Stran 98_________________ - Manj pomembna je bila NSS, ki je iskala obrtniških glasov le po Štajerskem, posebno okrog Celja, kjer je bil doma njen kandidat obrtnik Zupan. Z velikim aplavzom pa je šla v volivni boj JDS. N ekako prikrito in hinavsko so izjavljali zadnje čase naši vedno nad- strankarski tovariši pri »"Obrtnem vest­ niku«, da je edina JDS za obrtnike te r se bahali, češ, edino ta stranka je postavila pravega obrtniškega kandidata na mesto, kjer bo gotovo izvoljen. Tolažili so se: V Kranjskem volivnem okrožju je 10.000 obrtnikov in če ti vsi volijo našega Fran- chettija, bo gotovo izvoljen. Usoda pa je hotela drugače in JDS je dobila vseh gla­ sov skupaj 4000, torej je še za nositelja liste, dr. Žerjava, zmanjkalo glasov ter je dobil m andat le kot ostanek. V teh glaso­ vih so pa všteti vsi obrtniški, tudi gostil­ ničarski, tki so ga po svoji zadrugi progla­ sili kot svojega oficielnega kandidata. Kar se pa tiče m ariborskega voliv- nega okrožja, se je gospodom godilo še slabše. SLS je dobila okrog 40 % vseh od­ danih glasov in gotovo je, da je med njimi veliko brtmkov, tako, da lahko trdimo, da je večina obrtnikov vsaj po deželi v ta ­ boru SLS. Dejstvo je tu,di to, da je ravno naša stranka nastavila kandidate obrtnike na m esta, kjer so tudi izvoljeni. Naj ome­ nimo čevljarja in posestnika Stanovnika, trgovca in posestnika Skabrneta, mlinarja in posestnika Nemaniča. Imena teh mož obrtnikov so nam porok, da bodo naši po­ slanci delali v korist obrtnega stanu. Nekaj smo se pa tudi pri teh volitvah naučili. Preveč je bilo še neurejenega; to popraviti bodi naša prva dolžnost. Začeti moramo pri izpopolnjevanju naše stanov­ ske organizacije, posvetiti ji vse sile in moči, da bi uspešno mogla delovati. Orga­ nizacija se m ora razširiti do zadnje gorske vasi, da bo tako uspešno delovala v celi naši domovini. Čaka nas še mnogo dela in truda, toda tega se ne bomo ustrašili, ker vemo, za kaj se borimo! Potreba je, da se bo poleg politične izobrazbe gojila tudi prosvetna in gospodarska; da se naše obrt­ ništvo mora izobraževati tudi v tem po­ gledu, nam pač prejasno dokazuje važna doba, ki nam stoji nasproti. Politični kapitalizem nas bo sicer ho­ tel potisniti za več desetletij nazaj, a rav­ no živahno življenje in razpoloženje v ča­ su volivne dobe nam je jasno pokazalo, da imamo še dovolj energije in da nismo osamljeni. Naše stare korenine so ostale trdne tedaj, ko so nekateri slabiči omaho- vaili na različne strani. Pravilno je, če tr ­ dimo, da ravno v naši prestolici, (kakor tu­ di v dolenjski in gorenjski m etropoli ni manjkalo takih slabičev. Upamo pa, da že danes, prve dni po končanih volitvah slep­ Jugoslovanslki Obrtnik, 15. decembra 1920 ci izpregledujejo in se radovedno povpra­ šujejo: Kam pa to vodi, kam pa to gre? Vsem pa, ki imate smisel in voljo za delo, kličemo; skup, začetek naš je lep, ni se nam treba nikogar bati! Slovenska vas in slovenska kmeČKa hiša. Sestavil prof. D. V. (Dalje.) Začnimo z južno Štajersko! Hiše so ve­ činoma pritlične in sicer frankovskega tipa, torej imajo vse kuhinjo, ki je v mnogih slu­ čajih obenem tudi veža. Hiše stojijo ali sa­ me zase, ali pa združene z gospodarskimi poslopji v obliki črke »L«. K ratko črto ob cesti zavzem a hiša, dolgo pa gospodarsko poslopje. V nekaterih krajih južne Štajer­ ske, kakor na prim er pri Laškem, Celju, pa tudi tuintam drugod opazujemo lahko tudi nadstropne stavbe istega tipa, kakor ga najdemo tudi na Kranjskem, posebno v metliškem okraju in tudi v slovenskem delu Koroške. Hiše omenjenega tipa so enotni km etski dvori, prislonjeni navadno na pobočja, vendar pa niso ravno redki tudi v ravnini. V prvem slučaju je vstop v nad­ stropni del mogoč ob pobočni strani narav­ nost po zemlji, v drugem pa je zvezan nad­ stropni del z zemljo po mostu ali pa s stop­ nicami. V nadstropnem delu se nahajajo stanovanjski prostori, m nogokrat tudi k a ­ šča in druge shram be za gospodarsko orod­ je itd., pritličje pa zavzem ata hlev in klet, ki tičita popolnoma v zemlji. Seveda ob­ stoji pri poslopjih m alenkosten razloček med vinorodno jugovzhodno in zahodno Štajersko, kjer prevladujeta poljedelstvo in živinoreja kot glavni gospodarski panogi. Dočim manjka, vsaj pri starejših stavbah, v zahodnem delu m nogokrat klet, je ta za vinorodno jugovzhodno pokrajino narav­ nost značilna. Klet leži pod stanovanjskim prostorom, ali pa le pod izbo, vhod ima običajno od zunaj. V mnogih slučajih opa­ zimo pred kletnim vhodom majhno lopico, ali pa je vhod zavarovan proti dežju z majhno strešico. Tu sem se zatekajo de­ lavci ob nenadnem dežju, tu južinajo, tu pogošča gostoljubni vinogradnik ob navad­ nih dneh svoje znance. Za vinorodni del Štajerske so posebno značilni vinski hram i in zidanice. Pod hra­ mi razume narod izključno le lesene, p re­ proste in iz sirovo obtesanih debel zgra­ jene stavbe, v katerih se spravlja potreb­ no vinogradniško orodje, pa tudi vino. Zidanice služijo istemu nam enu, a so zi­ dane in imajo večkrat tudi kako sobico v gornjem delu, kjer pogošča vinogradnik ob slovesnih prilikah svoje prijatelje in znan­ ce. V spodnjem delu se nahaja klet s stiskalnico, , __________________________ Štev. 1? . ... .i.'- : : • • Mimogrede bodi omenjeno, da rabijo v mnogih krajih Južne Štajerske besedo »hram« za hišo, bodisi da je lesena ali zi­ dana, vendar le v krajih, kjer so nekoč prevladovale lesene stavbe. Umljivo je, da imajo manjši vinograd­ niki lesene hrame, ki niso ravno pripravni kot vinske shrambe. Spominjam se, kako smo včasi greli med rokam i kupice, v ka­ terih so plavali koščki ledu. Spominjam se pa tudi z veseljem gostoljubnosti, s katero so pogoščali revni in bogati vino­ gradniki, v zidanicah in v sirovo zgrajenih nramih prijatelje, pa tudi tujca, ki ga hišo videli niti prej niti pozneje. Ves slovenski narod je znan kot gostoljuben, vendar ni­ sem našel niKjer gostoljubnosti v tej meri, kakor živi ob štajersko - hrvaški meji. V vednem spominu mi bodo ostali ti poezije polni večeri v slovenskih hramih moje do­ movine. Drugačno lice imajo seveda vinogradi v mestni bližini, kjer so večinoma v lasti Dogatin, večinoma nemšidn meščanov, fo- leg preproste vm ičarsae hise se vzdiguje ponosna vila kot letovišče premožnega mestnega vinogradnika, rrecej ennite stavbe, kakor na Juž­ nem Štajerskem, najdemo tudi v sioven- saem delu ivoroske, četudi se kaže tukaj nemški vpliv v se večji meri. Opion iaiiko rečemo, aa je slovensaa msa po svoji zu­ nanjosti zelo poooDna om v ponemčenem aelu tvoroske, Foieg pritličnih stavb opazimo tudi zgoraj omenjene, nadstropne stavoe, t o- seuno značilni so enotni enonadstropni kmetski dvori, ki se razlikujejo od prej omenjenin po tem, da se napajajo stano- vanjsai prostori in hlev v pritličju, nad­ stropni del pa, ki je nerazdeljen m nima navadno stropa, sluzi kot snramoa za orodje, staro pohištvo, žito itd. lNad hle­ vom je skedenj in prostor za seno in sla­ mo. Uorenji del je v ponemčenin pokra­ jinah lesen, v še slovenskih pa zidan in obit z deskami. V gorenji prostor vodijo zunanje stopnice na hoamk, ki moli za en meter čez spoonji zidani del m ima leseno ograjo. Fokončne, kakor tudi povprečne deske te ograje so lično izrezljane. Hodnik obkroža gorenji del stavbe ob eni ali ob več straneh. Streha ima ob pročelju na­ stavek, takozvan »čop«, pod (katerim se nahaja visoko pod strešnim vrhom bal­ konu podoben hodnik, kakor je običajen pri tirolskih kmetskih dvorih. Nadaljnji razloček med slovensko in nemško hišo na Koroškem je ta, da za­ vzema v prvem slučaju veža vedno sredino, v drugem pa leži m nogokrat ob strani, ker se je razvila nem ška hiša iz prostora za ognjišče, ki je bil obenem kuhinja, spal­ nica itd., in iz predveže, ki prvotno ni bilk §tev. 17 Jugoslovanski Obrtnik, 15. decembra 1920. Stran 99 zaprta. V nemški hiši je kuhinja v mnogih krajih še vedno glavni prostor, kjer se kuha, dela, jd in spi, v slovenski hiši je pa teba povsod središče km etskega življenja. Dočim je premožnejša slovenska hiša štiri- stanična, je nemška vedno tristanična. V Premožnejših hišah se nahaja nad vežo takozvani »sol« (Saal), t. j. prostor s stro- Pom, kjer hranijo žito, §uho meso in oble­ ko, nad izbo pa »gornja izba«. Ta je oprem­ ljena z najlepšim pohištvom in služi kot spreiemnica in obednica za goste ob slo­ vesnih prilikah. Tu in tam se nahajajo v nadstropnem delu tudi sobe za dekle, ki so pa nastale, kakor sploh vsi predeljeni ln ograjeni gorenji prostori šele v novejši dobi. Na Kranjskem vlada naivečja razlika Pri hišnih stavbah. To razliko opraviču­ jejo različna rodovitnost zemlje, različnost razpoložljivega stavbnega m ateriala in Predvsem razni tuji vplivi. Nemški voliv se posebno kaže v severozahodnem delu, ki je nekoč prinadal nemškim škofijam v Freisingepji na Bavarskem in v Briksenu na Tirolskem, dočim je stal jugozahodni del pod romanskim vplivom. Kočevje tvori seveda zopet poseben del, v pokrajini juž­ no od Kočevja se pa kaže hrvatski voliv. Notranjsko je stalo seveda pod romanskim vnlivom, v ostalem delu Kranjske niso pri­ šli tuii vplivi do iste veljave kakor v ome­ njenih pokrajinah. Splošno pa lahko reče­ mo, da prevladuje po vsej Kranjski, razen Notranske in Kočevja, trostaničen fran­ kovski tip. Da dobimo boljši pregled, hočemo raz­ deliti vso Kranisko v kolikor mogoče ti­ pične pasove. Omenimo kot prvi oas Go­ renjsko ravan od Kranja do Ljubljane! V vsej pokraiini se lahko opazuje na stavbah Vpliv mestnih stavb, vendar niso redke enonadstropne stavbe tipa. kakršnega smo že omenili na južnem Štajerskem in pri M etliki na Kranjskem. Tudi v ostali Go­ renjski, zahodno od Kranja, se najde rav­ nokar omenjeni stavbni tip, toda čim dalje gremo proti zahodu, v tem večji meri se kaže vpliv Koroške in celo Tirolske. Od Doviega naprej prevladuiejo na Koroškem omenjene nadstropne stavbe, najdejo se pa celo tirolski enotni dvori z vhodom ob pro­ čelju. Notranjska se strinja v svojih stavbah s Primorsko, kjer niso do novejše dobe po­ znali km etske peči v našem pofnenu, to je peči, ki bi služila v ogrevanje izbe in se kurila od zunaj. Pa tudi tukaj ne moremo govoriti o kaki enotnosti, ampak vlada precejšnja razlika. V severnih revnejših krajih kraških dežel prevladujejo enostanične dimnice s popolnoma prostim ognjiščem sredi izbe, ki je obenem kuhinja in bivališče tekom dneva. Spalnice se nahajajo na podstrešju. Najdejo se tudi dvostanične hiše, v katerih tvorita veža in kuhinja z odprtim ognjiščem en prostor. Premožnejši imajo tudi enonad­ stropne hiše. Pritličje obstoji iz kleti in veže, ki je seveda tudi kuhinja, skupno sta­ novanje in pribežališče družine, ki se zbira ob mrzlih dneh in ob večerih okrog veli­ kega prostega ognjišča. Spalnice se naha­ jajo v nadstropnem delu, ki je pa mnogo­ krat tudi v tem slučaju brez stropa. V južnejših pokrajinah Prim orske je stopil na mesto prostega ognjišča rom an­ ski »komin«, ki se pa ne razlikuje v poseb­ ni meri od prvega. Hiše revnejših prebival­ cev so pritlične, pri premožnejših nad­ stropne, sicer pa enako uravnane kakor na severu. Vse so pa izključno zidane in imajo nizko tipično streho. Mimogrede bodi omenjeno, da se je v novejši dobi, po­ sebno po Notranjski, zelo razširila gornje- uemška hiša. Bela Krajina ima sicer dovolj kam e­ nja, vendar prevladuje povsod na deželi do najnovejše dobe les kot stavbni m ate­ rial. Splošno so hiše pritlične in celo v mestih so nadstropne hiše bolj redke. Za metliško okolico smo že omenili kot zna­ čilen južnoštajerski enotni km etski dvor. V glavnem pa velja za Belo Krajino, kakor sploh za vso Dolenjsko, frankovski trista- ničen tip, vendar ne pozna preprosta do­ lenjska hiša kuhinje, kajti Belokranjice kuhajo v »veži«, ali z drugimi besedami, kuhinja in veža tvorita ep prostor. Veža je navadno brez stropa in je le tisti del veže nad ognjiščem zavarovan z obokom. Pri stareiših, revnejših stavbah se 5e tu in tam najde nad ognjiščem mesto zidanega oboka iz šibja spletena in z ilovico ome­ tana lesa, da varuje odprto streho pred iskrami. Tudi »kamerce« v našem pomenu ne poznajo Belokranjci, oni govorijo le o sprednii, nekoliko večji hiši in o zadnji hiši. Ta služi v glavni meri kot shramba za obleko, pa tudi kot spalnica gospodarju in gospodinji, oziroma prevžitkarjem . Go­ spodarska poslopja so bila v starejši dobi tudi skoraj izključno lesena in navadno lo­ čena od hiše. V vinorodnih krajih opazimo v vinogradih hrame, ki so ali popolnoma leseni, ali pa v spodnjem delu zidani, dočim je gorenji del lesen in služi običajno le kot shramba za orodje. Kočevarji, ki so najbrž bavarskega iz­ vora, so prinesli sabo bavarsko hišo ob svoji naselitvi na Kranjskem. Pri tipični kočevski hiši leži namreč veža v sredini med stanovanjskim prostorom in gospo­ darskim poslopjem, torej splošno ne za­ vzema sredine stanovanjskega prostora, četudi je gospodarsko poslopje ločeno od hiše. Ob hrvatsko-kranjski meji, posebno na Gorjancih, so hiše zelo primitivne in obstojijo, kakor na hrvatskem Krasu, na­ vadno le iz enega prostora. Iz navedenega vidimo, da prevladuje v slovenskih deželah res takozvani gornje- nemški tip in da so nastale posebno kranj­ ske hiše pod trojnim vplivom, namreč nemškim, romanskim in balkanskim. Draginja. Vsak se danes radovedno povprašuje, kdaj bo cena raznovrstnemu blagu padla. V negotovosti marsikdo čaka z naročbami, in če že naroči, je vzrok le prevelika sila in neobhodna potreba. Velika je celo masa takih, ki razen živeža sploh ničesar ne na­ ročajo; vzroka pri njih sta dva; ali sploh ne zaslužijo toliko, da bi si mogli zaželjene stvari nabaviti ali pa upaio v boljšo bo­ dočnost. ko si bodo mogli bolj poceni na­ baviti. Zdi se nam zato važno, da si ogle­ damo natanko, kako bo s padanjem cen. Poudarjati moramo, da je Jugoslavija agrarna država z zelo majhno industrijo; tega so se zavedali že pri ujedinjenju vo­ dilni faktorji, ko so vsepovsod začeli n a ­ vduševati glede uvedbe naše industrije. Vzrok nezanimanju pa moramo iskati le v primerno bogatih naravnih zakladih na­ še države. Potom živlienskega bogastva in verižništva obogateti, je cilj in namen skoro vseh onih, ki bi morali svoje prem o­ ženje uporabiti za procvit domače indu­ strije. Industrija se začenja in razvija v k ra­ jih, ki so ali preobljudeni ali pa preubogi na prebivalstvu; Jugoslavija pa, ki nikakor ni gosto naseljena, še mani pa preoblju- dena, je pa na živežu tako bogata, kot za Rusijo nobena druga v Evropi. Ker torej ni pri nas nobenih naravnih pogojev, ki bi nas silili k podjetnosti, je pač težko ver­ jeti, da bi se industrija kmalu začela raz­ vijati. Na drugi strani pa ne smemo prezreti, da Slovenci, Hrvati in Srbi spadamo v ono vrsto ljudi, ki smo preveč vdani kamodi- teti. V ugodnostih se bo Jugoslovan zibal še dokaj let. Če pa bo začel z industrijo, bo začel, kadar bo prisiljen k temu. Kadar se bo pa industrija začela razvijati, se bo­ do na to polje vrtfli Židje in tujci, katerih sedaj kar mrgoli. Vedeti moramo, da se Žid in tujec ne bosta dolgo časa več pečala z izvozom žita, amoak se vrgla na industrij­ sko polje, ki se jim bo predobro izplačalo — v našo škodo. T,o bi morali skušati pre­ prečiti. Za ustanovitev domače industrije je treba predoogojev. Ti danes še niso iz- polnieni. Predvsem je potrebno, da si vzgojimo dovolj potrebnih tehniških moči, bodisi z višjo, srednjo in nižjo izobrazbo. Če hočemo, da nam ura prav kaže, ne sme manjkati niti najmanjšega koleščka. Poleg znanstvenikov čutimo veliko potre­ bo stavbenikov, m onterjev in celo vrsto drugega kvalificiranega osobja. Da izoolnimo našo industrijo, da pri čnemo dvigati bogastva, ki so nam še sk*-' ta v naši bogati zemlji, nam je potreba predvsem kapitala. Sicer je tudi pri nas precej ljudi, ki so si tega med vojno ali pa že po vojni nakopičili. Če bi hoteli ves ta