63. štev. PaviaHil Iranko v drla vi SHS. V Ljubljani, v petek 18. marca 1921. Posainasna Itav. 1 K. Lete V. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan ob 10. url dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise Itankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2* . Pri večjem naročilu popust. Glasilo ju&oslov. sodialno • demokratične stranke. Telefonska IL 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt ieto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo (e r Liubljanl Frančiškanska ulica št.6'1., Učiteljska tiskarna. Naši gospodarski zavodi. A. Konsumna društva. Našim zadružnikom! Časopisje »Slovenske Ljudske Stranke« je priobčilo zadnje dni cele vrsto dopisov, kjer se napada naše gospodarske organizacije in njene predstavnike na najbrezvestnej-ši način. Čeprav se napada v prvi vrsti Nakupovalno zadrugo, so naperjeni ti napadi posredno tudi na našo kon-suntno organizacijo. Zato smatra podpisano načelstvo za svojo dolžnost. da izjavi, da slone ti napadi na napačnih informacijah ali pa so namenoma potvorjeni, in ne morejo našega društva niti od daleč zadeti. Ne brez zaslužnega sodelovanja napadenih, — je naša zadruga, kakou 50 dognale vse revizije, danes velikansko. močno in neomajno podjetje. Naravno je, da mora delati organizacija, ki poseduje milijonska aktiva tudi z izposojili. Prosimo vse naše zaupnike, da nastopajo z vso energijo proti raz-hašalcem vznemirljivih vesti in nam naznanite po potrebi njih imena Načelstvo Konsunmega društva za Slovenijo. B. Nakupovalna Zadruga. Izjava. Ravnateljstvo Nakupovalne Zadruge izjavlja, da poročilo enega dela ljubljanskega časopisja, češ da je Nakupovalna Zadruga za 1,900.000 kron pasivna, ne odgovarjajo resnici. Te govorice so nastale vsled tega, ker je zadela izguba v približno tej višini neko skupino zasebnikov, ki je imela svoje blago v komisiji pri Nakupovalni Zadrugi. Ravnateljstvo Nakupovalne Zadruge v Ljubljani. Klerikalni listi pišejo zadnje dni o dveh milijonih izgube, ki jih baje imajo socijalistične gospodarske organizacije. Pišejo pa na način, ki ga je iz zadružno - gospodarskih razlogov obsojati. Konštatiramo, da nima nobeno naših podjetij in tudi ne Nakupovalna Zadruga dveh milijonov izgube, sploh nobene izgube ne, in da so vsa ta podjetja aktivna in v najlepšem razvoju. Zadeva je sledeča: Lansko leto je poseben konzorcij zasebnikov kupil od trgovca Ferfolje iz Trsta blaga za več milijonov. To blago je dobila Nakupovalna Zadruga v komisijo, to se pravi, da je to blago last teh zasebnikov in da je Nakupovalna Zadruga na njihov račun to blago prodajala. Vsaka izguba pri tem blagu gre torej na račun teh gospodov, ne pa na račun Nakupovalne Zadruge. In pri tem blagu so gospodje res izgubili skoro dva milijona kron. Ta izguba pa Nakupovalne Zadruge prav nič ne obremenjuje. Zaradi incidenta, ki se je dogodil med ministrom na razpoloženju in poslancem g. Antonom Kristanom in med socijalistično stranko, ki je politično čisto neznaten in za pro-speh naših gospodarskih organizacij brez vsake nevarnosti, so zagnali naši politični nasprotniki, v prvi vrsti seveda klerikalci, silen krik v javnosti, da bi zbegali pripadnike naše stranke in preplašili člane naših političnih, strokovnih in gospodarskih organizacij s popolnoma neutemeljenim strahom pred bližajočim se popolnim polomom in neizogibnim poginom stranke. Dan za dnem širijo v svet najrazličnejše »zločine nad ljudstvom« katere je zakrivil g. Anton Kristan in z njim vred socijalistična stranka, samo da bi se preplašeni ljudje zaceli tesnosrčno vpraševati: Kaj bo sedaj? Z. incidentom samim In z even-tuelnimi posledicami njegovimi se bo izčrpno pečalo strankino vodstvo in ker ne moremo izjavi ali pojasnilom strankinega vodstva prejudicirati. naj naglasimo še enkrat, da bo vodstvo stranke brez vsake najmanjše zahrbtnosti in brez vsakega v tem slučaju že celo neumestnega Prikrivanja resnice javnost točno obvestilo, kaj je na stvari, pa najsi bo potem resnica prijetna ali neprijetna za katerokoli stran, ker se vodstvo stranke v polni meri zaveda svojih dolžnosti napram javnosti. Pač pa hočemo odgovoriti baš na vprašanje, katero hočejo naši i!mStie,ni nasprotniki izzvati s svo-sedaj? limi vestmi: - Kaj liki) svetovna ideja. ‘ gl Sociializem je ravno toliko star kakor kapitalizem in je od dobre ali slabe volje ene same osebe, in naj-sibo ta še tako pomembna, popolnoma neodvisen. Močna osebnost si-qcr lahko idejo v njenem razvoju ovira, lahko jo pospešuje, kih ko jo diskreditira, a ubiti ie ue more! — Kaj sedaj? Kristusa so ubili, a njegov nauk še danes živi: lepa vrsta rimskih papežev je vero bolj diskreditirala kakor podpirala, toda ta še danes živi — in ravno tako je s socijalizmom! Smrti in pogina naše stranke, kakor jo nam obetajo in žele naši nasprotniki, oni še dolgo ne bodo doživeli! Pač pa utegnejo doživeti znatno notranjo okrepitev socialističnega gibanja v naši ožji domovini! Jedro naše stranke tvorijo politične in v prvi vrsti strokovne organizacije. Te so čvrste in nedotaknjene in stoje v boju kakor granit. Iz teh vrst bo izšlo novo življenje in okrepitev. Za organizacije je glavno načelo socialističen program, ki izraža socijalistično idejo, in nobene osebe. Organizacije imajo svoj organizato-rični statut, ki jim garantira vso moč. Organizacije so preko svojih krajevnih, pokrajinskih itd. delegatov ravno tako jedini izvor suverene oblasti nad stranko in v stranki, kakor je suvereno v državi ljudstvo Po svojih volilcih in predstavnikih in nad to suvereno oblastjo organizacij je ni nobene »diktature« ali kaj podobnega. Zato je treba obrniti vso pozornost zopet organizacijam vseh vrst, da se bodo te v polni meri zavedale svoje velike moči, katero prenašajo na svoje delegate. Kadar bodo zopet krepko zadihale osnovne naše celice, takrat bo tudi celotna stranka jaka in močna, ki bo dobro uspevala pod energičnim vodstvom in ravno tako energično, od organizacij postavljeno kontrolo. Ali z drugimi besedami: Vrniti se je treba k starim, preizkušenim metodam iu osebnosti nadomestiti s principljelnostjo! Delavstvu prete danes brezbroj-ne nevarnosti od vseh strani: preti mu naraščajoča moč kapitalizma, ogroža ga razkolništvo, katero pri-diguje Moskva, in kar je ostalo delavstvu še moči, jo razjedajo tu in mm nečiinerni osebni spori. Zato pravimo: Delavci, združite se, kakor ste bili združeni, .organizacije naj se za-. vedajo svoje moči v stranki in njenem vodstvu, predvsem pa: ne več boja za osebe in okoli oseb, ker te umrjd in nič ne pomenijo, pač pa boj za princip, boj za socijalizem! Socijalistična konferenca v Belgradu. LDIJ Belgrad, 17. marca. Dne 24. marca bo v Belgradu socialistična konferenca, na kateri se bodo zedinile vse socialistične frakcije v Jugoslaviji. Že na mednarodnem socialističnem kongresu na Dunaju so &e delegati obvezali, da bodo delovali za to ujedinjenje. Vlada trdno stoji... LDU Belgrad. 16. marca. Klub Samostojne kmetske stranke je imel ob 14. sejo. Razpravljal je o občinskih volitvah v Sloveniji. V klub se je sprejel poslanec Drofenik. Izvršilo se je konstituiranje kluba: Predsednik Pucelj, tajnik Drofenik, blagajnik Majcen. Drofenik je pred vstopom moral podati izjavo, da on in njegovi tovariši ne izstopajo iz ^eljačkega pok reta vse države, temveč da se je ločil od zemljorad-nikov radi nekvalificiranega držanja tajnika in nekaterih članov odbora. Nekateri člani bodo še danes odpotovali v razne kraje, da priredijo shode, petorica pa bo vodila klubove posle v Belgradu. LDU Belgrad, 16. marca. Včeraj je bila seja ministrskega sveta od 16 do 18 Delegata za pogajanja z muslimani dr. Križman in Uzuno-vič sta izjavila, da se je z jugoslovansko muslimansko organizacijo dosegel sporazum v vseh vprašanjih. Zato se je sklenilo, da se ta sporazum naznani klubom, nakar se bo definitivno sklepalo o vstopu zastopnikov jugoslovanske muslimanske organizacije v vlado. Vrhu tega se je govorilo o predlogih za socialno - gospodarski del načrta ustave, o katerih se bo te dni sklepalo v ustavnem odboru. 1 DIJ Belgrad, 16. marca. Demokratski klub je danes popoldne razpravljal o sporazumu z muslimani. Po poročilu ministra Kumanudija so razni govorniki govorili večinoma za sporazum. S strani vlade se smatra znesek 255 milijonov dinarjev za socialno pripomoč za 15.000 begovskih družin. LDU Belgrad, 17. marca. Poslanec Mihajlo Avramovič je izjavil v ožjem ustavnem odseku, da bo njegova stranka glasovala za ustavni načrt in da noče pred tem podati nobene izjave, ako pride njegov klub do sporazuma z vlado glede vprašanja agrarne reforme. V določenem slučaju bo obrazložil pred glasovanjem svoje stališče, zakaj glasuje za ustavo. Pri členih o agrarni Teformi bo njegov klub glasoval Proti. LDU Belgrad, 17. marca. V ministrstvu se bavi posebna komisija z vprašanjem zasiguranja 250 milijonov dinarjev kredita za plačila kmetom (veleposestnikom) v Bosni in Hercegovini. Iz ustavotvornega odbora. LDU. Beograd, 16. marca. 23. sejo ustavnega odbora je otvoril predsednik dr. Ninčič ob 9.15. — Dnevni red: razprava o novem poglavju III, ki govori o socijalnogo-spodarskih odredbah. Posl. Demetrovič (demokrat) či-ta prvi člen tega poglavja, ki je bil sporazumno sprejet na konferenci in ga je tudi vlada sprejela. Ta člen se glasi: »Država se briga, da se vsem državljanom da enaka možnost za gospodarsko usposobljenost, do katere imajo nagnenje. V tej smeri bo izvedla organizacijo strokovnega pouka in uredila stalno podpiranje šolanja sposobne in siromašne dece.« Posl. Dlvac (soc. demokrat) ne more sprejeti te nove redakcije, ker je zelo relativna v vprašanju, kdo je siromašen učenec, ter da bo stvar v bodoče ostala, kakor je bila dose-daj. Člen se je sprejel z večino glasov tako. kakor ga je predložila vlada. — Potem se je čital drugi člen tega poglavja, ki je bil v načrtu člen 3 in ki se glasi: »Delavne moči stoje pod državno zaščito. Žene in nedorasli se imajo posebno zaščititi pred posli, ki so njihovemu zdravju škodljivi. Zakoni odrejajo posebne mere za varstvo in zaščito delavcev v vseb podjetjih.« Posl. Divac pristavlja k tretjemu stavku, da se regulira minimalna plača in delavni čas. ki naj traia na dan 8 ur ali pa na teden 48 ur, da se vse delo. ki je ženskam in nedoraslim na zdravju škodljivo, prepoveduje ter izjavlja, da sta ta člen in člen II edina člena v vsej ustavi, ki sta izključno posvečena delavskemu razredu. Navaja, da se ta dva člena nanašata na zelo važno vprašanje, ne samo za delavski razred, temveč sploh za našo družbo, in sicer na vprašanje zaščite delavskega zakonodajstva. Navaja zgodovino postanka in razvitka najemnega delavstva na Angleškem in y Srbiji. Ugotavlja, da redakcija tega člena, kakor se je predlagala in bila sprejeta, ne more biti popolna in ne bi obsegala vsega onega, kar bo moralo biti pozneje obseženo v za ščitnem delavskem zakonodajstvu. Konstatira, da je velik uspeh, ko se je pokazalo, da mora država prevzeti delavne moči v svojo zaščito. Predlagani člen se mora popolniti še z odredbo o domu, da je država dolžna istotako regulirati tudi vprašanje minimalnih plač najemnih delavcev in vprašapje delavnega Časa. Kar se tiče vprašanja delavnega časa, Irdi, da ima to vprašanje zgodovino in da je postalo eno izmed najvažnejših in največjih vprašanj delavskega razreda. Delavski razred je postavil kot eno najvažnejših vprašanj, da se dnevno delo z zakonom omeji na največ 8 ur, v gotovih podjefjih, premogovnikih, rud-, nikih živega srebra in bakra itd. pa še namanj. Posl. Pavlovič (komunist) zahteva da se sprejme v ustavo zaščita delavcev in delaskega zakonodajstva o zavarovanju. Zahteva zaščito delavcev v brezposelnosti z uvedbo državnega fonda, v katerega naj bi delodajalci plačevali polovico svojega letnega dobička in bi ga podpirala tudi država in samouprava. Zahteva tudi delavni teden 48 ur. — Po kratki debati se je sprejel člen 2. z večino glasov tako, kakor gori navedeno. Člen 3. se glasi: »Za vojno službo nesposobni odslužijo svoj rok na poslu, ki odgovarja njihovi moči in sposobnosti. Zakon prinese posebne odredbe o tem.« Dr. Drinkovič pravi, da ta člen pomeni danes stalno mobilizacijo in poudarja strašni davek, ki bo nastal s tem. da bodo morali služiti ne sani osposobni, temveč tudi nesposobni, za katere bi bili troski ravnotako veliki. Člen 4. se sprejme kakor gori_ navedeno. Člen 5. se glasi: »Država ima v Interesu celiue in na osnovi zakona pravico, da intervenira v gospodar-« skih odnošajih državljanov v duhu pravičnosti in odpravljanja dru-štvenih nasprotstev.« Po kratki de-, bati je se člen sprejel kakor gori navedeno. Seja se je zaključila ob 13.30 ter je prihodnja odrejena za jutri zjutraj ob devetih. Za duhovnike. LDU Belgrad, 17. marca. V le-, tošnjem proračunu ministrstva za vere je predvidena reforma, po kateri naj bi se vsi duhovniki zenačill 7. državnimi uradniki tako, da bi dobivali plače kakor ostali uradniki, državi pa bi se v to svrho plačevale takse za verske obrede. Ta načrt se sedaj izdeluje v podrobnostih ter bi bili po njem duhovniki vseh konfe-i sij plačani sorazmerno po svoji šolski kvalifikaciji. Kot početno plačo bi dobivali duhovniki z vseučiliško izobrazbo plačo letnih 2400 dinarjev, napredovanje pa bi se uredilo z ozi-rom na službena leta in delo, ne sa-mo versko, temveč tudi narodno. Za duhovnike brez vseučiliške kvalifi-kacije in z neko nižjo redovniško iz-« obrazbo se predvideva posebna pla-ča, ker se smatrajo kot nižji sveče-, niki. Angleško-ruska trgovinska pogodba. LDU London. 17. Rusko-angleška trgovinska pogodba stopi takoj v veljavo, če se izpolnijo tele določbe: 1. obe državi se obvežeta opustiti vse sovražnosti in vso propagando proti drugi državi. Posebno se obveže še Rusija, da ne bo pomagala in podpirala indijskih in afganistanskih plemen, če bi ti pričeli s sovražnostmi napram Angliji. 2. državljanom obeh držav se dovoli povratek v domovino. LDU. London, 17. marca. Danes podpisana rusko-angleška trgovinska pogodba je do sklepa splošnega miru provizornega značaja. Stop! takoj v veljavo. Obe državi se obvežeta. da odstranita vse zapreke za trgovino in ladjeplovbo, da prenehata s sovražno propagando, da ukineta blokado in vzpostavita pošto in brzojav, kakor je bilo to leta 1914. LDU London, 16. marca. (Reuter.) Po uradnih poročilih se je danes dopoldne sklenila angleško-ruska trgovinska pogodba. LDU. London. 16. marca. Lloyd Oeorge je izjavil v spodnji zbornici, da je angleško-rusko trgovinsko pogodbo danes dopoldne podpisal trgovinski minister za Veliko Britanijo in Krasin za sovjetsko Rusijo. Dogodki v Rusiji. LDU Moskva, 17. marca. (Brezžično.) Rdeče čete v Kronstadtu so zahtevale, naj se voditelli ustaje podvržejo določbam sovjetske vlade In naj odrede demobili2«-do. Dobili so odgovor, da bo vsak voja«, ki bi zahteval demobilizacijo, takoj ustreljen. Kmeti Iz petrograjske okolice, ki so jih pritegnili k transportni službi, bale rad volje in z veseljem izvršujejo svoje naloge. —-Na finski obali se opaža živahnejše gibanje belih gardistov, kl jim poveljujejo carlstič-ni častniki. LDU Kodanj, 17, marca. Kakor javlja olitiken« Iz Helsinglorsa, se potrjujejo vesti, da drži v Petrogradu vse delavstvo s kronstadsklml revolucijonarji. Tudi petrograjske čete niso več zanesljive. K upornikom je prestopil 561. polk v Krasni Gorki. LDU Moskva, 17. marca. (Brezžično.) Sovjetska vlada je razglasila, da se onim vojakom v Kronstadtu, kl bi takoj položili orožje, ne bo ničesar zgodilo. Snoči je bilo Iz Kronstadta slišati močno streljanje s strojnicami. Sodrugi j Ali se nahaja „NAPREJ“ vseh javnih lokalih, v katere zahajate? Stev. 63. Proti imperijalizim Dne 13. marca se je spominjal dunajski proletarijat marčeve revolucije, ki je bila del socijalne osvoboditve. a danes praznujejo vnuki tiste mladine republikansko svobodo, ki jo je prinesla svetovna vojna. Vse to je velik napredek v razvoju. Ves ta razvoj, ves ta napredek pa se ne dotika buržoazije. ki bcij in bolj pada v reakcijo. Pri nas zapirajo ljudi, na Češkoslovaškem maščujejo splošno komunistično stavko z grozovitimi kaznimi, na Poljskem so zadušili te dni železničarsko stavko z tnilitarizacijo in prekim sodom, v Rumuniji zatirajo delavsko gibanje, da o Ogrski, Nemčiji, Franciji in drugih deželah niti ne govorimo. Svobodna Anglija davi uporne Irce. svobodna Amerika ima še vedno v zaporih najboljše .nože kakor je Debs. Lahko rečemo, da je prava reakcija na pohodu, reakcija. kakršne niti srednjeevropske države niti pred vojno niso poznale, niso imele poguma, da bi delavstvo in svobodomiselne elemente s tako bestijalnostjo preganjale, kakor se to godi danes v bolj naprednih in dobro razvitih državah. Pravi vzrok te reakcije je pohlepnost po dobičku in oblasti, im-perijalizem in protirevplucionizem sta brata. Nemški in avstroogrski Imperijalizem sta delovala štiri leta. Njiju delo — to je bil oni ultimat Sr-hifl, — da se maščuje umor ene osebe, se je moralo pomoriti celo generacijo ene celine; to je bilo uničevanje, trpinčenje, ropanje zasedenih ozemelj v Franciji in Belgiji, Romuniji in na Poljskem, v Srbiji, Italiji, ki je navdalo tiste narode z grozovitim sovraštvom proti tujim osvojevalcem; to je bil krvavi režim na fronti in v zaledju, režim obsednega stanja, militarizacije, vojnodajatvenega zakona, ki je ob-upajoče. gladujoče ljudske množice gnal v revolucijo. Nemški in avstroogrski imperi-jalizem sta premagana. Dedič njiju Politične vesti. Sekvester na veleposestvu bivSesa nadvojvode Friderika nosi, kakor javi a »Slov. Narod« letnih dohodkov baje 30(1 milijonov kron (lzgleda, da je to pomota ki da gre za eno ničlo preveč). Če bi biia vest »Naroda« resična, bi prejemal minister na razpoloženju in poslanec gospod Anton Kristan letnih dohodkov okoli 15 mi-liionov kron. + Napadi »Našega česa« na ministra na razpoloženju to poslanca gospoda Antona Kristana so od dne do dne hujši. Kolikor se ti napadi tičejo socialistične stranke, batno seveda nanje primerno reagirali, kar se pa tiče osebnjb napadov na gospoda ministra na razpoloženju, in upravnega svetilka Ljubljanske »Jadranske banke«, mi nimamo povoda na napade na njegovo ossbo odgovarjati, ker smatramo, da bo »Jadranska banka« sama pač našla možnost in priložnost, da brani svojega upravnega svetnika v listih, s katerimi razpolaga oziroma ki ji blizu stoje. OUY DE MAUPASSKNT: Mati ptkvek* Ko sem srečal v kopališču, katerega zelo radi posečajo bogataši, znano mlado, ljubko, od vseh oboževano in spoštovano Parižanko, sem se spomnil tiste strašne zgodbe in tiste strašne ženske. Moja povest je že stara, a kdor jo je slišal, je ne pozabi več. Prijatelj me je povabil za nekaj časa k sebi v malo provincijalno mesto. K pogostitvi spada seveda i razkazovanje znamenitosti pokrajine: vodil me je povsod, razkazoval mi slavljene kraje, gradove, razvaline, tovarne, spomenike, cerkve, stara izrezljana vrata posebno velika ali čudno skrivenčena drevesa itd. Ko sva vse obrala — jaz sem seve vse dobrohotno hvalil — je bil prijatelj ves nesrečen, ker mi ni imel ničesar več pokazati. Oddahnil sem se, misleč, da se tnalce odpočijem v prijetni senci a ne, že je vzklikal: —Pač. pač! Na mater pokvek sem pozabil. Takoj jo spoznaš. — Kdo je ta mati pokvek? sem vprašal. — To je nečloveška ženska, pravi demon, bitje, ki prostovoljno rodi vsako leto pohabljene, ostudne in strašne otroke, prave spake in katere prodaja glumačen. Ti grozni obrtniki jo semtertja obiSčejo, jo povprašajo, ali ima kako novo pokveka in, ako jim objekt In protirevoluciji. sta zahodne velesile. Demokratična krinka, ki so jo kazale med vojno zahodne velesile, je le prikrivala imperiiaiistično naravo njihovo. Njih oohlep po oblasti in profitu se po-kazuje sedaj prav tako brutalno, in cinično, kakor je bil habsburški in hohenzollemski. Ukleniti hočejo za dvainštirideset let nemški delavski razred v suženjske verige, kakor so to hotele storiti osrednje države ob priliki njih zmage, ob brest-litov-skem in bukareškem miru z obrobnimi narodi med Baltiškim in Črnim morjem. Seclai zasedajo zmagovalci Nemčijo na^siamoto mirovne pogodbe. S tem podrezuje ententa gospodarski razvoj Nemčije ter krši pravico samoodločevanja. Reakcija in imperijalizem nastopa tu in tam! Kapitalizem je povsod enak. Povsod je buržoazija istega duha. Proti reakciji in proti imperi-jalizmu je pa le ena sila, ta je: moč mednarodnega proletarijata! Res ie vojna, nesrečni prepir med bratskim razredom razpršil to proletarsko moč. Toda jeklena potreba zahteva in je na delu. da te raztresene mednarodne moči zopet združi k skupnemu mednarodnemu boju proti imperializmu in protirevoluciji. V ta namen se je vršila dunajska mednarodna socijalistična konferenca, ki je roložila temelje temu novemu delu. Potrebo tega dela uvidevamo vsi. vemo pa tudi, da se to delo more opraviti le s solidarnim nastopom proletarijata vsega sveta, ne pa z razceparum bojem delavstva med seboj. Samo nekoliko se oglejmo na-ckolo in z začudenjem in grozo bomo opazili, kako tri leta po svetovni vojni zopet dviga svojo glavo reakcija in imperijalizem svetovnega kapitala. Če to vidimo in se zavedamo pomena tega razvoja, bomo pač vedeli ceniti proletarsko mednarodno solidarnost bolj kakor do sedaj. _____ + Kakor govorko v dobro poučenih gospodarskih krogih v Ljubljani, postane minister na razpoloženju in poslanec i> spod Anton Kristan v najkrajšem čnsa upravni svetnik »Trboveljske premugokop-ne družbe«. + Svečan sprejem. Vodja poverjeništva za prosveto v Ljubljani dr. Skaberne je bil včeraj sprejet od ministra za prosveto, kateremu je poročal o prosvetnih razmerah v Sloveniji. Ne vemo, zakaj se nam to posebej javlja. Do ministra prosvete v Bel gradu ima prost pristop vsak Študent, kakor hoče. AH živimo še vedno v Avstriji? + Občinske volitve v Sloveni«. Po naredbl ministrstva za notranje stvari se bodo vršile občinske volitve v Sloven ji najprej v večjili, potem pa v manjših krajih. V Ljubljani se bodo vršile 26. aprila + Tiskovna »svoboda«. Belgrajska mestna uprava ie prepovedala nadaljno izhajanje Usta »Slobodna Štampa«, ker je baie isal komunistično. Vsaj tako trdijo »demokratski« listi. — Olavnj urednik »Slobodne ugaja, ga vzamejo s seboj, materi pa plačujejo rento. Enajst takih spak ima že in je torej bogata. Misliš, da se šalim, da izmišljujem. da pretiravam. Ne. dragi, pripovedujem ti golo in čisto resnico. Pojdi, greva obiskat to žensko. Potem ti povem, na kak način se je razvila v plodilko pokvek. Peljal me je izven mesta. Stanovala je v lepi in čedni hišici ob cesti. Na vrtu je cvetelo polno cvetlic in razširjalo prijeten vonj. Rekel bi, da stanuje tukaj notar v pokoju. Služkinja je naju povedla v majhen podeželski salon. Trenutek pozneje je vstopila nesrečnica. Bilo ji je približno štirideset let; bila je velika, lepe postave, močna in zdrava, a trdega izraza, pravi tip ksepke kmetice: napol živina, napol žena. Ljudi je sprejemala s sovražno ponižnostjo, ker je dobro vedela, kako obsojajo njeno početje. — Kaj želita gospoda? je vprašala. Prijatelj ji je odgovoril: — Pravili so mi, da je vaš poslednji otrok popolnoma normalen, da ni prav nič podoben svojim bratom. Rad bi se prepričal, ali je to res. Divje in nezaupljivo naju je pogledala ter odgovorila: — O ne, o ne! Morda je še gršl nego prejšnji. Nimam sreče, nimam sreče. Vsi so enaki, dobri gospod, vsi so enaki. Obupati mi jel Ali je mogoče, da je Bogec tako krut na- Štampe« profesor dr. Stevan Jantolek je bil premeščen iz Belgrada na gimnazijo v Stlpu. + Manifestacija dunajskega proletari-iata zoper imperijalizem. Glasom sklepa dunajske mednarodne socijalistične konference so se dne 13. t. m. vršile v vseh več-jih mestih velike proletarske manifestacije zoper imperijalizem. Taka manifestacija se je v nedeljo vršila tudi na Dunaju. Ogromne proletarske množice so zborovale pred dunajskem magistratom, pred univerzo v pratru in vseh predmestjih. Bile so to veličastne manifestacije zoper imperiializem mirovne pogodbe. Po končanih zborovanjm so se razvili velikanski demonstracijski iz-prevodi po vseh glavnih ulicah. + Pri volitvah v delavsko zbornico na nemSkoavstrijskem Štajerskem so zmagale proste strokovne organizacije z ogromno večino glasov (36.000) nad rumenimi krščanskih socialcev in nemških nacionalcev (— 8000 glasov!). 4- Nemška komunistična stranka v češkoslovaški je imela te dni ustanovni občni zbor. Posl Kreibich je uvodoma lajav J, da se bo stranka stanovila v smislu načel in posroiev 111. Internacionale takoj kot komunistična ter da se bo pridružila brez vsakih pridržkov komunistični Internacionali. Walter Stocker je govoril kot zastopnik moskovskega Izvrševalnega odbora. Navzočih so bili tudi dr. SmeTal, SkalSk ji Vaneh. — Zajedno se je vršila tudi državna konferenca komunističnih žena. 4- Tudi netnškj večinski socialisti proti sodelovanju * meščani! Strankinemu vodstvu nemške socialne demokracije je Mio predloženo v rešitev vprašanje glede sodelovanja socialnih demokratov v meščanskem tisku. Gre tu za veliko nezadovoljstvo med socialnodemokraškim delavstvom radi prispevkov Scheidemanna in drugih voditeljev v berlinskem »8 Uhr - Blatt-u«. — Ta vestica, kakor izgleda malenkostna, je vendar nad vse važna. Od rešitve omenjenega vprašanja je namreč odvisno, če se spoji nemška socialna demokracija z neodvisno socialistično stranko v skupnem deiu! Gre za načeia; že zadnjič enkrat sm ■ omenili, da so neodvisniki postavili kot pogoj za skupno delovanje z večinskimi socialisti točko, da zadnji opustijo kompromisno politiko z buržoazijo. V nasprotnem slučaju pa. če bi se to ne zgod:lo, preti kakor videti nevarnost, da se stranka večinarjev ponovno razcepi. + Nemci razpuščajo »Orgesch«. Nem-ški državni zbor je obravnaval »zakon o razorožitvi«, ki obsega toSki 177 in 178 mirovne pogodbe. Ti dve točki prepovedujeta vse rrganizacije (nemške seveda), ki se ba-vijo z razširjevanjem militaristične propagande bodisi z besedo ali z dejanjem. Ia zakon je bil od nemškega državnega zbora sprejet. — Pest zavezniškega nasilja je s tem dosegla viden uspeh. Jasno je namreč, da je merila antanta s tema dvema točkama predvsem na zloglasno »Orgesch«, nacionalistično vojno zvezo, ki je hujskala nemški narod na revanš proti »Zmagovalcem«, pripravljala tla novim vojnam 'm uvajala seveda najčrnejšo reakcijo v nemško državo. Vprašanje je samo, kakšni bj-do nadaljni sadovi tega uspeha. »Orgesch« je pač razpuščena — a ne uničena 1 Ideja, ki bi Javno morda ne dosegla velikega uspeha, bo po zakotjih širila strupeno odpornost. Lahko tl je pač s puškami in topovi razrušiti trdnjavo iz kamenja in žeie-za, a proti trdnjavi notranjega sovraštva ne pomaga nobeno človeško orožje Tega pram ubogi ženski, ki je sama na svetu, ali je mogoče? Govorila je naglo in kot žival, ki se boji udarca, povešala pogled. — Ublažila je svoj raskav glas in čudil sem se, kako je moglo tako jokavo in sladko govoriti* to veliko, koščeno in čokato telo, ki je bilo pač ustvarjeno za silne geste in da tuli po volčje. — Rada bi videla vašega maleoK» je vprašal prijatelj. Tedaj je dvignila glavo in pričela naju motriti s pogledi, v katerih so se kresali bliski. Prijatelj je vprašal vnovič: — Zakaj ga nama nočete pokazati? Marsikdo je vendar deležen te milosti! Saj razumete, koga mislim Poskočila je. kot da jo je pičil gad, popustila vajeti svojemu glasu in jezi ter se zadrla: — Zato torej sta prišla, kaj ne? Da me zasramujeta? Ker so moji otroci podobni živalim? Ne bosta ga videla, ne. ne bosta ga videla. Marš ven, spravita se ven! Mar mislita, da ne vem, da me hočete vsi na ta način končati? Uprla je roke v boke in se napravila proti nama. Ob živinskem zvoku njenega glasu je zaječalo, ali bolje rečeno zamijavkalo iz sosednje sobe. Bil je jadni krik idijota, ki me je pretresel do mozga. Umaknila sva se ji za par korakov. Moj prijatelj ji je rekel strogo: — Pazite, Vražica — narod jo je imenoval vražico — to yas spravi še y nesrečo. antanta v svoji zaslepljenosti noče sprevideti. + Dopolnilna volitev v parlament na Francoskem. Pri ožjih volitvah v zbornico na mesto umrlega neodvisnega socialista Lauciiea In Milleranda, je dobil nacionalni blok 70.000 glasov, a komunistična lista Loriota In Souvarjna 58.000. Pri prejšnjih volitvah so dobili komunisti 33.000, neodvisni socialisti 20.000 in edinjaši 13.000 glasov (skupaj torej 68.000 glasov), a nacionalni blok samo 47.000.) Iz številk je razvidno, da kakih 10.000 socialistov ni hoteio voliti za komuniste (to pa bodo neodvisni Dnevna Trboveljska premogokopna družba hoče zgraditi svojo palačo in namestiti svojo glavno upravo v Belgradu. Znano je, da so premogokopi te družbe v Sloveniji ter da je naravno središče in bivališče za glavno upravo v Sloveniji oziroma v Ljubljani najprimerneje. Posebnoz načilno pri vsem tem je pa to, da deluje za namestitev te uprave v Belgradu Jadranska banka ter hoče na ta način oškodovati mesto Ljubljano in konsumente Za danes povemo samo to, a bomo še govorili o stvari. Javnosti v priporočilo! Podporno društvo jugoslovanskih akademikov v Ljublla-ni razpošlje v prihodnjih dneh nabiralne pole za dobrohotne prispevke. Vesti o bednem življenju ljubljanskih visokošolcev polnijo časopisne kolone dan na dan, položaj pa se ni s tem prav nič izboljšal. Društvo skrbi le z največjo težavo za hrano najpotrebnejšim, kar pa daleko ne odgovaria niti povprečnim zahtevam posameznika. Težke besede so padale o stanovanjski mi-zeriji In o akademskem domu, le malokdo pa ie imel priliko pobližje spoznata bedno stanje visokošolske omladine, nihče pa ne sluti, koliko jih je že, ki so omagali na zavratnih boleznih, kakršne so v revnih stanovih jako udomačene. Podporno društvo jim ne more prispevati dovoljne bolniške podpore — zdravljenja potrebni stopajo v službo kot pisarniška moč, da se bodo mogli zdraviti, kadar bodo podlegli do kraja. Kdor pa še ni na tem, pride kmalu na vrsto. Zato se obračamo tem potom na slavno občinstvo, da nam pomore po svojih močeh. Nabiralne pole bodo natančno označene z društveno štampiljko in s podpisi odbora. Na polo naj se vsak darova.ee podpiše in naznači darovano vsoto. Upamo, da uvideva vsakdo naše potrebe In da >ie ostane naS klic brezuspešen. Namesto socializacije nacionalizacija po bankah. Pod tem naslovom je priobčil »Naprej« članek, v katerem trdi, da so mlajši sodrugi steklarji zakrivili oziroma preprečili socializacijo. Ker se dela tuna; krivica steklarjem, hočemo naše mnenje o temu povedati. Po preobratu v letu 1918. se je v Hrastniku od strani liberalcev začela gonja zoper nemške uradnike, katere bi najrajši pognali preko meje. Vlada 'e postavila nadzornike (nestrokovnjake), ki so šikanirali lastnike tovarn in uradnike na vse načine. Vsled teh šikan je začel lastnik tovarn razmišljati, kako bi prišel v okom tem šikanam. Misiil si je, če bi pristal na delno socijalizacijo, potem bi imel močno oporo pri delavstvu ter umevno tudi pri so-sijalno dem. stranki. On ni mislil to Iz ljubezni do delavcev, ampak zgolj iz zgoraj navedenih vzrokov. Da ni ta podjetnik tako velikanski prijatelj delavstva, kakor meni člankar, je iz tega razvidno, da je med vojno, ko je bila tako sijajna koniunktura, m Od besnosti je začela trepetati, vihteti pesti in vsa prepadena rjoveti: — Marš ven! Kaj naj me spravi v nesrečo? Marš ven, gnoj never-niški f Ušla sva ji vsa potrta, sicer bi nama bila skočila v obraz. Ko sva bila zunaj vrat, me je vprašal prijatelj: — Torej ali si jo videl? Kaj praviš? — Povej mi zgodbo te surovine, sem mu odvrnil. Vračala sva se počasnih korakov po veliki beli cesti; na levi in desni je zorelo žito. katero je zibal rahel vetrič, da je valovilo kot mirno morje. In prijatelj mi je pripovedoval sledeče. Ta ženska je svoje dni služila za deklo na neki pristavi. Bila je pridna, poštena in varčna. Fanta ni imela In tudi je ni nihče sumničil, da bi se mogla spozabiti. A nekega soparnega poletnega večera, ko se je pripravljalo na nevihto in je bil zrak miren, težek in razpaljen ko v peči, da so bila ruja-va telesa fantov in deklet vsa znojna, je padla — kakor pač padejo vse — sredi požetih snopov. Kmalu je začutila, da je nosna. Sramota in bojazen sta jo mučila. Da prikrije svojo nesrečo, si je s silo stiskala trebuh po sistemu, ki ga je sama iznašla: napravila si je prisilni moderc iz deščic in motvoza. Čim bolj se je pod pritiskom rastočega deteta napenjal njen trebuh, tem hu- socijalisti, ki pravzaprav niti pravi socialisti niso), dočim je za nacionalni bbk volila večina ljudi, ki so se zadnji volitev vzdržali. Komunisti so za te volitve napeli vse svoje moči, da bi zmagali, ker .so upali z zmago odrešiti zaprte pristaše, proti katerim je francoski beli teror uvedel veliko sodnijsko razpravo. Pravzaprav se nam smilijo! + Angleške strokovne organizacija, švedska in danska s ocialnodetn okrasna stranka so naslovile na bolj še viško vlado protestne note proti roparskemu napadu rdečih čet na gruzijsko državo. kronika. v katerih letih si je nakupi čil ogromno premoženje, plačeval svoje delavce zelo slabo. Ce se je pa delavec pritožil, je dooil odgovor, če ti ni prav, pa pojdi na fronto. Odgovor, kakor smo ga čuli od drugih podjetnikov. Ako je mislil podjetnik resno na socijaiizacijo, zakaj pa ni to storil med vojno, ko je bila tako dobra žetev, temveč šele potem, ko so se začela skladišča polniti In je nastajala kriza. Če je bil člankar tako prepričan o dobrem uspehu take socializacije, zakaj pa ni sklical strokovne shode in tamkaj poučil sodruge steklarje, in prav gotovo bi ga pojmovali. Ce se pa tako vprašanje vleče od meseca novembra do junija, je jasno, da ni imel podjetnik resno voljo, temveč je hotel le natrositi delavcem pesek v oči. Resnica je pač ta, da so tudi tedaj, ko se je govorilo o tej stvari, steklarji zelo. slabo zaslužili, tako da je mnogo najboljših steklarjev iz Hrastnika zapustilo delo in rafjši odšlo na Grško. V koliko so potem steklarji sami krivi, 20.40: osebni vlak samo do Rakeka odhaja iz Ljubljane, ob 18.20 in pn-haia na Rakek ob 20.23, V nasprotni smeri odhaja osebni vlak z Rakeka ob 5.50 in prihaja v Ljubljano ob 7.30; osebni vlak iz Tista ob fc.50, odhod z Rakeka ob 14.14, prih.Hi v Ljubljano ob 16.05; mešani vlak z Rakeka ob 15.34, prihaja v Ljub! ano ob 19; brzovlak prihaja iz Trsta ob 12.30, iz Rakeka ob 17 in r>r!haja v Liuhliano ob 18.17. Pomnožitev obmejnega orožnlštva. Ministrstvo za notranje stvari je odredilo, da se v vsej državi podvoji število obmejnih orožniških postaj. Podelitev koncesije kr. carinskega posredništva v Ljubljani. Generalna direkcija car m v Beogradu je podelila z odlokom C br. 14871 tukajšnjemu spedicijskemn in komisijskemu podjetju F. & A. Uher v Ljuo-ljani, Šelenburgova ulica 4 koncesijo kr. carinskega posredništva. Nov slučaj koz v Celju. V Prešernovi ulici v Celju je obolel na kozah ijudsko-šj*-slri učenec Retti. Slučaj pa je lakeh. Bo’n'1-ka so kljub temu. da je izven vsake nevarnosti, vendarle oddali v bolnišnico In 'z varnostnih ozirov kontumacirali hišo, k er je stanoval in III. razred šole, ki jo je obiskoval. V okolici ]e sedaj samo še en siu-čaj te bolezni. Razpisana zdravniška služba. Pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani je razpisano mesto policijskega zdravnika v 9., oziroma v 8. čhiovnem razredu. Prošnje Je vložiti do 5. aprila. Ustanovitev politične ekspoziture v Rogaški Slatini. V Rogaški Slatini se ustanovi politična ekspozitura okrajnega glavarstva Ptuj. Deželna vlada je že sklenila predlagati ustanovitev ministrstvu. 2alna manllestacija 20. tm. Vsi člani ljubljanskih pevskih zborov so vabljeni, da pridejo v petek, 18. tm ob po! 9 zvečer v pevsko dvorano »Glasbene Matice«. Prebivalstvo vseh večjih mest v Jugoslaviji. Zadnje ljudsko štetje izkazuje naslednje število prebivalstva vseh več! h mest v Jugoslaviji; Subotica 118.000, Bei-«rad 110,300, Zagreb 108.000, Sarajevo 59.000, Ljubljana 53.000, Bitolj 51.000, Skoplje 50.000, Novi Sad 40.000, Osijek 38.000, Prizren 35.000, Senta 34.000, Bečkerck 30.000, Vršac 33.000, Kikinda 31.000, Marl-bor 30.000, Sombor 30.000, Niš 28.000, Pr> Up 25.000, Veles 25.000, Mitroviča 22.000, Priština 20.000, Hebar 20.000, Djakov ia 20.000, Peč 20.000, Kragujevac 18.000, Banja Luka 18.000, Mostar 17.000, Zenu,n 17.000, Požarevac 16.000, Varaždin lč.OtO, Ktimanovo 15.000. Protialkoholna razstava. V Brodu te bla otvorjena protialkoholna zdravstvena »izstava. Poboji zaradi agrarne reforme. V Bos-'U se od 1. 1918. sem vedno dogojajo med težak} in veleposestniki spopadi zandi agrarne reforme, ki navadno krvavo končujejo. Pred nekaj dnevi sta bila zopet dva taka poboja v okolici Dolnjega Vakuta in sta bila dva posestnika ubita in več ra- njenih. — To je j>'od »dela« liberalne - radl-ka.lske vlade v vprašanju agrarne reforme! Tiskarski škrat je v včerajšnji številki zopet vse na glavo postavil. Tako je članek »Naši gospodarski zavodi« popolnoma preobrnil. Začetek članka je v drugi in tretji koloni in vsebina v prvi koloni je konec članka. Prvi odstavek se glasi: Naša javnost je vznemirjena . . . itd. in konec članka: ... da se bo pri prvi priliki posvetovalo strankino načelstvo o celi zadevi in cbjaviio svoje sklepe.« Organizacijski vestnik. Iz stranke. Diskusijski večer se bo vršil danes v petek ob 20. uri zvečer v mali dvorani »Mestnega doma«. Ker stojimo pred občinskimi volitvami in so na dnevnem reiu važne razprave, opozarjamo vse sodrugc, da se diskusije udeleže v kar največjem številu. Vestnik Svobode. Pevski zbor ljubljanske »Svobode« ima vajo danes ob pol 8. zvečer v Selenburgovi ulica. Pridite vsi! Občni zbor »Svobode« v Mežici se bo vršil v nedeljo, dne 3. aprila t. 1. ob 11. url dopoldne v društvenih prostorih »Svobode«. — Udeležba je dovoljena tudi vsem, ki hočejo pomagati našim kulturnim stremljenjem. tudi nečlanom. Nihče naj ne manjka! Tržič. Splošna delavska zveza Svoboda ponovi v soboto, dne 19. tm. ob 8. uri zvečer v dvorani konsumnega društva Slovenijo pri Toncu igro »Cigani«, ki ie bila igrana dne 6. t L z dobrim uspeh >m in je nudila našemu občinstvu obilo smeha. Seveda je treba upoštevati, da so vsi igralci šele začetniki, katerih večina je bila šele prvikrat na odru. Vstopnina: I. prostor 8 K, II. prostor 6 K, III. prostor 4 K, stojišča 3 K. Kulturni ves itik. Repertolr Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Petek 18. Bajka o volku. A. Sobota 19. Mrakovi. Izven. Nedelja 20. Bajka o volku. Izven. Ponedeljek 21. Razvalina življenja. B. Torek 22. Zaprto. Sreda 23. Mrakovi. E. Četrtek 24. Zaprto. Petek 25. Zaprto. Sobota 26. Zaprto. Nedelja 27 Golgota. Izven. Ponedeljek 28. Razvalina življenja. Izven. Torek 29. Zaprto. Opera: Petek 18. Thais. D. Sobota 19 Fra Diavolo. Izven. Nedelja 20. Ziatoiog. izvš — moramo najodločnejše protestirati. — Našteli bi še mnogo, mnogo graje vrednega, kar se mora izčistiti, da, boga ml, brate. Brežice. V nedeljo, dne 13. marca se vršila ob obilni udeležbi v tukajšnjem Narodnem domu gledališka predstava Meškt'-ve drame »Mati«, katero je vprizoril dramatični odsek del. izobr. društva »Svoboda« iz Trbovelj, s sodelovanjem trboveljskega orkestra. Predstava je prav dobro uspela. Vse osebe so zelo dobro igrale, kir je pakazala zadovoljnost udeležencev z večkratnim odobravnjem. Zahvalo in pozdrav izrekamo došlirh sodrugom, ki so I nas seznanili z delom naše kulturne or^ta- I nizacije »Svoboda«, ter si v Brežicah 2e’t- I mo zopetnega svidenja. Nekaj premalo od- J meva v lastnih vrstah je pričala pač ude- | ležba, zatorej bodi prihodnja predstava bolje obiskana, ker le tako spoznamo sami sebe in naše delo, ki nas vodi k pravi svobodi. Vsem udeležencem predstave, kakur tudi neudeležencem. ki so nas pri prireditvi podpirali, se najtopleje zahvaljujemo. — Odbor KDZ v Brežicah. Iz Celja. Počasi pa gotovo! Sedaj ko je prišel pri naših iirmah ob modo »sekve-ster« in »kuratela«, sedaj je pa otočinsto svet okolice Celje Isto uvedel. Sivolasega tamika, ki je časih kaj rad shranil par kron »milodara« za kako uslugo, ni več na občinskem uradu kot samostojen uradnik, ampak je v letih dvakrat mlajšemu podrejen Skratka, prijel je ta siromak na stare dni pod sekvester, mesto, da bi se ga poslalo v »penzijon«. — Sedaj pa ne vemo, !i občinski svet tako ozkosrčen, da ne spoštuje več desetletno »delovanje* občinskega tajnika, ali je pa občinsk svet preštudira! njegovo prezaslužno delovanje in ga mesti pognal skozi občinske duri brez penzije, milostno »bis a/tii weiteres« kot pomožnega pisača obdržal v občinski pisarni Ker smo radovedni, nam bo gospod Rere to gotovo pojasnil. Iz Celia. Kakor smo iz zanesljivega vira izvedeli, ni v Košnici zdravstveni referent okoi. občine storil pred par tedni svoje dolžnosti. Zato ga je baje neki orožnik iz Celja telelonično na to opozoril ln pristavil: »Vse bi se s strani obč. uprav«; storilo, te bi le zainteresirani prinesel na občino kako kuro. To je Izjavil nefci napram orožniškemu poizvedoncu.« Tako se govori v okolici, sedaj bi bila dolžnost obč. zdravstvenega referenta, da zadevo po-jesni, tudi naj bi se opozorilo gospode, da kaj tacega več ne telefonirajo, ker še kdo posluša ... se zve naprej . . . Iz Šaleške doline. Po nepotrebnem In *lr same radovednosti sem prošH teden za- j Sel v Mislinje, v krai, kjer je vela ostra j bnrja germanizma že pred vojno. V resnici, | v tem kraju imamo še danes človeka, ki se j ne igra samo z delavcem, kot bitiem tlačanstva, ampak, ki cclo napram socialističnemu delavstvu, kojega napredni listi že Kak psujejo kot nemškutarsko, izziva v protidomovinskemu duhu. Zadnji čas bi M, da bi ondotni podjetnik Berger, kot izigrani igralec, vsaj navidezno zapodil svojega sanka, nekega »burša doktorja« vsaj navidezno tja, kamor spada. Saj upamo, da ne potrebujemo med »serbische windische Tip-pen« cele nemške polne lune z narezanim pročeljem. — Delavstvo, ti pa oklepai se organizacije in glej na vsak korak tebi nenaklonjenih gospodarjev. Ko preneha oa kontumac za »rdeče koze«, zahtevaj pa političnega okrepčila potom strankinega shoda. — Popotnik. Iz Mežice. Kakor nam poročajo naši zaupniki iz Mežic, članki, ki so bili priobčeni iz Mežic v »Napreju« št. 60 t dne 15. marca t 1. in v »Enakosti«, v nobenem oz>-ru ne odgovarjajo resnici. Dotična poročfla je poslal v liste neki dopisnik, ki ne stoji z našimi organizacijami v nobeni /vezi 'n kojega pisava in tendenca ne Izražajo mišljenja našega tamošnjega delavstva — Delavstvo v Mižiški dolini nima prav nobenega povoda, da bi se veselilo prihoda prejšnjega uradništva, ker je že dovolj okusilo neinškonacijonalni jarm, pa tudi ne prehoda podjetja v roke angleških podjetnikov, ker se delavstvo dobro zaveda, da prevzetje podjetja po tujem kapitalu ne prinese delavstvu ničesar novega, ker kapital ostane pač vedno le kapital. Tudi se konstatira, Ja obrat pod sekvestrom ni ogrožal delavskih interesov tako kakor poroča dopis. Gospodarstvo. = Dohodki monopolske uprave. Kakor posnemamo iz poročila sa-mostalne monopolske uprave, znašajo monopolski dohodki v mejah stare kraljevine Srbije za mesec januar 1921. 1. 24.947.377 dinarjev 9 par. in sicer: za tobak 13,575.891 danarjev 56 par. za sol 2,456.126 dinarjev 30 par. za petrolej 1.551.875 dinarjev 80 par, za vžigalice 899.589 dinarjev, za cigaretni papir 918.915 dinarjev, za vrednostne papirje 1.755 356 dinajev 4 pare. carina 3,713.157 dinarjev 69 par in razni dohodki 76.465 dinarjev 70 par. = Steklarska industrija v Bosni. Po inicijativi ruskih inženirjev beguncev Socijeviča in Dobržanskega se je osnovala na Visokem v Bosni steklarska industrija. Delniška glavnica znaša 1.600.000 K. ki se po potrebi še poviša. Inženir Socijevič je našel v bližini Visokega izboren kremen. — Podružnica Narodne banke v Nišu. Narodna banka SHS je otvo-rila v Nišu svojo podružnico in imenovala za vodjo Vukašina Antiča. Delokrog podružnice je razširjen na 6 jugovzhodnih okrajev Srbije. = Brodovno oporišče na Ohridskem jezeru. Ministrstvo za vojno in mornarico je ustanovilo na Ohridskem jezeru malo brodovno oporišče za flotiljo, obstoječo iz treh motornih čolnov, ki služijo v obrambo meje proti albanskim napadom. — Nova Izvozna tarifa. »Uradni list« štev. 26. z dne 10. t. m. objavlja novo izvozno tarifo, v kateri se znižuje carina predvsem za pšenico, krompir, mleko, govejo živino, prašiče, mast in olje, iajca, perutnino itd., vsled česar se cene živi) oe bodo znižale, temuč morda še poskočile. — Vse to dela liberalno - radikalska vladal! Zarada, zaradal — Nov uspeh imamo zaznamovati na gospodarskem polju. Tv onika keksov in prepečen ca V. Bizjak in drug. Rog. Slatina, je razširila »voj obrat, ter postavila te dni za izdelovanje keksov najmodernejše stro- je, Produkcija keksov se more zvišati na 2000 kg na dan. Tvrdki, ki ie zbog svojih finih Izdelkov znana, je omogočeno s tem nuditi svojim cenj. »idiemaJcem najfineje in krasno izdelano blago po zelo nizkih cenah! Znano zdravilišče Rog. Slatina je pridobilo s tvrdko na slovesu: saj se nahaa v njeni sredini prva najmodernejša tvor niča keksov v Jugoslaviji. 522 — Originalno državno posojilo v ee-hoslovaški. Cehoslovaška vlada zalitega od vseli telefonskih naročnikom, da plačajo po 2 Ln pol tisoča kron čsl. posojila, katerega bo državna uprava vporaMJa .a zboljšanje poštnega prometa. Kdor noče plačati tega posojila, izgubi telefon. —■ Švica prepovedala uvoz alkohola. Švicarski zveznis vet je prepovedal uv>z industrijskega alkohola. Šport. Raznašatci Program nogometnih tekem 19. In 20. tm. Na praznik 19. tm. ob pol 16. uri Ilirija: Rapid, Maribor, pred tem ob 14. uri Ilirija rez. : Jadran. V nedeljo, 20. tm. ob 15 url Ilirija : Rapid, Maribor, pred tem ob p>| 14. uri Ilirija rez. : Hermes. Mariborski Rapid je za Ilirijo prvo moštvo v Sloveniji. Z igralci Herte, ki se ie razdružila, je dobil znatno okrepitev, tako da bo nastopil te dni v dosleij najmočnejši postavi. Občui zbor »Športne zveze« in »Jugoslovanskega Olimpijskega pododbora« se bo vršil kot zbor delegatov v petek ob T in pol uri zvečer v restavraciji Narodnega doma in kot glavna skupščina v soboto ob 9. url dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. Posebna vabila se niso odpošiljala. ■■ mi i Društvene vesti. Akad. socljalno pedagog ični krožek priredi v petek, dne 18. t m. ob S. uri v zbornični dvorani dež. dvorca sestanek, ki je specijelno posvečen razmotrivanju položaja naših akademikov na Orada. Vabimo vse, ki se interesiratjo za neznosne razmer« na Gradu in Id bi Imeli voljo od pom oči sedanji mizeriji. Na dnevnem redu več referatov. — Odbor. »Društvo slov. upodabljajočih umetnikov«. Občni zbor se bo vršil dne 2. aprti* t. 1. ob 4. uri popoldne pri Roži. Vspored: 1. Poročilo odborovo, 2. volitev novega odbora, 3. razgovor o razstavi, 4. slučajnosti. Klub »Soča« naznanja, da predava v petek (ne v soboto!) dne 18. t m. ob 8. in dol zvečer v gostilni pri »Zlatorogu« g. Iv. Renčelj: O Tailorjevem delavnem sistemu Prijatelji društva dobrodošli 1. splošno društvo jugotlov. vpokojen« cer • sedežem v Ljubljani sklfcuie svoj redni občni zbor dne 3. aprila 1921. ob 9. uri v veiiki dvorani v Narodnem domu v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo odbara, 2. Volitev novega odbora. 3. Določitev članarine. 4. Predlogi, nasveti, sklepi. Op : V smislu $ 9. pravil imajo vstop redni člani, k; so tzpolnili svojo dolžnost, dalje podporni in častni člani in vsaka vpokojena a'.' aktivna oseba, če namerava pristopiti k društvu. —- Predsednik. Dober dan! in nikskih bolečin ne bodete imeli če voorabliate Feller-iev Plsa fluid m Elsa krosliice 6 dvoinatih ali 2 šoeciialni steklenici Elsa fjuida 420— K. 6 št^atliic Člsa-krocliic 18.— K Ideal vseh sredstev za nepovarfe leoote so Felierteva obrn?"-* nomada močnetše vrste 15.— K. Fellerievo Dravo medici-nalnn Hliino mlečno milo z znamko »Elsa« 19.— K. Fellerieva Tanno-kina nomada za rast las veliki lonček 15. - K — Tudi vsi druei Elsa izdelki tvrdke Eueen V. Feller v Doni! Stublci Rsatrir št 252 na tir-vatskem so vseskoz zanesliivi -n ormnročliivi. (j) se sprejmejo tekoj v upravi ^Napreja’4 Hodna In Športna trgovina P. Magdli, Ljubljana nasproti glavne poste. Um n ra 19 io 20. marca. Najnovejše damske obleke, plašče in bluze. Klobuki za gospode in perilo. — Vse zadnje novosti 1 Prvovrstno blagoI Najniljo cenel Stran 4. NAPREJ. Stev. 63. Schicht Sila nas uti Slediti! Zato uporabljajo Ukuiene gospodinje »mo kot najboJjie preftkuieno, prav« Schichiovo milo“ z znamko „Jelen", JS u oranje perila, kakor tudi za vsako drugo tnalenje * kuhinji In hm. Milo z »JELENOM* dobiva te sedaj povsod v naslednjih velikostih: V« kg komadi, 2-delnL */i kg komadi, 4-delnL Zastopstvo za Slovenijo ima tvrdka J. Globočnik in drug v Ljubljani. vseh vrst s ((Cif&IiC. SITAR LJUBLJANA A Stavbne parcele po K 10.000 za enodružinske hiše z vrtom v Sp. Šiški se prodajo. Tavčar & Svetina, sfavb. podjetje, Ljubljana, Gosposvetska cesta 6. različne pnevmatike, i, šivalni stroji in vsakovrstni d e 1 i po nizki c e n i pri Batfe9>u Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se dvokolesa. Ste, ni stroji itd. v popravo. Mehanična delavnica, Karlovška cesta 4. ŠTAMPILJE Splošna ključavničarska m mehanična delavnica se je otvorila. Sprejema splošna popravila pisalnih in šivalnih strojev, kontrolnih blagajn itd. Fr. Lebar & LTišler Jenkova ulica 9. lile in sliml vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke FRANJO CERAR, v Stobu. ptila Btmitle pri Ljubljani. V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teršan v Prešernovi ulici 5, kjer bo tudi vsi vsorci vedno na razpolago. Vse kleparske stroje in orodja ima vedno v zalogi zastopnik tvrdke ERDMANN K1RCHEIS, Aue Kario OkretiC I drug. Zagreb, Hitzova ni. 25. Strugalnice, vrtalni stroji, brusil« nice, tratne la g«, atrojl s« obli žanje (Abrlchter) itd. Katalog UBAVElrg5 ant. Černe" LJUBLJANA Cebuiček in ilahtni semenski grah priporoča SEVER & KH:, UttUm. KAJO DELIČ, zlatar in draguljar Ljubljana nwm±* priporoča svojo zlatarsko Id dragaljarsko teiavoica za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato-vanje in posrebrovan je. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po naj višjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago. Schichf Iščem poslovodjo! Reflektiram samo na take moči, ki so bile že kot take zaposlene v stavbenih in strojnih ključavničarskih obratih. Neoženjeni reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe na Ivano Rasteiger, Ptuj. Kdor si želi nabaviti pristnega in znanega Haložana naj se blagovoli poslužiti tvrdke: Piva mn Mia i vinom Ante Korenjak In drug pri Sv. Barbari v Halolah. JULIO MEINL D. O. KAVA ČAJ KAKAO Centrala: ZAGREB. Podružnice: ZAGREB : Duga ulica 6. LJUBLJANA: Aleksandrova cesta 1. MARIBOR: Gosposka ulica 7. PECUH: Kraljevska ulica 19. « e « v e a ■e e F. BRUHAT LJUBLJANA Manufaktura in tkanine. Mestni trg 25. Zopet ■ ogromno požiljatev manufakture naravnost iz inozemstva je prejela tvrdka R. Stermecld v Celju, in sicer volne, cefirje, tiskanlne, etamina, batista za ženske oblekr, sukna kamgarna in hlačevine za moške obleke, belega in pisanega platna za perilo, klota, cvllha, robcev, svile in še mnogo raznega druzega blaga, katero se prodaje, zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Razentega, vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških in fantovskih oblek, po zelo nizkih cenah. Čevlji, ženski, moški in otročji vedno v velikanski zbiri, pristno ročno delo od lastnih čevljarjev. 220 Ilustrovani cenik zastonj 1 Na debelo samo v VELETRGOVINA Razpošiljalna R. STRMECKI 1. nadstropju CELJE 8T. 314, Slovenija. Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica 9. Naivečia zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Blago za obleke in plašče. leže to iti se zmMo Mi m namilil. Konfekcija za dame. ■ I 9 Kje kupim dober in fin Gramofon, plošče, igle, posamezne dele? Kje se popravljajo gramofon«? Edino v največji tovai niški zalogi gramofonov in godbenih avtomatom A. RASBERGER, Ljubljana — Sodna ulica št. 5 (poleg dež. sodišča.) Mehanična delavnica za popravo vseh vrst gramo* fonov in godbenih avtomatov. — Izvršuje vse dela prroirne mehanike. Gradbeno podjetje Ing. DukM, Ljubljana, Resljeva cesta 9. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. COSULICH-LINE TRST-AMERIKA h-tor - uti« ■ 101 uno • mm - moiitevideo. Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov za potnike .... iz Slovenije edinole pri - - - - Simon Kmetec. Ljubljana, Kolodvorska ulica itev. 26. Iz Havre v Ameriko samo 6 dni. Edina najkrajSa trta preko Havre, Cherbourg in Ant- vverpen v Newyork. — Vozne j listke in zadevna pojasnila iz- daja edina koncesijonirana potovalna pisarna Ivan Kraker v Ljubljani Gosposvetska (prej Marije Terezije) cesta 13, Kolizej. Glavno »stopat vo za: Rajni tarifi! Haiil dni raiDinoževaloi aparat Ima tvrdka THE REX Co., Ljubljana Selenburgova ni. 7/1. Jn Gradišče 10. Uma Mina ppitta za m pisainiSke itroie. Moške klobuke priporoča G. Čadež, Uuhlfana, Nesini trg. Qg. klobučarjem In freovcem pošiljam na zahtevo vzorce. Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obrne na tvrdko TONE MALGAJ Liolai sMni i pobiSM pleskar in iilar m m =====: Kolodvorska ulica št. 6 = mmu S Fini emajlni lak S ■ r i —OTiTii nn-ii n r' 111—————om B ‘ lak za polituro, lak za pode, pristen kopalni lak, L J ■—j lak za železo, lak za usnje in vsakovrstni drugi ' ’ L- laki najboljše kakovosti po zmernih cenah pri g Ivo Premrl, Ljubljana 5 ■ ===== Kolodvorska ulica St. 18. = m s BBBBBHBHHHHBHHUBSiBnfl Priporoča se tvrdka Večletna garancija. Josip Peteline, IJubliana, Sv. Petra edina tovarniška zaloga nasip St> 7, Šivalnih strojev v vseh oprenah, materijal in izvriba pred- — Vojna, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si- popravila Večletna garancija l steme, igle, olje na drobno in debelo. Vefletna garancija! se sprejemajo. — Ugodni plačilni pogoji. — <2. LJUBLJANA, Prešernova ulica it. 50. v lastnem b oslepili. ESiiofavnl naslov: KREDIT LJUBLJANA. — Telefon St. £Q in 457. Obrestovsnje vlog-, nakuo in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd, itd_______________________________ e) Izdaiateli: Iv^n Mlinar. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani, .Odgovorni urednik: Jak, Vehovec.