IZVESTJE DRŽAVNE MEŠČANSKE ŠOLE JANEZA EVANGELISTA KREK-A“ V VOJNIKU ZA ŠOLSKO LETO 1934-35 VOJNIK 1935 IZVESTJE DRŽAVNE MEŠČANSKE ŠOLE JANEZA EVANGELISTA KREK-A“ V VOJNIKU ZA ŠOLSKO LETO 1934/35 SESTAVIL IN UREDIL UPRAVITELJ VOJNIK 1935 NATISNILA ZVEZNA TISKARNA V CELJU (MILAN CETINA) ČUVAJTE ■ j JUGOSLAVIJO Slava Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju Njemu ki je izkrvavel mučeniške smrti pod zločinsko roko »a domovino, ki nas je združil pod enim krovom in je iniel globok smisel za socijalne potrebe, pravičnost in mir ter je položil temelje jugoslovansko-bolgarskemu zbližanju, Njemu se bomo starši in vzgojitelji oddolžili, da bomo hoteli, kar je On hotel, da bomo vzgajali našo, mladino v duhu medsebojne in slovanske sloge, da bomo mladini vzgajali čut in ljubezen do duševnega in ročnega dela, za poštenje in pravičnost y blagor in procvit Velike Jugoslavije Naj živi Nj. Veličanstvo, naš mladi kralj Peter II.! VITEŠKI KRALJ ALEKSANDER I. ZEDINITELJ Iz šolskega letopisa 1934 • 35 1. septembra. Šol. leto se je pričelo z vpisovanjem učencev v času od 1. do 3. septembra. Vpisalo se je 52 dečkov in G4 deklic = 116. Ta dan so se obavili zadnji popravni izpiti za šol. leto 1933/34. 3. septembra. Otvoritvena učiteljska konferenca z navodili in urniki za šol. leto 1934/35. 10. septembra. Redni pouk z otvoritveno sv. mašo ob 8. uri. 28. septembra. Gdč. Bekar Marta iz Mežice nastopi službo v Vojniku. 29. septembra. Učenci si ogledajo razstavo šolskih vrtov v Celju. 9. oktobra. Razglasitev Marsejske žaloigre. 10. oktobra. Učiteljstvo priseže Nj. Vel. kralju Petru II. 11. oktobra. »Predavanje »Svoji k svojim«. Podpirajmo domačo obrt, trgovino in industrijo. 14. oktobra. Mešč. šola se je udeležila in sodelovala na veliki javni komemoraciji v dvorani posojilnice. 16. do 19. oktobra. Upravitelj in učitelj Venturini se udeležita pogrebnih svečanosti v Beogradu. 16. oktobra. Pogrebna javna komemoracija v dvorani skupno z osn. šolo — recitacije, govori, deklamacije. 16. oktobra. Pogreb umrle učenke II. razr. Spes Vide. 19. oktobra. Predavanje o velikih pogrebnih svečanostih v Beogradu. 30. oktobra. Proslava Jadranskega dne z govorom o pomenu morja za Jugoslavijo. 31. oktobra. Dan štednje, predavanje kje in kako naj štedim. 9. novembra. Ogled filma v Celju: Marsejska žaloigra i» balkanska vojna. 11. novembra. Proslava »Dan miru«, govori. 18. novembra. Občni zbor in komemoracija društva »Šola in dom«. Obenem je predaval dr. Žgeč »Vzgoja mladostnika v pubertetni dobi«. 1. do 8. decembra Obrtniški teden se je proslavil s predavanjem o pomenu domače obrti itd. 1. decembra. Proslava Uedinjenja z govorom, recitacijami in deklamacijami. (>. decembra. Predavanje o jugoslovanskih izseljencih. 17. decembra. Proslava rojstnega dne pokojnega kralja je bila skupna z osn. šolo. Sadili smo spominsko lipo, pod katero so se zakopale podpisane pergamentne listine z šol. mladino, učiteljstvom in ostalimi uradi ter društvi. 23. decembra do 10. januarja. Božični šolski odmor. Kolo Jug. sester je obdarilo revne učence s perilom. 27. januarja. Proslava sv. Sava s predavanjem. 31. januarja. Sklep I. polletja. 4. februarja. Proslava .spomina na vladiko Strossmav er j a. 15. marca. Učenci so poslušali kmetijsko filmsko predavanje v dvorani, ki ga je držala »Kmet. družba iz Ljubljane. 30. marca. Ogled filma v Celju: »Čeljuskinci«. (i. aprila. Dan Rdečega križa, govor o razvoju in nalogah Rdečega, križa. 17. aprila. Ilirski dan, predavanje o pomenu ilirizma za razvoj jugoslovanske misli. 18. aprila do (i. maja. Velikonočni šolski odmor. 22. aprila. Akademija v dvorani z igro, pevskim zborom in orkestrom. 18. maja. Ruski dan s predavanjem. 20. do 26. maja. Zdravstveni teden: Učitelji higijene so predavali pri učnih urah iz higijene o čuvanju zdravja s posebnim ozirom na jetiko. 12. maja. Materinski dan je proslavila šola v zvezi s Kolom Jug. sester z govorom, petjem, deklamacijami in igro v dvorani tuk. posojilnice. 4. junija. Proslava 85-letnice nadškofa Jegliča s predavanjem. O zaslugah je govoril g. katehet Orel. 9. in 10. junija. Odprta je bila razstava risb, deških in ženskih ročnih del ter pismenih izdelkov učencev in učenk. 12., 13., 14., 15., 17. junija. Vršili so se završni izpiti IV. razreda. 14., 15. in 16. junija. Šolsko delo itd. je pregledoval za leto 1934/35 ministrski odposlanec g. uprav. Osterc Anton. ^O. junija. Šola se je udeležila procesije Sv. Rešnjegu telesa. 16. junija. Sokolski naraščaj mešč. šole je sodeloval pri društvenem nastopu v Vojniku. 28. junija. Vidovdanska proslava s sv. mašo, petjem, govorom in deklamacijami ter razdelitev izpričeval in izvestij učencem. V tem šol. letu so bili učenci pri spovedi in obhajilu 6. okt. in 19. junija. Duhovne vaje so imeli 17., 18. in 19. marca. V smislu odloka ministrstva prosvete S. n. br. 283 od 15. maja 1935, na osnovi § 7 zakona o meščanskih šolah ima šola odslej naziv: Drž. meščanska šola »Janeza Evangelista Kreka« v Vojniku. Stanje učiteljskega in spremembe med Tek. štev. Priimek in ime zvanje in položaj Usposobljenost 1 Lapajne Ivan upravitelj VI. pol. skup. matematika opisna geometrija prostoročno risanje 2 Vavda Milan nastavnik VI. pol. skup. prirodoslovje prirodopis matematika 3 Klinc Drago učitelj VII. pol. skup. absolvent višje ped. šole V. skup. 4 Konečnik Milena nastavnica VII. pol. skup. slovenščina nemščina zgodovina 5 Venturini Jožica učiteljica Vlil. pol. skup. za osnovne šole 6 Bekar Marta učiteljica VIII. pol. skup. za osnovne šole 7 Orel Ivan katehet verouk 8 Smolnikar Ana učiteljica za ženska ročna dela ženska ročna dela 9 Vavda Milica absolvent učiteljske šole za osnovne šole Ribisl Neža, šolska sluginja, 36 let službe Kratioe: sl — slovenščina sh = srbohrvaščina ne = nemščina ze — zemljepis zg = zgodovina pr = prirodopis fi = fizika ke = kemija hg = higijena ra = računstvo zbora ob sklepu šol. letom 1934 - 35 Učil je: o m j* predmet, razred, C/J c co & CL-O *£ Druge šolske Opomba število ur O U- dolžnosti na teden Z c/a N ca h* gm I, II. III, IV5 11 oskrbnik vrta, ra I, II« ubožne knjižnice pr II3, ke 111, IV4 fi III, IV4, ra III, prirodoznan- IV 8, pe I do IV 4. 24 n. stvena zbirka, te I 1 poverjenik PRK gri 1 do IV 4, ris I do IV '2, 24 IV. zbirka za deška drd I do IV 6, r. dela in risanje, te 11 do IV 2 poverjenik J. S. sli4, ne Ido IV12, zg 1 do IV8 24 I. varuh učiteljske in dijaške knjižnice Od7.V.do28.VI. sh I do IV8, sl na dopustu po III, IV’, hg IV te I do IV3, varuh kuhinjske § 89 urad. zak. 23 III. zbirke, poverje- Njene predmete gp 1 do IV 4 nica mlad. listov je prevzelo osta- se I do IV 10, pr lo učiteljstvo I. II2, dn IV 2, sl II4, hg I, II, III3 24 varuh zemlje- Dodeljena šoli pisne zbirke 28. IX. 1934 iz pr I 3 mešč. š. v Mežici verouk I do IV 8 8 — Pouču e žrd na osn. šolah v Voj- Honorarna uči- žrd 1 do IV 6 6 niku in v Novi cerkvi 24 ur tedensko teljica ; v staležu osn. š. v Vojniku Honor. učiteljica dekl. telovadba od I do IV3 3 — — z odi. min.prosv. Nastopila službo 16. aprila 1935. 1 gm = geometrija gri = geometr. risanje ri = prosto risanje pe = petje te = telovadba drd = deška ročna dela žrd = ženska ročna dela gp = gospoginjstvo dn — državoznanstvo Vzdrževanje šole a) upravni odbor, b) proračun, c) davčna moč šol. okoliša za mešč. šolo v letu 1934/35, d) Gradbeni sklad, e) šolski okoliš. a) Upravni odbor: ima šola že od svoje ustanovitve 1. 1922. Od tega leta pa do 2. maja 1934, ko je banska uprava določila za našo šolo število odbornikov \n predsednika, ki mora biti vsakokratni predsednik občine trga Vojnik, ker je tukaj šolsko poslopje, je upravnemu odboru šole predsedoval požrtvovalni in za šolo vneti g. Val. Samec, posestnik v Runtolah in načelnik vojniške posojilnice. Zato mu na tem mestu za zvesto dolgoletno delovanje izrekamo zahvalo z željo, da ostane šoli in mladini še nadalje naklonjen. Sedanji upravni odbor sestavljajo sledeči gg.: 1. predsednik: Klančnik Leopold, predsednik trga Vojnik; 2. poslovodja: Lapajne Ivan, uprav. mešč. šole; 3. banov, zdravnik: dr. Mikuž Rudolf; 4. Špindler Bogomir, zastopnik trga Vojnik; 5. Kožuh Joško, zastopnik občine Škofja vas; 6. Samec Valentin, zastopnik občine Škofja vas; 7. Gmajner, zastopnik občine Škofja vas; 8. Lednik Leopold, zastopnik občine Vojnik-okolica. b) Proračun in c) davčna moč občin, ki vzdržujejo šolo: Proračun mešč. šole za budž. leto 1934/35 izkazuje od banske uprave v Ljubljani odobreni znesek na dohodkih in stroških Din 23.400. Za kritje tega zneska so prispevale šolske občine in banska uprava sledeče zneske: Prispevala je za šolo Din Davčni predpis z všteto x % občinsko doklado za 1934/35 Doklada Znesek v Din Trg občina Vojnik 6.440 55% 88.620 Občina Škofja vas 9.745 86% 297.600 Občine Vojnik okolica: Nova cerkev, Višnja vas, Frankolovo,Šmartno vR. d. 2.591 90% 352.000 Dravska banovina 4.624 — — Skupaj . . 23.400 O O 738.220 Iz zgornjih točnih številk lahko vsakdo izračuna, koliko stane šol. občine meščanska šola v Vojniku. Razmerje 18.776 Din proti 738.220 Din pove. da plačajo šolske očine skupaj letno za vsakih 100 Din davka, 2.54 Din za meščansko šolo! Gradbeni sklad — fond —. Ker šolska stavba z ozirom na tesne prostore, pomanjkanje risalnice, stanovanje itd., itd. ne odgovarja zahtevam modernega šolstva, je šolska oblast odredila 1. 1928. zbiranje gradbenega fonda, ki bo nedostatke tesnega poslopja s prizidkom itd. odpravil. Leta 1932. pa se je to prepotrebno zbiranje radi splošne gospodarske stiske žal ustavilo. Sedanje stanje tega fonda, ki so ga občine vstavljale v svoje proračune in ga prihranile, kadar pride do prizidka, kaže sledeče zneske: 1. občina trg Vojnik dolguje šoli.................Din 23.122 2. občina Škofja vas dolguje šoli..................» 25.513 3. občina Višnja vas dolguje šoli..................» 7.365 nakazane podpore: 4. naložba v banovin, hranilnici v Ljubljani » 33.000 5. naložba v banovin, hranilnici v Mariboru » 8.500 skupaj torej . . . Din 97.500. Šolski okoliš Ministrstvo prosvete je odredilo 29. jan. t. 1. pod S n br. 36788/34 vsaki meščanski šoli šolski okoliš, iz katerega smejo odslej prvenstveno sprejemati otroke v meščansko šolo. Državna meščanska šola v Vojniku ima v svojem šolskem okolišu: trg Vojnik, občino Škofja vas in združene občine Vojnik okolica sledeče narodne šole: Vojnik, Nova cerkev, Ljubečna, Frankolovo in Šmartno v Rožni, dolini. V šol. letu 1934/35 so imele te šole sledeče število otrok: Vojnik 403, Nova cerkev 232, Ljubečna 253, Frankolovo 203 in Šmartno v R. d. 241, torej skupaj 1332 otrok. Učenec pa, ki bi hotel iz tehtnih razlogov posečati drugo meščansko šolo, mora predložiti na bansko upravo posebno prošnjo z vsemi potrebnimi dokazili za vpis v tujo šolo in prošnjo kolkovati s kolkom od 25 Din. Smer in ime šole a) Ker je večina učencev kmetskih in obrtniških staršev, mora šola imeti kmetijsko-obrtni značaj. To svojo smer šola povdarja dosledno tudi pri pouku, predvsem pri prirodopisnem, fiziki, kemiji, računstvu — kmet.-obrtno knjigovodstvo, geometriji — praktične vaje v merjenju in načrtovanju parcel, pri gospodinjstvu, risanju, roč. delih itd. Ob vsaki priliki pomagajo tudi učenci, kakor učenke pri delu na šol. vrtu z oskrbovanjem sadnega drevja, urejevanjem cvetličnih gred, potov, poučne parcele za zelenjavo in kulturne rastline. Učence navaja in uvaja šola, kakor vse mešč. šole, kjerkoli mogoče v življenje in jim vzgaja ljubezen do telesnega in duševnega dela. Če pa kedaj kako seme ne vzkali in ne obrodi zaželjenega sadu, verjemite, da ni vedno temu kriva šola. b) V smislu § 7 zakona o mešč. šolah sme imeti vsaka m. š. poleg imena kraja še ime kakšnega priznanega zgodovinskega velikana. Naš upravni šol. odbor je v zvezi z učit. zborom mešč. šole enoglasno sklenil, da imej šola ime: Dr. J. Ev. Krek-ova drž. meščanska šola v Vojniku. Ker ima Krek velike zasluge za razvoj jugoslov. misli med Slovenci. kakor tudi neminljive zasluge na polju socijalne 'politike, za razvoj našega zadružništva, in si je mož upal v dobi, ko so nas še žulile verige avstro-madžarskega suženjstva, zaklicati: »Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite le eno: Kako boste združeni vse svoje moči, vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen in vse- svoje srce posvečali naši jugoslovanski državi, za njen procvit, kulturo in blagostanje«, pač zasluži, da nosi po njem ime kaka jugoslovanska mešč. šola! Pregled učencev od ustanovitve šole do danes vpisanih v začetku šolskega leta in stanje poslopja Ker izdajamo letos prvič tiskano poročilo, bo starše gotovo zanimalo stanje učencev od ustanovitve do danes: Vpisanih v šolskem letu L razred n. razred HI. razred IV. razred Skupaj Vseh skupaj Dečki Deklice 1922/23 31 — — — 13 18 31 1923/24 21 18 — — 22 17 39 1924/25 31 16 17 — 34 30 64 1925/26 43 19 14 — 49 37 76 1926/27 34 23 17 16 44 46 90 1927/28 44 24 16 — 41 43 84 1928/29 28 24 20 19 38 53 91 1929/30 36 19 19 16 38 52 90 1930/31 47 25 14 16 42 60 102 1931/32 54 27 18 11 43 67 110 1932/33 40 38 14 12 62 42 104 1933/34 48 34 25 12 58 61 119 1934/35 37 48 17 14 52 64 116 Skupaj . 494 315 191 116 526 590 1116 V šolskem poslopju so sledeči prostori: a) 4 učne sobe, b) zbornica, ki se uporablja kot soba za učila in učit. knjižnico, c) mali kabinet za učila, d) delavnica za deška ročna dela, e) kuhinja za praktično gospodinjstvo in kuhanje, f) pisarna, ki je del učne sobe, predeljen z leseno steno, g) klet, h) drvarnica s pralnico. Poslopje je močno in solidno zidano. Stanovanje za upravitelja in šol. slugo ni v poslopju. Glede notranjih prostorov je razvidno poročilo pod točko »Proračun«. Pri šoli je obsežen šolski vrt z raznimi oddelki in sadonosnikom- Pregled učencev po starosti, oddaljenosti doma od Sole, občinski pristojnosti, poklic staršev in letni davčni predpis staršev za šolsko leto 1934-35 Starost >■ C_J ca »o s o •So Od doma do šole hodijo e» Od o ca >« C3 G» O »co Pristojni so v občine >■ Cd ca >Cd 53 CD "5^ a? *55 Po poklicu so starši t» Cd ca «9 >Cd o "IS >So Neposredni davčni predpis staršev za 1934/35 Cd ea co >o =3 JO 09 10 let l do 5 min. 26 Trg Vojnik 23 Kmetovalci 37 Nikaki 12 H . 8 n 10 . 7 Škofja vas 53 Obrtniki 39 Do 100 Din 22 12 „ 26 . 15 , 3 Višnja vas 6 Delavci 19 . 200 , 10 13 „ 3H . 30 „ 15 Nova cerkev 15 Državni in 16 » 300 . 7 drugi namešč. 14 . 32 . 60 , 34 Frankolovo 6 » 1000 „ 42 15 . 10 . 90 „ 22 Šmartno v R. d. 1 „ 2000 . 14 16 , — . 120 . 4 Razne občine 7 » 3000 , 4 Skupaj 111 Skupaj . 111 Skupaj . 111 Skupaj . 111 Skupaj . 111 Vsi učenci so rimokatol. vere in jugoslovenske narodnosti. Šolnine je bilo oproščenih 51 učencev, po 50 Din je plačalo 42 učencev, po 75 Din pa 18 učencev. Skupno je bilo vplačano davčni upravi šolnine za šolsko leto 1934/55 Din 3174'—. Učne knjige Predmet Razred Pisatelj in naslov knjige Verouk 1., 2. 1., 2. 3. 3., 4. 4. Katoliški katekizem Dr. Levičnik : Zgodbe sv. Pisma I. in II. del Stroj: Liturgika Stroj: Zgodovina katol. cerkve Mlakar: Katol. verouk za 4. razr. sredn. šol Slovenščina 1. 2. 3. 4. 1. do 4. Brinar: Čitanka za meščanske šole I. del r n n v n H* n . . »HI. . IV n n. n n r> 4 * • r „ Slovenska slovnica višja stopnja Srbohrvaščina 1., 2. 3., 4. Jedrlinič: Druga srbska ili hrv. čitanka „ Treča čitanka Nemščina 1., 2. 3., 4. Dr. Bezjak: Nemška vadnica I. del »* n n 11- « Zemljepis 1., 2., 3. 4. 1. do 4. Fink: Zemljepis za meščanske šole I. del Orožen: Zemljepis kraljevine Jugoslavije Kozenn-Šenova: Geografski Ätlas Zgodovina 1. 2. 3. 4. Dr. Vasilji Popovič: Zgodovina starega veka DjordjeLazarevič: Zgod. Jugoslovanov l.knj. » n n it II* » Dr. Popovič : Pregled kulturne i privr.istorije Prirodopis 1., 2. Dr. Bevk : Prirodopis živalstva in rastlinstva za meščanske šole Fizika 3., 4. Kunc: Fizika za nižje razrede srednjih šol Kemija 3., 4. Prezelj: Kemija in mineralogija za' nižje razrede srednjih šol Računstvo 1., 2. 3. 4. Črnivec: Računica za meščanske šole I. del n n n n n H* n r n rt n ji » Higijena Gospodinjstvo Geometrija Petje Državoznanstvo Iza ta pouk se uporabljajo različne knjige in učni pripomočki 1 Šolske organizacije a) Podmladek Rdečega križa, b) Jadranska straža, c) Sokolski naraščaj, d) Šol. kuhinja, e) Šola in Dom. a) Podmladek Rdečega križa. Poroča: Poverjenik nast. Vauda Milan. V začetku šol. leta 1934/35 je imel podmladek skupaj 116 članov(ic). Med letom je 1 članica umrla, 24 članov(ic)je pa izstopilo deloma radi nemožnosti plačanja članarine, deloma pa, ker so zapustili šolo po dovršenem 14. letu starosti. Ostali so plačali letno članarino po Din 4. Namen PRK je, da pripravlja mladino na dolžnosti članov društva RK, jo uči spoznavati njegov nastanek, vzvišene in plemenite naloge ter ga podpirati pri tem delu po svoji moči in sposobnosti, da se v njej zbudi in razvije: 1. čut in zavest plemenite naloge RK v miru in v vojni; 2. voljo za praktično udejstvovanje pri človekoljubnih in zdravstvenih nalogah RK; 3. ljubezen do staršev, tovarišev in sploh vseh bližnjih svoje domovine in tuje države; 4. občutje radosti pri vsakem dobrem in koristnem dejanju; 5. zavest o potrebi uravnanja življenja po zdravstvenih načelih; 6. smisel za vzgojo o državljanskih dolžnostih in čut odgovornosti; 7.spretnost v nabiranju pomoči v denarju in blagu za podpiranje siromašnih in bolnih; 8. sposobnost za pridobivanje in varčevanje. V smislu teh nalog PRK je deloval šolski odbor in razredni odbori na mesečnih sestankih. Predavanja so bila sledeča: Delo organizacije podmladka, Dar PRK, 0 štednji, Dan miru, O tuberkulozi, Materinski dan, O počitniških kolonijah, Noben otrok v Jugoslaviji ne sme stradati. Podmladek prejema mesečno 4 komade Glasnika PRK, ki ga člani marljivo čitajo. Inventar predstavlja vrednost Din 730.-* Od šol. leta 1933/34 je ostal saldo v gotovini Din 231.—. V šol. letu 1934/35 se je nabralo na članarini Din 364.—. Iz, dohodkov Podmladka se plačuje naročnina za Glasnik podmladka RK, po 25% članarine pa se pošlje Banovinskemu odboru v Ljubljano in Glavnemu odboru v Beograd; ostanek se uporablja za podporo siromašnim učencem in prispevek kuhinji. V splošnem se opaža, da bi učenci bili radi vsi člani PRK, se za to organizacijo zelo zanimajo, toda splošna socijalna kriza ima tudi tu prste vmes, ker je večina učencev iz siromašnih slojev. b) Podmladek Jadranske straže. Poroča poverjenik učit. Klinc Drago. Kakor prejšnja šolska leta so se tudi v šol. letu 1934/35 organizirali vsi učenci in učenke v P. J. S. z namenom, da tudi oni s skromnim delom pomagajo uresničiti program in cilj Jadranske straže. Saj je potrebno, da se enostransko-kontinen-talna orijentacija naših ljudi spravi v harmonični sklad s pomorsko zavestjo, ker s tem se spopolnjuje nacionalna vzgoja Jugoslovanov in smisel za organiziranje. Poleg dveh občih zborov se je vršilo več sestankov pod-mladkarjev, na katerih so se vršila predavanja o J. S. in morju. Ob priliki pogrebnih svečanosti tragično preminulega najviš-jega čuvarja Jadrana so podmladkarji napravili v čast Njegovemu spominu simbolično dekoracijo na odru z deklamacijo. Denarnega prometa v blagajni P. J. S. je bilo skupno Din 201.75, od kojega se del pošlje za Mladinski dom Viteškega kralja Aleksandra I. v Bakru, ostalo se pa uporabi v društvene namene podmladkarjev. c) Sokolski naraščaj. Del duševne in telesne vzgoje prevzema šoli Sokol. Načelo: »Zdrava duša v zdravem telesu« zahteva za mladino več solnca, zraka, vode in gibanja na prostem. Naši učenci so včlanjeni pri naraščaju po številu 54. Telovadijo pod vodstvom učitelja g. Rebernika in gdč. Vavda Milice. Stanje naraščaja ni popolnoma zadovoljivo. Vzrokov je več; mnogi učenci so preveč oddaljeni od šole, drugi so v izvenšolskem času zaposleni z domačim delom, nekateri, starši so proti SKJ nerazpoloženi, glavni vzrok pa je, da so učenci mešč. šol preobremenjeni z šolskim delom, samo učnih ur imajo tedensko od 35 do 40. Iz dijaške knjižnice dobijo vsi učenci v čitanje »Sokoliča« in »Našo radost«. Apeliramo na starše, da z ozirom na vsestranski razvoj svojih otrok omogočijo vežbanje pri sok. naraščaju. d) Šolska kuhinja. Da so šolske kuhinje aa zdravje rastoče mladine, kakor tudi z vzgojnega stališča velikega pomena, ni treba veliko razlagati. Iste služijo tudi kot gospodinjske šole ženskemu naraščaju, ker se v njih mladina poleg kuhanja priuči tudi racionalno gospodariti, navajajo ženski in moški naraščaj na čistočo in red ter nesebično postrezi j ivost. Na naši šoli se je šolska kuhinja uvedla novembra 1928 in je zaključila letos 7. poslovno leto. Za potrebnejše in one otroke, ki ostajajo preko poldne v šoli v času popoldanskega pouka, se kuha od novembra do Velike noči 4-krat tedensko prav izdatno'kosilo — dve jedi —-za povprečno 30 do 45 učencev. V letošnjem šol. letu se je kuhalo 76-krat in razdalo 2972 kosil. Za kritje vseh stroškov pomagajo nekateri starši, ko prispevajo v jeseni v naturalijah, banska uprava, Rdeči križ v Ljubljani in Beogradu in upravni šol. odbor z denarno podporo ter učenci sami, ki plačajo od kosila 50 para. Kuhinja si je v teku 8 let nabavila ves potrebni inventar. Glej učne zbirke! Poleg tega se v kuhinji vse leto praktično vežbajo tudi deklice IV. razreda. Zanimivo je gledati navadno ob četrtkih popoldne to mladino. Pod vodstvom učiteljice za gospodinjstvo se peče, gnete, kuha, čisti in pomiva, in s kakim veseljem! Le škoda, da ni prostor kuhinje vsaj še enkrat tako velik. Pač bi se moral denar, ki je namenjen za javna dela, uporabiti tudi za izgradnjo prostornih šolskih lokalov, kjer si mladina bistri um s praktičnim delom in videli bi, kakšno jugoslovansko mladino bi si privzgojili. e) Društvo Šola in dom. je bilo ustanovljeno oktobra 1933 in ima namen, gojiti najtesnejše zveze med šolo in domom, podpirati starše in učitelje pri vzgoji s tem, da razvija pri starših potrebo zanimanja za napredek in nravno obnašanje učencev v šoli in zunaj šole. Svoj namen hoče doseči predvsem z roditeljskimi sestanki, predavanji in prireditvami. Od ustanovitve šole do danes je imel zavod 24 javnih gledaliških nastopov, deloma v zvezi z nagovori v tuk. posojilnični dvorani, med temi nekaj mladinskih dnevov. Preigrale so se skoraj vse boljše mladinske predstave v lepih scenerijah in velikem moralnem in gmotnem uspehu. Za utrditev samostojnosti, odločnosti, sigurnega nastopanja v življenju in privzgojitev ljubezni do duševnega in ročnega' dela so javni nastopi učencev velikega pomena. Bilanco vsakoletnega šolskega dela je zavod prikazal v svojih 12 razstavah risb, ročnih izdelkov itd. Občni zbor društva »Šola in dom« se je vršil letos v zvezi s komemoracijo po pokojnem kralju. Vršilo se je tudi predavanje g. prof. dr. Žgeča »O vzgoji mladostnika v pubertetni dobi«. Odbor tega društva sestavljajo: predsednik: g. Joško Kožuh, župan v Škofji vasi; namestnik: g. Okorn Anton iz Prekorja; tajnik: g. uprav. Lapajne Ivan; blagajnik: g. Šergan A; odborniki: Konečnik Milena, Kotnik Anton, Lednik Leopold, Tajnšek Jakob in Okorn Ivan. Letna članarina Din 10.— se uporablja za nakup knjig. Člani društva so starši učencev in učenk in drugi prijatelji mladine. Letos ima društvo 91 članov. Ekskurzije Ne zadostuje ako se vrši pouk na šolah samo izključno med štirimi šolskimi stenami. Z učenci je treba večkrat ven med življenje, da si ga natančno ogledajo, ga čutijo in spoznavajo v raznih obratih, vzornih gospodarstvih kmetij, tovarnah in slično. Za utrditev učenčevega praktičnega znanja, osobito pa ljubezni do dela in spoštovanja do duševnega in ročnega delavca so torej za učečo se mladino velike važnosti razni poučni izleti — ekskurzije —, katere prav posebno goje meščanske šole. Na šoli so bili sledeči ogledi: 1. Ogled razstave šol. vrtov 29. okt. v Celju. 2. Marsejska žaloigra in balkanska vojna, film v Celju. 3. Poučni kmetijski film kmet. družbe iz Ljubljane v Vojniku. 4. Heroji Arktike Čeljuskinci, film v Celju. 5. Drevesnica in cvetličarna, okolica Vojnik. 6. Ogled svinjakov in kurnikov v hiralnici. 7. Ogled čebelnjaka pri g. Premšaku. 8. Centralna kurjava v hiralnici. 9. Gasilne potrebščine v gas. domu. 10. Domača elektrarna v Arclinu. 11. Papirnica g. Klančnika. 12. in 13. Usnjarna g. Senitze in poštni urad v Vojniku. 14. Ogled premogovnika v Stranicah. 15. Ogled cerkvenih orgelj Vojnik. 16. Ogled vzornega kmetijstva pri g.Jurčaku v Vojniku. Seznam šolskih nalog iz slovenščine III. razred: 1. Med skalami Sava šumi. 2. Slava kralju mučeniku. 3. V miru cvete umetnost. 4. Dolžno pismo. 5. Dovolj je spomina, me pesmi pojo. 6. Jugoslavija, Ti naša mati. 7. Komur pevski dah sem vdihnil.............. 8. Buči, buči morje Adrijansko............ 9. Mati je samo ena. IV. razred: 1. Značaj lepe Vide. 2. Našega dobrega kralja ni več! 3. V miru cvete umetnost. 4. Mladost, čas resnega dela. 5. Sveta si zemlja in blagor mu, komur plodiš. 6. Službeno spričevalo. 7. Domovina. Ti si kakor zdravje. 8. Pomen Podmladka Rdečega križa ali Levstik učitelj svoje dobe. 9. Mati, Tvoje ime je sveto. Zdravstveno stanje učencev Zdravstveno stanje učencev na zavodu je v splošnem zadovoljivo, čeprav je med učenci nekaj slabotnih in slabokrvnih ter živi mnogo učencev v zelo slabih gmotnih razmerah. Sistematskih zdravniških pregledov ni bilo na šoli. Zdravljenja potrebne učence je pošiljalo upraviteljstvo na pregled k banovinskemu zdravniku dr. R. Mikušu ali pa na šolsko polikliniko v Celje. Posebnih in nevarnih bolezni ni bilo; med letom — oktobra — je umrla na. škrlatinki učenka II. razreda Spes Vida. Zelo povoljno vpliva na zdravstveno stanje učencev šol. kuhinja, ki deluje na šoli od leta 1928., vsako leto od novembra do Velike noči. V preteklih dveh letih je poslala šol. poliklinika v Celju po dva najpotrebnejša učenca (učenko) na počitniško kolonijo na Pohorje. Učne zbirke Knjižnice: a) Dijaška knjižnica šteje 414 knjig: povesti, poučnih del, revij, iger, pesmi in zgodovinskih knjig. Vsak teden dobivajo vsi učenci knjige v čitanje. Revije, na katere so naročeni učenci in šola so: Glasnik Podml. Rdečega križa, Razori, Mladinska matica, Sokolič, Naša radost. Mlad junak. b) Učiteljska knjižnica šteje 654 knjig, ki so razdeljene po strokah v: 1. zakonski predpisi ............................28 knjig 2. pedagogika....................................79 » 3. literarna dela ............................. 207 » 4. prirodoznanstvene ...........................187 » 5. matematika....................................31 » 6. pevska dela .................................26 » 7. telovadba.................................: 6 » 8. zemljepis-zgodovina...........................90 » skupno 654 knjig. c) Ubožna knjižnica šteje samo učne knjige za pomoč učencem pri šol. pouku. Nabavljajo se iz prispevkov šol. prireditev, darov, članarine Šole in doma ter prispevkov od učencev. Knjižnica predstavlja precejšno denarno vrednost in šteje 604 knjig. Učila: a) Prirodopisna zbirka obsega 72 nagačenih živali, 9 preparatov v formalinu, 10 okostij, 3 modeli, 53 stenskih slik in 16 različnih suhih preparatov. b) Fizikalna zbirka šteje 33 kosov iz mehanike, 2 iz akustike, 22 iz optike, 6 stenskih slik, 4 kose iz magnetizma, 25 iz elektrike. c) Kemična zbirka obsega 94 steklenic s kemikalijami, 52 kosov steklenega in lesenega orodja, 27 različnih predmetov. d) Risarska zbirka šteje 183 kom. na keramičnih in drugih risarskih potrebščin ter stenskih slik. e) Geometrijska zbirka ima 94 komadov raznih modelov in geom. orodja. f) Pevska zbirka ima 1 harmonij, 1 gosli in 2 pulta. g) Zbirka za deška in ženska ročna dela obsega 48 strokovnih knjig, 1 skobeljnik, 9 delavnih mizic, 163 komadov raznega orodja, 59 raznih tekočin, 1 veliki in 1 mali šivalni stroj. h) Kuhinjska zbirka obsega vse potrebne predmete za praktično gospodinjstvo: 41 kom. kuhinjske posode, 135 jedilnega orodja, 136 jedilne posode, 66 kuhinjskega orodja, 47 kuh. perila, 6 kom. pohištva, 9 komadov različnosti. i) Telovadno orodje šteje 21 kosov, vrtno orodje 45 kom. Šola si je letos nabavila nov pisalni stroj. Vse učne zbirke so lepo urejene in vpisane v inventarne sezname. Ob začetku vsakega šol. leta se določijo za posamezne zbirke varuhi — kustosi iz vrst učit. zbora. (Debeli tisk znači »odličen«, poševni tisk »prav dober« in navaden tisk dober uspeh.) Žagar Jožica iz računstva in slovenščine Klančnik Alojz iz računstva in geometrije Naglič Franc iz slovenščine in nemščine Stavbej Franc iz nemščine Zagožen Franc iz slovenščine in računstva Avžner Ljudmila iz računstva in slovenščine Čretnik Dragica iz slovenščine in računstva Kveder Zofija iz slovenščine in zemljepisa Skočir Elizabeta iz računstva I. razred: Razrednik: Konečnik Milena. a) Izdelali so: Kerš Martin Korošec Jožef Šale Štefan Zazula Peter Zupan Bogdan Adamič Ivana Tacar Antonija Brezovšek Alojzija Crepinšek Marija Kolar Majda Kolar Marija Korošec Ida Košir Ivana Uratarič A v relija Leber Anica Maček Ida Mally Anica Pečko Katarina Pejha Olga Senič Hermina Šopar Marija b) Popravni izpit imajo: c) Razred bodo ponavljali: Kolar Julij Krušič Ladislav Matelič Anton Sovine Edvard Adamič Pavel II. razred: Razrednik: Vavda Milan. a) Izdelali so: Belak Ivan Bincl Matilda Bračič Branko Dobrotinšek Helena Bračič Ivan Felicjan Fanika A'erš Ivan Gorjanc Štefka Klančnik Milan Hotko Štefka Kosmu s Hugo Jošt Bogomila Košenina Ivan Kovač Štefka Mikuž Alojz Okorn Mira Naglič Anton Pintar Alojzija Potočnik Bogomir Plesničar Vida Stante Karl Ribič Minka Stolec Anton Ribisl Lotioa Trobiš Franc Vrečar Štefka Vengust Rudolf Platovšek Roza Zottl Oton Lužar Milan Arzenšek Marica b) Popravni izpit imajo: Ferlež Martin iz računstva in geometrije Kožuh Stanko iz računstva in zemljepisa Lednik Leopold iz slovenščine in nemščine Žgajner Viktor iz računstva in slovenščine Ozebek Albin iz nemščine Sodili Blaž iz nemščine Sovine Jožef iz zgodovine Šergan Vladko iz nemščine in zemljepisa Lešnik Slavko iz nemščine Bobek Justa, iz geometrije in zemljepisa Vidmar Justa iz zemljepisa Žlavs Kristina iz geometrije in zemljepisa c) Razred bodo ponavljali: Sodin Srečko Vengust Anica III. razred: Razrednik: Bekar Marta. a) Izdelali so: Bratina Jožef Gorenšek Franc Gorjan Zorko Kolar Slavko Kotnik Franc Vrečer Karl Avžner Pavla Ca n k Terezija Kožuh Marija Kukovič Ana Pšeničnik Anica Rečnik Albina Samec Elizabeta Schweiger Marija Šergan Zora b) Popravni izpit ima: Okorn Silva iz zemljepisja c) Razred bode ponavljal: Železnik Jožef. IV. razred: Razrednik: Klinc Drago. a) Izdelali so: Goričan Karl Okorn Ivan Felicjan Katarina Okorn Lenka Jošt Ivan Tajnšek Bruno Mavri Zofija Petelinšek Dora Žnidar Amalija Milanez Franc Cank Ljudmila Mastnak Lucija Zagožen Marija b) Popravni izpit ima: Šopar Bernarda iz geometrije. c) Razred ponavljajo: 0. 7 v • • *i* Zavrsm izpiti ob koiicu šol. leta 1934/35. Završni izpit so polagali učenci, ki so izdelali IV. razred in učenke Šopar N., ki je položila popravni izpit 11. junija. V izpitnem odboru so bili: 1. upravitelj Lapajne Ivan kot predsednik; 2. razrednik Klinc Drag« kot stalni član in zapisnikar; 3. izpraševalci: upr. Lapajne L. za geometrijo, nast. Vavda slovenščino, zgodovino in srbohrvaščino; učit. Bekar Marta za zemljepis. Izpit se je pričel 12. junija s pisanjem slovenske naloge »Pomen Jadranskega morja za našo domovino«. Ustni izpiti so bili v dneh 13., 14., 15. in 17. junija. V smislu čl. 9 pravilnika o opravljanju završnih izpitov na meščanskih šolah so bili oproščeni ustnega izpita u slovenščine: Goričan Karel, Jošt Ivan, Milanez Franc, Žnidar Amalija. Mastnak Lucija. Završni izpit so napravili: z odličnim uspehom: Goričan Karel in Mavri Zolija; s prav dobrim uspehom: Jošt Ivan, Cahk Ljudmila, Mastnak Lucija, Feücjan Kati, Petelinšek Dora, Zagožen Marija, Žnidar Amalija;.. . .r z dobrim uspehom: Milanez Franc, Okorn Lenka. Popravni izpit imajo: Okorn Ivan iz zemljepisja in zgodovine; Tajnšek Bruno iz slovenščine in zemljepis-zgodovine; Sopar Bernarda iz slovenščine ter matematike. Izpitu iz računstva in geometrije je prisostvoval tudi ministrski odposlanec g. Osterc Anton, ki1 je pregledoval šolsko delo 14., 15. in 16. junija. Učenci, ki so izdelali razred Učenci s slabim uspehom C3 GL 3 Vseh ’S E •-S T2 CJ N ra odlični prav dobri dobri ra Q. 3 ££ imajo popravni izpit bodo ponovili učencev *- c 3 O) _ -a — nekdaj izšle zvezde vodnice: pesniki, pisatelji, strokovnjaki itd., danes ne more pošiljati svoje najboljše sinove v draga in daljna mesta v šole. Zakaj se trudijo vse naše višje šole, da bi pridobile predvsem največ kmečkega naraščaja v svoje šole? Ker opazujemo, da so v splošnem kmečki otroci za Alk najsprejemljivejši ter tudi marljivo in vztrajno slede šolskemu pouku. Zdi se, da je naravna, neizumetničena kmečka vzgoja najboljša. Že z malega vam kmečka mati navaja otroke — seveda jo tudi silijo k temu razmere, kar je za vzgojo otrok bolje — da vodijo živino na pašo, jo krmijo in opravljajo druga, za otroške moči znosna dela tako, da preide to delo otrokom v kri in meso, jih telesno in duševno tako utrdi, da so kasneje tudi v šolah odporna proti najtežjemu duševnemu in ročnemu delu ter ne podležejo tako kmalu, kakor mnogi pomehkuženi, od desne in leve podprti in vseh skrbi razbremenjeni mestni in drugi otroci. Mnogi pošiljajo otroke v gimnazijo, ker se jim zde bolj nobel in ker mislijo, da bo ravno iz teh šol prišel otrok najlaže do lahkega in dobrega kruha. Zato pa vidimo, da največ dijakov omaga in izstopa do IV. razreda. Za vse te ljudi gimnazija ni bila primerna šola, mnogo tega, kar se je študent učil, po izstopu takoj pohabi in ko se je končno le potreba poprijeti nekega obrta, ročnega dela, primejo takile gospodeki plug z naj večjim vzdihom: »Ce pa ne gre drugače!« Kje je tu veselje, s katerim naj mladina vstopa v svoj življenjski delokrog? V koliko naj gre dekliški naraščaj v gimnazijo, naj pa starši sami premišljujejo ob dejstvu, da so gimnazije prikrojene večinoma za moške in nima deklica večkrat nikogar, ki bi gledal na njene posebne potrebe in vrline in dejstvo, da mora danes imeti ženski študent dvojno zdravje, dvojne sposobnosti in živce, če hoče biti kos konkurenčnemu boju za kruh z moškim spolom. Zato pa mladino, ki ne misli na visoke šole, pošiljajmo raje v meščanske šole, da bodo postali, ko jo dovršijo, dobri kmetje, obrtniki in delavci, ljudje, ki se ne sramujejo ročnega dela. Za sina ali hčer pa, ki ima veselje in resnično nadarjenost za na-daljni študij, so še vedno odprta mnoga vrata; saj mešč. šole pripravljajo otroke tudi za strokovne šole, kar ne nasprotuje njenemu glavnemu namenu, ker iz strok, šol odhajajo učenci zopet v praktične poklice. Navesti hočemo v katere strokovne sole lahko gre učenec, ko dovrši: a) 2 razreda mešč. šole: na nižje kmetijske, gospodinjske, rudarske, šumarske, delovodske, meščanske, obrtne in trgovske šole, privatne šole dekorativne umetnosti, na šole za bolničarje, podoficirske šole vseh vrst, vojno godbeno šolo itd. b) S 4 razredi (završnim izpitom): na srednje kmetijske, srednje trgovske šole in akademije, dvorazredne trgovske šole, pomorske trgovske akademije, tehnične srednje šole (gradbeni, strojni, elektrotehnični, delovodski, kiparski, rezbarski oddelek), tekstilne srednje šole, višje ženske obrtne šole, šole za zdravstvene pomočnike in sestre pomočnice, za zobne tehnike, višje gospodinjske šole in akademije, glasbene šole, nižji telegrafski in telefonski tečaj ter s šol. letom 1935/36 dalje tudi na učiteljske šole. Učenci, ki imajo nekaj ali vso mešč. šolo, uživajo prednost sprejema v uk v vseh obrtih pred onimi, ki imajo samo osnovno šolo. Mnoge obrti, kakor trgovina, tiskarska obrt itd. pa že danes zahtevajo, da ima učenec 4 razrede meščanske šole. Živimo torej v času, ko je kmečko-obrtno-delavskemu otroku nujno potrebna višja izobrazba, ne glede na to, če ali ne nadaljuje po dovršeni meščanski šoli študij še na kaki strokovni šoli. Predno pa pošljemo našo mladino v višjo šolo kakor je osnovna, je važno, da se temeljito vprašamo: »Kani?«' . M Naznanilo za pričetek šolskega leta 1935-56 Šolsko leto 1935/36 se prične 1. septembra. Vpisanje bo 1., 2., in 3. sept. od 8. do 12. za vse štiri razrede. V prvi razred se vpišejo učenci, ki so brez slabe ocene dovršili IV. razred ali IV. šol. leto osn. šole ali, ki so dovršili kak razred višje narodne šole in niso starejši od 14 let. Prečitaj tudi točko pod »Šolski okoliš«! Za vpis po 3. septembru je treba vložiti posebno prošnjo, kol kovano z Din 25. Pri vpisu vplačajo vsi učenci takso za zdravstveno zaščito v Din 20 in izpolnijo s 5 Din kolkovano »Prijavo«. Kdo je oproščen po predpisih zdravstvene takse, se bo določilo pri vpisu. Po predpisih se plača za meščanske šole šolnina po tej lestvici: za davek od 300—1000 Din letno se plača na leto 50 Din šolnine; za davek od 1000—3000 Din letno se plača na leto 75 Din šolnine; za davek od 3000—5000 Din letno se plača na leto 100 Din šolnine, itd. Vsak učenec se mora pri vpisu izkazati s potrdilom pristojne davčne uprave o višini neposrednega davka, ki ga plačujejo njegovi roditelji v svrho odmere šolnine, ki jo je treba pri vpisu takoj plačati. Za učence državnih in samoupravnih uslužbencev izdajajo potrdila uradi, kjer prejemajo starši plačo. Šolnine so oproščeni oni učenci, če znaša neposredni davek manj kot 300 Din na leto. Starši, ki imajo na srednjih šolah po več otrok, plačajo za enega celo, za ostale polovično šolnino. Popravni izpiti bodo 30. in 31. avgusta od 8.—12. ure. Prijave je izročiti upravitelju do 25. avgusta kolkovane s kolkom 5 Din in kolkom 10 Din za vsak predmet. Glede otvoritvene šol. maše in pričetka rednega pouka bo razvidno na oglasni deski v šolski vežL Učence in učenke se opozarja na čl. 39 discipl. pravil, ki se glasi: Kazniva dejanja, storjena v času šol. počitnic, se kaznujejo kakoi' da bi bila storjena v šolskem času.