu sta Satumusu dali nalogo osvojiti okrog 30 različnih stlskanih delov za avtomobile. Med njimi so bili končni proizvodi svetilke in žarometi. To je bilo v letu 1947 do 1948. Prve svetilke in žaro- mete smo Izdelali brez konstrukcije kar po vzorcih. Tehnološki proces Izdelave je bil prilagojen takratnim možnostim podjetja. Žaromete in svetilke smo začeli Izdelovati brez novih Investicij. Težave pri osvajanju so bile: globoke vleke, rabat navpičnih ohišij, parabole so bile medeninaste In smo jih najprej kromali in nato srebrili. Kasneje so se po- javile nove tovarne motorne Industrije: Rakovlca, Crve- na zastava, Tomos . . . Vzporedno z rastjo teh tovarn j s Saturnus širil svoj program svetlobne opreme za motorno Industrijo. Za leto 1954 lahko ugotovimo, da predstavlja zaključek prve stopnje v razvoju proizvod- nje svetlobnih teles v Saturnusu. Vzorce je zamenjal študij parabololdov, stekel in drugih delov žarometov. Skok v kvaliteti naših žarometov je v tem času omo- gočil stroj za metallzacljo parabololdov v visokem va- kuumu. Namesto dragih medeninastih in posrebrenih izdelujemo železne, lakirane in naparevane parabole. Ta postopek smo osvojili kmalu za drugimi sorodnimi industrijskimi podjetji v Evropi. Ze pred letom 1954 smo Izpopolnili strojni park oddelka za tehnične pred- mete s tremi trldesettonsklmi stiskalnicami, ki smo jih izdelali v kooperaciji z Iskro. Napredek je omogo- čila 60-tonska hidravlična stiskalnica posebno pri osva- janju izdelkov, ki zahtevajo globoke vleke. Leta 1955 j.= stare sušilnice v lakirnici, ki smo jih kurili s pre- mogom, zamenjala nova električna sušilnica. Doma smo izdelali nove kabine za brizganje. Uvedli smo foslatl- ranje In takrat novi tehnološki postopek cinkanja s pasiranjem. Nagel vzpon proizvodnje v letu 1959 je omogočil tudi zasilno povečanje prostorov, ki so bil) namenjeni za montažo, svetlobni laboratorij, oddelek, za metallzacljo parabol, skladišče polizdelkov in ekspe- dit. Velik vpliv na razvoj oddelka za tehnično opremo je imela reorganizacija orodjarne, ki se je v glavnem razvijala v letih 1959 do 1961. Vodstvo podjetja se je trudilo od začetka proizvodnje svetlobne opreme za motorno industrijo, da bi navezala stike s podobnimi ¦ podjetji v Inozemstvu. Prve stike smo leta 1959 vzpo- stavili z angleškimi Lucas, ko so nas obiskali njihovi predstavniki. Leta 1961 smo v sodelovanju s tem podjetjem rešili vprašanje opreme za svetlobni laboratorij. Organizacija Združenih narodov pa nam je zagotovila sredstva zanj. Svetlobni laboratorij je opremljen z napravami za ugotavljanje svetlobnih učinkov in vseh drugih pogo- jev, katerim morajo ustrezati žarometi in druga sve- tila. Omogoča popolnoma samostojno raziskovalno delo L e v o — Nabava 60-tonske hidravlične stiskalnice nam < je pomenila velik napredek v proizvodnji žarometov, j saj je posebno primerna za globoko vleko J in tudi vse pogoje za sodobno kontrolo v proizvodnji svetlobnih teles. Prvo mačje oko smo Izdelali leta 1959. Leta 1962 pa smo izdelali prvo, ki je bilo v skladu z vsemi med- narodnimi predpisi. Teko« trak za montažo žarometov smo po lastni konstrukciji izdelali leta 1960. Vedno večja potreba po kvalitetnih, plastičnih delih za svetUke nas je prisilila, da smo leta 1962 ustanovili nov obrat »Plastiko« v Polju. V njem Izdelujemo vse plastične dele za naše svetilke in žaromete. Leta 1962 smo nabavili 100-tonsko ekscentrično stiskalnico in kas- neje še eno 100-tonsko hidravlično. Leta 1960 smo v to- varniških delavnicah izdelali novo napravo za bakrenje, niklanje in kromanje. Leta 1965 smo montirali in začeli uporabljati lakirnico in sušilnico za parabole. V letu 1966 je pričela obratovati elektrostatska lakirnica s su- šilnico za ohišje žarometov. Ko govorimo o razvoju oddelka za tehnične pred- mete od prvih začetkov pa do montaže žarometov na tekočem traku, ne smemo pozabiti na delovne kadre. Ti so začeli osvajati proizvodnjo brez vsakih izkušenj. Prve Izdelke smo osvojili in zanje izdelali orodja v orodjarni brez načrtov in brez dokumentacije. Saj kon- struktorjev pravzaprav ni bilo. V delavnicah so teh- nološke postopke določali med delom. Z osvajanjem novih izdelkov in z nabavo novih strojev so se samo- stojno razvijali konstruktorji, orodjarji, tehnologi, de- lavci in mojstri. V teh letih se ni dvigala proizvodnja samo po vrednosti in po količinah, izboljšala se je tudi kakovost. Dokaz za to sta neposredni in posredni izvoz naših žarometov, saj morajo ustrezati različnim nacio- nalnim in mednarodnim predpisom varnostnih in pro- metnih služb. Neposredno smo izvažali naše žaromete v Avstrijo, Egipt, Češkoslovaško, Madžarsko in posred- no v vse dežele, v katere izvaža svoje izdelke jugo- slovan.ska motoma industrija. s Zgoraj — Prve izdelke smo osvojUl brez konstruk- torjev in načrtov — to pa je že preteklost, danes ima- mo zelo sposobne kadre, ki nam dan za dnem ustvar- jajo načrte za nove izdelke Spodaj — Lakiranje parabol za žaromete smo pre- pustili strojem! Človek le nadzoruje njih delo Splošno gradbeno podjetje GROSUPLJE priporoča interesentom za nakup vse vrste stanovanjskih enot — garsonjere, enosobna, enoinpolsobna, dvo- ter dvoinpiolsobna, dvosobna z dvema kabinetoma, trisobna ter triinpolsobna stanovanja na področju občin Ljubljana-Vič in Bežigrad. Stanovanja bodo vseljiva v letošnjem in naslednjih letih. — Gradimo hitro in solidno, dajemo ugodne pogoje za nakup. — Gradimo tudi vse vrste investicijskih objektov; vsa po- pravila, dozidave, nadzidave in adaptacije. — Imamo lastne stranske obrate in pro- jektivni biro. — Vsa pojasnila dobite telefonično ali ustno na upravi podjetja na Grosupljem. Se priporočamo! Leta 1934 je bila v Kamniški ulici ustanovljena obrtna delavnica, v kateri so sestavljali osebne avto- mobile DKW »Triglav« na uvoženih šasijah in s po- močjo domačih obrtnikov. Uspeha ni büo, ker vozilo ni bilo konkurenčno na domačem tržišču. Leta 1936 se preimenuje takratna obrtna delavnica v podjetje »Avtomontaža« d. d. Tega leta pričnejo iz- delovati avtobusne karoserije jeklenih konstrukcij. Od tod tudi rojstvo »Avtomontaže^^. Razvoj je pokazal, da je bil program dobro izbran, saj je Avtomontaža kljub raznim krizam, ki so se v 30. letih pojavljale, ta program obdržala oz. ga je stalno izpopolnjevala. Povojni razvoj karoserijske dejavnosti je bil zelo bujen. Revolucionamo in bogato obdobje razvoja za- .sledimo po uvedbi družbenega samoupravljanja. Od ustanovitve podjetja pa do danes je bilo konstruiranih in proizvedenih 45 različnih tipov karoserij za avtobuse, 36 različnih tipov karoserij za specialna vozila, kabine za žičnico, več tipov avtosedežev in 4 tipe Jugo-Weba- sto grelcev. Delovna organizacija izdeluje tudi gradbene elemente in jeklene profile ter opravlja občasne usluge pri popravilu karoserij. Izdelki ne zaostajajo za tovrst- nimi zahodnoevropskimi karosemicami. S številnimi naročili je rasla proizvodnja, zato se jo delovni kolektiv odločU za gradnjo nove tovarne, v katero se je preselil leta 1962. Doslej so bili doseženi vidni uspehi, saj ugotavljamo že 6915 proizvedenih raz- ličnih karoserij in 7400 Jugo-Webasto grelcev. Samo v poslovnem letu 1966 je bilo proizvedenih 1103 karoserij. Poprečna letna stopnja rasti produktivnosti v pre- teklih 6 letih je znašala 13,6 «/o, do leta 1970 pa je pla- nirana letna stopnja rasti v višini 10,8 »/». Delovni kolektiv, v katerem je 577 delavcev in 59 vajencev, je v letu 1966 dosegel dohodek v višini 41,000.000 N din, za poslovno leto 1967 pa je planiran v višini 48,000.000 N din. Za dosego boljših poslovnih uspehov se bo opravUa rekonstrukcija tehnološkega procesa proizvodnje. Za modernizacijo sredstev za pro- izvodnjo in osnovna sredstva so planirana večja sred- stva kot doslej. Odkrivajo se nove rezerve, ki se ka- žejo v boljši uporabi orodja, strojev in naprav, večji delitvi dela in organizacijsko-tehnološki usklajenosti, boljši organizaciji notranjega transporta, boljšem izko- riščanju delovnega časa in na drugih področjih. Možnosti, ki obstajajo za večjo storilnost dela in boljše poslovne uspehe, nam odpirajo pot za čimprejš- njo vključitev v mednarodno delitev dela. Trideset Let TOVARNE KAROSERIJ AVTOMONTAŽA LJUBLJANA Avtobus TAM-AS-4000 »Janez III.« Samohodna izvedba — zmogljivost 160 potnikov Komunalno podjetje MESTNI VODOVOD LJUBLJANA KREKOV TRG 10 vzdržuje in gradi vodovodne napeljave na področju mesta Za praznik dela, 1. maj čestitamo vsem delovnim kolektivom in našim poslovnim prijateljem! MIC HELIN »X« PREDSTAVNIŠTVA : ZAGREB BEOGRAD RIJEKA SPLIT NOVI SAD SKOPJE SARAJEVO AUTOCOMMERCE LJUBLJANA, TRDINOVA 4, — Telrfon 313 588 Industrija parlumerijskih, kozmetičnih in kemičnotehničnih izdelkov Vedrog - Veledrogerija LJUBLJANA, NAZORJEVA 7 Telefon: 22 576 SONCE SIJE POVSOD! Zato pravočasno kupite VESONOL olje za sončenje MAMICI ZA DARILO? TOKALON kreme in pudre po izbiri, ustna črtala TOKALON in BEL AMI ter Vedrogove kolinske vode ter parfume IN OCETU? A-vodico pred britjem in B-vodico, najpriljubljenejšo vodico po britju KO UMIVATE GLAVO: Shampoo — jajčni, kopriva, kamilica in zeliščni v polivinilastih blazinicah IN SEDAJ NAJVAŽNEJŠE! Redno Si umivajte zobe z GIBBS zobnimi kremami in ustno vodo PAZITE POVSOD NA ZAŠČITNI ZNAK »VEDROG« — PRIPOROČAMO SE Z NASIMI KVALITETNIMI IZDELKI! ČEVLJARSKO PODJETJE M I VKA LJUBLJANA, MIVKA 25 — Telefon 21 712 priporoča svoje kvalitetne izdelke moških in ženskih čevljev Zahtevajte naše ponudbe! Obiščite nas! Naše izdelke lahko kupite v poslovalnicah: >'ATLAS-' v Čopovi ulici »ELIT" v Nazorjevi ulici »LUKSOR« v Čopovi ulici »POD TRANCO« pri Čevljarskem mostu in »ZMAJ« na Ciril-Metodovem trgu To so poslovalnice podjetja »GALANT« Svojim poslovnim prijateljem in dobaviteljem ter vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela, 1. maj SLAŠČIČARSKO PODJETJE Hoi/idltoi LJUBLJANA, GRADISCE 17 Telefon 21154 vam priporoča v svojih prodajalnah že vsem dobro znane krofe, torte, kekse, napolitanke, sladoled, ekspres kavo in druge slaščice. Delov- nim kolektivom priporočamo pri večjih naroči- lih Izredne popuste. Najbolj primemo darilo so naše torte, ki jih izdelamo po vaši želji. Cene so konkurenčne. Pridite in prepričajte se! — ZA PRAZNIK DELA, 1. MAJ pa Čestita- m o vsem delovnim ljudem in svojim poslovnim prijateljem. Na svidenje! TOVAR N A VIU AKOV LJUBLJANA, TOMAZICEVA 2 telefon 20 053 — brzojav TOVIL Izdelujemo vijačno blago od 0 2 do 0 6 mm iz materialov Fe, Ms, Al, in to: vijake za kovine vijake za les vijake za pločevino specialne vijake za čevljarsko in drugo industrijo kovice Fe, Ms, Al, Cu, Ag matice Ms KVALITETA IZDELKOV SPLOŠNO ZNANA! CENE KONKURENČNE! Delovni kolektiv čestita vsem ljudem in poslovnim prijateljem ZA PRAZNIK DELA, 1. MAJ ter se priporoča za nadaljnja naročila O B RTN I K LJUBLJANA, MASARYKOVA 34 Telefon 311 0»0 Izdeluje : vsa moška in ženska konfekcijska oblačila, delovne zaščitne obleke, vse vrste uniform in čepic ter žensko perilo. Poslužujte se naših trgovin v LJUBLJANI, KRANJU, MARIBORU, CELJU, NOVEM MESTU, BREŽICAH, POSTOJNI IN AJDOVŠČINI DS in UO podjetja C E IVI E NTAR LJUBLJANA, STOZICE 8 Telefon 341 048 čestitata ZA PRAZNIK DELA, 1. MAJ, vsem delovnim kolektivom in poslovnim prijateljem ter se priporočata za nadaljnja naročila Podjetje izdeluje vse vrste agregatov, surovega betona, betonskih polfabrikatov, kakor tudi iz- delke iz umetnega kamna ter teracerska dela na stavbah ELEKTROTEHNA UUBLJANA Titova cesta 39 trgovsko izvozno in uvozno podjetje z elektrotehničnim materialom čestita vsem svojim poslovnim prijateljem in delovnim ljudem ZA PRAZNIK DELA, 1. MAJ G A LI S LJUBLJANA I, e p o d v o r s 1; a ulica 23 a trgovsko podjetje z igračami, galanterijskimi Izdelki in otroško konfekcijo na debelo Telefoni: direktor 310 061 komerciala 311314 Oddelek pletenin — blagajna 311 315 skladišče 311306 ZA PRAZNIK DELA, 1. MAJ čestitamo vsem svojim poslovnim prijate- ljem in delovnim ijudem ter se za nadaljnja naročila priporočamo VELETRGOVINA LJUBLJANSKE MLEKARNI LJUBLJANA TOLSTOJEVA 63 Telefon 311 555 Vsako gospodinjstvo, vsak motel, hotel, planin- ske koče, camping, weekend ob morju ali v pla- ninah, ladje in vlaki na dolgih progah naj imajo vedno ustrezno zalogo STERILIZIRANEGA — HO- MOGENIZIRANEGA MLEKA V tetra pak emba- laži, ki je obstojno brez hladilnikov 2 meseca. Kupujte na zalogo sterilizirano mleko pri podjetju LJUBLJANSKE MLEKARNE AVTO N A BAVA LJUBLJANA Smartinska cesta 110 poslovno združenje prevozniških in avtoremontnlh podjetij Cestita vsem delovnim ljudem In poslovnim prijateljem ZA PRAZNIK DELA, 1. MAJ PEKARSKO PODJETJE PEKARNA CENTER LJUBLJANA, POLJANSKA C. 19 vam priporoča v svojih prodajalnah kvaliteten kruh in druge pekarske ter slaščičarske Izdelke. Odjemalcem nudimo tudi visokokvalitetno pa- kirano moko in testenine. Obiščite nas in pre- pričali se boste o kvaliteti naših izdelkov Vsem našim potrošnikom in poslovnim prija- teljem čestitamo ZA PRAZNIK DELA, 1. MAJ SADUE- ZELENUAVA poslovna enota veletrgovine MERCATOR LJUBLJANA, POLJANSKA CESTA 46 a , postreže z dnevno svežim sadjem in zelenjavo domačega in inozemskega izvora v en gros skla- diščih na Poljanski 46 a, Krekovem trgu 2 in Celovški c. 50 ter v svojih poslovalnicah in dru- gih prodajnih mestih v Ljubljani, Domžalah in Novem mestu. S klimatskimi napravami za hla- jenje opremljena skladišča in sodobna tehnolo- gija omogočajo trajno preskrbovanje s kvalitet- nim blagom. Istočasno delovni kolektiv čestita cenjenim po- trošnikom in poslovnim prijateljem ZA PRAZNIK DELA, 1. MAJ TONOSA TOVARNA TRIKOTAŽE IN NOGAVIC priporoča : sintetično trikotažo ter nylon in krep nogavice LIVARNA LIGA LJUBLJANA Galjevlca 266 Telefon 23 541 odliva odlitke vseh barvastih kovin. I.-itočasno pa čestita vsem svojim poslovnim pri- jateljem in delovnim ljudem ZA PRAZNIK DELA, 1. MAJ ter se priporoča za nadaljnja naročila Trgovsko podjetje TKailina LJUBLJANA s svojimi poslovalnicami: TKANINA, Nazorjeva 4 / PRI JANEZU, Vodni- kov trg 3 / PASAŽA, Cankarjeva 4 / TKANINA, Miklošičeva 10 se priporoča in čestita za praznik dela, 1. maj, vsem svojim kupcem in poslovnim prijateljem. C R E VA RNA izvoz - uvoz LJUBLJANA, POLJANSKA 95, tel. 314 023, 316 625 Industrija naravnih in umetnih črev — Parna topilnica loja — Svojim cenj. odjemalcem se priporočamo še vnaprej Delovni kolektiv čestita vsem poslovnim prija- teljem in znancem za praznih dela, 1. maj Podjetje za izdelavo gostinske kovinske opreme KOVINASTROÜ GROSUPLJE telefon 77 025 Izdeluje, projektira in montira sodobno kovin- sko kuhinjsko opremo za hotele in restavracije, opremo za slaščičarne samopostrežne linije in za obrate družbene prehrane. — Opremo izdelu- jemo iz kvalitetne nerjaveče pločevine, energija za termične elemente je para, plin in elektrika. — Popravilo opreme v garancijski in izvenga- rancijski dobi opravlja servis podjetja Cenjenim strankam se priporočamo, vsem delovnim ljudem pa čestitamo za 1. MAJ — PRAZNIK DELA STAVBNO OBRTNO PODJETJE Si-IKOPI-ESK TERMOPLAST LJUBLJANA, Gornji trg 4/1 Telefon 23 404, 20 f,25 opravlja vsa soboslikarska, pleskarska in črko- slikarska dela. Oblaganje sten s tapetami, pola- ganje vseh vrst plastičnih podov, splošna pla- stika v gradbeništvu, Izdelovanje izolacij in vseh vrst podlog ter parketarstvo KOMUNALNO PODJETJE ŽALE LJUBLJANA, MED HMELJNIKI Telefon h. c. 316 961 direktor 316 365 Uprava In oskrbništvo pokopališča Lastna vrtnarija in cvetličarna Vse potrebno za pogreb in prevoz doma in v tujini opravi naše podjetje DINOS podjetje z industrijskimi surovinami, reprodukcijskim in odpadnim blagom LJUBLJANA, Parmova 33 s svojimi poslovalnicami v vseh večjih krajih Slovenije se kot največje tovrstno podjetje toplo priporoča za odkup odpad- nega blaga vseh vrst In kvalitet V vsaki delovni organizaciji in pri vsakem posamezniku je vedno nekaj tudi za ^nas in obratno, vsakdo bo našel pri nas nekaj za svoje potrebe DAJTE INDUSTRIJI ODPADNE SUROVINE! Skupščina občine Grosuplje čestita vsem delovnim ljudem v Grosuplju in njeni okolici ZA PRAZNIK DELA, 1. MAJ IVIarmorne bloke (Drenov grič. Lesno brdo, Re- štovo), marmorne plošče vseh vrst, izdelke iz marmorja, teraco plošče, izdelke Iz betona in umetnega kamna ter dolomltnl pesek za malte priporoča naročnikom Industrija naravnega in umetnega kamna MINERAL. LJUBLJANA-MOSTE, Industrijska cesta Telefon 313 131, 311 595 GASILSKA OPREMA Ljubljana, Levstikov trg 7, tel. 20102 NUDIMO: gasilske avtomobile, prevozne in pre- nosne gasilne aparate, vse vrste »STORŽ« spojk, hidrantne nastavke, lestve in sesalne cevi, ga- sUske uniforme, reševalne vrvi kakor tudi elek- trične in ročne sirene za protiletalsko zaščito ter vso opremo za gasUske enote NARODNA BANKA «J U G O S L A V I Ü E CENTRALA V LJUBLJANI ¦ kreditira poslovne banke ¦ opravlja posle plačilnega prometa s tu- jino (akreditivi, inkasi, nakazila) ¦ opravlja vse bančne posle po sejemskih sporazumih z Italijo in Avstrijo ¦ prodaja in odkupuje tuje valute, čeke in kreditna pisma ¦ odpira devizne račune jugoslovanskim in tujim državljanom Sredstva na deviznih računih jugoslovan- skih državljanov obrestuje po 40/0, vezane vloge (nad 12 mesecev) pa po S«/*. TEGRAD LJUBLJANA, SMARTINSKA C. 10 Telefon 312 440, 316 270 Gradnja TT linij, polaganje telefonskih kablov in kabelske kanalizacije Projektiranje naprav šibkega in jakega toka KOLEKTIV TEGRADA čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ INOZEMSKA ZASTOPSTVA COSMOS LJUBLJANA prodaja iz konsignacij: 1. osebne avtomobile znamke RENAULT Program 1967: Renault 4 Renault 4 Fourgonnette Renault 8 Luxe Renault 10 Renault 16 GL 2. osebni avtomobili znamke ALFA ROMEO Program. 1967: Giuba 1300 Giulia 1300 TI Giulia super GiuUa GTV Giulia 1300 GT Junior 3. poljedelski stroji in naprave znamk: Alpina, Bertolini, Same, KMF in Maletti 4. Gospodinjski aparati: oljne E>eči Gibo oljne peči za centralno kurjavo Atlas pralni stroji Castor Relax in Castor Rade Končar 5. Radijski in TV sprejemniki AUTOVOX Servisna služba in rezervni deli. Vse informacije daje COSMOS, Ljubljana, Celovška c. 34, tel. 313141, 313 062 Ob prazniku 1. maja čestitamo vsem poslovnim prijateljem, sodelavcem in vsem poslovnim ljudem sirom po naši domovini s svojimi delovnimi enotami: Gradbeno vodstvo Maribor, gradbeno vodstvo Ljubljana, gradbeno vodstvo Celje, gradbeno vodstvo Jesenice, gradbeno vodstvo Ravne na Koroškem, gradbišče Ljubljana-okolica, gradbišče Koper, Lesno industrijski obrat Skofja Loka, Kovinski obrati Ljubljana in Maribor, Obrat gradbenih polizdel- kov Ljubljana, Strojno prometni obrat in Biro za projektiranje Ljubljana Izdeluje : plakatni papir, pargamentni nadomestek, pergamin, ha- vana, pelir papirje, prepis- ne papirje, taoletnl papir, servietnl papir, klobučni papir, kromonadomestek, karton, bel in v barvah prespan karton za elektro- industrijo, navadni karton, siv, bel, rjav, vse vrste spe- cialnih kartonov, sivo le- penko, knjigoveško prespan lepenko za elektroindustri- jo in tekstilno industrijo, specialne lepenke za potre- be čevljarske industrije, kot faktis, za členke, mel- vo in modele, žakard lepen- ko za tekstilno industrijo, lepenko za matrice in vse vrste specialnih lepenk POSTA DOMŽALE Telefon: 316 477 LJUBLJANA — CELOVŠKA CESTA 32 telefoni: centrala 311 266 — komerciala 310 778 — p. p. 78-11 — telegram PLUTA Ljubljana izdeluje: 1. zamaške Iz plute, cilindrične in konusne, Usta serijskih proizvodov obsega 68 različnih tipov zamaškov; 2. plutove kocke in plavače ter druge izdelke Iz plute; 3. vložke iz stisnjene plute različnih dimenzij. 4. kronske zaporke — navadne bele, znotraj zlato lakirane, — obojestransko zlato lakirane, — litografirane v različnih barvah, po želji kupca, — vložki iz stisnjene plute so po želji pre- vlečeni z aluminijevo ali plastično folijo; 5. aluminijske navojne zaporke — zlato lakirane, — litografirane; 6. aluminijske zaporke z jezičkom — 0 26,5 mm, — 0 29,5 mm plutove izolacije Iz ekspandirane plute izdelujemo — plošče različnih debelin za toplotno in zvočno izolacijo, — žlebake in segmente po specifikaciji kupca, — plutov zdrob. Kvaliteten izdelek in redna dobava je naša najboljša reklama! Veletrgovina »RASTRA« Ljubljana vas vabi, da iz- berete iz sortiranih zalog: usnje, tesnila, potrebščine za sedlarje, čevljarje, tapet- nike; gumijeve cevi, gumo v ploščah in palicah, gumi- jeve profile, klinasta in po- gonska jermena, transport- ne trakove, pnevmatiko in ostale gumijeve Izdelke: tehnični tekstil, fllce, grad- le, juto, vrvarske Izdelke, polirne diske, dekorativne tkanine In vrvce; zaščitne obleke, predpasnike, pokri- vala, čelade, maske, očala, rokavice, obuvala, ščitnike; plastične mase za predela- vo, juvidur, vlnll, vlnaz, ultrapas, stragulo, plastične mase, gumo in usnje; barve in lake; usnjeno, tekstilno, plastično in kovinsko ga- lanterijo; pisalne, račun- ske, frankime, fakturne, knjigovodske, razmnoževal- ne in vtisne stroje ter tele- printerje; opremo za go- stinstvo in mlinsko indu- strijo. Veletrgovina »Astra« Ljubljana Direkcija Ljubljana, Bežigrad 6 telex 31-248 tel. 310 066 Generalni direktor tel. 313 313 Komercialni sektor Direktor sektorja notranje trgovine tel. 312 394 Predstavništva : Beograd, Njegoševa 31 tel. 40 505 telex 11-355 Zagreb, Smičlklasova 22 tel. 413 727 telex 21-128 Sarajevo, Ul. JNA 10 tel. 22 071 telex 41-110 Novi Sad, Željeznička 17 tel. 43 527 telex 14-128 Skopje, Ivo Lola Ribara 27 tel. 21 620 telex 51-186 Split, Ul. Prvoboraca 35 tel. 41 392 Maribor, Partizanska 49 tel. 21 882 Na veliko in drobno kupujte vedno pri veletrgovini »ASTRA« Ljubljana trgovsko izvozno in uvozno podjetje z izdelki črne in barvaste metalurgije, kovinskim in tehničnim blagom, stroji in industrijsko opremo POSLOVNO ZDRUŽENJE ZA INDUSTRIJSKO GRADNJO GIPOSS LJUBLJANA, TITOVA 39 - telefon 315289 s svojimi člani gradbenimi podjetji: »GORICA«, Nova Gorica »INGRAD«, Celje », in s svojima »PIONIR«, Novo mesto „^^i„„^»m^ sodelavcema »OBNOVA«, Ljubljana gradbenima »SAVA«. Jesenice P o d j e t j e m a : »STAVBAR«, Maribor »TEHNIKA«, Ljubljana »MEGRAD«, Ljubljana »PROJEKT«, Kranj PROJEKTIRA IN GRADI VSE VRSTE VISOKIH GRADENJ: STANOVANJSKE STAVBE. TURISTIČNE OBJEKTE. JAVNE IN INDUSTRIJSKE ZGRADBE S PRIPADAJOČIMI KOMUNALNIMI NAPRAVAMI KVALITETNO IN PO UGODNIH CENAH!