Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Izhaja vsako nedeljo.
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76.
Rokopisi se ne vračajo.
Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15«/» dražji.
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaš? letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 72 Din. Štev. rač. poštne hran. 12.549
II. LIT9
Murska Sobota, 22. septembra 1940.
ŠTEV. 38.
Starši!
Preden kupite svojim otrokom šolske potrebščine, oglejte si veliko zalogo
aktovk, nahrbtnikov, šolskih knjig, monopolskih zvezkov
za osnovno šolo in gimnazijo in vse ostale potrebščine. Cene nizke!
Knjigarna HAHN, Murska Sobota.
Politični pregled
Domaii dogodki:
V	Beogradu so bila v preteklem tednu obsežna posvetovanja ministrov, kjer so bili sprejeti zelo odločni sklepi, ki bodo dali občinam daljnosežne pravice glede živežne oskrbe.
Srbski listi so najavili gibanje, da naj se vsi Srbi v državi organizirajo in da se naj ustanovi posebno „srbsko stranko", ki bi v državi varovala tekovine, ki so jih Srbi ustvarili.
Narodna banka prehaja po že objavljeni uredbi iz rok zasebnih lastnikov v popolno nadzorstvo države.
Predsednik vlade g. Dragi-ša Cvetkovič je bil pretekle dni v Ljubljani, kjer je v prostorih banovine prisostvoval konferenci, na kateri so obravnavali pereča gospodarska in socialna vprašanja, prehrano prebivalstva Slovenije in odredbe, ki so mogoče in potrebne, da se ustavi dviganje cen.
V	borbi proti neupravičenemu dviganju cen in nakopiče-vanju živil za špekulacijo bodo oblasti napravile najobsežnejše odredbe na osnovi navodil, ki jih je dal predsednik vlade. Oblast bo z vsemi sredstvi preprečila, da bi veliki kapitali kakorkoli sedanje hude razmere izrabljali v sebične namene na škodo širokih plasti ljudstva.
Pripravlja se uredba o šest milijardnem notranjem posojilu, ki se bo porabilo za javna dela. Od tega posojila se bo letno porabilo po 2 milijardi. Z deli se bo pričelo že letos v oktobru. Načrti so na splošno že izdelani.
Do konca novembra mora biti po odredbi vlade v Sloveniji zgrajenih pet silosov za žito. Štirje so že v gradnji.
Uredbe o preskrbi prebivalstva z živili bodo kmalu ob-
javljene, po katerih bo preskrbljeno, da bo po vseh delih države dovolj žita in moke. Ugotovljeno je, da bo letošnji pridelek koruze zelo dober. Po uredbi bo določeno, če bo potrebno mešanje pšenične moke s koruzo, tako, da bomo dobili v vsej državi enoten kruh in enoino ceno za kruh.
Prosvetni minister dr. A. Korošec je podpisal odlok, s katerim naroča vsem šolskim oblastem, da morajo pri vsaki šoli, v vsakem večjem naselju organizirati šolske kuhinje,. kjer pa ta že obstoja, jo morajo razširiti, da more sprejeti čim več otrok.
Voditelji novosadskih Nemcev so bili odlikovani z redom Jugoslovanske krone in sv. Save 3 stopnje.
Iz zamejstva:
Bolgarski kralj se je zahvalil Hitlerju, Mussoliniju, sovjetski vladi in angleškemu kralju, da so pomagali Bolgarski, da je dobila vrnjeno Dobrudžo,
Bivši romunski kralj Karol se namerava naseliti na Portugalskem. Po desetletnemu pregnanstvu se je vrnila v Romunijo mati sedanjega vladarja, kraljica Helena, ki jo je bil njen mož, bivši kralj Karol, potem ko se je od nje ločil, pregnal iz države.
Napad na Anglijo bo po pisanju ameriških listov, baje Hitler odložil, ker upa da bo mogel že z zračnimi napadi popolnoma streti odpor Anglije. Nemški listi pišejo, da se sedaj bije samo bitka za London, po tej bitki pa pride bitka za Anglijo.
Angleška prestolnica je bila v preteklih dneh neštetokrat napadena od nemških eroplanov. Napadi so se vrstili podnevi in ponoči.'Razvile so se silne letalske bitke. Škoda, ki je storjena raznim zgradbam, je velika. Bombardirana je bila tudi kraljevska palača. London je bil napaden od vseh strani.
Radi neprestanih napadov na London so se začele širiti vesti, da nameravata vlada in kraljevska družina zapustiti prestolnico, kar pa sedaj odločno za-nikujejo.
Nemški letalski napadi na London so v preteklih dneh zahtevali v celoti 1120 smrtnih žrtev ter 4660 ranjencev. Tako se glasi angleško uradno poročilo.
Angleški napadi na nemško in od Nemčije zasedeno ozemlie
so trajali tudi ves teden, toda samo ponoči. Bombardiran je bil Berlin in so padle bombe na državni zbor. Cilj angleških napadov so bila predvsem pristanišča ob belgijski in francoski obali, kjer imajo Nemci zbrane številne ladje in splave za prevoz čet v Anglijo. Povzročena škoda je bila po priznanju nemških uradnih poročil občutna.
Izgube v zraku so bile za ene kot za druge zelo velike. Navedbe obeh vojskujočih se taborov pa se nasprotujejo. Nemške podmornice so potopile mnogo angleških trgovskih ladij.
Skupni napad na Anglijo, je
po pisanju nemških časopisov, pripravljen. Nemčija in Italija bosta istočasno po skupnem načrtu napadli in sicer Nemčija angleške domače otoke, Italija pa angleške posesti v Egiptu.
Napetost med Grčijo in Italijo še vedno ni popustila. Sedaj se je pojavila še Bolgarija, ki želi dobiti skozi grško ozemlje pot do morja. Radi tega so se skalili tudi odnošaji med Turčijo in Bolgarijo, ker je Turčija zaveznica Grčije.
Amerika vedno bolj jasno stopa ob stran Anglije, kar je dalo povod Japonski, da se hitro približuje Nemčiji in Italiji. Istočasno pa hoče urediti svoje spore s Sovjeti in so se pogajanja v tej smeri že začela. Na ta način si h»če Japonska zagotoviti plen če bi Anglija slučajno razpadla.
Norveški parlament je odstavil kralja Haakona, ki je po nemškem vdoru zbežal v Anglijo.
Italijani imajo v Libiji (Afrika) zbrane tri armade, s katerimi hočejo izvesti napad na Egipt.
Obremenitev Slovenije
Celjska „Nova doba" piše: Slovenija mora uvoziti letno najmanj 12.000 vagonov žita in moke. V proračunskem 1. 1939-40 je izdala v ta namen 250 milijonov dinarjev. Ker pa znaša cena nove moke sedaj 5 din in cena bele moke 9 din za kg, bo morala Slovenija v proračunskem letu 1940-41 plačati za uvoženo žito in moko najmanj 600 milijonov dinarjev. Prebivalstvo Slovenije bo moralo torej najmanj 350 milijonov dinarjev več zaslužiti za kruh. Ali bo to mogoče ?
Otvoritev mostu čez Muro pri Petenjcih
V nedeljo, dne 22. t. m. bo slovesna otvoritev novega mostu čez Muro pri Petanjcih. Pri slovesnostih bo navzoč poleg drugih odličnikov tudi ban naše banovine g. dr.Marko Natlačen ter knezoškof lavantinski g. dr Ivan Jožef To-mažfč, ki bo blagoslovil novi most.
Slovesna otvoritev bo ob 10. uri. Pripravljalnemu odboru za nedeljsko slavnost predseduje so-boški župan g. Hartner Ferdinand.
Evropska letina pSenice 1940
Iz najnovejših cenitev mednarodnega kmetijskega zavoda v Rimu o evropski letini pšenice posnemamo:
Letošnja evropska letina pšenice je za 64 milij. met. stotov, odnosno za 14% manjša kotleta 1939 in za 34 milij. met. stotov, odnosno za 8% manjša kot v povprečju zadnjih 5 let. Skupno ceni letino na 400 milij. met. stotov. Amerikanci pa jo cenijo na 370 milij. stotov. Najslabši pridelek pšenice v Evropi je bil leta 1931 s 390 milij. stotov, nato leta 1936 s 393 in leta 1932 s 405 milij. stotov. Letošnja žetev pšenice ne bo mogla zadovoljiti evropskih potreb. Letina v Severni Ameriki je približno enaka lanski: v USA 207 in v Kanadi 120 milij. stotov.
O posameznih državah so objavljeni tile podatki: letina v Bolgariji, Romuniji, Madžarski in Jugoslaviji je letos dala komaj 90 milij. stotov, lani pa 125 milij. stotov. Te količine bodo komaj zadostovale za domačo porabo. V sredozemskih državah je letina dala 120 milij. stotov, t. j. 5 milij. stotov manj kot lani. Italija sama je dala 73 milij. stotov, lani 79 milij. stotov. Za države severne in Srednje Evrope so podatki zelo redki, skupno ceni zavod letino teh držav na 150-155, dočim je znašala lani 176, v povprečju zadnjih pet let pa 180 milij. stotov. Ker pa so te države veliki proizvodniki rži, bodo z ržjo nadomestili pšenico. Severno-evropske države so dobile 35 milijonov stotov, lani 41 in v povprečju zadnjih pet let 37 milij. stotov. Sovjetsko letino cenijo na znatno, nadalje tudi turško, sirsko palestinsko ter severnoafriško.
Slavnostna otvoritev popolne trgovske Šole v M. Soboti
Požrtvovalno in kulturno delo so-boike Združbe trgovcev je bilo v nedeljo kronano z uspehom. V zadnji dobi je naša najpomebnejša gospodarska organizacija postavljala mejnik za mejnikom svojemu uspešnemu delu. Zgraditav ponosnega Trgovskega doma, otvoritev privatne trgovske šole govori dovolj zgovorno o plemenitih stremljenjih Združbe trgovcev pod agilnim vodstvom dolgoletnega predsednika g. Fr. Ceha, ki se v polni meri zaveda tudi svojega kulturnega poslanstva in ki se je postavilo za cilj nuditi svoji doraščajoči mladini vse dobrine naprednega trgov-stva. To plemenito delo je že zarezalo globoke brazde na kulturnem polju naše krajine, da se bodo te v bodočnosti še poglobile nam jamči sedanje vodstvo Združbe, ki se ne straši ne truda ne naporov v svojih nesebičnih in plemenitih stremljenjih za dosego zastavljenih nalog.
Vse to je prišlo do izraza pri svečani otvoritvi. V okusno in lepo okrašeni učilnici so se kmalu po deseti uri začeli zbirati zastopniki soboških civilnih in vojaških oblasti s sreskim načelnikom g. dr. Bratino na čelu. Navzoči so bili tudi učenci trgovske šole, ter celotni učiteljski zbor.
Uvodoma je spregovoril predsednik združbe g. Čeh. Prisrčno je pozdravil vse zastopnike ter je predlagal, da se odpošljejo pozdravne brzojavke kabinetni pisarni Nj. Vel. kralja Petra II. in ministru za trgovino dr. Andresu, kar je bilo od navzočih sprejeto z navdušenjem. Nato je pre-čital pozdravne brzojavke, ki sta jih poslala bivši minister Moborič ter tajnik TOI dr. Pless, ki se nista mogla udeležiti otvoritve ker sta bila uradno zadržana. H koncu je prosil sreskega načelnika g. dr. Bratino da otvori popolno trgovsko šolo. V daljšem govoru je g. načelnik naznačil kulturni razvoj Prekmurja v času po osvoboditvi, kateremu je tudi Združba trgovcev pod vodstvom g. Čeha v Soboti primaknila svoj veliki delež. Nova doba zahteva nove naloge in dolžnosti do družbe in do domovine. Tega se je Združba v polni meri zavedala in usmerila v to tudi svoje delo. Krona njihovih stremljenj je impozantni Trgovski dom in popolna trgovska šola. To delo zasiuži polno priznanje za kar izreka svoje čestitke in zahvalo. Svoj govor je zaključil ž željo, da bi biia trgovska šola ne le torišče kulturnega dela, temveč tudi trdnjava, ob kateri se bo razbilo malodušje in v kateri naj se goji ljubezen do naše domovine, kralja in dinastije. Njegove besede in proglasitev trgovske šole za otvorjeno, so navzoči sprejeli z velikim odobravanjem.
Prvemu delu svečanosti so sledile čestitke zastopnikov. V imenu TOI je čestital g. Hrastelj, ki je povdaril, da tako velikih uspehov za procvit gospodarstva in utrditev nar. zavesti le je male kje najti kot tu v Soboti, ki lahko služi za vzor vsem drugim krajem. Za soboško občino je čestital njen
župan g. Hutner. Ravnatelj meščanske šole g. Baukart iz Ljutomera se je pridružil prejšnjim govornikom ter tolmačil pozdrave tudi Združbe trgovcev iz Ljutomera. Otvoritev popolne trgovske šole je pozdravil nato ravnatelj gimnazije g. ing. Zobec. H koncu se je oglasil še podpredsednik šolskega odbore g. Benko ml., kt je med drugim naslovil tudi vzpodbujajoče bese-besede na navzoče učence.
Lepo in prisrčno slavnost je zaključil g. Čeh, ki je pozval navzoče, da si ogledajo šolske prostore. Ogled modernih učilnic je zapustil pri vseh najboljših vtis. Po oficielnem delu v Trgovskem domu je bil banket v hotelu Faflik. Tudi ob tej priliki so bile spregovorjene besede na vidne uspehe Združbe trgovcev v M. Soboti. Ponovno so se oglasili k besedi predsednik Združbe g. Čeh, zastopnik TOI g. Hrastelj, ravnatelj trgovske šole g, dr. Kovačič, soboški župan g. Hartner ter ravnatelj meščanske šole v Ljutomeru g. Baukart.
Popolna trgovska šola v Murski Soboti je otvorjena 1 Tudi mi se pridružujemo željam vseh, da bi novi učni zavod deloval z uspehom v dobrobit naši ožji domovini in da bi dosegel olje, ki se j«h je zastavil.
Amnesfiia
Za rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. je izšel splošen ukaz o pomilostitvi in ublažitvi kazni obsojencev. Z istim ukazom se zapor in strogi zapor do ^mesecev ublažita in spremenita v denarno globo, računšjoč za vsak dan zapora 25 din. To globo morajo plačati obsojenci v roku 3 mesecev od dneva ukaza. Pri kaznih do 12 mesecev ječe ali težke ječe se kazen reducira samo tistim obsojencem, ki so v trenutku ukaza prestali že četrtino kazni. Njim se črta četrtina od sodišča odmerjene kazni. Pri kaznih, ki presegajo 12 mesecev, je znižanje sorazmerno z velikostjo kazni, če je obsojenec prestal do dneva ukaza že osmino kazni.
fiRMSHI KINO MURSKA SOBOTO
Podražitev piva
Urad za nadzorstvo cen je odobril povišanje cen piva za 100 din pri hektolitru, tako da stane navadno pivo 730 namesto dosedanjih 630 din, črno pivo pa 770 namesto dosedanjih 670 din hI. Obenem je urad za nadzorstvo cen določil najvišjo ceno piva v Čašah na 3.50 din, za belo in na 4 din za črno pivo.
PREDSTAVE v priredbi sreskega r. k.
v sredo 18. IX. 1940 ob 00.30 nri t četrtek 19. IX. 1940 ob 20.30 uri t petek, dne 20. IX. ob 20.30 uri t soboto, dne 21 IX. ob 17.30 uri in ob 20 30 uri
Veleiilm - romanca
»Zlati človek"
Klss Ferenc	CSORTOS GVULA
Uray Tivadar	Cgry Marla
Film Je posnet po istoimenskem romanu Jdkai Hor-a t
Drama o človeku, ki mu usoda nudi vse bogastvo tega sveta, a žrtvuje vse, karijero, moč in položaj, da lahko živi ob strani ljubljene žene .... Timar je poveljnik nekega broda. . . Romantična ljubezen na otoku .Ničej" . . . Za gornje predstave Moki ne veljalo t Poseben prispevek —'50 din se ne pobiral
V nedeljo, dne 02. IX. 1040
ljudska predstava ob h uri 15 min.
„ZLATI ČLOVEK"
Znižane cene: 2, 3, 5 din.
Dodatek: Novi vojni • ,,Unlversam tednik**.
PREDSTAVE:
v nedeljo, dne 22. IX. ob 1515 uri ob 17 30 uri in ob 20*30 uri v ponedeljek, dne)23. IX. ob 17.30 uri
in ob 2030 uri v torek, dne 24. IX ob 20 30 uri
Ipljonskl velefllm
,.Rdeče Orhideje"
Camlla Horn	OLGA ŽEHOVA
Herbert HUbner Albert Schfinhals
V .visokih krogih" velemesta, v sijajnih, razkošnih, gledališčih, koncertnih dvoranah se odigrava boj za »patente** in .denar" čast in ljubezen, brez hrupa sicer, zato pa tembolj rafinirano in okrutno .... Kaj se je godilo ponoči 17. V. 1938 v arsenalu F. N. G ? . . . .
Dodatek: Nov „Metrov.journal".
........S^ftiitajFUnrn^"''itiiii r rr '-"t-■■--■—-•■-------------
Hitlerova mladina, ki sodeluje pri radio emisijah nemških postaj, pred cerkvijo Notre Dame v Parizu.
mestih, kjer so močna delavska
Nova uredba
V najkrajšem času bo stopila v veljavo določba o oskrbi ljudstva z življenjskimi potrebščinami. Potrebno je, da se narod oskrbi z živili, obleko in obutvijo. 0-skrbovanje se bo vršilo po vaseh kakor dosedaj po zadrugah, v
središča po delavskih organizacijah, za drugo prebivalstvo pa po drugih ustanovah, kakor n. pr. po uradniških in nabavljalnih zadrugah ter podobno. Ker sega vprašanje prehrane prebivalstva v interes vsega naroda te države, se bo v bližnjih dneh izdala ured-
CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN.
ba, s katero se bodo pooblastile vse vrste zadrug in korporacij, a tudi druge ustanove, da oskrbujejo z živili, drvami in premogom ne samo svoje člane-zadružnike, temveč tudi nečlane, t. j. ostalo prebivalstvo. V tem smislu se bo izdala uredba. Na ta način bo vlada storila velik korak glede oskrbe ljudstva, da bodo mogli ljudje to zimo čim bolje in čim ceneje oskrbeti se s potrebnimi sredstvi za življenje.
To vest so objavili hrvaški listi.
Povišanje minimalnih mezd
Ministrski svet je sprejel uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o minimalnih mezdah. Z novo uredbo je povišana osnovna mezda za pomožno osebje od 2 na 4 din na uro. Na temelju te osnovne mezde bodo pristojni bani določili minimalne mezde za svoja področja. Za nekvalificirane delavce se lahko mezde določijo 10# pod osnovno mezdo in do 50# nad osnovno mezdo. Osnovna mezda, ki je predpisana z novo uredbo, in minimalne mezde, ki jih predpiše ban, stopijo v veljavo 15 dni po objavi.
Izpred sodlšia
Vlomita tatvina. Purger Jožef Iz Lokavcev je služil v Segovcih kot hlapec. S svojo službo ni bil zadovoljen, ker je imel verjetno rad spremembo. Zato se je odločil, da bo službo zapustil. Pred odhodom pa si je hotel zagotoviti nekaj zaloge za bodočnost. Izrabil je ugodno pritiko, ko so bili domači na polju in je vlomil v stanovanje ter odnesel od tam 1500 Din gotovine in druge premičnine. S tem dejanjem pa ie Purger ni uteiil svoje zločinske nagone. Ob neki drugi priliki je ukradel dvokolo. Za svoje dejanje se je Purger zagovarjal pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti, ki ga je obsodilo na 5 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih pravic z« dobo 2 let.
Slaboumno žensko je izkoristil. Kolarič Feliks iz Ščavnice je vedel, da je Burs Apolonija duševno nekolk to omejena. Kljub temu se je podal njej in je hotel kupiti njeni kravi. Zatrjeval je, da je kupnina 700 Din ia obe kravi primerna. Slaboumna ienska mu je seveda hitro verjela in e prodala obe kravi, vredni nad 2000 )in za Din 700. Zadeva pa je prišla kmalu na dan in ugledni posestniški lin Kolarič je bil preteklo sredo obso-en na 1 mesec zapora.
URE, ZLATNINA
I KRISTAL, PORCELAN
BOGATA IZBIRA, SOLIDNE CENE
M. ILGER-,ev SIN
MARIBOR, GOSPOSKA UL. 15 USTANOVLJENO LETA 1860 00
V koncentracijska taborišča
Hrvatski ban je izdal uredbo o pošiljanju špekulantov z življenjskimi potrebščinami na prisilno bivanje. Na podlagi te uredbe je bilo te dni poslanih že več špekulantov v koncentracijska taborišča. Proti ukrepu o internaciji ni pritožbe in tudi ne pomaga nobena intervencija. Špekulanti bodo morali prisilno bivati na najbolj pasivnih področjih, da bodo neposredno videli bedo in stisko naroda. — Pričakujemo, da bo izdana taka uredba tudi za dravsko banovino in da se bo najstrožje izvajala brez ozira na levo in desno Ta uredba naj bi obsegala tudi zasebnike, ki doma prekomerno kopičijo in skrivajo življenjske potrebščine ter s tem škodujejo ogromni večini prebivalstva. V interesu države in prebivalstva je, da se brezvestna špekulacija čimprej zatre in da se uvede neizprosna borba proti vsem špekulantom z življenjskimi potrebščinami.
Moderne okvirje za slike Post.
domaČe vesti
—	Bolničarski tečaj sreskega odbora društva Rdečega križa v Murski Soboti se začne dne 23. septembra 1940 ob 6. uri v poslopju otroškega vrtca drž. ljudske šole v Murski Soboti.
—	Denarni zavodi v Murski Soboti bodo imeli uradne ure (blagajniško poslovanje) od 16. septembra t. 1. do nadaljnega: ob delavnikih od 8-12 in 14-16 ure, ob sobotah in ob dnevih pred prazniki od 8-12 ure.
—	Zamenjava. V soboto, dne 6. t. m. je nekdo zamenjal, na vožnji med postajama Gro-belno — Poljčane, svoj rumeni trenčkot s sivim trenčkotom drugega potnika. V tujem trenčkotu, ki ima na notranji strani všit monogram Ž. in L. ali pa V., je bil listek z imeni po katerih se da sklepati, da je lastnik doma v Prekmurju. Potrebne. informacije, da se uredi medsebojna zamenjava, se dobe v »Prekmurski tiskarni."
—	Iščem stanovanje 2 sob in kuhinje oziroma 1 večje sobe in kuhinje. Poizve se v knjigarni Hahn.
—	čudna zabava. Dve soboški deklici sta si pred dnevi dovolili dokaj neokusno šalo. Vsaka je napisala po enemu gospodu lepo pismo, seveda brez podpisa, v katerem ga vabi na sestanek. Kraj in čas je bil v obeh pismih določen enako. Gospoda sta se že iz radovednosti podala ob določenem času na določen kraj, kjer naj bi ju čakala sreča. Tu sta naletela drug na drugega in ker pričakovanih dam ni bilo, je vsak od njiju sumil drugega, da ga je potegnil. Stvar bi se kmalu končala resno, vendar se je izkazalo, da sta bila gospoda pametnejša, kot obe deklici in je bila zadeva kmalu razjasnjena; Na jasnem pa sta gospoda tudi glede mladih dam, kateri sta baje sicer dobro vzgojeni.
—	Šahovska tekma. Šahovska sekcija SK Mure je v nedeljo gostovala
CENTRAL KINO
OITTRICH. M. SOBOTA
ItltUmtllHIHtlUlIllUIIIIIIIIIIUIHIlItlimHIrtllllUlHIiniRHlItllHIU
V	soboto, 21. sept. ob uri zvečer
V	nedeljo, 22. sept. ob i/^., 6. in */t9 uri
V	pondeljek, 23. aept. ob y29 uri zvečer
LJul
Romea In Julije
- Pustolovščine
Gore-a Gabor-a
Prizori iz znamenitega dela OardonvJa. V glavnih vlogah: Tempa Puli, Pelhea Sandor, Mlsoga L6sil6, Dajbukat •iona, R6xsahegyi Kileia in Ador-Jftn Iva.
Pri nakupu 12 vstopnic (blok) — cena za deset vstopnic. —
v Ljutomeru, kjer je zmagala proti tamkajšnjemu moštvu s 41/2:3V2 Muraši niso nastopili kompletno, vendar je njihova zmaga zaslužena. Od Murašev so zmagali Čisar Ludvik in Aleksander, Nemec J. in prof. Zika, dočim je je prof. Liška remizfral. Za Ljutomer je igral tudi znani slovenski šahist Poljanec, ki je svojo partijo v lepem stilu dobil.
—	Po popravnih izpiti koncem avgusta je lani na naši gimnaziji skupno izdelalo 558 učencev, ni jih pa izdelalo 74. Izpita ni napravilo 14 učencev, 3 pa se niso javili.
—	Rekordno število dijakov se je letos vpisalo v soboško gimnazijo, namreč 723. Tako ima naš zavod zdaj več dijakov kot gimnazije v Kočevju, Novem mestu, Ptuju in Kranju. Dijaki so razdeljeni v 16 oddelkov. Gimnazijsko poslopje ima samo 8 učilnic, tako da so vsi prostori dopoldne in popoldne zasedeni. Zaradi pomanjkanja prostora so težave glede pouka evangeličanskega verouka in seminarja obeh najvišjih razredov. Skrajni čas je že, da dobi soboška gimnazija novo šolsko poslopje.
—	Novo šolsko leto se je začelo na naši gimnaziji v petek s službo božjo ob 9, zatem pa so se podali učenci v gimnazijo, kjer so prejeli prva navodila za novo šolsko leto. V soboto seje začel že reden pouk. Povratek dijakov je prinesel v naš kraj spet ono mladostno živahnost, ki je vladala do junija. Spet se je začelo resno delo, ki se ga bo treba letos poprijeti s podvojeno energijo, da bo uspeh na koncu leta boljši kot lani.
—	Zveza poljedeljskih [delavcev je v nedeljo končno veljavno uredila svoje odnošaje z Zvezo združenih delavcev, s katero je že dozdaj delovala na istih temeljih. Dogovori so se pričeli že lani, zdaj pa so do-vedli do včlanjenja ZPD v ZZD. ZPD v Prekmurju šteje danes 12.000 članov, ki so razdeljeni v
Pozor!
K otvoritvi mostu tez Muro pri Petanicili bo vozil avtobus Mestnega podjetja Maribor
Vožnja v obe smeri stane 12 Din. Vozovnice je kupiti vnaprej v pisarni Okraj, cestnega odbora v M. Soboti najkasneje do sobote predpoldan. Odhod od hotela BCentral" ob 9. uri, povratek iz Radenc (poštna avtobusna postaja) ob 12.30 uri.
28 krajevnih organizacij, ki imajo svoje odbore, katerih naloga je, skrbeti za njihovo zaposlitev in za čas zaposlitve delati na pravični ureditvi njihovih odnošajev do gospodarjev. ZPD je danes edina strokovna organizacija poljedelskega delavstva, ki ga drugi niso hoteli priznati kot enakopraven delavski stan. Šele lani je Delavska zbornica zavzela drugačno stališče s sklepom, da se v njenem okvirju ustanovi odsek za poljedelsko delavstvo. Ta odsek mora skrbeti za to, da poljedelski delavci dobijo iste pravice, kakor delavci po industrijskih in obrtniških obratih. Zbornica se je začela zanimati za njihove prilike in za njihovo življenje. Zbira tozadevni material in pripravlja nove uredbe, katerih uveljavljenje naj bi poljedelsko delavstvo v pravicah izenačilo z ostalimi tovariši v drugih poklicih. Dogovor med ZPD in ZZD je gotovo važen korak k uresničenju teh ciljev.
— Koncert soboškega pevskega društva »Zarje" v Slatini Radencih je zelo lepo uspel. V veliki dvorani se je zbralo polno občinstva, med njimi skoro vsi letoviški gosti, ki so z. odobravanjem sprejeli vsako točko programa in na koncu priredili zboru in pevovodji g. Grmu navdušene ovacije. Sobota je lahko ponosna, da ima tako odličen pevski zbor.
— Nesreče. Teršovec Albert iz Žibercev pri Apačah je šel spat na skedenj in je padel 6 metrov globoko na cement ter si zlomil nogo. — Žganjar Ludvik, 7 letni sin mlinarja iz Vaneč je vtaknil desno roko v slamoreznico, ki mu je odrezala dva prsta. — Štefanija Kreft, 29 letna posestnica iz Ivanjcev je padla z drevesa in se hudo poškodovala. — Ana Kralj, 55 letna posestnica iz Ra-dinskega vrha se je pri žetvi hudo vrezala v roko. — Franjo Klemenčič 34 let star mesarski pomočnik je padel in si poškodoval levico. — Ivan Kozlar, 8 letni sin posestnika iz Odranec je vtaknil prst v slamoreznico, ki mu ga je zmečkala. — Marija Šandor, 35 letna dninarica iz Ser-dice je šla čez brv, ki se je pod njo udrla, da je padla v suho strugo Ledave in si zlomila roko. — Jožef Berden, 60 letni posestnik iz Bogojine je stal pri brajdi, ki se je podrla nanj in mu nalomila tilnik. "Njegova poškodba je nevarna. — Ladislav Jošar, 10 letni zvonarjev sin iz Sobote je stopil na zarjavel risalni žebljiček, da se mu je rana pričela gnojiti. — Margareta Hebenstreit, 65 letna posestnica iz Ocinja je po nesreči padla in si natrla prsni koš. - Olga Vrečič 43 letna vdova po banovinskem cestarju si je pri šivanju nerodno zapičila iglo v roko. — Viljem Temlin, 36 letni posestnik iz Brezovecje padel z mlatilnega stroja in si ranil roke in noge. — Štefan Dra-vec, 65 letni posestnik iz Mora-vec je vodil bika, ki ga je podrl na tla in mu hudo poškodoval nogo. — Viktor Fekonja, 37 letni posestnik iz Grezovščaka je padel na dvorišču in si poškodoval levo roko. — Liza Fegeš, 47 letna posestnica iz Kroga je padla s stola in si zlomila desno roko v zapestju. — Franjo Klam-far, 31 letni posestnik iz Dolge vasi si je pri sekanju drv odsekal palec in kazalec.
Poštni promet z letalom
V nekih planinskih krajih USA prilete od časa do časa velika letala, ki se zdaj sunkoma spuščajo, zdaj zopet švignejo visoko v zrak. Opazovalec bo lakko ugotovil, da se to spuščanje in dviganje vrši med dvema visokima stebroma, na katere je napeta žica. Piloti spretno love poštne vreče, ki so obešene na tej žici, istočasno pa pošto tudi odlagajo. Ta način zračne pošte je uveden v 50 ameriških krajih, ki so pre-oddaljeni od prometnih sredstev, s katerimi bi se prevažala in dostavljala pošta. Večinoma je to v planinskih predelih, kjer ni cest in je samo letalu omogočeno do-važati oziroma odvažati poštne pošiljke.
Olje za Maribor zaplenjeno
Okrajni načelnik v Čačku je zaplenil 2000 litrov olja, ki je bilo namenjeno v Maribor. Shra-njevalec olja je izjavil, da ie olje last neke mariborske tvrdke, ki ga je kupila že 2. julija v Dubrovniku. Poslala ga je v Čačak, od tam pa ga je hotela sedaj spraviti spet v Maribor.
Ptica brez peruti
Edina ptica na svetu, ki nima peruti, je kivi-kivi, ki živi na Novi Zelandiji. Perutnice je mogoče opaziti samo na okostju, toda popolnoma degenerirane. Rep manjka popolnoma. Kadar je na miru, potegne vrat k telesu in izgleda kot krogla. Je dober skakalec in tekač. Toda kivi-kivi je izredno redka ptica. Iztrebili so jo domorodci,ki cenijo njeno meso.
Roosevelt in karte
Predsednik USA je velik ljubitelj kart. Če mu le dopušča čas, vrže karte s svojimi najožjimi prijatelji. Mnogo d£ tudi na proro-kovanje s kartami in se tudi sam precej razume v ta posel. Hudo-mušneži pravijo, da venomer sprašuje karte, če bo še tretjič izvoljen za predsednika USA.
Ceni. naročnike
našega lista, ki še niso poravnali naročnine, ponovno prosimo, da naj to store čim prej, da s tem omogočijo redno izhajanje lista. Naročnina se plača v knjigarni Hahn Izidorja v M. Soboti.
Prodam ali zamenjam
gnoj za slamo, imam ga do 10 voz Naslov v Prekmurski tiskarni.
Dne 21. sept. 1940
otuoritep HDUB trgOUillE
z mešanim blagom
V M. Soboti Šolska ulica preko gimnazije.
Se priporoča
TOPLAK JOŠKO
trg. z mešanim blagom
MURSKA SOBOTA.
VELIKA ZALOGA belih keramičnih ploičic za
Štedilnike ter postavljanje kompletnih štedilnikov v moderni izpeljavi pri
Zemljak Alojz pečar
Murska Sobota.
Vsled velike zaloge
barhentov, fianeiov in vse vrste štrikanega blaga še vedno najcene j e kupite pri FERDO HORVAT-u v B0G0JINI. « Kupujem domaČe svinjsko masi 111
Halo!	Halo!
Štednja je vedno umestna a najbolj danes, zato zamenjajte Vaš stari aparat, kateri Vam žre preveč toka.
Naš najnovejši baterijski aparat z žarnicami serije D 1.5 V. Vam prihrani 50% na anodi in 75% na kurilni bateriji. Polnjenje akumolatora odpade.
Zahtevajte opis in ponudbo?
Radio aparati vseh najboljših znanih v veliki izbiri vedno na zalogi.
Hali mesečni obroki! tt. ŠTIVAN ERNEST, M. SOBOTA Tel. št. 39
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem z dne 15. sept. odprl
kjučavničarsko delavnico
v Murski Soboti, Mala ulica 3. «,
Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela, kakor železna okna in vrata, različne ograje, škarjaste mreže, ročne in vzidane blagajne, štedilnike (šparhete) iz navadnega in rje prostega železa (rostfrei) kakor tudi različno okovje, montažo železnih rolojev, avtogensko varjenje in rezanja ter popravila koles (biciklov).
Cenj. občinstvo zagotavljam, da bom vsa dela izvrševal točno in solidno se priporoča
Gomboii Franc fploino ključavničarstvo
Zahvala.
Vsem, ki so spremili našega nepozabnega soproga, gospoda
Moinik Josipa
kamnoseškega mojstra
na njegovi zadnji poti, vsem, ki so mu poklonili vence in cvetje ter vsem, ki so mi ustno in pismeno izrazili tolažilne besede, izrekam tem potom iskreno in globoko zahvalo.
Žalujoča
vdova Močnik loslpova
M. Sobota, 12. sept. 1940.
ŠPORT
Prekmurski derby.
V Prekmurju vodi na športnem polju soboška Mura. Le v nogometu jo je znala od časa do časa ogrožati tudi Lendava. Tekme med Muro in Lendavo so bile vedno zanimive in napete. Radi napetosti, ki so presegale športne meje pa je Mura pred leti prekinila z Lendavo vse športne stike. Zato se bivša rivala že več let nista srečala. Mura je v tem času igrala vidno vlogo v slovenskem nogometu in se je povzpela v isto višino z našimi najboljšimi klubi. Pa tudi Lendava se je letos znatno popravila io če upoštevamo, da je Mura zgubila v zadnjem času nekaj odličnih moči, lahko pričakujemo napeto borbo.
Upati pa je, da bo nedeljska tekma potekla v prijateljskem tonu in da bo začetek ponovnih športnih zvez med prekmurskima športnima predstavnikoma.
Nedeljska tekma pa bo vsekakor tako zanimiva, da nikdo ne bo obžaloval, kdo bo jo posetil.
Tekma se začne ob pol 4 uri popoldne.
Šolske knjige
in potrebščine za vse šole, Vam nudi veliki izbiri po naj nižjih cenah
Mohorieua tisharna in Knjigarna
podružnica M. Sobota
a
Glavni trg štev. 5. (v hiši g. Štivan-a.)
KMETJE, TRGOVCI, URADNIKI ter OBRTNIKI
zavarujte vse svoje imetje le pri edini domači VZAJEMNI ZAVAROVALNICI v Ljubljani. Potom svojih zastopnikih sprejema vse vrste zavarovanj kakor življenje, požar, steklo, nezgode, kasko itd.
Zastopstvo: MATAJ FRANC, 1 M. SOBOTA, Cerkvena c. 5.
ZA NOVO SEZONO prinašamo
RADIO APARATE
MINERVA, ORION, KORTING, HORNYPHON, MENDE, BRAUN, GRAETZ, SACHSENWERK
z dvoletnim jamstvom.
Baterijski aparati so opremljeni s O elektronkami, delujejo Hm lEnaalitarjl.
Predvajanje brezobvezno. Ceniki franko.
Vsi aparati ni dolgoročno odplačilo.
Radio Nemec