LETO 1940
6. MARCA
ŠTEV, 10
Opozorila sadjarjem
Letošnja huda in dolgotrajna zima povzroča tudi sadjarjem veliko zamudo. Sedaj v začetku marca bi moralo biti sadno drevje opravljeno, pa je zaradi velikega snega in hudega mraza vse zaostalo. Zato bo pa treba pohiteti sedaj ta mesec, da bodo opravljena vsaj najnujnejša dela( preden začne drevje brsteti.
Pred vsem opozarjamo na odredbo banske uprave iz minulega leta, da se odstrani iz sadovnjakov vse zaradi starosti ali iz drugih vzrokov popolnoma propadlo drevje, pri katerem se ne izplača, da bi ga negovali še nadalje in brez haska trosili na njem materijal in gubili čas.
Samo ob sebi je dalje umevno, da vse sadno drevje — staro in mlado — pregledamo, zlasti v vrhovih, ker so izve-čine še povsod pregosti. To je silno važno delo, ki ga ne smemo opustiti nobeno letoi. Najprej dol suhe, polomljene ali kako dfugače pokvarjene veje. Potem pa še vse sicer zdrave, toda pregoste veje, ki tvorijo nekako ogrodje drevesa, in po njih rastoče rodne veje in vejice. Trebiti moramo začeti pri glavnih vejah in odstraniti posebno navznotraj in preveč navpično rastoče. Prav tako ma-lovredni so obrastki (rodne šibice), ki se nahajajo na vrlini strani glavnih vej ter imajo pokončno rast, ker so navadno nerodovitni. Varujmo in gojimo pa rodne šibice, ki rasto na spodnji strani vej in ki imajo zaradi tega vodoravno ali celo visečo lego. Posamezni venci glavnih vej naj bodo najmanj 1 m oddaljeni drug od drugega. Če drevo vsako leto na ta način obdelamo, bomo dosegli, da bo imelo redko krošnjo, ki propušča sonce in da bodo glavne veje debele in močne ter zraščene v poševni al> vodoravni legi. Take veje so rodovitnejše nego pokonci rastoče. Negovanje tako urejenih vrhov, zlasti škropljenje, je neprimerno laže nego pri gostili .vrhovih.
Izkazalo se je tudi, da drevje z relkimi kronami bolj redno rodi in daje mnogo več prvovrstnega namiznega sadja nego drevje s pregostimi in pokonci rastočimi vejami. Še posebno koristno je, ako v omenjenem smislu obrezujemo in urejamo vrhove mladega sadnega drevja; tako dosežemo, da nam ne bo treba pozneje, ko drevje odraste, žagati debelih vej. Kar opravimo sedaj lahko s škarjami, bi morali pozneje opravljati z žago.
Drugo važno delo za prihodnjih par tednov je pomlajevanje tistega sadnega drevja, ki ne kaže več nikakega prirastka. V tem oziru naj pridejo letos na vrsto posebno češplje, ki so se minulo leto do kraja izrodile. Nobeno sadno pleme ni za pomlajevanje tako hvaležno kakor vprav češplja. Če ji prilično na kratko obžagamo glavne veje, se v par letih lepo obraste — v pravem pomenu besede pomladi in zopet rodi debele, prvovrstne plodove. Seveda je takemu drevju treba pomagati tudi z gnojenjem. Rodni les na češpljah je zaradi lanskega pre-obilega zaroda tako uničen, da bo minulo nekaj let, da se bo zopet obnovil. Najhitreje in najugodneje se to doseže s pomladitvijo in primernim gnojenjem.
Skoro v vsakem sadovnjaku je tudi še kako drevo, ki je razmeroma mlado, zdravo in rastno, toda glede rodnosti ne ustreza, bodisi, da je nerodovitno, ali pa rodi slab, malo vreden sad. Vsako tako drevo treba čimprej precepiti. Tudi za to važno in potrebno delo je sedaj najugodnejši čas. Sicer precepi jamo lahko še tje do konec maja, toda za tako pozno cepljenje moramo imeti cepiče primerno ohranjene, kar pa ni lahko. Za precepljanje češpelj je sedaj zadnji čas.
Sedaj pa še neka! migljajev o zimskem škropljenju sadnega drevja. Kdor le količkaj more, naj tega dela ne opusti. Po načinu, ki se je zadnja leta zelo dobro, obnesel, združimo zimsko škrog-
Ijenje s prvim pomladnim in si tako prihranimo nekaj stroškov in enkratno delo. Da ne bo nikomur treba premišljevati in ugibati s čem bi škropil, da bi bilo najcenejše najuspešnejše, naj vzame za glavno škropivo že povsod znano in vpeljano žvepleno-apneno (kaliforni-žko) brozgo z dodatkom miksdrina. V 100 litrih vode naj raztopi 6 litrov miksdrina na to naj prilije 10 litrov temeljne žve-pleno apnene brozge ter dobro zmešaj, pa je škropivo gotovo.
Porabiti pa ga je treba takoj, ker se t tej mešanici ne drži. Ta najnovejša mešanica, ki so jo na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru preizkušali že več let, se je sijajno obnesla. Škropljeno drevje ima bujno, zdravo rast in se ga tudi listne ušice ne lotijo izlepa. Važno 'je tudi to, da se s to mešanico škroplje-nega drevja ogiblje tudi cvetožer, ki naredi na jablanah vsako leto tako veliko (Škodo.
Prav tako, v kakih slučajih morebiti še bolj se obnese 2% bordoška brozga (modra galica in apno) istotako z dodatkom miksdrina.
To škropivo se pripravi pa takole: V 100 litrih vode raztopimo 2 kg modre galice (obesiti v vrečici tik pod površjem vode) in 2 in pol kg gašenega apna. Nazadnje odmerimo 6 litrov miksdrina, ki ga primešamo v brozgo (dobro premešati!). Tudi to škropivo se ne drži in ga je treba porabiti še tisti dan, ko je pripravljeno.
Najboljši učinek dosežemo s škropljenjem, ako škropimo tik, preden se začne brstje razprezati, ko n. pr. pri hruškah cvetno brstje porumeni, ko se pri jablanah cvetno brstje začne vidno napenjati. Vsekako pa moramo biti s škropljenjem prej gotovi, preden se cvetno brstje začne odpirati.
Vse, ki goje breskve, nujno opozarjamo, da jih nemudoma temeljito po-škrope (operejo) s 15—20 žvepleno ap-neno ali pa z 2 in pol bordoško brozgo. (2 in pol kg modre galice in 3 kg gašenega apna na 10 litrov vode). V tem slučaju ne primešavamo miksdrina. Kdor bo to v škropljenje pri breskvah zamudil. bo imel opraviti s kodro, ki mu bo uničila pridelek in drevje.
Breskve moramo škropiti preden se začne brstje napenjati. To pleme je za škropljenje zelo občutljivo.
Še eno opozorilo! Letos je naredil zajec na mladem, ponekod še celo na pol odraslem sadnem drevju silno škodo, ki gre v sto in stotisoče. Opozarjamo vse prizadete na dve stvari: 1. da škodo nemudoma, ki jo opazijo, naznanijo pri županstvu in zahtevajo od lovozakupni-ka odškodnino; 2. da skušajo prizadeto drevje, ako ni popolnoma uničeno, rešiti. Rane treba čimprej zamazati s cepil-no smolo. Ako smole ni pri roki, nama-žimo oglodano deblo z zmesjo ilovice in kravjeka in ga povijmo z motvozom. Marsikako drevo se na ta način ohrani pri življenju.	H.
O valjenju
Spomladi posvetimo pri perutnini prvo skrb valjenju. Od pravilnega in skrbno pripravljenega valjenja je v precejšnji meri odvisen uspeh v koko-šereji.
Predvsem je pri valjenju važen čas valjenja. Najprimernejši čas valjenja je mesec marec in april. Piščanci izvaljeni v mesecu marcu ali aprilu se bodo na spomladanski mladi paši dobro razvili, postali odporni in zdravi. Spomladi je v zemlji vedno dovolj ličink in črvov, katere išče koklja svojim piščancem. Mlada paša in in črvi so najboljša hrana za rast mladih piščancev. V vročih poletnih mesecih so rani piščanci že toliko odrasli in razviti, da so odporni proti poletni vročini in suši. Kasno izvaljeni piščanci so v času poletne vročine še ne
razviti, vročina jih muči, zaradi tega jih veliko pogine.
Zelo važen vzrok zgodnjega valjenja pa je v tem, da so le rano izvaljene jarkice v jeseni že toliko razvite, da začno nesti še pred zimo Kokoši lahkih in srednje težkih pasem rabijo približno 180 dni za svoj popolni razvoj, da začno nesti. Jarkice, izvaljene koncem maja ali v juniju, bodo začele nesti šele prihodnjo spomlad, tako jih moramo celo zimo krmiti, koristi pa ne dajo nobene.
Pri valjenju moramo posvetiti največ pažnje odbiri valilnih jajc. Za valjenje moramo vzeti le jajce onih kokoši, za katere vsaj približno vemo, da imajo dobre lastnosti, t. j. da so zdrave, da imajo primerno težo in da so dobre nes-
niče. Predvsem bo kmečka gospodinja nasadila jajca štajerske kokoši, ker tako je lahko varno, da bo dobila zarod dobrih gospodarskih kokoši. Gospodinje, ki niso naročile valilnih jajc pri kralj, banski upravi, naj si jih oskrbe v bližnjem rejskem središču za štajersko kokoš, ali pa pri katerem dobrem rejcu štajerskih kokoši. Če ne izmenjamo vsaj vsako tretje leto petelina, moramo izmenjati vsaj vsako tretje leto valilna jajca iz druge reje, da ne pride do parenja v sorodstvu.
Jajca za nasad morajo biti pravilne oblike in snažna; umazanih jajc ne smemo umivati in jih nato nasaditi. Valilna jajca naj ne bodo težka od 55—65 g. Jajca morajo biti sveža; nikakor ne smejo biti starejša od 14 din. Jajca, ki jih hranimo za nasad v hladnem in ne pre-suhem prostoru, moramo od časa do časa obračati.
Za zgodnje valjenje je neugodno to, da ni dovolj kokelj. Posebno so slabe in pozne, koklje kokoši lahkih pasem, kakor je n. pr. naša štajerka. Zaradi tega je priporočljivo, da imamo vedno po dve kokoši težke pasme, ki so rane in dobre koklje.
V pomanjkanju ranih kokelj si najbolje pomagamo s puro. Puro lahko prisilimo, da sedi, toda le še preden je začela nesti ali potem, ko se je že iznesla. Najpreje damo puro sedeti na jajca iz porcelana, mavca ali stara pokvarjena jajca v košaro ali v za to pripravljeno gnezdo; nato jo pokrijemo s košaro, katero obtežimo, da se puro ne more dvigniti. Vsak dan enkrat jo oprostimo s prisiljenega gnezda, nakrmimo ter zopet prisilimo na gnezdo. To ponavljamo 3 do 5 dni. Po petih dneh, včasih že preje, bo pura sama poiskala gnezdo in bo prostovoljno sedela. Takrat je prava koklja in ji nasadimo jajca za valjenje. Puri lahko podložimo do 22 jajc, kokoši pa največ do 13 jajc.
Slično kot puro lahko prisilimo k valjenju tudi kapuna.
Nekateri prisilijo puro k valjenju s tem, da jo opijanijo z alkoholom ali vinom. Ta način ni priporočljiv, ko se pura zopet »strežne«, navadno noče več sedeti.
Gnezdo za valjenje napravimo v mračnem, mirnem, ne prehladnem in čistem prostoru, najbolje kar na tleh. Na tla položimo malo ruše, na njo nekaj
suhe praproti, ki odganja mrčes, na to pa seno ali še bolje, ovseno slamo. Tako -pripravljeno gnezdo obdamo z opeko. Nikakor ni priporočljivo nasaditi v košarah, ker se često zgodi, da koklja skoči iz gnezda, košaro prevrne in jajca se razbijejo.
Dvakrat na dan, vedno ob istem času, dvignemo kokljo iz gnezda, jo nakrmimo s koruzo, pšenico ali ječmenom ter ji ponudimo sveže vode. Medtem pregledamo, očistimo in uredimo gnezdo. Umazana jajca na lahko obrišemo z mlačno vodo. Med valjenjem ne smemo dajati koklji sveže in mehke krme.
Sedmi dan valjenja pregledamo vsa jajca pri luči. Takrat se že lahko z gotovostjo opazi, katero jajce je neoplojeno in v katerem je zarodek v pravilnem razvoju. Ako je vsebina jajca pri luči svetla, prosojna, kakor sveže jajce, je jajce neoplojeno. Takšno jajce odstranimo in ker je še nepokvarjeno ga lahko uporabimo v kuhinji. Velika temna pega v jacju, ki zavzema do % vsebine jajca je znak, da je zarodek v jajcu odmrl. Takšno jajce zavržemo. Tanke, temne proge, ki izvirajo iz ene temne točke na vse strani, so znak, da se je začel zarodek pravilno razvijati.
Ker se pri tem pregledu vloži navadno nekoliko jajc iz gnezda, je priporočljivo, d» nasadimo po več kokelj obenem. V tem slučaju lahko preostala jajca izpod ene koklje razdelimo v gnezda drugih kokelj, prosto kokljo pa ponovno nasadimo, ali jo pa odvadimo od kokanja.
Pri izvaljenju piščancev, t. j. 21. dan valjenja, pustimo kokljo čira bolj v miru. Vsak piščanec si mora sam pomagati iz jajčne lupine. Zgodi se, da kateri piščanec ostane v lupini, ker je preslab, da bi se sfhj osvobodil ovoja. Temu ni treba pomagati na svet, ker bi mu naša pomoč le malo koristila.
PRAVNI NASVETI Izplačilo dote. S. V. - Leta 1931 ste prevzeli posestvo in ste se tedaj zavezali sestri izplačati doto v 4 letih. Dote pa še niste izplačati in jo sestra zdaj zahteva. Vprašate, ali ste glede izplačila dote zaščiteni, in kaj bi bilo treba ukreniti zaradi zaščite. — Glede izplačila dote ne uživate zaščite. Take obveznosti se po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov ne smatrajo za kmetske dolgove. Sestra je zato upravičena zahtevati takojšnje izplačilo dote.
„Kisto zel/e - na grunt pripelje"
V prejšnjih časih je marsikatera revna mati rekla svoji hčeri, ko jo je udinjala h kakemu gruntarju za deklo. To se je razumelo tako, kakor: pri jedi ne bodi izbirčna! Posebno rada jej kislo zelje, ki je pri kmetih vsak dan na mizi, da bodo rekli; Ta je pa skromna! Če bi bilo treba, bi menda ob samem kislem zelju živela...! In lahko se ti zgodi, da boš ostala na gruntu za gospodinjo!«
Ali tisto o očetu, ki je imel sedem sinov in se ni mogel odločiti, kateremu naj grunt zapusti. Pa jih je opazoval pri 'jedi, ko je prišlo kislo zelje na mizo. ,Vsi sinovi so zelje odrivali in planili po tistem, kar je bilo zraven zelja. Le najmlajši sin je skromno zelje zajemal in nazadnje iz sklede še zeljnico spil, češ: »Slana je in zabeljena, škoda jo je zavreči!« Oče je sinove, ki so se zelja ogibali, posvaril, rekoč: >Kmet, ki zelja ne mara, se na gruntu ne postara.« Grunt pa je dal najmlajšemu sinu. — Še zdaj se v marsikateri kmečki hiši, kadar jedo kislo zelje, sliši šala: »Vso zeljnico dol spij, da ti bodo grunt zapisali!«
*
* Če hočeš, da bo kislo zelje okusno, vzemi za kuhanje velik lonec, da je zelje v njem prav narahlo in ga zalij s kropom! Če ga v lonec gosto natlačiš, zelje ne bo okusno. Tudi ni vsak lonec za kuhanje zelja primeren. V starem železnem loncu, ki ima lošč ali glazuro že okrušeno, zelja ne kuhaj, če nočeš, da okus in barva zelja ne trpi. Če je zelje prekislo, ga prej operi, ali odcedi in ponovno zalij 1
Aki pridaš zelju podmet iz moke, dobiš na ta način po d met eno zelje, ki ima svojstven, pa tako dober okus, da se ti zdi, da nobeno zelje, pa naj je že tako ali drugače pripravljeno, ni tako dobro, kakor podmeteno zelje. Nekatere gospodinje zelja ne podmetejo, ampak mu pridajo gosto prežganje, ki podmet nekako nadomesti.
Kislo zelje potrebuje tudi veliko zabele. Čista mast, na kateri je le čebula prepražena, je za zelje kar premalo izdatna. Najboljša zabela za kislo zelje so ocvirki ali zaseka.
Kuhano kislo zelje ni nikoli poslano. Kar je ostalo od enega dneva, prekuhaš
lahko drugi dan. Zelje bo tem bolj dobro, čim večkrat bo prekuhano. Ljudski pregovor pravi, da je takrat, ko je prekuhano devetkrat — kislo zelje najboljše.
Okusnost zelja povečaš tudi z nekaterimi domačimi dišavami. Ko se zelje kuha, pridaj lavorjev list, ščep stolčene kumine, paradižnik, na masti prepraženo čebulo, ali preden streseš zelje v skledo, dva zrnca zdrobljenega česna. Najboljša domača dišava za kislo zelje pa je brezdvoma prekajena krača, preka-jena rebrca, mesna klobasa ali kaj temu podobnega, ki se v kislem zelju skuha.
Kislo zelje je na kmetih menda res vsak dan na mizi — najmanj enkrat ali celo dvakrat. Samega zelja ne jedo nikoli, vedno mora biti še nekaj zraven, n. pr.:
1.	Kislo zelje in fižol. Fižol, kakor tudi zelje skuhaj vsakega posebej in ga šele kuhanega pomešaj ter zabeli z ocvirki ali zaseko.
2.	Zelje in žganci: V nekaterih krajih naše Slovenije jedo žgance ajdove, koruzne ali krompirjeve skupaj z zeljem pomešane, drugod pa jih imajo v posebni skledi. Ponekod stresejo zelje na žgance, drugod spet nasprotno: v zelje stresejo žgance, oboje pa seveda dobro zabelijo z zaseko.
3.	Za večerjo je na kmetih prav pogosto — podmeteno kislo zelje. Zraven prigrizujejo obličnik (kuhan, neolupljen krompir).
4.	Kislo zelje in kašo se kuha skupaj in zabeli s prežganjem, ocvirki ali zaseko.
5.	Kislo zelje s krompirjem: Kislemu zelju — ko je že kuhano — primešaj zmečkan krompir, dobro premešaj in zabeli.
6.	Mešanica kislega zelja, fižola, ječ-menčka in prav malo krompirja, je prav okusna in tečna samostojna jed. Važna je dobra zabela. In tudi česna ne sme manjkatil
7.	Kislo zelje kot prikuha k raznim mesninam, je zelo cenjeno. Kdo ne ve, kako dobro gre kislo zelje v slast, če so zraven pečene kašnate klobase, krvavice, jetrnice, pečenice, kuhana svinjska reberca, prekajena prašičja glavina, po-trebuševina (»zajec«) ali mesne klobase?
(Nadaljevanje prih.)

Važno za sadjarje
Travo vrednost ima dandanes samo po kakovosti neoporečno, prvovrstno namizno sadje. Tako sadje pa ne zraste kar samo od sebe brez sodelovanja sadjarja. Najvažnejši del sodobne sadne kulture je pa varstvo sadnega drevja pred zajedav-ci. In to varstvo se na noben drug način ne da popolnoma zanesljivo izvesti kakor z obdelavo sadnega drevja z določenimi in v mnogoletni praksi preizkušenimi škropivi, škropljenje sadnega drevja je brezpogojna zahteva sodobne sadne produkcije. Brez tega ni kvalitetnega sadja, ni sadne kupčije.
To delo pa ni tako preprosto, ker je uspeh odvisen od raznih okolnosti, kakor od škropiva, od dobe škropljenja, od števila škropljenj, od načina škropljenja, od vremena itd. Zato je neogibno potrebno, da vsak sadjar to velevažno kulturno delo na vse strani in do dobrega prouči, kajti le potem ga more upravljati s pravim umevanjem, s potrebno spretnostjo in zanesljivostjo. Kje pa naj dobi sadjar vsa tozadevna navodila? V knjigi »škropljenje sadnega drevja«, ki jo je spisal po 20 letnih lastnih izkušnjah splošno znani, odlični strokovnjak ravnatelj banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru g. Josip Priol in ki jo je ravnokar izdalo v 2. izdaji Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani.
Kako potrebna je ta knjiga in kako je sadjarjem z njo ustreženo, nam pričuje dejstvo, da je bila t. izdaja tiskana v 5000 izvodih, razprodana v pičlem letu. Druga izdaja tega poljubnega navodila za zboljšanje našega sadnega pridelka v množini in kakovosti je na podlagi najnovejših lastnih izkušenj ter domačega in tujega slovstva temeljito predelana, izpopolnjena in povečana. S pridom bo služila ne samo začetniku v škropljenju, ampak tudi že bolj izkušenemu sadjarju, čeprav ima morebiti že prvo izdajo.
Knjiga obsega 20 poglavij, v katerih" se izčrpno obravnava sledeča tvarina: pomen škropljenja sadnega drevja, kako se pripravi sadovnjak za škropljenje, zimsko škropljenje, poletno škropljenje posameznih sadnih plemen, kakor pripravi-* vimo škropivo (bakrena, žveplena in druga škropiva), katera škropiva smemo mešati, previdnost pri arzenikovih škropivih, drevesne škropilnice, ali se škropljenje izplača, koliko stane 100 litrov škropiva, škropilni koledar.
Noben sadjar, ki mu je na tem, da bi pridelal obilo prvovrstnega namiznega sadja, ne bo brez te knjige. Dobi se pri Sadjarskemu in vrtnarskemu društvu v Ljubljani in po vseh knjigarnah. Za društvene člane stane 12 din, za nečlane in po knjigarnah 15 din izvod.
GOSPODARSKE VESTI
ŽIVINA
Ljubljana - okolica. Po zadnjih podatkih z dne 1. marca se gibljejo cene živine v okraju Ljubljana - okolica takole: voli I. vrste 6.50, II. 5, III. 4 din; telice I. vrste 4.50, II. 4 din; krave I. vrste 4, II. 3.50 111. 2 din; teleta I. vrste 6 din, prašiči špeharji 9—10, pršutarji 9 din za 1 kg žive teže. Surove kože 16, telečje 14, svinjske 12 din za 1 kg.
Šmartno pri Litiji. Na sejmu 20. febr. so plačevali živino takole: voli I. vrste 6.50, II. 6, III. 5.50 din; telice za meso 1, za pleme 5.50 din; krave za meso I. vrste 6.25, II 5, pa zleme 5 din; teleta 7 din, biki za meso 4.75 din za 1 kg žive teže. Ovce so bile po 120 do 160 din komad.
Kranj. Na zadnjem ponedeljskem sejmu so prodajali živino po tehle cenah: voli I. vrste 6.50, II. 6, III. 5.50 din; telice I. vrste 6.50, II. 6, 111. 5.50 din; krave I. vrste 5.50, II. 5, III. 4.50 din; teleta
I.	vrste 8, IT. 7 din; prašiči špeharji 10 do
II,	pršutarji 8.50 do 9.50 din za 1 kg žive teže. Surove kože goveje 12—14, telečje 16, svinjske 6—8 din za 1 kg.
Kočevje. V zadnjih dneh februarja so se sukale cene živine takole: voli I. vrste 7.50, II. 6, III. 4 do 5; telice I. vrste 6, II. 5, 111. 3.50 do 4 din; krave I. vrste 5, II. 4 111. 3 din; teleta I. vrste 7, II. 6 din; prašiči špeharji 10—11, pršutarji 9 din za 1 kg žive teže. Surove kože goveje 12, telečje 14, svinjske 10 din za kilogram,
Slovenji Gradec. Po sporočilu konec februarja so bile živinske cene sledeče: voli I. vrste 6—6.50, II. 5, 111. 4 din; telice
I.	vrste 5, II. 4, 111. 5 din; krave I. vrste 4, II. 3, 111. 2 din; teleta I. vrste 6-7, II.
5—6	din; prašiči 7—9 din za 1 kg žive teže. Surove kože goveje 12—14 din.
Konjice. Cene so se gibale takole: voli
II.	vrste 6—7, 111. 4—6 din; telice II. vrste 4, 111. 3 din; krave II. vrste 4, lil. 3 din; teleta II. vrste 4—5 din; prašiči špeharji
6—7,	pršutarji 6—7 din za 1 kg žive teže. Surove kože goveje 12, telečje 18, svinjske 11 din za kilogram.
do 13.50 din.
Črnomelj. Na sejmu 20. febr. v Črnomlju so plačevali živino takole: voli I. vrste 6, II. 5.50, 111. 5 din; telice I. vrste 6, 11. 5.50, 111. 5 din; krave I. vrste 4, II. 3.50, 111. 3 din; prašiči 8—9 din za 1 kg žive teže. Mladi prašički 8 do 10 tednov staro po 150 din komad.
Maribor. Na prašičjem sejmu dne 23. febr. so dosegli prašiči naslednje cene:
7—9	tednov 85—100 din, 3—4 mesece 200 do 220, 5—7 mesecev 300—340. 8—10 mesecev 450—510, 1 leto 790—840 din; 1 kg žive teže 6.50—8.50, 1 kg mrtve teže 10.50
CENE
Ljubljana - okolica. Pšenica 100 kg 250 din, ječmen 260, rž 225, oves 200 do 250, koruza 200, fižol 400, krompir 160 do 200, seno 90 do 110, slama 30—40 din.
Kranj. Pšenica 1 kg 2.50, ječmen 2.25, rž 2.25, oves 2, koruza 1.75—2, fižol 5 do 7, krompir 1.50, lucerna (krma) 1.50, seno 1.25, slama 0.75 din. Jabolka (na trgu) 5—7 din 1 kg, suhe češplje 7—10, svinjska mast 22, med 22—24, neoprana volna 24—28, oprana 34—38 din, mleko liter 2 do 2.50, drva lprm 115—120 din.
Kočevje. Pšenica 100 kg 270 din, ječmen 175, rž 270, oves 190, koruza 160 do 180, fižol 4—6, 1 kg krompir 1.75 do 2 din
1	kg; seno 100 kg 80—90, slama 60—70 din. Mleko liter 2 din, surovo maslo 1 kg 28 din, drva 1 prm 70—80 din.
Konjice. Pšenica 1 kg 2.25—2.50, ječmen 2—2.20, rž 2, oves 2, koruza 2, fižol 6—7, krompir 1.50—1.75, seno 0.90, slama 1.50 din za 1 kg. Sadje: jabolka 4—6 din, suhe češplje 5—8 din za 1 kg: mleko liter
2	din, sur. maslo 1 kg 40 din, svinjska mast 20—21, med 20—22 din, drva 1 prm 75 din.
Maribor. Pšenica 1 kg 2.25—2.50, ječmen 2.50, oves 2—2.50, rž 2, proso 2.50 do 3, koruza 2—2.25, fižol 6—7, grah 8 do 14, konoplje 7—11 din. Jabolka 1 kg 4—8 din, hruške 5—8, orehi celi 7—8, luščeni 24—28 din. Mleko liter 2—2.50, surovo maslo 30—32, čajno maslo 36—40 din 1 kg. Krompir 1.50—2 din kilogram.
Ljubljanski trg
Mlevski izdelki: moka št. O kg 3.75 do 4, št. 2 3.55—3.75 din, št. 5 3.35—3.50 din, št. 6 3.25 din; kaša 3.70—5 din, ješ-prenj 3.45—5 din, otrobi 1.50—1.65 din, koruzni zdrob 2.50—4, pšenični zdrob 4 do 5.50 din, ajdova moka 3.70—5, ržena moka 3.10—3.20 din kilogram.
Mleko in mlečni izdelki: mleko liter 2.25—2.50, surovo maslo 28—34 din, čajno maslo 34—40, kuhano maslo 32—36, bohinjski sir 28, poemetalec 28, trapist priina 26—28, II. 20—24 din kilogram.
SEJMI
11. 3.: gov., svinj, in kram. Raka, živ. in kram. Stari log, svinj. Središče, živ. in kram. Dol pri Hrastniku, ogv. in kram. Kapele pri Brežicah, živ. in kram. Sv. Jurij ob Taboru, živ. Slov. Bistrica, živ. in kram. Marenberg, št. IIj pri Velenju, Sevnica ob Savi, gov., svinj in kram. Kostanjevica na Krki, živ. in kram. Vinica pri Črnomlju, Zdensak vas. — 12. 3.: živ. in kram. Turjak, Kamnik, Logatec, gov., svinj., konj., kram. Drnovo, živ. in kram. Radovljica, gov., konj., kram. Št Rupert, živ., konj. in gov. Maribor, živ. in kram. Sv. Jurij pri Celju, kram Ljutomer, Javorje (Šmartno pri Litiji), svinj. Dolenja Lendava. — 13. 3.: živ. in kram. Gradac, Loka pri Zid. mostu, Dobrna. — 14. 7.: živ. in kram. Begunje pri Logatcu, Muta, Sv. Vid pri Grobelnem, svinj., kon j. in kram. Zagorje ob Savi, svinj., živ. in kram. Turnišče, živ. Črenšovci. — 15. 3.: živ. in kram. Lož, Pleterje, živila in prašiči Trbovlje, živ. in kram. Braslovče, Lemberg, Ormož. Slov, Bistrica, Cerklje, živ. Sp. Gorje. živ. in kram. Št. Gotard, gov. in kram. Prosenjaki. — 16. 3.: živ. Slovenji Gradec, svinj. Brežice, Celje, Trbovlje, živ in konj. Št. Lenart nad Laškim, Žužemberk.
Kmetje! Vaša stanovska organizacija je Kmečka zveza!
Veterinarski nasveti
Kaj povzroča bolezen in smrt kokoši v zimskem času? B. S. V. Pred enim mesecem se je naselila v vaši kurji družini bolezen, ki uničuje kokoš za kokošjo Obolele živali postanejo klavrne, težko hodijo ali pa popolnoma ohromijo, dobijo drisko, ki je pri nekaterih tako močna, da je pomešana s krvjo. Živali zelo hujšajo in v nekaj dneh poginejo. Tako ste izgubili že 20 kokoši, a bolezen nikakor ne kaže, da bi kmalu prenehala. Želite nasveta in navodila kako bi bolezen zaustavili in ohranili svojo kurjo družino pri življenju. — Način in sredstvo za zdravljenje bolezni se bo pač moralo ravnati po bolezninami. Vpoštev bi prišlo več bolezni kakor so n. pr.: zastruplje-nje s pokvarjeno hrano, kolibaciloza, glista vost, kokošje ošpice, kokošji tifus, mogoče tudi kolera kokoši, da celo pseudo-tuberkuloza ne bi bila isključena. Da se razvije in razširi gotova bolezen, morajo biti dani nekateri predpogoji kakor je n. pr. dotik s kužnimi klicami, oslabelost živali zaradi pomanjkljive enostranske hrane in slično. Y zimskem času je treba še posebej imeti pred očmi, da je hrana kokoši, ko pokriva zemljo visok sneg, pogosto zelo pomanjkljiva. Kokoši so v mnogih primerih prisiljene prebiti skoro ves dan v nečistih in mrzlih kur-nikih, kjer dobivajo zrnato hrano na-tresemo kar med njih odpadki. Ne dobijo pa nič zelenega, niti peska ter drugih snovi, ki so telesu potrebne. Razumljivo je, da ob taki hrani popusti odpornost živali, ker je seveda v prilog neštetim bolezenskim klicam, ki od vseh strani preže na svoj plen. Dokler živali dobivajo odgovarjajočo hrano, delujejo vsi organi pravilno in telo ima na razpolago dovolj obrambenih snovi proti bolezenskim klicam. Čim pa se le na enem mestu poruši ravnotežje med obrambnimi sposobnostmi telesa na eni strani in napadalno silo bolezenskih klic na drugi strani, že dobijo moč najraznovrstnejše škodljive klice, ki čim dalje bolj slabijo telo in vedno bolj na stežaj odpirajo vrata sovražnikom zdravja in življenja. Zato je v zimskem času še posebej nujno potrebna higijena kurnika ter pravilna in odgovarjajoča prehrana. Dejansko pa je baš v zimskem času prehrana kakor tudi higijena živali zelo pomanjkljiva. Saj je skoraj pravilo, da morajo biti
kurniki nekje pod streho, tako, da je strešna opeka neposredno nad prezeba-jočo perutnino, kar je seveda popolnoma pogrešno. Ni tukaj prostor za razpravljanje, kakšen naj bo kurnik in njegova oprema. Poudariti pa je treba, da je za ohranitev zdravja kokoši neobhodno potreben suh, dovolj topel in čist kurnik. — Kar tiče hrane, bi tudi bila na mestu večja smotrenost. Poleti dobe živali dovolj potrebne hrane, pozimi, v snegu pa gotovo ne zadostuje samo enovrstna zrnata hrana. Na vsak način bi bilo dobro dati kokošim tudi kaj svežega v obliki surove pese, korenja ali repe. Odpornost kokoši bi se znatno povečala s hrano, ki vsebuje nekaj olja, kakor je n. pr. la-neno seme. Še boljše bi seveda delovalo ribje olje ali pa Težakovo olje primešano hrani n. pr. kuhanemu krompirju ali pesi, Šele ko je urejena pravilna prehrana in je dosežena vsaj primitivna higijena bivališča kokoši, šele tedaj je mogoče začeti razpravljati o uspešnem zatiranju bolezni. V vašem pismu omenjene bolezenske znake povzročajo v prvi vrsti kokošji tifus, kolibaciloza in glistavost. Dvomim, da bi mogli v katerem primeru sami prepoznati pravi vzrok bolezni, zato vam svetujem, da pošljete kar celo poginulo kokoš na brezplačno preiskavo državnemu veterinarskemu bakteriološkemu zavodu v Ljubljani. Kokoš dobro zavijte v krpo, jo denite v zabojček z žaganjem in potom občine — da ne bo treba plačati poštnine — pošljite na prednji naslov. Priporočljivo je tudi, da obenem s kokošjo pošljete zavodu tudi dopis (potom občine) v katerem navedite glavne bolezenske znake, koliko časa je bolezen traja, koliko kokoši je že poginilo in dali oboleva tudi druga perutnina razen kokoši. Dokler ne dobite odgovora se držite naslednjih navodil: Ločite čimprej zdrave kokoši od bolnih, kar je nujno po-do bolne kokoši pokoljite ter jih skupaj trebno v primeru nalezljive bolezni. Hu-s poginulimi sežgite ali pa globoko za-kopljite. Kokoši imejte zaprte v toplem, a zračnem prostoru, ki ga je treba dnevno čistiti in po možnosti tudi raz-kuževati, n. pr. z vrelim lugom. Meso bolnih kokoši ni priporočljivo dajati sosedom, ker je nevarnost, da bi se na ta način bolezen razširila. Ko dobite odgovor Bakteriološkega zavoda se točno držite danih navodil.
PRAVNI NASVETI
Ponovna zahteva po plačilu. J. S. O.
Dolgovali ste 400 din za vino. Prodajalec vas je terjal po odvetniku. Pri odvetniku ste dolg priznali in obljubili plačati, cira vam bo mogoče. Tekom leta ste pa prišli osebno skupaj z upnikom in sta sama poračunala medsebojne terjatve, tako da je bil vaš dolg povsem izravnan, sedaj ste pa zopet prejeli opomin od odvetnika, da plačate glavnico 400 din z obrestmi in stroški. — Verjetno vaš up-nik ni obvestil svojega odvetnika, da sta se ze sama medseboj poravnala in vas je odvetnik sedaj v novem letu sam od sebe opomnil k plačilu. Pojdite k odvetniku, pa mu povejte, kako sta se z upnikom poračunala in mu povejte tudi imena takrat prisotnih prič. Upnik bo moral pac sam plačati pri odvetniku nastale stroške.
Popadljiv pes. I. R. I. L. Lastnica psa, ki vas je popadel, vam bo morala povrniti vso škodo, v kolikor ne bo dokazala, da je psa zadostno zavarovala in tudi sicer skrbela za n jegovo nadzorstvo. Ce je bila lastnica v kazenskem postopku oproščena, pa je kljub temu lahko obsojena v civilni odškodninski pravdi. Ce ne boste zahtevali odškodnine preko 1—000 din, boste morali lastnico psa tožiti pri okrajnem sodišču. Za iako tožbo ne morete dobiti odvetnika kot zastopnika revnih, pač pa boste na podlagi ubožne-ga spričevala oproščeni plačila taks. Tožbo lahko daste na zapisnik pri sodišču, svetujemo vam, da ne zahtevale pretirane odškodnine in se mirnim potom poravnate.
Porok zaščitenega kmeta. M. A. Leta 1930 ste podpisali poroštveno obvezo po-sestmku-kmetu, ki je sedaj pod zaščito, le dni sle prejeli od sodišča sklep, s katerim se je Privilegirani agrarni banki dovolila vknjižba za dolžnikov dolg tudi na vaše posestvo. Vprašate, ali bi mogli zahtevati izbris te vknjižbe. — Posojilnice, ki so upnice zaščitenih kmetov, so morale izročiti vse upniške listine o zaščitenih dolgovih obenem z listinami o zavarovanjih (poroštvih) Privilegirani agrarni banki. S to izročitvijo so se pridobila glede njih vse upniške in ostale pravice in je postala s tem tudi imetnica vseh zastavnih (vknjižb, hipotek in zaznamb) do sedanjih upnikov. Zato je vknjižba Privilegirane agrarne banke na vaše posestvo zakonita. Ostali ste še naprej porok zaščitenega kmeta in boste mogli zahtevati izbris vknjižbe šele, kadar bo vam dala Privilegirana agrarna banka izbrisno dovoljenje. To se bo zgodilo. .vsekakor .tedaj, ko bo dolg plačan.
Bolnični stroški. P. J. B. Okrajno na-čelstvo je odredilo, da ste morali tri otroke oddati v bolnišnico zaradi suma nalezljive bolezni. Ker pa otroci niso bili bolni, jih je bolnišnica pustila domov in vam poslala račun. Vprašate, kako bi se izognili plačilu. — Plačilu stroškov se ne boste mogli izogniti, razen ako vas bodo smatrali za tako siromašnega, da vas bodo oprostili plačila. Za siromašno osebo, ki je oproščena plačila bolničnih stroškov, se smatrajo v primeru zdravljenja v splošnih bolnišnicah osebe, ki plačujejo do 100 din osnovnega davka. Plačevanje bolniškov stroškov so oproščene ne glede na davke tudi vse osebe, za katere se ugotovi, da bi plačilo bolničnih stroškov ogražalo njihov ali njihove rodbine gospodarski obstanek. Bolniki, ki imajo nalezljive bolezni, ki so navedene v zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni, plačajo v državnih in banovinskih bolnišnicah le polovico pristojbin, predpisanih za bol-nične stroške v tretjem razredu.
Kuluk v letošnjem letu. I. V. Vprašate, ali bo letošnje leto vpeljan kuluk za popravljanje občinskih cest. — Banska uprava dravske banovine je že odredila, da so samo občine, ki ne razpolagajo z redmmi denarnimi sredstvi za gradnjo in vzdrževanje občinskih cest, zavezane napraviti sezname za odslužitev in odkup cestne obveznosti. Take občine bodo lahko s »kulukom« popravile občinske ceste. Davčnim zavezancem, ki se prijavijo občinski upravi, da prevzamejo v vzdrževanje posamezne proge občinskih cest, oddeli občinski odbor sporazumno z njimi po neposrednih davkih cesJne proge v naravi. Kdor bi ne prevzel sporazumno z občinskim odborom določene cestne proge v vzdrževanje, mora opraviti osebno delo oziroma plačati odkupnino po pravilniku o ljudskem delu in odkupnini za samoupravne ceste.
Podpora rodbini osebe, poklicane v vojaško službo. R. B. A. - Mož je bil vpoklican na orožne vaje. Sedaj rodbine vpoklicancev dobivajo podporo, vi ste pa delali prošnjo, pa niste nič dobili. Vprašate, kam bi se obrnili? — Državno podporo smejo zahtevati le one rodbine, katerih hranilci so poklicani v vojaško službo, če so za to ostale brez nujnih sredstev za življenje. Zlasti velja, da je v stiski tista rodbina, ki je živela od hranilčevega zaslužka, če je ta dohodek zaradi njegoveg-a odhoda v vojaško službo prenehal. Prošnje o podpori rešuje odbor, ki se ustanovi v vsakem okrajnem sodišču. Prošnja se pa mora vložiti pri občini, v kateri prosilec biva. Prosilec, ki mu odbor prošnjo zavrne, sme vložiti po odboru za podpore pritožbo, pismeno ali na zapisnik na predsednika okrožnega sodišča,