270
Naši dopisi.
V Gorici. — Deželni zbor se je začel 19. t. m. z navadnimi formami. Deželni glavar grof Coronin i je pozdravil nazoče poslance in predstavil dvornega svetnika bar. Rechbaeha kot vladnega komisarja. Vlada je dozdaj predložila le načrt o zemlji snih knjigah. V drugi seji so se volili navadni odseki. Tretja seja utegne biti proti koncu t. in., ako bodo odseki kaj tvarine napravili. Sploh pa se misli, da bode letošnje pozasedanje precej suhoparno.
Iz Istre 19. avg. — Tudi naš deželni zbor v Po-reču se je pričel 19. t. m., sešlo se je pa k prvi seji le 15 poslancev.
Iz Gorjail 23. avgusta. — Mlatilnica, katero je naša soseska po kmetijski družbi dobila za znižano ceno od g. Debevca v Ljubljani iz Pražke Umrath ove fabrike, izvrstno dela. — Smo sicer le samouki pri njej, prej še nihče ni vedel, kako ravnati ž njo, in v začetku je marsikateri z glavo majal, ker ni verjel, da bi čisto in hitreje mlatila. — Mala nesreča, ki se jej je koj pripeljani pripetila, je bila vzrok, da je potem še čez teden dni nismo mogli poskusiti. Pa zdaj smo jo pred 7 dnevi zagnali  in   omlatiii   smo   72 bran pšenice in ječ-
mena tako čisto in ročno,  da vse strmi.    Hvala slavni kmetijski družbi zanjo!
Iz Kranja 20. avg. — Ko se je, kakor so „Novice" že povedale, odpovedal gosp. Jugovic mestnemu županstvu , je občinski odbor si izvolil gosp. apotekarja Dragotina Savni k a, velecenjenega našega domoljuba, za župana. Kakor živo milujemo dogodbo, ki je gosp. Jugov i ca napotila v odpoved županstvu, tako srna veseli, da je odbor po odstopu gosp. Jugovica na čela mesta postavil moža tacega, da ne bi si bil mogel bo-Ijega izbrati. Gosp. Dragotin Savn i k ima blago srce za rojstni svoj kraj, — on ima od časa, ko je oče njegov županovai, vednosti občinske, — on je sploh izveden mož in če tudi je še mlad, vendar je mirne krvi, ki je pred vsem potrebna županu , sicer pa je mož trdnega značaja, katerega ni oskrunil oni sedanji laži liberalizem, ki tako imenovane mladoslovence na žalost matere ,,Slovenijeu prekucuje vmaioslovence. Po vsem tem kličemo tedaj novemu županu srčno: živijo!
Iz Vrhnike 24. avg. *) — Po dolgem deževanji bil je včeraj prvi lep dan, Vrhničanje so se veselili lepe nedelje, al prenaglo. Ni še bilo poldne, kar se zasliši zvona tužni glas, ki naznanja ogenj. In res, privali se velik steber dima kvisko in v malo minutah je v ognju več hiš. Vse hiti na pomoč7 pa ognja sila je prevelika, požar se čedalje bolj širi. Zato telegratirajo iz Borovnice v Ljubljano po požarno stražo, katera je res prav kmalu prišla in sicer 24 mož z gasilnim orodjem, ki so se prav vrlo obnašali. Tudi iz Logaca in Borovnice nam je prišla pomoč. Vkljub silnemu prizadevanji pa je požar še le proti večeru bil zadušen in zdaj se je pokazaia škoda, katero je naredil. Strašen pogled! Vpepeljenih je 26 hišnih številk s 34 poslopji, škode čez 50.000 tisuč gold. Zavarovanih je bilo nekaj, vsi ne, pri banki „Sloveniji" pa nobeden. Ubogi usmiljenja vredni ljudje! Naj bodo priporočeni dobrotnikom! — Ogenj je nastal po neki ženi, ki je kosilo kuhala in kateri seje, kakor pravijo, „plamen vtrgal" ter všel skoz dimnik na streho.
Iz Ljubljane. — C. kr. deželna vlada je 18. t. m, razglasila sledeči
Klic!
„Huda nevihta s točo vred je razsajala 12. dan avgusta t. 1. v davknem okraji Novega mesta^. Prišla je ta nevihta iz Dobrnič, zasukala se proti St. Petru in od ondod čez Gorjance ter je v 28 davknih občinah okrajnega glavarstva Novomeškega pokončala poljske in vinogradske pridelke sem ter tje deloma. Skoda vzrokovana po tej nevihti znese po približevalni cenitvi več kot pol milijona goldinarjev. Temu se mora pa še prišteti škoda vzrokovana po sadnem drevji in vinski trti, kakor tudi pri polnih po viharju podrtih kozolcih in odkritih strehah na poslopji.
Po hudem nalivu je postala kar naenkrat taka po-vodenj, da so se hiše, hlevi, gumna in druga poslopja napolnila s točo in vodo; celo živina se je mogla iz nekaterih hlevov le z veliko težavo oteti. Sadno drevje se je s koreninami izruvalo , voda je zagraje raztrgala in odnesla ter je nanesla na mnoge travnike blata in je z mnogih njiv vzela vso prst.
Nesreča je toliko veča , ker je bila 19. julija lanskega leta vse te občine zadela ravno taka strašna toča,
V pomoč tem revežem se bodo nabirali milodari v celi kronovini, ter se to razglaša s tem pristavkom, da se bodo milodari prejemali in naklanjali, kamor so na-
*) Ker nam je drugi dopis došel še le, ko je bil ta že stavljen, srno mogli iz njega posneti le nekatere stvari.
Vred,
271
menjeni, v glavnem mestu Ljubljani od c. kr. deželnega predsedništva, od mestnega magistrata in od uredništev časnikov, *) na deželi pa od c. kr. okrajnih glavarstev in županstev."
—   (Iz seje deželnega odbora 12., 14. in 22. avgusta.) Načrt osnove glavnih občin na Kranjskem se je izročil deželni vladi v presodbo. — Poročilo o voiitvi deželnega poslanca Adolfa Obreze se bode predložilo deželnemu zboru s predlogom za potrjenje. — Proračun za deželno sadje- in vinorejsko šolo na Slapu za leto 1875 se je postavil na 6150 gold. — Sklenilo se je, da se kataster vseh ustanov (štipendij) na Kranjskem, ki ga je dal deželni odbor sestaviti, na deželne stroške da na svitlo. — Pri deželnem računovodstvu izpraznjena služba ingrosista z letno plačo 500 gold. in sekundar-ska služba v deželni bolnišnici z letno remuneracijo 400 gold. in s postranskimi dohodki se razpišete. — Deželnemu šolskemu svetu se je na dopis zarad podpore 1000 gold. iz normalno-šolskega zaklada za šolsko hišo na Ubelskem odgovorilo, da naj se zahteva potrebna podpora iz državne dotacije za ljudske šole na Kranjskem , ki znaša za 1874. leto 10.000 gold. — Na dopis c. k. deželne vlade za pomoč 12. avgusta t. 1. v Novomeškem okraji po toči in nevihti strašno zadetim kmetovalcem je deželni odbor sklenil dati 5000 gold. podpore iz deželnega zaklada. — Odgovor glavnega odbora kmetijske družbe, da bi nogradov na Kranjskem ognji z močnim dimom ne obvarovali pozebline, vzel se je na znanje.
—   Ministerstvo kupčijsko je trgovsko-obrtnijski zbornici v Ljubljani naznanilo, da bodo še le v nekoliko mesecih vse medalje in diplome narejene, katere dobe premirani vdeležniki svetovne Dunajske razstave. Da pa ministerstvo brž ko mogoče vstreže željam razstavljavcev, bode diplome še ta in prihodnji mesec razposlalo, potem pa zaporedoma medalje za dober okus in za umetnost, na to medalje za napredek, dalje medalje za zasluge in za sodelavce in konečno častne di-plomeV Posameznim razstavljavcem bode c. k. deželna vlada diplome in medalje poslala.
—   Gosp. M. Peternel, profesor na tukajšnji visi realki, je bil 1. dne t. m. s 3/s plače penzijoniran. Mož se čvrstega zdravja in še več let sposoben za uči-teljstvo, — mož, ki je pri začetku realke naše cel6 njen vodja bil, mora sedaj „nolens volens" v pokoj iti! Kakošen X za U je inšpektor Vrečko o tem ministru naredil pred oči, neverno; to pa vemo, da uboga Avstrija, z davkom preobložena, nima denarja, namesti 3nega plačevati dva učitelja.
— (V tukajšnji Trnovski fari) se je vršila lepa svečanost v četrtek 20. t. m. Praznovali so tamošnji farmani petindvajsetletnico svojega duhovnega gospoda očeta, prečastitega župnika Franca Karu na se slovesno peto mašo, katero je pontificiral gospod jubilant sam in kateremu so stregli po večini duhovniki, rojeni v domaČi fari. Med mašo imel je preč. gorp. Monsignore Luka Jeran pomenu dneva primeren nagovor na obilo zbrano ljudstvo. Po dokončanem sv. opravilu je bil gospod župnik med slovesnim zvonenjem v svečanem sprevodu šolske mladine obojega spola obdan od cele fare v fa-rovž peljan, kjer so fantiči in deklici, mladenči in mladenke, možje in žene vsi praznično oblečeni svoja voščila in darila ljubljenemu duhovnemu očetu po vrsti izročali, kateri je potem do solz ginjen v tehtnem govoru vsem gratuiantom zaporedoma odgovarjal ter s toplo besedo se zahvaljeval za prejeta darila in voščila.
*) „Novice" rade sprejmejo vsak milodar usmiljenja vrednim bratom našim na Dolenskem in ga bodo izročile navka-aanemu mestu.                                                              Vred.
Marsikatero ok6 so pri tej priliki porosile solze" veselja in radosti. O poludne končal je okusni obed v farovži lepo in redko svečanost. Pri tej priliki pisatelj teh vrstic ne more zamolčati opazke, da bi slavna vlada ne smela prezirati moža, kakor je g. fajmošter Karun, kateri se je po izpeljavi monumentalne stavbe Trnovske farne cerkve, po svojem čistem duhovnem značaji in po svoji milosrčnosti do revežev in v obče toliko zaslug pridobil, da bi v resnici smel pričakovati tudi priznanja iz naj-višega mesta ali vsaj zanimanja mestnega magistrata kot patrona Trnovske farne cerkve za to svečanost. Za tako preziranje ga more tolažiti ljubezen cele županije, katera je svetu brez vsega oficijelnega vtikanja sijajen dokaz dala, kako morata zvezana biti v medsebojni ljubezni dušni vodnik in župljani. Naj bi Bog hotel, da bi čez drugih 25 let obhajali zopet svečanost še sijajnejšo in v to ime kličem prečast. gosp. jubilantu presrčno: Na zdravje!
—   (Čudne novice.) Da gosp. Schonwetter iz Litije pride za okrajnega glavarja v Krško, ni nobeno čudo; al da gosp. Pajk, že več časa administrativni referent pri deželni komisiji za uravnavo zemljiškega davka, je odstavljen od te službe in da ga zdaj pošljejo zopet za okrajnega glavarja na deželo (v Litijo), to je čudo, ki je osupnilo gosp. Pajka ravno tako, kakor vsacega druzega. Gosp. Pajk je pri davkarski komisiji pošteno in nepremakljivo zastopal pravico, da kmet po novem zemljiškem davku ne pride iz dežja pod kap; držal se je zmirom postave od 24. maja 1869. leta; al podoba je, da nekateri gospodje drugače tolmačijo to postavo in kakor je lani bil odstranjen gosp. Solmajer, tako je zdaj moral odstopiti gosp. Pajk, ker si menda ni hotel dati dokazati, da črno je belo! Čast in hvala poštenemu možu!
—  (»Treuenstein contra Costat{) se zove pamflet, ki ga je „Tagblatt" v 190. listu po Dunajski „Handels-presse" posnel. V tem spisku, polnem laži, nekdanji „generaldirektor" banke „Slovenije" Treuenstein, da bi sebe opral, omadeževati hoče dr. Costo. Na to je dr. Costa obema listoma odgovoril, da se ne strinja s častjo njegovo, spuščati se v razgovor s človekom , ki le od laži živi. Kogar ni sram trditi, kar se mu po zapisnikih vsak dan dokaže, da je gola laž, s takim člove-vekom se noben poštenjak ne more pravdati. Ravno Treuenstein je bil, ki je predlagal in tiščal na iz-plačanje kuponov od 1. januarija 1874, zdaj pa laže o „fingirte Ausweise, vom Buchhalter gemacht" — in če ga ni sram trditi, da je bil le s 6 glasovi proti 5 od banke zapoden, ko se vendar v zapisniku lahko bere, da je bil enoglasno odstranjen, je vtem že dosti dokazov, da ni vreden odgovora.
—  (Nova vredba pri Ljubljanski posti.) Več Ljubljanskih trgovcev in obrtnikov se je obrnilo do kupčij-skega ministerstva s prošnjo, da bi se čas oddaje za denarna in priporočena (rekomandirana) pisma in za pakete pri vozni pošti podaljšal. Kupčijska in obrtnij-ska zbornica Kranjska je to prošnjo podpirala, in zdaj se je raztegnil čas za oddajo pisem cd osmih zjutraj do osmih zvečer. Pri vozni in denarni pošti se bo vstregio željam občinstva brž ko mogoče.
—   (Pobirki iz časnikov.) Nekoliko smo že zadnjič pisali o novem maloslovensko-političnem društvu, kateremu so stariši in botri cel6 pozabili ime dati; zdaj nam je znan že tudi odbor njegov in ta je (da stavimo po izgledu ,,Slov. Naroda" značaj ali poklic pred ime dotičnika): Predsednik: nadbobnar mladoslovencev dr. Vošnjak, podpredsednik konci-pijent dr. Za r ni k, tajnik podvrednik Jurčič, blagajnik odvetniški p i sač Oblak, odborniki mlado-slovenski poslanci: dr. Razlag, Pfeifer, Nabrgoj,
272
dr. Dominkuš, dr. Srnec iz Maribora, trgovec Fr. Kollmann (ki pa menda nič za to ne ve) in da so vsi stanovi zastopani, tudi neki Bavdek, kmet iz Ud-mata, ki se je menda z Zamikom pri Jerneji seznanil. Kaj more društvo s takim odborom početi, si vsak lahko misli. Glavni pokrovitelj tega društva je znani vpokojeni stotnik „von" Pilpach, ki po Gorenjskem in Dolenskem nabira ude, menda za pristojno provizijo. Kdor kupi Vošnjakovo knjižuro „Slovenci in državni zbor" za 20 kr., je že zapisan h ..., ne — društvu, hot6 ali nehote. Izdalo je pa to društvo že drugo knjižuro, o kateri piše „Slov. Gospodar": >,Ravno zdaj razpošiljajo Ljubljanski mladoslovenci knjižico, polno neumnih napadov na duhovnike. Založil in spisal jo je dr. Vošnjak. Nezaslišano grdi stare naše brani-telje, na pr. Hermana, o katerem pravi, da mu je „za pravice slovenskega naroda toliko mar, ko našemu kmetu za lanski sneg." — Tako šintarsko knjigo poganjajo tedaj liberalni Slovenci za lovljenje denarja in udov za svoje „narodno (?) društvo", zdaj ko so volitve nekaterih poslancev blizo!" — Na Stajarskem je za Breški okraj volitev novega poslanca. Nemškutarji priporočajo svojca Schniderschiitza, „Narod" pa svojega privrženca Lenčeka iz Blanice. ,,Gospodar" pravi, da pravi Slovenci za zdaj ne bodo postavili svojega kandidata, prepuščajo pa vsakemu na prosto voljo , vdeležiti se volitve g. Lenčeka. Ali ni to prav liberalno? In vendar se „Narod" huduje nad tem sklepom! Kako bi še le bil jeze zelen, ko bi bili pravi Slovenci postavili svojega kandidata nasproti obema, s čemur bi bili g. Lenčeku gotovo več škodovali, kakor s pasiviteto! — Mladoslovenci ali „Narodovei" ne poznajo tega političnega takta, to so pokazali jasno ravno zdaj, ko imamo voliti poslanca za Vipavsko-Idrijski okraj mesto odstopivšega dekana gosp. dekana Gra-brijana. Gospod dekan, skoz in skoz poštenjak in delaven narodnjak; je priporočal v zadnjih „Novicah" za svojega naslednika posestnika Mateja Lavrenčiča iz Vrhpolja pri Vipavi. Ravno to je storilo prej že več volilcev — pravih volilcev, ne izmišljenih, na ka-koršne se ,,Narod" naslanja — v ,,Slovencu." A kaj stori nNarod"? Spiše pol strani dolg članek poln ob-rekovanja dekana Grabrijana, hujskanja zoper duhovščino in gosp. Lavrenčiča, o katerem pravi, da je ,,bolj rimsk, kakor Rim sanV'. Na mesto njega priporoča posestnika Plešnarja iz Črnega verha. Mi tega moža ne poznamo, a vendar se nam zdi, da ni tak, kakor ga „Narod" opisuje, sicer bi ne bil spoštovan mož. Najbrže mu tudi hvala iz „Narodovih" ust ne bo po volji, če ve, kaj taka hvala pomeni. Na vsak način pa je predrzno početje .,Narodovo", ki meni nič tebi nič skuje tako obrekljiv popis g. Plešnarja, ki morda za to še ne v6, da ga „Narod" k svojim prišteva. Potlej pa „Narod" trdi, da on ne hujska, ne razdira složnosti! Vipavski volilci, katerim je gosp. Lavrenčič gotovo bolj znan, nego „Narodu", si izbero prostovoljno naslednika svojega sedanjega poslanca. Ta poslanec je zadovoljen z njim in pravi, da so si dobrega moža zbrali. Na to pa prikrevljd „Narod" jih begat s tem, da jim ponuja za poslanca drugega, ki gotovo za to čast (?), (da ga namreč „Narod" priporoča) še ne v6. Kdo toraj razdira in hujska? Ali ne tisti, ki pride že zedinjene volilce dražit? Mi pričakujemo od poštenosti možaka Plešnarja, da se ne bo dal rabiti za kije, ki ga hoče zabiti „Narod" v složne volilce, in da bo protestiral zoper „Narodovo" predrznost.
—   (Shod Ljubljanskih volilcev)  preteklo   soboto   v čitalnici ni bil posebno močno obiskan. Razgovor je bil
sicer živahen, a kandidat za mesto Ljubljansko se še ni postavil. Prihodnjo nedeljo, to je, 30. dne t. m. bo zopet shod volilcev v Čitalnici ob desetih zjutraj in sicer v ta namen, da se postavi kandidat, katerega volimo potem vsi Slovenci.
—  {Nemskutarski kandidat) za deželni zbor Kranjski je dr. Schrev, o katerem se druzega nič ne ve, kakor da je na vso moč — ustavoveren. Pa boste videli, da ga bodo nemškutarji, uradniki in njihovi privrženci volili.
— (Vabilo castitim družabnikom dram. društva v Ljubljani v občni zbor), ki bode v soboto 12. septembra zvečer ob pol 8. uri v čitalnični dvorani. Vrsta razgovorov: 1. Prvosednikov ogovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Volitev prvesed-nika, blagajnika in 10 odbornikov. 5. Posamezni predlogi družabnikov.                 Odbor dram. društva.
—   (Anton Petovar), tudi ,,rimski romar" imenovan, ki je krog Ribnice in Lašič ljudi osleparil za blizo 3000 gold., rekoč, da nabira za samostan, katerega zidati mu je papež sam dovolil, — je stal pretekli teden pred porotno sodnijo v Ljubljani, da bi se zarad goljufije zagovarjal. Dasiravno je tajil hudobni namen , so ga vendar porotniki spoznali krivega goljufije, sodnija pa ga je za dve leti na Grad poslala.