140
Zdrav Var 2006; 45: 140-149
PREVALENCA ^EZMERNE TELESNE TE@E IN DEBELOSTI MED OTROKI V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI
PREVALENCE OF OVERWEIGHT AND OBESITY AMONG CHILDREN IN NORTHEASTERN SLOVENIA
Jurij Planin{ec1,2, Samo Fo{nari~1, Rado Pi{ot2,3
Prispelo: 3. 6. 2005 - Sprejeto: 26. 10. 2005
Izvirni znanstveni ~lanek UDK 613.25-053.2(497.4-18)
Izvle~ek
Uvod: Z namenom, da bi ~im bolj natan~no ocenili stanje prehranjenosti otrok v severovzhodnem delu Slovenije, smo si zastavili cilj ovrednotiti prevalenco razli~nih kategorij stanja prehranjenosti v celotni populaciji in izbranih populacijskih skupinah.
Metode: Raziskava je bila opravljena leta 2004 na vzorcu 1594 otrok iz severovzhodne Slovenije, starih od {est do enajst let. Za dolo~anje ~ezmerne telesne te‘e in debelosti otrok je bil uporabljen indeks telesne mase (ITM). V raziskavi se opazuje prevalenca razli~nih kategorij stanja prehranjenosti (v odstotkih).
Rezultati: Rezultati ka‘ejo, da stanje prehranjenosti med spoloma (de~ki: ~ezmerna telesna te‘a 14,0 %, debelost 4,7%; deklice: ~ezmerna prehranjenost 12,5 %, debelost 5,1 %) ni statisti~no zna~ilno razli~no (p=0,655). Tudi med razli~no starimi otroki (6-letni: ~ezmerna telesna te‘a 8,9 %, debelost 5,1 %; 7-letni: ~ezmerna telesna te‘a 12,9 %, debelost 7,2 %; 8-letni: ~ezmerna telesna te‘a 12,8 %, debelost 6,8 %; 9-letni: ~ezmerna telesna te‘a 14,6 %, debelost 4,7 %; 10-letni: ~ezmerna telesna te‘a 15,7 %, debelost 2,5 %; 11-letni: ~ezmerna telesna te‘a 11,9 %, debelost 3,7 %) ni statisti~no pomembnih razlik (p=0,158). Razlike v stanju prehranjenosti glede na bivalno okolje (mestne {ole: ~ezmerna telesna te‘a 13,9%, debelost 5,9 %; zunajmestne {ole: ~ezmerna prehranjenost 12,8 %, debelost 4,6 %) niso statisti~no zna~ilne (p=0,168). Primerjava med de~ki mestnih in zunajmestnih {ol je pokazala, da razlika ni statisti~no pomembna (p=0,293), zato pa sta ~ezmerna te‘a in debelost bolj raz{irjeni med deklicami v mestnih {olah, saj je razlika v tem pogledu statisti~no pomembna (p<0,0005).
Razprava: Primerjava s podatki iz nekaterih drugih raziskav ka‘ejo, da so otroci iz severovzhodne Slovenije nekoliko pod evropskim povpre~jem. Ugotavljamo tudi, da je stanje v severovzhodnem delu dr‘ave manj kriti~no, kot ka‘ejo podatki za druge dele Slovenije. Prevalenca ~ezmerne telesne te‘e in debelosti pri deklicah je pomembno vi{ja v mestnih okoljih, kar je posledica {tevilnih dejavnikov, med najpomembnej{imi so zagotovo {e obstoje~e socialno-ekonomske in kulturne razlike.
Zaklju~ek: Problem ~ezmerne telesne te‘e in debelosti je potrebno resno obravnavati in ustrezno ukrepati. Telesno te‘o otrok lahko naju~inkoviteje zmanj{amo in ohranjamo s primerno gibalno dejavnostjo ter ustrezno prehrano.
Klju~ne besede: ~ezmerna telesna te‘a, debelost, stanje prehranjenosti, indeks telesne mase, otroci, prevalenca, bivalno okolje, severovzhodna Slovenija
Original scientific article UDC 613.25-053.2(497.4-18)
Abstract
Introduction: Prevalence of different categories of overnutrition in the general population and in selected population groups was investigated with the aim of getting an accurate estimate of overnutrition rates in children in the nor theastern par t of Slovenia.
1 Univerza v Mariboru, Pedago{ka fakulteta, Koro{ka 160, 2000 Maribor
2 Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredi{~e Koper, In{titut za kineziolo{ke raziskave, Garibaldijeva 1, 6000 Koper
3 Univerza na Primorskem, Pedago{ka fakulteta Koper, Cankarjeva 5, 6000 Koper Kontaktni naslov: e-po{ta: jurij.planinsec@uni-mb.si
Planin{ec J., Fo{nari~ S., Pi{ot R. Prevalenca ~ezmerne telesne te‘e in debelosti med otroki v severovzhodni Sloveniji                     141
Methods: The study conducted in 2004 used a sample of 1,549 children from northeastern Slovenia, aged six to eleven years.The body mass index (BMI) was used to determine overweight and obesity levels. The prevalence of different overnutrition categories (in %) was determined.
Results: No statistically signficant differences (p=0.655) were found between sexes as concerns the level of overnutrition (overweight and obesity rates were 14.5 % and 4.7 % for boys and 12.5 % and 5.1 % for girls), neither were there any statistically significant differences between different age groups(p=0.158): overweight and obesity rates were 8.9 % and 5.1 % for six-year olds; 12.9 % and 7.2 % for seven-year olds, 12.8 % and 6.8 % for eight-year olds; 14.6 % and 4.7 % for nine-year olds, 15.7 % and 2.5% for ten-year olds, 11.9% and 3.7 % for 11-year-old children. No statistically significant differences in the nutritional status of children (p=0.168) were established between urban and rural areas (overweight and obesity rates were 13.9 % and 5.9 % for urban schools, and 12.8 % and 4.6 % for schools in the rural areas.There was no significant difference between boys attending urban schools and those in rural schools (p=0.293), yet the prevalence of overweight and obesity was signifcantly higher among girls in urban schools than among their peers attending rural schools (p<0.0005).
Discussion: A comparison of our results and data from other studies showed that overweight and obesity rates of children living in the nor theast of Slovenia were slightly below the European average. The situation in the nor theast was less critical than that in other geographical areas of Slovenia. A significantly higher prevalence of overweight found among girls living in urban areas is attributable to various factors, in the first place to their socioeconomic and cultural status.
Conclusions: The issue of overweight and obesity should be taken seriously, and appropriate measures are required to address the problem. Regular physical activity and a balanced diet are required to attain and maintain healthy body weight.
Key words: overweight, obesity, overnutrition, body mass index, children, prevalence, living environment, northeastern Slovenia
1   Uvod
^ezmerna telesna te‘a in debelost pri otrocih sta v razvitem svetu dosegla ‘e epidemi~ne razse‘nosti in {e naprej strmo nara{~ata (1-3). Raziskave v razli~nih dr‘avah so pokazale, da odstotek otrok s ~ezmerno telesno te‘o in debelostjo ve~inoma zna{a od 15 do 20 % (npr. Velika Britanija, ZDA, [vedska, Nem~ija), ponekod tudi ‘e okoli 30 % (npr. Kanada, Avstralija), med njimi je otrok z debelostjo pribli‘no od 5 do 10 % (1-8). [e bolj zaskrbljujo~ pa je podatek, da se je odstotek teh otrok v zadnjih dvajsetih letih ve~ ko podvojil. Indeks telesne mase (ITM), ki je najbolj raz{irjena mera za oceno ~ezmerne telesne te‘e in debelosti, se med otroki iste starosti v zadnjih petnajstih letih letno pove~uje pribli‘no za 0.1 kg/m2 (7), v ZDA pa tudi za 0.2 kg/m2 (9).
Po podatkih Internacional Obesity Task Force (IOTF) (10) ter nekaterih drugih raziskav imajo v Evropi najni‘ji odstotek otrok s ~ezmerno telesno te‘o in debelostjo v Latviji (2-3 %) (3), na Slova{kem (10 %), Finskem (13%) in Nizozemskem (14%), najvi{ji pa je odstotek v [paniji (30 %), Gr~iji (31 %), na Portugalskem (31,5 %) (11), Malti (35 %) in v Italiji (36 %). Pri nas smo se {ele pred kratkim resneje lotili prou~evanja ITM otrok,
~eprav so bile nekatere analize opravljene ‘e pred nekaj manj kot desetimi leti (12). Leta 2003 je bilo ugotovljeno, da je slovenskih otrok s ~ezmerno telesno te‘o 18,28 % in z debelostjo 7,53 %, skupaj torej 25,81 % (13). Po teh podatkih smo nekoliko nad evropskim povpre~jem, ~eprav je potrebno dodati, da so podatki IOTF za ostale evropske dr‘ave zbrani v letih od 1992 do 2001. Zato obstaja verjetnost, da so se od takrat ‘e pomembno spremenili. Ob tem moramo upo{tevati, da se prevalenca otrok s ~ezmerno telesno te‘o in debelostjo v razli~nih raziskavah istih dr‘av pomembno razlikuje. Rezultati so namre~ odvisni od opazovanega vzorca otrok, leta zbiranja podatkov, uporabljenih metod ter statisti~ne analize podatkov (14). Prevalenca ~ezmerne telesne te‘e oziroma debelosti med otroki glede na spol in starost ni vedno enaka. Prevladujejo sicer raziskave, v katerih med spoloma ni ve~jih razlik (15-17), obstajajo pa tudi raziskave, kjer imajo v dolo~enih starostih ve~ji odstotek deklice, v drugih de~ki (7, 18). Velike razlike v ITM se pojavljajo med razli~nimi rasami; tako je v ZDA med ~rnskim prebivalstvom skoraj dvakrat ve~ otrok s ~ezmerno telesno te‘o kot med belci (19). Za ~ezmerno telesno te‘o in debelost je zna~ilna pove~ana koli~ina telesnih ma{~ob. Vzroki za vse
142
Zdrav Var 2006; 45
ve~jo prevalenco debelosti v dana{njem ~asu so zelo kompleksni. Najpogosteje se povezujejo s sodobnim ‘ivljenjskim slogom (20), saj je zelo malo verjetno, da bi genetske in metaboli~ne spremembe v zadnjih dveh do treh desetletjih povzro~ile tako veliko prevalenco. Mnogo verjetnej{e so torej kulturno pogojene spremembe, za katere je zna~ilna vse manj{a gibalna dejavnost, sede~ ‘ivljenjski slog ter spremenjeni vzorci prehranjevanja. Ob tem pa nekateri opozarjajo, da debelost ne nastane preprosto samo zaradi ~ezmernega u‘ivanja hrane in gibalne nedejavnosti, temve~ je lahko tudi posledica motenj v homeostatski regulaciji oziroma regulaciji porabljanja vnesene energije (19). [tevilne raziskave so pokazale, da imajo pri nara{~ajo~em odstotku otro{ke debelosti zelo pomembno vlogo tudi mediji, ~eprav {e ni povsem jasno, ali je odlo~ilen ~as, ki ga otrok pre‘ivi pred televizorjem in ra~unalnikom, ali vpliv oglasnih sporo~il za ve~inoma neprimerno hrano (21). Dokazano je, da je odstotek debelosti ve~ji pri otrocih, ki ve~ ~asa gledajo televizijo (22-24).
^ezmerna telesna te‘a, {e bolj pa debelost v otro{ki dobi predstavljata velik problem. Velika ve~ina otrok s ~ezmerno telesno te‘o in debelostjo je na videz povsem zdrava, ~eprav izsledki {tevilnih {tudij dokazujejo, da je pri teh otrocih tveganje za pojav nekaterih bolezni ve~je. Odkrivanje in obravnavanje debelosti pri otrocih je pomembno zaradi kratkoro~nih in dolgoro~nih posledic za zdravje. Kratkoro~ne posledice debelosti se pojavijo ‘e v otro{tvu. V {tevilnih raziskavah je ugotovljeno, da se pri otrocih z debelostjo pogosteje pojavljajo bolezni srca in o‘ilja, sladkorna bolezen tipa 2, astma, psihi~ne, ortopedske ter druge zdravstvene te‘ave (25-31). Ugotovljeno je tudi, da so mnogo pogosteje prisotni dejavniki tveganja za razvoj bolezni srca in o‘ilja, kot so zvi{an krvni tlak, zni‘ana raven HDL holesterola ter zvi{ana raven skupnega holesterola, LDL holesterola in trigliceridov (27, 28). Odstotek otrok in mladostnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 se je v zadnjih dvajsetih letih pove~al tudi do dvajsetkrat in to predvsem pri debelih (19, 32, 33). Ob tem pa so pri otrocih z debelostjo pogostej{e psiho-socialne te‘ave, predvsem negativna samopodoba, zmanj{ano samospo{tovanje in socialna o‘igosanost (34, 35). Dolgoro~ne posledice debelosti v otro{tvu se pojavijo pri odraslih. Obstaja zmerno visoka verjetnost, da se debelost iz otro{tva nadaljuje tudi v odraslem obdobju, kjer je prav tako ve~je tveganje za pojav bolezni srca in o‘ilja (30,
36, 37-39), zanemarljive pa niso tudi negativne psihi~ne, socialne in ekonomske posledice ter ve~ja umrljivost zaradi sr~no-‘ilnih vzrokov (30, 40). ITM 2 do 5 letnih otrok je zmerno povezan s koli~ino podko‘nega ma{~evja odraslih, stopnja povezanosti nara{~a s starostjo otrok (36). Zaradi velikega pomena za zdravje je potrebno ~ezmerno telesno te‘o in debelost otrok resno obravnavati, predvsem pa ugotavljati vzroke ter iskati mo‘nosti na eni strani za zmanj{evanje pojava v delu populacije, pri kateri je pojav ‘e prisoten, na drugi strani pa prepre~evanje novonastalih primerov.
Z namenom, da bi ~im bolj natan~no ocenili stanje prehranjenosti otrok v severovzhodnem delu Slovenije, smo si zastavili cilj ovrednotiti prevalenco razli~nih kategorij stanja prehranjenosti v celotni populaciji in izbranih populacijskih skupinah. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik glede na spol, starost ter bivalno okolje (mestno, zunajmestno), torej treh dejavnikov, katerih u~inek so v dolo~enih pogledih preverjali tuji raziskovalci (41-45), pri nas pa tovrstnih raziskav {e ni bilo.
2   Metode
Vzorec udele‘encev. Raziskavo smo izvedli na stratificiranem skupinskem slu~ajnostnem vzorcu otrok iz {ol severovzhodne Slovenije jeseni leta 2004. Izbor otrok v vzorec je potekal tako, da smo najprej iz seznama osnovnih {ol, ki sodijo v severovzhodni del Slovenije, slu~ajnostno izbrali {estnajst {ol. Nato je bil v vsaki {oli od prvega do {estega razreda slu~ajnostno izbran po en oddelek, skupaj torej {est oddelkov. Iz teh oddelkov so bili otroci, ki so vklju~eni v vzorec. Pri izbiri vzorca smo te‘ili k uravnote‘enost z vidika starosti, bivalnega okolja in spola. Vse {ole, ki niso iz mesta, smo uvrstili med zunajmestne, med slednje so uvr{~ene tudi primestne {ole. Skupaj je bilo v raziskavo vklju~enih 1594 otrok, od tega jih je bilo 749 iz mestnih ter 800 iz zunajmestnih {ol, 829 de~kov ter 720 deklet, starih od {est do enajst let. Star{i in otroci so se s sodelovanjem v raziskavi strinjali.
Meritve. Za merjenje telesne vi{ine je bil uporabljen Martinov antropometer, za merjenje telesne mase je bila uporabljena kalibrirana medicinska tehtnica. Za dolo~anje ~ezmerne telesne te‘e in debelosti otrok je bil uporabljen ITM, ki predstavlja razmerje med telesno maso v kilogramih in kvadratom telesne
Planin{ec J., Fo{nari~ S., Pi{ot R. Prevalenca ~ezmerne telesne te‘e in debelosti med otroki v severovzhodni Sloveniji                     143
Preglednica 1.   Mejne vrednosti ITM za ~ezmerno telesno te‘o in debelost po posameznih starostnih
kategorijah (prirejeno po Cole in drugi (46)). Table 1.             Cut of point overweight and obesity BMI, by age groups (adapted from Cole et al. (46)).
Starost /Age	Čezmerna telesna teža / Overweight			Debelost / Obesity		
	Dečki/Boys	Deklice	/Girls	Dečki /	Boys	Deklice/Girls
6-letni / 6-year olds	17,55	17,34		19,78		19,65
7-letni / 7-year olds	17,92	17,75		20,63		20,51
8-letni / 8-year olds	18,44	18,35		21,60		21,57
9-letni / 9-year olds	19,10	19,07		22,77		22,81
10-letni/ 10-year olds	19,84	19,86		24,00		24,11
11-letni/ 11 -year olds	20,55	20,74		25,10		25,42
vi{ine v metrih (kg/m2). Mejne vrednosti ~ezmerne telesne te‘e in debelosti smo povzeli po merilu, ki so ga predlagali Cole in drugi (46) in so predstavljene v Preglednici 1. Meritve so bile opravljene v dopoldanskem ~asu. Izvajali so jih usposobljeni in preverjeni merilci. Ostale podatke, ki so vklju~eni v raziskavo (spol, starost, razred, bivalno okolje), smo povzeli iz sicer obse‘nej{ega vpra{alnika, s katerim smo ugotavljali otrokovo gibalno dejavnost. Postopki obdelave podatkov. Zbrane podatke smo analizirali s statisti~nimi metodami, ki so primerne za analizo podatkov v prese~nih preglednih raziskavah. Stanje prehranjenosti smo pri tem ovrednotili s prikazovanjem prevalence razli~nih kategorij tega pojava. Za numeri~ne spremenljivke smo izra~unali aritmeti~no sredino, minimalno in maksimalno vrednost ter standardni odklon, za atributivne spremenljivke pa absolutne in odstotne frekvence. Odvisne zveze med spremenljivkami (glede na spol, starost, bivalno okolje) smo preverjali s ?2 preizkusom s hkratnim izra~unom Cramerjevega V koeficienta. Slednji je mera stopnje kontingence med spremenljivkama, za katere je bil izra~unan ?2 preizkus (47). Rezultate smo vrednotili kot statisti~no zna~ilne pri vrednosti p<0,05. Obdelava podatkov je potekala s programom SPSS 12.0 na Pedago{ki fakulteti Univerze v Mariboru.
3   Rezultati
V skladu z namenom raziskave smo ~ezmerno telesno te‘o in debelost pri otrocih analizirali z vidika spola, starosti in bivalnega okolja. V Preglednici 2 so prikazani rezultati ?2 preizkusa razlik med spoloma glede na stanje prehranjenosti. V obravnavanem vzorcu je 14,0 % de~kov ter 12,5 % deklic s ~ezmerno telesno te‘o, ter 4,7 % de~kov in 5,1 % deklic z debelostjo. ?2 preizkus je pokazal, da med vsemi de~ki in deklicami ni statisti~no pomembnih razlik (p=0,655), prav tako ni razlik med spoloma v vsaki posamezni starostni kategoriji. Primerjava med de~ki in deklicami lo~eno v vsaki starostni kategoriji od {estega do enajstega leta ka‘e, da statisti~no pomembnih razlik v nobenem primeru ni.
Primerjava prevalence ~ezmerne telesne te‘e in debelosti med posameznimi starostnimi skupinami je prikazana v Preglednici 3. Odstotek otrok s ~ezmerno telesno te‘o se giblje od 8,9 % pri {estletnikih do 15,7 % pri desetletnikih, odstotek otrok z debelostjo pa od 2,5 % pri desetletnikih do 7,2 % pri sedemletnikih. ?2 preizkus je pokazal, da med razli~no starimi otroki ni statisti~no pomembnih razlik (p = 0,158). Skladno s tem je nizka tudi vrednost Cramerjevega koeficienta V.
144
Zdrav Var 2006; 45
Preglednica 2.   Izidi ?2 preizkusa razlik med de~ki in deklicami glede na stanje prehranjenosti. Table 2.              Differences in overnutrition levels between boys and girls (?2-test).
Preglednica 3.   Izidi ?2 preizkusa razlik med razli~nimi starostnimi skupinami glede na stanje prehranjenosti. Table 3.              Differences in overnutririon levels between age groups (?2 -test).
Starost / Age	Normalna telesna teža / Normal body weight		Čezmerna telesna teža / Overweight		Debelost /Obesity	
	n	n%	n	n%	n	n%
6-letni / 6-year olds (n = 157)	135	86,0	14	8,9	8	5,1
7-letni / 7-year olds (n = 264)	211	79,9	34	12,9	19	7,2
8-letni / 8-year olds (n = 250)	201	80,4	32	12,8	17	6,8
9-letni / 9-year olds (n = 342)	276	80,7	50	14,6	16	4,7
10-letni/ 10-year olds (n = 318)	260	81,8	50	15,7	8	2,5
11-letni/ 11 -yearolds (n = 218)	184	84,4	26	11,9	8	3,7
p=0,158;V=0,068						
Planin{ec J., Fo{nari~ S., Pi{ot R. Prevalenca ~ezmerne telesne te‘e in debelosti med otroki v severovzhodni Sloveniji                     145
Rezultati v Preglednici 4 prikazujejo razlike v stanje prehranjenosti med de~ki in deklicami mestnih ter zunajmestnih {ol. V mestnih {olah je odstotek vseh otrok s ~ezmerno telesno te‘o 13,9 % in z debelostjo 5,9 %, v zunajmestnih {olah pa je vseh otrok s ~ezmerno te‘o 12,8 % in 4,6 % z debelostjo. ?2 preizkus je pokazal, da med vsemi otroki v mestnih in zunajmestnih {olah ni statisti~no pomembnih razlik glede na stanje prehranjenosti (p=0,168). V mestnih {olah je 12,3 % de~kov s ~ezmerno telesno te‘o ter 4,6 % z debelostjo, v zunajmestnih {olah je de~kov s ~ezmerno te‘o 16,0 % in z debelostjo 4,8 %. Izid ?2 preizkusa je pokazal, da razlika med njimi ni statisti~no pomembna (p=0,293), nizek je tudi Cramerjev koeficient V. Deklic s ~ezmerno te‘o je v mestnih {olah 16,3 %, z debelostjo pa 7,8 %, v zunajmestnih {olah je deklic s ~ezmerno te‘o 9,9 % ter z debelostjo 3,3 %. ?2 preizkus je pokazal, da je razlika pri deklicah statisti~no pomembna (p<0,0005) in sicer sta ~ezmerna te‘a in debelost bolj raz{irjeni v mestnih {olah.
4   Razprava
V  raziskavi smo ugotavljali prevalenco ~ezmerne telesne te‘e in debelosti med otroki v severovzhodni Sloveniji. Rezultati ka‘ejo, da je skupen odstotek tak{nih de~kov 18,7 % in deklic 17,6 %. Podatki za Slovenijo iz leta 2003 so pokazali, da je bilo de~kov s ~ezmerno telesno te‘o in debelostjo v enaki starosti okoli 24,6 %, deklet pa 26,7 % (13). Razlika je vsekakor precej{nja, saj zna{a pri de~kih 5,9 %, pri dekletih pa 9,1 %. To potrjuje, da so rezultati v tovrstnih raziskavah odvisni od {tevilnih dejavnikov, predvsem pa od vzorca otrok, leta zbiranja podatkov, uporabljenih metod ter statisti~ne analize podatkov (14). Drugi primerjalni rezultati za otroke v tej starosti pri nas zaenkrat {e niso objavljeni.
V tujini se s to problematiko mnogo bolj poglobljeno ukvarjajo, zato je {tevilo raziskav izjemno veliko. Kljub pomembnim razlikam med raziskavami v istih dr‘avah pa so vendarle vsi enotni v tem, da se prevalenca ~ezmerne te‘e in debelosti med otroki vztrajno
Preglednica 4. Izidi ?2 preizkusa razlik med otroci mestnih in zunajmestnih {ol glede na stanje prehranjenosti. Table 4. Differences in overnutrition status between urban and rural school pupils (?2-test).
146
Zdrav Var 2006; 45
pove~uje, ter da je potrebno problematiko obravnavati in re{evati z vso resnostjo. Primerjava s podatki iz nekaterih tujih raziskav ka‘ejo, da so otroci iz severovzhodne Slovenije pribli‘no izena~eni z vrstniki iz Nem~ije (16 %) (4) ter Danske (18 %), [vedske (18 %), Francije (18 %) in Poljske (19 %) (10). Vi{ji odstotek ~ezmerne telesne te‘e in debelosti med otroci imajo ve~inoma mediteranske dr‘ave (od 30 do 36 %), Norve{ka (22 %), Velika Britanija (22 %), Hrva{ka (27 %) in {e nekatere druge dr‘ave. Evropsko povpre~je je okoli 20 %, od tega je otrok s ~ezmerno te‘o nekaj ve~ kot 15% in z debelostjo nekaj manj kot 5 % (48). Glede na tuje raziskave so otroci iz severovzhodne Slovenije nekoliko pod evropskim povpre~jem. Ugotavljamo tudi, da je stanje v severovzhodnem delu dr‘ave manj kriti~no kot ka‘ejo podatki za razli~ne druge dele Slovenije - Ormo‘, Tolmin, Izola, Jesenice, Ljubljana, Trebnje. Metlika, Trbovlje, @alec in Ravne na Koro{kem (13), kljub temu pa zahteva resno obravnavo in ustrezno ukrepanje. Strokovnjaki predvidevajo, da bo podoben trend nara{~anja telesne te‘e v Evropi trajal {e vsaj do leta 2010 (48).
Primerjave med spoloma so v {tevilnih raziskavah pokazale, da je prevalenca ~ezmerne telesne te‘e in debelosti med de~ki in deklicami pribli‘no izena~ena in ni pomembnih razlik (15-17), kar ugotavljamo tudi otroke iz severovzhodne Slovenije. Ob tem naj omenimo, da so v nekaterih okoljih v tem pogledu razlike med spoloma pomembne (7, 16). Tudi primerjava prevalence ~ezmerne telesne te‘e in debelosti med razli~nimi starostnimi skupinami je pokazala, da ni pomembnih razlik, kar je v skladu z ugotovitvami nekaterih drugih raziskav (16). Izsledki tujih raziskav so dokaj neenotni, ko gre za prevalenco ~ezmerne telesne te‘e in debelosti otrok v mestnih in zunajmestnih okoljih. Ponekod ugotavljajo, da je ve~ ~ezmerno te‘kih otrok v pode‘elskih podro~jih (41, 42), kar pojasnjujejo s skromnej{o izbiro hrane in slab{imi mo‘nostmi za gibalne dejavnosti. Nasprotno pa je kar nekaj raziskav, v katerih je odstotek ~ezmerno te‘kih vi{ji v mestnih okoljih (43-45), kar naj bi bila posledica sodobnega ‘ivljenjskega sloga, ki je med mestnimi otroki bolj sede~. S temi ugotovitvami se delno ujemajo tudi rezultati na{e raziskave, saj je odstotek ~ezmerno te‘kih deklet pomembno vi{ji v mestnih okoljih, pri de~kih pa razlik glede na okolje {ole ni. Razlike v prevalenci debelosti v mestnih in zunajmestnih okoljih so posledica {tevilnih dejavnikov, med najpomembnej{imi so zagotovo {e obstoje~e socialno-ekonomske in kulturne razlike. Debelost pri otrocih je tesno povezana s socialno-ekonomskim statusom, zanimivo pa je, da je v dr‘avah v razvoju
(npr. Kitajska, Rusija) debelost bolj raz{irjena v skupinah z vi{jim socialno-ekonomskim statusom, v razvitih dr‘avah (npr. Zdru‘ene dr‘ave Amerike) pa med skupinami z ni‘jim socialno-ekonomskim statusom (49, 50).
Kljub temu, da rezultati raziskave ka‘ejo, da je problem ~ezmerne prehranjenosti in debelosti v severovzhodni Sloveniji manj{i kot v Sloveniji nasploh, pa ga ne smemo podcenjevati. K njemu moramo pristopiti predvsem v smislu prepre~evanja njegovega nastanka, pri katerem eno od klju~nih vlog igra gibalna dejavnosti. ^ezmerna telesna te‘a in debelost sta povezani z gibalno dejavnostjo, ~eprav so dosedanja spoznanja o tej zvezi protislovna. Sallis, Prochaska in Taylor (51) navajajo, da sicer prevladujejo raziskave, v katerih je gibalna dejavnost otrok negativno povezava z ITM, obstajajo pa tudi tak{ne, kjer povezava ni dokazana. Obse‘na meta-analiza je pokazala, da je povezanost med gibalno dejavnostjo in koli~ino ma{~ob pri otrocih nizka do zmerna (52). Tudi o tem, ali so otroci s ~ezmerno telesno te‘o manj gibalno dejavni od otrok z normalno te‘o, so dokazi nasprotujo~i si (53-55). V primerih, da so bili ~ezmerno te‘ki otroci manj dejavni, so kot razloge navajali zaznavanje razli~nih du{evnih in telesnih ovir, manj{o podporo star{ev, manj prilo‘nosti za dejavnost, ni‘je gibalne sposobnost ter manj{e u‘ivanje v gibalni dejavnosti v primerjavi z vrstniki z normalno telesno te‘o (55). Otroci z vi{jo telesno te‘o presedijo ve~ ~asa od otrok z ni‘jo te‘o (56). V povpre~ju slovenski ~etrto{olci presedijo na dan nekaj ve~ kot 9 ur, ob tem pa rezultati ka‘ejo, da so otroci gibalno aktivno predvsem v {oli, v prostem ~asu pa manj ali sploh ne (57). [e vedno pa ni popolnoma jasno, kateri vidik gibalne dejavnosti je najpomembnej{i pri regulaciji telesne te‘e. Izgleda, da je pomembnih ve~, predvsem intenzivnost, trajanje, pogostost in vrsta gibalne dejavnosti ter metaboli~na u~inkovitost in skupna poraba energije (58). Zanimive so ugotovitve v European Youth Heart Study (59), ki ka‘ejo, da je ~as, ki ga otroci porabijo za zmerno do visoko intenzivno gibalno dejavnost, zelo nizko povezan s koli~ino telesnih ma{~ob, saj pojasnjuje manj kot 1 % variance, neprimerno ve~ji odstotek, kar 29 % variance, pa pripisujejo spolu, bivalnemu okolju, spolnemu dozorevanju, porodni te‘i ter ITM star{ev. Ve~ telesnih ma{~ob imajo le posamezniki, ki so gibalno aktivni manj kot eno uro dnevno v primerjavi z vrstniki, ki so aktivni ve~ kot dve uri dnevno.
Primerna gibalna dejavnost lahko pripomore k zmanj{anju in zaustavitvi trenda nara{~anja ~ezmerne telesne te‘e in debelosti otrok (60-62). Zato se redna in dovolj intenzivna gibalna dejavnost priporo~a
Planin{ec J., Fo{nari~ S., Pi{ot R. Prevalenca ~ezmerne telesne te‘e in debelosti med otroki v severovzhodni Sloveniji                     147
otrokom s ~ezmerno telesno te‘o. Ob tem pa je potrebno pozornost nameniti tudi prehranjevalnim vzorcem in predvsem zmanj{ati koli~ino s hrano vnesene energije. Vendar pa moramo biti pri otrocih zelo pazljivi, saj lahko zmanj{anje energijskega vnosa ogrozi koli~ino energije, ki jo organizem potrebuje za rast in razvoj. Poleg tega lahko izrazite spremembe prehranjevalnih vzorcev otrok pove~ajo tveganje za nastanek prehranjevalnih motenj. Rowlands, Eston, & Ingledew (63) navajajo, da je gibalna dejavnost le eden od dejavnikov, ki omogo~a zmanj{anje prevelike telesne te‘e, vendar je, v primerjavi z drugimi, najla‘je spremenljiv in hkrati najbolj prijeten. Negativne zdravstvene posledice ~ezmerne telesne te‘e in gibalne nedejavnosti otrok se ve~inoma {e ne pojavljajo v otro{tvu, temve~ pozneje. Ker se tvegano vedenje, ki lahko ima negativne posledice na zdravje, pojavlja ‘e v otro{tvu in se nadaljuje v poznej{ih ‘ivljenjskih obdobjih, je potrebno pravo~asno ukrepati. Pomembno je, da otroci osvojijo tak{ne vedenjske vzorce, ki temeljijo na ustrezni prehrani in primerni gibalni dejavnosti, kar bo imelo dolgoro~ni in pozitivni vpliv na kakovost ‘ivljenja. Rezultati raziskave vedenjskih dejavnikov tveganja pri odraslih prebivalcih Slovenije ka‘ejo, da so nezdrave prehranjevalne navade najpogostej{e predvsem v vzhodnem delu Slovenije (64), kar je vsekakor zaskrbljujo~e, saj prehranjevalne navade otrok vplivajo na navade otrok. Uspe{ni programi, katerih cilj je zmanj{anje telesne te‘e otrok, ve~inoma vklju~ujejo tako gibalno dejavnost kot ustrezno prehrano. Nekateri poro~ajo, da so intervencijski programi, ki so vklju~evali nizko kalori~no prehrano in ustrezno gibalno dejavnost, vplivali na zmanj{anje telesne te‘e za 5-20 % (65). ^e dr‘i, da se bo trend raz{irjanja ~ezmerne telesne te‘e in debelosti nadaljeval {e v prihodnje, je potrebno ~im prej ukrepati. Pomembno vlogo pri tem lahko imajo {ole. Vsem otrokom bi bilo potrebno zagotoviti zdravo prehrano ter dovolj {portne dejavnosti. Dobro bi morali premisliti o prehrani otrok in zares ponujati zdrave obroke, ob tem pa ve~ pozornosti nameniti osve{~anju otrok, ki bi lahko potekalo ne samo pri rednem pouku, temve~ tudi skozi razli~ne druge dejavnosti. V ~asu izven rednega pouka bi lahko v {olah uvedli vsaj {e dve dodatni uri {portnih dejavnosti tedensko. Mnogi tuji strokovnjaki predlagajo (4, 66, 67), da bi bilo v {olah smiselno uvesti vsakodnevne kakovostne in zanimive {portne dejavnosti v ~asu med {tirinajsto in {estnajsto uro. Vedeti moramo, da ima {ola ob dru‘ini najpomembnej{i vpliv na otrokov interes za vklju~evanje v gibalne dejavnosti (68).
Navedeni ukrepi bi za realizacijo od dr‘ave in lokalnih skupnosti ter star{ev zahtevali veliko dodatnih finan~nih sredstev, ki pa bi bila za izbolj{anje obstoje~ega stanja smiselno vlo‘ena, saj je dobro znano, da so finan~ne posledice ~ezmerne telesne te‘e in debelosti izjemno velike. V ZDA so izra~unali, da zna{ajo ekonomski stro{ki posledic, ki jih lahko pripi{emo debelosti, letno ve~ kot 100 bilijonov ameri{kih dolarjev, od tega je pribli‘no polovica stro{kov neposredno povezanih z zdravstvom (69). Zato je popolnoma razumljivo, da v mnogih dr‘avah vlagajo velike napore in finan~na sredstva v celo vrsto ukrepov za prepre~evanje ~ezmerne telesne te‘e in debelosti. ^ezmerna telesna te‘a in debelost se lahko ocenita na ve~ na~inov. V svetu je v ta namen najpogosteje uporabljen preprost izra~un ITM, {e posebej v raziskavah s {tevil~no velikimi vzorci, kjer so druge metode prakti~no neuporabne (70). ITM je standardna mera za opredelitev ~ezmerne telesne te‘e in debelosti. Na osnovi ITM sicer ni mogo~e natan~no napovedati koli~ine telesnega ma{~evja, ~eprav sta obe meri tesno povezani (71, 72). Kljub nekaterim omejitvam se mnogi strinjajo, da je ITM zaradi visoke povezanosti s tveganjem za zdravje, enostavnega izra~una ter nizkih stro{kov pridobivanja podatkov, za sedaj najbolj{a izbira za ugotavljanje ~ezmerne telesne te‘e in debelosti otrok (72, 73). Pomembna pa je tudi ugotovitev, da je ITM otrok dober prediktor debelosti pri odraslih (36, 74). ITM je zelo uporaben v epidemiolo{kih raziskavah, njegova najve~ja omejitev pa je predvsem v primeru, ko ocenjujemo posameznega otroka (75). Druge metode za ugotavljanje ~ezmerne telesne te‘e in debelosti, ki so sicer natan~nej{e, imajo predvsem to pomanjkljivost, da praviloma nimajo dolo~enih kriterijev oziroma mej, ki bi s primerno stopnjo verjetnosti omogo~ale odkrivanje otrok, pri katerih je tveganje za pojav razli~nih bolezni pove~ano. Zavedamo se, da so spoznanja na{e raziskave omejena z razli~nimi dejavniki, predvsem z vzorcem otrok, ki smo jih obravnavali. Povsem mogo~e je, da z izborom druga~nega vzorca, predvsem z vidika kraja bivanja, ne bi dobili enakih rezultatov.
5   Zaklju~ek in priporo~ila
Kljub temu, da vzroki za nastanek debelosti {e niso povsem pojasnjeni, lahko telesno te‘o naju~inkoviteje zmanj{amo in ohranjamo s primerno gibalno dejavnostjo ter zdravo prehrano. Smiselno je, da premalo dejavne otroke in mladostnike s preveliko telesno te‘o usmerjamo v vsakodnevno, vsaj eno uro trajajo~o in
148
Zdrav Var 2006; 45
zmerno intenzivno gibalno dejavnost. Posebno skrb moramo namenjati zdravi prehrani, tako v dru‘inskem kot {olskem okolju. Zato je potrebno {e ve~je prizadevanje za pripravo ustreznih programov, kjer se bi povezale razli~ne izobra‘evalne in zdravstvene institucije, lokalne skupnosti ter dru‘ine, tako da bi na eni strani vplivali na zmanj{anje ovir, ki omejujejo otroke pri vklju~evanju v gibalne dejavnosti, na drugi strani pa poskrbeli za osve{~anje in izobra‘evanje o zdravem na~inu prehranjevanja.
Literatura
1.   World Health Organization. Obesity: preventing and managing the global epidemic. Report of WHO Consultation on Obesity. Geneva: WHO, 1998.
2.   Lissau I, Overpeck MD, Ruan WJ, Due P, Holstein BE, Hediger ML. Body mass index and overweight in adolescents in 13 European countries, Israel, and the United States. Arch Pediatr Adolesc Med 2004; 158: 27-33.
3.   Strauss RS, Pollack HA. Epidemic increase in childhood overweight, 1986-1998. JAMA 2001; 286: 2845-8.
4.   Brettschneider WD, Bünemann A. Übergewicht: Zunehmendes Markenzeichen der jungen Generation. Sportunterricht 2005; 54: 73-7.
5.   Chinn S, Rona RJ. Prevalence and trends in overweight and obesity in three cross sectional studies of British children, 1974-1994. Br Med J 2001; 322: 24-6.
6.   Moreno LA, Fleta J, Sarria A, Bueno M. Prevalence and trends in childhood obesity in Zaragoza. Br Med J 2001; feb., letter.
7.   Tremblay MS, Katzmarzyk PT, Willms JD. Temporal trends in overweight and obesity in Canada, 1981-1996. Int J Obes 2002; 26: 538-43.
8.   Vincent SD, Pangrazi R P, Raustorp A, Tomson LM, Cuddihy TF. Activity levels and body mass index of children in the United States, Sweden, and Australia. Med Sci Sports Exerc 2003; 35: 1367-73.
9.   Freedman DS, Srinivasan SR, Valdez RA, Williamson DF, Berenson GS. Secular increases in relative weight and adiposity among children over two decades: the Bogalusa Heart Study. Pediatrics 1997; 99: 420-6.
10. IOTF. IOTF Obesity in Europe Childhood section. Pridobljeno 21.2.2005 s spletne strani: http://www.iotf.org/childhood/ euappendix.htm.
11. Padez C, Fernandes T, Mourao I, Moreira P, Rosado V. Prevalence of overweight and obesity in 7-9-year-old Portuguese children: Trends in body mass index from 1970-2002. Am J Human Biol 2004; 16: 670-8.
12. Planin{ec J. Indeks telesne mase {estletnih de~kov in deklic. Neobjavljeno delo, 1996.
13. Bu~ar Pajek M, Strel J, Kova~ M, Pajek J. Nara{~anje prekomerne telesne te‘e in debelosti {oloobveznih otrok v starosti od 7 do 10 let – nova epidemija dejavnika tveganja. V: Otrok v gibanju : zbornik prispevkov: zbornik izvle~kov in prispevkov. Koper: UP Znanstveno-raziskovalno sredi{~e Koper, 2004: 52.
14. Lissau I. Overweight and obesity epidemic among children. Answer from European countries. Int J Obes 2004; 28 (Suppl. 3): S10-S15.
15. Chhatwal J, Verma M, Riar SK. Obesity among pre-adolescent and adolescents of a developing country (India). Asia Pac J Clin Nutr 2004; 13: 231-5.
16.  Jebb SA, Rennie KL, Cole TJ. Prevalence of overweight and obesity among young people in Great Britain. Public Health Nutr 2004; 7: 461-5.
17. Zimmerman MB, Gubeli C, Puntener C, Molinari L. Overweight and obesity in 6-12 year old children in Switzerland. Swiss Med Wkly 2004; 134: 523-8.
18. Yoshinaga M, Shimago A, Koriyama C, Nomura Y, Miyata K, Hashiguchi J, Arima K. Rapid increase in the prevalence of obesity in elementary school children. Int J Obes 2004; 28: 494-9.
19. Goran MI. The science of obesity increased disease risk in children: Implications for intervention strategies. Annaheim, NUTRACON 2004. Pridobljeno 12.9.2004 s spletne strani: http://www-hsc.usc.edu/~goran/Presentations.html.
20. Hill JO, Peters JC. Environmental contributions to the obesity epidemic. Science 1998; 280: 1371-4.
21. The role of media in childhood obesity. The Henry J. Kaiser Family Foundation. Pridobljeno 2.3.2005 s spletne strani: http://www.kff.org/entmedia/loader.cfm?url=/ commonspot/ security/getfile.cfm&PageID=32022.
22. Anderson RE, Crespo CJ, Bartlett SJ, Cheskin L, Pratt M. Relationship of physical activity and television watching with body weight and level of fatness among children. JAMA 1998; 279: 938-42.
23. Lowry R, Wechsler H, Galuska D, Fulton J, Kann L. Television viewing and its association with overweight, sedentary lifestyle, and insufficient consumption of fruits and vegetables among US High school students: differences in race, ethnicity and gender. J Sch Health 2002; 72: 413-21.
24. Proctor M, Moore L, Gao D, Cupples L, Bradlee M, Hood M, Ellison R. Television viewing and change in body fat from preschool to early adolescence: the Framingham Children’s Study. Int J Obes 2003; 27: 827-33.
25. Burke V, Beilin LJ, Simmer K, Oddy WH, Blake KV, Doherty D, et al. Predictors of body mass index and associations with cardiovascular risk factors in Australian children: a prospective cohort study. Int J Obes 2005; 29: 15-23.
26. Castro-Rodriguez LA, Holberg CJ, Morgan WJ, Wright AL, Martinez FD. Increased incidence of asthmalike symptoms in girls who become overweight or obese during the school years. Am J Respir Crit Care Med 2001; 163: 1344-9.
27. Freedman DS, Dietz WH, Srinivasan SR, Berenson GS. The relation of overweight to cardiovascular risk factors among children and adolescents: The Bogalusa heart study. Pediatrics 1999; 103: 1175-82.
28. Higgins PB, Gower BA, Hunter GR, Goran MI. Defining health-related obesity in prepubertal children. Obes Res 2001; 9: 233-40.
29.  Pinhas-Hamiel O, Dolan LM, Daniels SR, Standiford D, Khoury PR, Zeitler P. Increased incidence of non-insulin-dependent diabetes mellitus among adolescents. J Pediatr 1996; 128: 608-15.
30. Reilly JJ, Methven E, McDowell ZC, Hacking B, Alexander D, Stewart L, Kelnar CJH. Health consequences of obesity. Arch Dis Child 2003; 88: 748-52.
31. Troiano R P, Flegal KM. Overweight children and adolescents: Description, epidemiology, and demographics. Pediatrics 1998; 1001: 497-504.
32. Bloomgarden ZT. Type 2 diabetes in the young - The evolving epidemic. Diabetes Care 2004; 27; 998-1010.
33. Rosenbloom AL, Joe JR, Young RS, Winter WE. Emerging epidemic of type-2 diabetes in youth. Diabetes Care 1999; 22: 345-54.
34. Latner JD, Stunkard AJ. Getting worse: The stigmatization of obese children. Obes Res 2003; 11: 452-6.
Planin{ec J., Fo{nari~ S., Pi{ot R. Prevalenca ~ezmerne telesne te‘e in debelosti med otroki v severovzhodni Sloveniji                     149
35. Strauss RS, Pollack HA. Social marginalization of overweight children. Arch Pediatr Adolesc Med 2003; 157: 746-52.
36. Freedman DS, Khan LK, Serdula MK, Dietz WH, Srinivasan SR, Berenson GS. The relation of childhood BMI to adult adiposity: The Bogalusa Heart Study. Pediatrics 2005; 115: 22-7.
37. Bao W, Srinivasan SR, Valdez R, Greenlund KJ, Wattigney WA, Berenson GS. Longitudinal changes in cardiovascular risk from childhood to young adulthood in offspring of parents with coronary heart disease. JAMA 1997; 278: 1749-54.
38. Eisenmann JC. Physical activity and cardiovascular disease risk factors in children and adolescents: an overview. Can J Cardiol 2004; 20: 295-301.
39. Whitaker RC, Wright JA, Pepe MS, Seidel KD, Dietz WH. Predicting obesity in young adulthood from childhood and parental obesity. New Engl J Med 1997; 337: 869-73.
40. Gortmaker SL, Must A, Perrin JM, Sobol AM, Dietz WH. Social and economic consequences of overweight in adolescence and young adulthood. New Engl J Med 1993; 329: 1008-12.
41. Plotnikoff RC, Bercovitz M, Loucaides CA. Physical activity, smoking, and obesity among Canadian school youth -Comparison between urban and rural schools. Can J Pub Health 2004; 95: 413-8.
42. Tognarelli M, Picciolli P, Vezzosi S, Isola A, Moretti F, Tommassetto E, et al. Nutritional status of 8-year-old rural and urban Italian children: a study in Pistoia, Tuscany. Int Journal Food Sci Nutr 2004; 55: 381-7.
43. Jackson RT, Rashed M, Saad-Eldin R. Rural urban differences in weight, body image, and dieting behavior among adolescent Egyptian schoolgirls. Int J Food Sci Nutr 2003; 54: 1-11.
44. Martorell R, Khan LK, Hughes ML, Grummer-Strawn LM. Overweight and obesity in preschool children from developing countries. Int J Obes 2000; 24: 959-67.
45. Ozdirenc M, Ozcan A, Akin F, Gelecek N. Physical fitness in rural children compared with urban children in Turkey. Pediatr Int 2005; 47: 26-31.
46. Cole TJ, Bellizzi MC, Flegal KM, Dietz WF. Establishing a standard definition for child overweight and obesity worldwide: international survey. BMJ 2000; 320: 1-6.
47. Sagadin J. Statisti~ne metode za pedagoge. Maribor: Obzorja, 2003.
48. IOTF. EU childhood obesity “out of control”. Pridobljeno 2.3.2005 s spletne strani: http://www.iotf.org/.
49. Wang Y F. Cross-national comparison of childhood obesity: the epidemic and the relationship between obesity and socioeconomic status. Int J Epidemiol 2001; 30: 1129-36.
50. Malina RM, Bouchard C, Bar-Or O. Growth, maturation, and physical activity. Champaign: Human Kinetics, 2004.
51. Sallis J F, Prochaska JJ, Taylor WC. A review of correlates of physical activity of children and adolescents. Med Sci Sports Exerc 2000; 32: 963-75.
52. Rowlands AV, Ingledew DK, Eston RG. The effect of type of physical activity measure on the relationship between body fatness and habitual physical activity in children: A meta-analysis. Ann Him Biol 2000; 27: 479-97.
53. Mota J, Santos P, Guerra S, Riberio JC, Duarte JA. Differences of daily physical activity levels of children according to body mass index. Pediatr Exerc Sci 2002; 14: 442-52.
54. Planin{ec J, Matejek ^. Differences in physical activity between non-overweight, overweight and obese children. Collegium Antropologicum 2004; 28: 747-54.
55. Taylor WC, Sallis J F, Dowda M, Freedson PS, Eason K, Pate RR. Activity patterns and correlates among youth: differences by weight status. Pediatr Exerc Sci 2002; 14: 418-31.
56. Vandewater EA, Shim MS, Caplovitz AG. Linking obesity and activity level with children’s television and video game use. J Adolesc 2004; 27: 71-85.
57. Zavr{nik J, Pi{ot R, Fras Z, Zaletel-Kragelj L, Strel J, Sila B, @erjal I, Zurc J, Kropej VL. Gibalna/{portna aktivnost za zdravje: prikaz rezultatov raziskovalnega dela na projektu v okviru ciljnega raziskovalnega programa (CRP) “Konkuren~nost Slovenije 2001-2006”. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredi{~e, In{titut za kineziolo{ke raziskave, 2004.
58. Goran MI. Energy expenditure, body composition and disease risk in children and adolescents. Proc Nutr Soc 1997; 56: 195-209.
59. Ekelund U, Sardinha LB, Anderssen SA, Harro M, Franks PW, Brage S, et al. Associations between objectively assessed physical activity and indicators of body fatness in 9- to 10-y-old European children: a population-based study from 4 distinct regions in Europe (the European Youth Heart Study). Am J Clin Nutr 2004; 80: 584-90.
60. Fox KR. Childhood obesity and the role of physical activity. J R Soc Health 2004; 124: 34-9.
61. Pi{ot R, Zavr{nik J. Z gibanjem do zdravja - od otroka do starostnika. Zdrav Var 2002; 41: 12-5.
62. Planin{ec J. Ugotavljanje gibalne dejavnosti mlaj{ih otrok. Zdrav Var 2003; 42: 58-65.
63. Rowlands AV, Eston RG, Ingledew DK. Relationship between physical activity levels, aerobic fitness and body fat in 8- to 10-yr-old children. J Appl Physiol 1999; 86: 1428-35.
64. Zaletel-Kragelj L, Pav~i~ M, Koch V, Mau~ec-Zakotnik J. Nezdravo prehranjevanje. V: Zaletel-Kragelj L, Fras Z, Mau~ec-Zakotnik, uredniki. Tvegana vedenja, povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, 2004: 191-249.
65. Bar-Or O. Physical activity and physical training in childhood obesity. J Sports Med Phys Fitness 1993; 33: 323-9.
66. Naul R. Bewegung, Spiel und Sport in offenen Ganztagsschulen. Sportunterricht 2005; 54: 68-72.
67. Zimmer U. Gemeinschaftsgrundschule Brake - Beispiel einer offenen Ganztagsschule. Sportunterricht 2005; 54: 78-82.
68. Trudeau F, Shephard RJ. Contribution of school programmes to physical activity levels and attitudes in children and adults. Sports Med 2005; 35: 89-105.
69. Wolf AA, Colditz GA. Current estimates of the economic cost of obesity in the United States. Obes Res 1998; 6: 97-106.
70. Malina RM, Katzmarzyk PT. Validity of the body mass index as an indicator of the risk and presence of overweight in adolescents. Am J Clin Nutr 1999; 70: S131-S136.
71. Pietrobelli A, Faith MS, Allison S, Gallagher D, Chiumello G, Hsymsfeld SB. Body mass index as a measure of adiposity among children and adolescents: a validation study. J Pediatr 1998; 132: 204-10.
72. Wang Y. Epidemiology of childhood obesity - methodological aspects and guidelines: what is new? International Journal of Obesity 2004; 28 (Suppl. 3): S21-S28.
73. Siervogel RM, Maynard LM, Wisemandle WA, Roche AF, Guo SS, Chumlea WC, Towne B. Annual changes in total body fat and fat-free mass in children from 8 to 18 years in relation to changes in body mass index. Ann N Y Acad Sci 2000; 904: 420-3.
74. Trudeau F, Shephard RJ, Arsenault F, Laurencelle L. Changes in adiposity and body mass index from late childhood to adult life in Trois-Rivieres Study. Am J Hum Biol 2001; 13: 349-55. Shephard RJ. The obesity epidemic: A challenge to pediatric work physiologists? Pediatr Exerc Sci 2005; 17: 3-17.