Le o IX., štev. 21. Celje, torek 22« februarj» B927. ?uMm piačane p got&ulni lthn)a v torek, četrtek !n soboto. Stane mesečno Din 7"- za inozemstvo Din 20'—. Pesanxccna Ate« ilka S Oru, Sačun poatno-čekovnega zavoda štev. 10.666. Uredni*tvo in uprav.iiitvo : Celjc Strossmayerjeya ulica 1 pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Qgiasi po tn*$Hi. Telefon int. Štev. 65. MilivoJG Savič: Posesti inozemcev v naši državi. Inozcmci posedujejo v "ašem go- spodarsSvu bodisi javno, bodisi vgC ali manj prikrito rnnogo zomlie in gozclov ter razna druga podjetja. Do- nos znaša letno süjp.o od zernlje pri- bližno 1 in pol milijarde, ka; porneni eno osmiuko našcga izvoza. Posebno v Sloveniji in Hrvatski imajo vclike posestl. Naš politični in gospodarski in- tercs bi fail, da se rcši vprašanje ve- likih posestev zernlie in qozdov ino- zcmccv na ta način, da bi se večji del ponizdclil med naSe Ijudi. V kolikor jc ta gozdna posest v ravnini ali na terenu, ki bi se mo.qel obdelovati ka- kor v Sloveniji in delnma tudi na Hrvaškem in v Slavoniji, bi se morala dati kolonistoni, ki bi gozdovc pose kali in se tarn naselili, v kolikor pa se n&haja v goratem terenu, bi jih morala država obdržari zose, ostalc gozdovc pa razdeliti ined prenivalslvo. Razdelitev gozdov med prebiv«lstvo v Sloveniji bi preprečila izseljevanje. Slovcncev v tujino in cclo izseljenci iz Ämerike bi se lahko vrnili. Ličani naj bi se naselili v slavonskih gozdih, kjer ne rasie korn^a. Liko pa bi bilo pogozditi. Jnozernska ndelezfoa pri ondotnih bankah je vclika. ali pa tako prikrija, da ni očividna. Uradništvo v teh ban- kah je ali tuje, dosti je pa takih urad- nikov, kojih rnaterni jczik ni državni jezik. Ker imamo pri nas zelo dobrc bančne uradnike, ki so scdaj brcz- poselni, bi morali skrbeti za to, da pride to narodno uradništvo na mesta tujih clementov. V vsth državah se uporabljii to načelo; zakaj bi ravno mi moraH toiti ravnodušizi v tern vpra- šanjuf Fraiicijji je nedavno prepove- dala prihod tujih delavcev, čeravno ni takO vclike brezposelnosti kot pri nas in v druciih državah. Cc bi se. v tcrn poglcdu začclo delati, bi mogli doscči Icpe uspehe. Izločitev tujega kapitala \z naših in tujih bank je važno vprašanjc našega gospodarstva, ki se ne da prehitro rešiti. Najsigurnejše sredstvo proti tu- jemu kapitalu v bankah bi bilo, da sg odločimo za prepoved ustanavljanja novih tujih bank, starih pa bi se mo- raii z vsemi sredstvi branlti. Najboljše sredstvo je. zbiranje prihrankov v naše narodne banke in sjccr prihrankov, ki st? nahajajo v no- gavicah, Ioncili, steklenicah in vratnem nakitu pri našern narodu. To zbiranje narodnili prihrankov Ik >ai nioglo doscči s populiinzacijo nalaijanja prihrankov v l)fini'.ih s pomočjo posebne orga- uizacijG, ustanov jeue oa Narodnebfmke in drugih domaCih bank, kuKor z od- pravo davka na vioge do 50.090 Din. (Konec pride.)__________ !r''ÜPred pna&nio dvorano. Ljuba Bavidovnic je prkediil septemibra mese- ca velik shod v Prekinplju. Njegovi pri- ^taži s^o pri teji piilJiki razabesili dffžav- ne zastavo. Srraki poglavar pa je po- pisaj vse asebe, ki so razroibesile za^üiv^ in jih obcu)tI,iiiiMO kaJEniovai. Notranji mi- nistoj' Boža Maikisjdnoviic je trdiü, dolocid piHJviisoke kazii'i. VencLar Icmclji dcJEimjV na. cl. 328 keuzeiiskega zakona. (VelKkaaiis-ki. Jirusč im prepk* v zbornici. Protesti z vseh stnani.) Ker pa Sinatra, da to dejanjo ni bifo poÜ- licno, je rajc ui})okojäj dotienoga gflavar- ja. Posl. Pera Markovic «?e ni zadovoljil s tem odg-oviorojn notraJijega niiniistxa. ki ga je ma,jasitreJLŠe napadel, oeiitajioi-. mu, da je njegova. poLi-ci.ia pretepala in. zaprla nairadme poslance. Zatem se je prošlo na dnovni red: nadaljovanje proračuntske debate1.. GovoriLa sta po«la- Jiec Polid in Jova-navic, iKtkar je bila •sej<'j ¦Aixkiiiivcexua. ter aKidaJjiovianjo bud- žctTio nazpraivo (xlfeodicuo do četrtka pod pretvezq, da bodjo pasJanci imeli1 cas pi'iisastivo'vici.t'i ot\"ori'tvi zasoclajija oljlastniih skiupscim. \j Ntrucijii se ^ripravlja. V giavnem odboru nem5ke zbornice je imel vrhovni povelinik državne brambe general Heye govor, v katerem ie razpravljal o nje razvoju po podpisu mirovne pogodbe. Izjavil je, da je državna '^ramba liudska vojska in da ostane del nemškega naroda. V bodoči vojni niso glavna stvar vojaki, ampak ves ; narod se bo mor*l vojevati. Ako pride I kdaj dc zopetne vojne se bo moralo | ponoviti leto 1914. in vse prebivalstvo Nemčije poide v vojno. Res je, da sta zunanja politika in svrha vojske v gotovem nasprctstvu. Zakaj svrha zunanje politike je, da zaiamči trajni mir, vojska pa se mora na vso moč pripravljati na novo vojno. General Heye je rekel, da po njegovem mneniu vojska ni potrebna; ako pa je 2e tu, potem se mora v popolnem snislu besede vzgojiti za vojno. Državna bramba ni voina institucija; ah državna vojska bi zanemarjala ^voje dolžnosti, ako ne bi računala z morebitno vojno in se nanjo pripiavila. kolikor ji pač dopušča versaillska mirovna pogodba. Pravijo 'udi, da državna bramba ni republikanska. Ootovo so v njej častniki, ki smatrajo, da ie monarhija boljša oblika države. Ali ravno ti častniki, ki žrtvuj^jo svoje prepričanje, služijo nemški lepubliki zvesto in vestno. In to je glavno. Ta govor vrhovnega vojaškega poveljnika je naravno zbudi! veliko pozornost. p Rudičeva famiHja. Zagrebški »Hrvat« poroča: Na seji 11SS se je govorilo v prvi vrsti o oblastnem odbpru in o dnevnicah, ki naj jih prejemajo Člani oblastnih odborov. Zaključeno je bilo sledeče : Predsednik oblastne skupščine bo dr. Vladko MaČek. Stepan Radič. prevzame pred- sedniško mesto cblastnega odbora. Za člane oblastnega odbora bodo \z- voljeni m. dr.: dr. Juraj Kmjevic, dr. Stepan KoSutic, Josip Predavec in Rudolf fierce^. Člani oblastnega odbora bodo prejemali po 4000 dinarjev mesečno. Razen tega bodo še preje- mali oosebne dnevn»ce za slučaj, da so oblasini poslanci. Oblastni odbpr bo Stel 8 članov. Od tega Stevila bo ^idbina in kumstvu rodbine Stepana Radiča zasedlo pet mest, morda tudi Sest. Celjstfca Itronüca» c PCKSEST1 INOZPIMCEV V NA- SL DKŽAVJ. Pod tem nnsdovom pri- tifisajno jih uvodtnem moshi ČJianek, ki ga je ruapisal za •¦> Privrxdmi pregied< nacelnik v trgoviakem miniistretvu g. MiMvoje Savic, in. ki ga je priiobčit tu- di Trgawkii list od 12. februarja 1927. G. niaxielniik Savic ni neznian nasiaii in- dustriijfikiim kroigom, aznacmie se ga na- vadno kat tksto vplivtno osethn^t, ki ho- če, kakor se pravii, prenasti vso imdu- strijio v Srbijio in demantirati Sloveni- jo- Njegova izvajanja v ciitkanem član- ku so vedervozna za najše narodmo go- spodairstvio, ki pale nima interesa. da tfo kropi v noKi oibm<\iini dezeJii tuja in- diistrija,, v koji gospadarijo na.rodu ;a drzaivi tiyi, da ceJio sovražni I*jiuij»e, rni pa siiio saaiio podrejeni hlapci im teža- ki kot da smo kje na tttiem terejiu. Ko- Jiko se v tem potgledu gresi na uprav- nem poljiu ,s .strani polMiične obla-sti, in.spekcij dela in poročit srezki'h po- glavarjer\- \- vprašainju »noriadomestiji- vih tu'icev«. To se dogaja kljtub ope- z-oriivajn oasopitsJEi iai br:ez ozira na to, da je na stotine naSih dobriJi maOi. brez kruJtti na cestii — ki ga maan so- ^ raien tujeo äl;i celo tuj drža<\ljan ne- iiioteno uJzka radi diobrili zvez im. us- pešnili i>oisrediovanj, ki jiili ixvraujejo takozvani narodni poli.tifci. 7«\ denaar in imenain drža.v.ne pairtiüe v škoclo naro- da,. njcgiovQga gospodaiistva ter v opas- no nevaj'nost za držaivo. V tern pogJted'u se vedjno bolij greši, ker ne pazoiaiiio več nikake nacijonaJin'e in dirzaiviu; rezone ne v gospodai'Äkern, ne v ¦nacLontidmc- palMk-nem žMjenjiu. Ali ni najbol^i primej- za do dekaxienico nastop naijiveii- je .b zaxinjiii voliiviali, ko se je prav po nepotrebnein dAiignifo vise, kur iiarn je tu(jega, in kar pomeni med n^uiii tuj sjpivražen element. To ni bilo v slo- venskeni intei"esu niti v draaTnem in- terasiL. Taika j>olitika je obsodJbe vred- na. četuidi jo vckü SLS in NHS. Jnko se narodtu im draavi ne sliizi uiikjer, najinaoij pa v obmejni zarnJiii, ki je še močno pod tujojin vpliivoni1! c SVL;TOSAVSKA BESEJ3A SRB- ^KE CERKVENE OBCINE je v so- boto iKredaiiO lepo uspeta. Lepo okrasene provstore C'eljiskcga doina je napolnila 2>estra niin.ažU"a, ki je poÄornö paslupaja sknbniO izJxrami sporedi. Po komcertu je hil pies, ki so .se ga naxzocl udeleževiali do jutran'je ure. l'o vsem sodiiti je bil tudi materiljelni iuspeh te lope priinedit- \e dobei". c ODBOROVA SEJ A S1)S V GE- LJU se 1m> vržiila v sredo zvočer oL poJ- devetLh v khubovi »obi Celjskega doina. Zato odipado obicajini sextanek. — Isto- tako ne bo v četrtek sestanka čtanstva olvoli&ke orKaniaacioe. c 0TV0RITVENO ZASEDANJE OBLASTNE SKUPSCTNE V MAlll- BORU. Skntpscitna inarübonske otbkusti, skliiciina z ukazorn Njegovega Vettcan .stva na dan 23. februarja 1927, se se- stane tega dne ob 8. mil dopoldae k svojeni'ii prveniu zasedanju v parotiii dvarani mai'ifcorskeg« okrožnega so- diišča. c OVEROVLJENJE VÜLITEV V OBLASTNO SKUPŠClNO. IJpravno I sodimi za Sloveiiijo s Prekmiurjertii v Georges Dolley: ! JNapitnina. All poznate Blody bair? Gotovo ga. pozrwute, ig-otovo se spominjate, da je v »'11 i ojLi'ih zaikotnih, uanazaniili in tein- nih itlic, ki grodo vzpor«dno s Champs- Elysees in viodijo k Arc do Tri o'j- rn i tajaega znamenja za mac. Psora brez srea!! . . . Ah. da, nje- no srec .je utriipaJo, močno je utripfilo in ^orelo .siiano z^i eiiega gasta, ki pa niti sluitili ni, da ga to posteno, idealno ciekle tako neizmeniio ijubi. Nikoli mu 11; (>dkrilu svojega srea, niti z besedico ni ameniih svoje brezmejine ljubezni in tako je nasila Uijno v srou dotgih d.vaj- J SCL! i" ,oliko i* pretrpela v teh dvaj- I SQ[}h !etü^ koJiko solz je kanilo iz nje- mh oci in koliko prečutih noei je iraela I za seboj, to ve samo sree, ki je dvajset lot nosi'lo v sebi nerazodeto l'JAibezen. Takoj .prvi dan, ko je mlado, sla- b^tno dekletce nastopilo svojo sfužbo v bam in začelo streci gostoin. jo pri«ol ' krasnÜ, poßtavni Hieiktor des V alles, | znan pustolofvec in pretepaö. S cigareto j v zobeh, paiüco v rcui^in neiutFotJ-ji hv pot;iimom v o(-eh jo je takoj n<-i irvi pogl<^d ocaral. Trdinjava ie izobesila, belo zastatvo brez bpia. — Ljruba\Tii napoj! — je iuaročil saniozavestno. In hi se je zffodilo, da je YzpLanutela med nalivanjem ljubav- n-e&a napoja v nijen-em sreu prava lju- bezen. Bolgiih dvajiset let ljiibi Hektorj^i in polnih drajset let ne ve on, da ga ljubi. Tekoin te]i d'viajlset let je zahajal Hektoi" v bar vsako jtutro in vsak ve- čot. Ni bilo dneva, da bi ne pii svojega priiljubljenega napitka, A Flora mtu je vedaxo z enoko Jjjiubezniijo stregla in pri- prav^jaki najbol'jse zakutsike. BiSKO VSEUČTLIŠCE V CE-- LJU. Poniovno se opazarjia na preda- vct'ii'je gdii .stTokovne učiteliice Ane Zu- panieicwe »Pot a in cilji sodobnoga žensfeega gibanjiaj«, ki se vrši v pon- d«ljek 21. t. m. ob 20. uin*' v fisziikalnii sixbi deške meečanske Sole. Vstop je do- voljen tudi nečlanoin. c KMETIJSKA NADAL.TEVALNA SOLA V GELJU. Srazki kmetijski re- ferent g. Goriioan je predaval 20. t. m. — Pogiejite, Hektor, zo d\aj.stkt let zahajate k nam dan za dnem, — Da! — Vsak dan .site mi daili en frank napitniaie. — Res je. — No, a dan za dnem po fraaiku. koli'ko izne,se to v dvai&etih letih. — Ob, prav ras ne vem, Flora. To je 7300 framkov. — Oh, oh ... In jaz kot rojiena Angležinja sem naloziki ta denair v vaši damiovlm, in pc kuirzu znasaj'O zdaj> prihranki. 48.000 frankoAr. — Toda ta denai- je vendar va^! — N«e, ne . . . ta denar je vaš, vi ste mi ga diali in ni(s:oin sx> -ga hiotefei do- takniti. — A zakaj, povej^te za božjto voljo. zakaj ste to storiili? — Zakaji? za-to. ker va« tako ?>elo ljiuibi:m. ... ¦'',.< Čez nuesec: dni se je Hektor des Valles poročil s Floro. Kupila. sta bar. Zahtevate-li povsod v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih 0 „Novo Dobo" # učencean kineti&ske iLadaJij,evaJinc solo o splošnem kmetijstvu in sadjaxstvu. Tp- ni(djito in poljfiwlnio predavatnije je učen- ce naA-xlusiilo za njiihov lepi, a težki pü- klic. radi cesar se predavateljiu prterčr no; zaihivalguijiejo. ' ' : ' : •^ c BQRZA DK%'riPqrocüo o i&M iijera'tromeisecju imißniöleffa kta izkaz'ui- jc nm\ drugiimi sl-edwc zaniimiv? po- datke: Pri ceLjvski borzi dela je bild v tern casu 1.076 prijiav in sücer 61C od delodajaJlce.v (580 nuoskiili iji 36 žen- skuh prastiii niost) in 460 od delojieiiinl- 'xx (371 mo«kiih iin 89 ženskiii brezpo- selnidi, oziToniia. taikiih, ki so želeli spto- meniiti delo atii sllužbo). PosTedovanj so je izvrsiiLo za 51 miosikiüi im 10 ženskill oseb, skupaj' 61. neuispesnio se je posre- ol'Ovalo v 67 slucajiidi. Brezposelnost je spložna in wse dalje bolj nia:rašča. Naj- v€Č brezposelnili dellavcev je v kovinar- ski. lesni, sta.vibeiii ter v oJ)laci,lni sti-o- ki. Olx'.utno niezaiposlenost opazujiemo tudii nled trgovskiirni poinodniki in nied privatnimi nameščerLci sploh. Vzrok temu je redukcija v diržavnih uradili i-n v podjetjuii. Tudi pri zaniskiili delavnih imoceh nuiraikvt brezpo^ehiost v pi'v; vrsti igospodlnijiskega osobja. Srednji ssoji znmnj«uiejijo v gosipoditnjMvvi •"!/-- datke, vsled oe.sar astame rnmogo služ- kinj brez sluizlx». Nadalje nar;usKva ste- vilo potujociih delaivcev. Vsled pomanj- kanja »sredstev jim more borza dela if v nitzadjostni mori pomaigati». c CELJSKO GODBENO DRUŠTV0. Cu'jem'o, da ustamiovii Geljsko godbun^ drruist-vio tuidi god'bo na pihala. Priprave so v teku in v kiiaitkem se bo vršil se- vStanek, na katerem se izvrše zadnji ko- rakL. Geljc ]>otrt>bujo dobre M'od.b«1 na- pihala, ki vs.nno je dos ŽBO OPRAVLJA lekarna »Pri Orln« na Glaivinem trgu. c SMRTNA KOS A. V noJcljo po- poldne so pokopali na okoliškem po- kopalikšču gospo Amialij.o Rojnic. žono sl"ikaa\skega poinočniika Adolfa Rojni- ča v GeljiL Rajnica je trpela dalje casa in je v petek v najJopših tetih zapu- F-til'a svojega moža iin troje otrok. — Ti se pritsrcno za.hvialjwjojo vsem bla- girn darovalcem za podporo. ki so 'Jo jiin riaklamiili v kakiikoli abliki. Naj bo ra.inici zennlja laiika! c ZASTRUPIL SE JF z ocotovo kiseiino 25 let stari "tefaveo Giril Zi- danšek. ki je zaposlen ko< vrlnar pri Vi'eslenu v Gaberju. Vzrok obupne^a posku.sa jie nezmm. Moia so spravili \ javno boLnico. v. ZA STEKLINO JE UMRL A. Svenšek od Sv. Lenarta v Slovonskih goricah v groznih raukali. Že mxtv(^g4i moža so spralviili v Pa.steur.icv zavod v Geljiu, kjer .*o ga raiztelesil.i vSvenika :e bill o božiču mgrianil vstekel dos. pa jo nesTečnik raidi malomaniiost! op us til ziravJjenje. c POMANJKANJE SMODNIKA. Že dalje čaisa se opaza splosmo pomanj- kanje sm.odnjika. Ni ga dabiti več v no- beni trgovi.ni. Kakor snio zvaloli j»e krir vo to, da počiiva obrat v smr.odnisni.ci. v Kalianiku že nad šest niesecev. To dej- .stvo vsega pnecej v naše narodno gospo- darstvo. Kmetje raibiijo smodiriik pri ri- golanju v vinognaidiih, kainnolomi1 sto- jijo in na stolitne delavoev je radi tega brezposolniilv. Radiovedni sm-u, kje tici kriMda: Ali na slabi iiprai^ al'i na po- manjkainju siirovin? o PAZTTE NA OROŽJE! Pri igri v NaT-odneni domu se jie v nedeljo po- poldnio priij)etilla hiuda nasreca. Natroinio naravmiost v oko. Po- nesreeeni igralec Karel Gollob iz Gaber- ja jo gr- movju. "jCeloniavalo jiii ie 12; od teh je biik) deset 'diyakov;, 1. joimior, 1 senior. Prvi je bid diljiak tTgoviske sole Mal'ii' v času 29^ miim. Propa je bi'k popolno- mici poledienela,. Vrow solnce po dtnevl, aster severni xate.v v soboto ]>o noci in v nedoljio ves dan, ter bud mraz s<; svoje dielo tteind'ji-to opravili. Vkljub vscin tern za.prekaiin se je vršiila tekma, ki je pokaizala., kako zdo rfino naprod-o- vaii od lainii. Obiičajno je vsako nedeljp SO do 40 snMiic'-airjev i'n »fantkov« nk Geljiski kocit Ziaisspancem in krokairjeni pa klicem: Yen v nara.\x), pridite k nam h Geljiski kocn! Na.aaidite se »vežegn zra- ka, solnca, zabaive iin smeha, krasnf>g>i. ra'zglfda., pa tudi dobrot iz kleti in kur- }iin ic Tn«vrliiK'o«odpneds. dr. Ka- lan, t- 1: izvoljeni gig.: Till«]* ?.x P»«kernikovo zATetišče in Tillerjevo kočo. Cuk^z» Erisoluiuifov doni na Okreslju. P'Jiii za Hausenbiuhlerjevo kočo n-.i Mrzhci, Šuistor za Mozirsko ko-V:) "l Vrroviv /u (.V-rjsko koco. Da bo podružnU- mo-.?* uredisti proračun za paprayJst ras^.e- ,iani
  • toenjpm letii. pro.si sc enkrat poiiiovino vse člajie. cIm ¦.•iir.piv.ie r;.ica.jo cJanaa-iino. Vsakoffai; pa; ki sq v\ iiaš, čLuii, vabiimo., da pnstop,. ^,.r /.Aft s tern giinotno in moralno podpre. ClaiKarina znaissi za nove člaiip vjjisni- na 10 Din, leigitianaciia 10 Din in letna članarina 25 Difn;/>a stan ühsit; zna- K'i članairiiiia 25 Dm. Log.itini'acije je moJiožiti drustvejiemu blagajTsiku Vr- tovcii v GöWu. c PLAN1NSKI SEJM, katereg a ci'sti dobicek je namenjon popravi po- škodb po laaiiski popiavi v Z«ornji Sji- vinjeki dolini, se bo vrsil due.J.2. .uiar- ca v vseh prostorili GeJliskejra dom-i. I'laniinci in prijaitelji na.rave prtd'.te vsi ler na.s podpriite pri. velikein di'lu' — Odbor. MESTNI KINO. Pondeljek 21. jo- | bnun'ja: »Ob lepi sinji Donavy ^'''a" jen film duntijkskeiga razpoloženja in gracije v 7 dojanjiiili, V glavnih vloguh Lyn Mara, Harry Liedtke in Ernst Velebes. — Torek 22., sreda 23. in ce- trtek 24. februarja: »Napoleon*. v>Pot do güspodistva mad .wetomO. Monu- ncniHina draina iiz francoske zgodovi- ne' x $ ogriaminiih dejajujilli. Dvegi Napoltonov pratniifc'Wean Napoleon Michel:. kot Napoietoftr BonapaTte. — Pyedpnod&ja vstopnic'T tmftiki ge. KWaoeve (A-le- ksandrova uJica.).'^ ••« i .-m ¦¦¦ h-A ¦' KINO GABEHJE: PMtTeljek 21. in sr-eda 23. fehruarja: »Kneginja in paiakar«. Film senzac-ifje, na;petosli in zabavnosti. V glaTiii viogi slows! Adol- phe Menjoif. •; tOUSKf PLES.'se ha vršil v soboio 5. marcia v vseh QornjaDi prcatcrah Plsrc-amega doma/ 161 Razgled po svetu« r OBGLAVLJENA GEÖARIGA EUZABETA. V Meranu «ftj'faisisti (xl- biJi t?lavo »pouieniku bhye ce^iivic^e Eli- zaibete. Spojnemik pristevadOrj-iped naj- večje in naijiLepše unneiainqnna. Tirol- s-fcem. Bak:an»ski prefoikt je #. ¦ oosebnitn ra-zglasom iÄjiaivil s\pje oJazaJovanje nad barthariSikLm čimoan in ocjirod'il, naj popraviijo ispon'iieniik na državne stro- ske. BALABAiNOVA NI UMRLA; Domaci huozenuski lis-ti so te dni porocali, da ,je uinrla zmana ruska rovo^ucijonarka Balabanova.. Ta viest pa ne jodgovarja resaiici. Balatbaunoiva žkvi n^k Dunaju, k.ier je prifrediia te dni javno .predaiva- nje. VTest o mjetni smirti. j« Tas&aiiiia ne- ka nenuška agent uev. 21. NOVA DOB A« Stran 3. š Sočustvovanje avstrijskega Rdečega krlža. Avstrijski Rdeči križ je izrazil jugoslovenskemu Rdečemu križu globoko sočustvovanje zaradi poslednjega potrcsa. Naš Rdeči križ se ( |pu j^.zahvalil, hkrati pa sporočil, da . sedaj. ni potrebna mednarodna pomoč; ker potres ni povzročil velike škode. § Smrt slovenskega duhovnlka v Trstu. V pctck je nenadoma umrl v Trstu kaplan Anton Cok, brat od- vetnika dr. Ivana Marijc in šolskega ravnatelja Andreja Čoka. Zadela ga je kap na_desni strani. Bil jc iz uglcdnc narodne .družine Cokovih iz Lonicrja pri TrituY Pokojnik se je udejstvoval zlasti W>- slovenskih gospodarskih orga- nizacijah.^ š NemSIci jezik v slovenskih gimnnzljah- Ministrstvo prosvete je odločiio, da se v drugi in tretji gimna- ziji iJBi- na realki v Ljubljani uvede fakultativni pouk nemškega jezika. V realnift gimnazijah v Kočevju in Novem mestu, 'kjer se vrši pouk nemškega jezikä ' %'¦ nižjih razredih, ostane vse pri starem. S tem sc je znatno ustreglo zahteVam Ncmccv iz Slovenije. š Grozen umor stare baračice. V sredö je našlo orožništvo v bivšem Scherbaumovem gozdu v Senklavžu pri Mariboru, ki je sedaj last mari- borske moške kaznilnice, neznano žen- ko truplo. MrliC je iniel v ustih dva kosu lesa in na vratu veliko zevajočo rano. ifTftkoj je bil podan sum, da se jc tu fevršilo hudodelstvo, kar je na- daljna preiskava nidi ugotovila. Nezna- na starka je bila bestijalno zadušena in zaklana. Za storilcem ni sledu. š Izseljevanje v Kanaoo. Zopet je nastopila sezona za izseljevanje v Kanado. V četrtek se je z večernim monakovskim brzovlakom odpeljalo v Kanado z ljubljanskega glavnega ko- lodvora 70 izseljencev, večinoma mla- dih in krepkih kmeckih fantov, ki so sposobni za poljska in težka gozdarska dela. š Hazardna izralnlca trgovskih akademikov. Dijaki trgovske akade- mije v Subotici sos v nekern zavrže- neni lokalu na periferiji osnovali svojo igralnico. Sestajali so se vsak popol- dan in hazardirali pozno v noč. Pro- fesorji so zadnje case opažali izosta- janje dijakov in nazadovanje v učenju. S pomočjo policijc je ravnateljstvo iztaknilo igralnico ter predvčerajšnjiiri izkljnčilo osem dijakov \z zavoda. Š Dva poijres^na di;aka. Trinajst- letna gimnazijca Ivan DobzansUy in Marijaii Lozar v Ljubljani, sta v torek neznano kam odSla. Dobzansky je prišel na Lozarjevo stanovanjc ter ga povabil, da se naj na njegovem domu skupaj učita. Odšla sta res iz Lozarjevega doma, toda zvečer se Marijan Lozar ni več vrnil k svojim starišem. Ivan Dobzansky je pristojen po svojem očetu v Bukarešto. V Ljubljani stanuje njegova mati-vdova. A. OeWv: Poročila se je. Pravkar so obedoviali. Zelodci so bili pomiLrjeni, u&ta so zevala, oči so mežale y sladkeim dremaniu'. Mož si ft zapalij cigareto in se je naslonir na posteJip. Zerna je seclela kraj vzgflavja in pJJetlk. Oba sta bila srecna. -jr -Pripovtxluij mi karkoM -- je zi- nil moz. -it- Kaj bi pravila,, je rekla zena. —. SliSai^ kaJ ne, &ohu, izrcei našo najsrčnej- šo zadi'V-aio. TIpain, da bo tiudi letosnji uispeh PlaiiLmakega (seima ietotako za- dovolijiv ter prosim slaivni obcnl zbor za t ozadevno naklonjionost m podporo. Naše plan ine so zaii-bevale \- pr*1- tekli seziji svojo žrtevi. Na Mrzli gori je sinrtno ponesrečid iniad, idealen turist niedtüinw Janko Šuiiman iz Beograda. Tin ksfi, letoviöcairjii in osknbniistvo ga je s|.).remlj.alo v Soleavo k zadnjeinm po- t'itku. Na po.kopaJi«cui jo govoril ter nilad'emu idealists izročil zadnji pla- nm^ki pozdrav naxSelniik Kocbek. Snirii je rešil 2 tinrista, ki sta zgre- SJla pot na Mrzli goi'it iuus clan gaspod Hi-anko Dieht. Nasa potiruzJiiica pa je v pretoče- n»m letu dožiivela tudi zelo vesel« in y^pomeni]«!© tremrtke. Diw 3. julija r¦ Jit Pleji'1 IuuS vz»llkdlli »a^el:nik g. Kocbek z naivišjega mesta red Sv. Sa- u' *• ^t^iwni xa ,s»v'oje nciuni'onvo^ nad 3(J-letno in požrtviovalno delovan-je na polju slovcnske alpiniwike iin tie inanj na znanstveniem polj(u..,Mi vsi poznanio in veriiö ceniti nje^a in nj^govo delo. On pa n* zn'a" wwno na,m. Njogovo ime sega tudi diatec preko rneja nase ožje in tudi širše doniovki©. G. Kocbek je zaretek in teineljni kamen našo po- druKnice, ki ie iz prvotnega skranmega krožka na,stala sedanja mociui korpo- racija. Kocbek ni bil turist, ki bi sa- moljulmo uži.vctl krasoto narave in pla- inn — on je deliad na to, da so bili nje- govih uiitkov in iizkusenj. deležni tutli ^niL'-i. Vsk». kar vid'^ il.'iiK's na t<>riziirnio i'ii kruto rako ligrabljal kos za kosoiin nase slovenske zenilj«, niso bile Savinjske alpe zad- nje, v katereje yxxdvl svo.j^ gra-bežljtve kremipU^j fCo^beJvpa nv kjtpnil. D^l je in gradil ter se bojeval z vs-o vzjmj' nostjo —r in z veliikini uspehom. lie je danes odlikovfin on, je s tem odlikova- na cola naisa podi"ujžni)ca; saj jo Je ustvariif in vodiil toliko let. Skromen, kakor je, jie obliajal svo.k) dekoracijo na ktstno zclito bre« vsake slovesnosti v (jornjem gradii. Prepriiean sem. dM govorim iz srca vsedi Jia«illi claiuov. ki poznajo najbolijiže tvoje delo, če ti (la- nes k visokenui (Kll'ücovaanju v irneuif odlvora in občnegfi zbora najprisrc nej- še cestitain iin jxjzovem vse navzoce. da ti zaklJcojo triikratni ziwiija! V letu 192(i. je vise tuiriste prijietno iznejiadiila knjdga »Sa>vin.j«ke Alpe«, ki jo ft spiisal in uredil naš nacelnik g. Kocbek kot spaiiieniico za 30-lotnieo Sa.vini'jiske podruiznice. Knjiiga je tU-lu dotg-i'h let, kajti, temelji'to delo rafr ve- liko casa. Za naso podnuznico je knji- ga najiveejega pmucria., kajti v nje.j ne iiajdes samo ¦teindjit 'iin v«seslra.;iski opis nasih Alp, tern-vet; tudi zgodovino i%az\ojia nase adipimi«tilke in naroan, ki lod prebiiva. KnjMiga ft bila vsostransko najujjodne-jse ocenjona, tako v »P!.a- jiiiLskeni vestniiku« st. 11, •Hrvatskejii plaarinaru« št. 7 in v »Jutru« St. 207. S tem sklepaim svoje skrornno 00- rocilo z vTOGo željo, da bi podružnica s podvojeno sido zasüivila svoje moci, .-In cirri prejo za cell jo rame, povzročene po hudi u-ri in. da cimpreje izvrši prepo- trebno povecainje kooe na Korosiei in s svojim delom na.jde raizuimievanje Tia- vzdol in navzgor. To izčrpno in temeljito tajniško poročMo je bifo brez debate in z na- vdušenjiem odiobreno. I/, blagajniskegu porocila pasnamernio, da je imala Sa- vinjska podružnica v i 1926. o(i5.83G diaiarjev 84 para deiM'rnega pronu?ta. ČLsta imo\iina se je zviJsala napram lo- tu 1925. za (53.502 Dim. Na predlog pre- ^ledovalcev raiuinov, ie bit blagajniku ižTečen absolutorij,. Odbornik g. Tiller je omenja'l še izlet avtoniiobiitiDega kluiba in pa po- vdarjal patrebo spremembe pravi! in premestitov sed'eza podružniiice iz Gor- nj<»ga 'grndu v Celj-o. Sledi'lie so voJitve novoffa odbora. ki je bil izvoljen sotgldwno per acclaiua- tionem: prtxlt^odniik, diasedanji dolgo- letni in zasliuzni predsedniik g. Kocbek. V odbori, ki se konistituka na prvi seji:, so bili izvoljeni gg. Tidier, Vi'tovec, Guk. Zdolšek, Zeinljic-, dr. Kalatn, Brodar in Kopinsek. Zanuipniikii: Za Žalec g. Pilih, za Braislovče g. Pauer, za Vransko g. Goltob, za Mozirje g. Šuster, za Becico g- Jeiaj, za Ljubno g. Druekovič, za CJarnjiiig.rad g. Podsbreznik, za Luce g. Kosmač, za Solcavo g. Anton llerle in g. Ošep p. d. Belšak. Preglednikom ra- cunov sta bila izvoljena gg. Kralj in Kunej. PrL sJfucajniostiili je porocal gosp. Tiller 0 povečanju koče na Korosiei. Kadi tehničnih zaprek naj bi se posta- vil samo prilzidek, 12 in dalg, .-> katerkn bi l>riidobili štiri sabe, skupno ležiižce, klet, dirvarnico in stranišce. Proracun, katerega je nupravil za ta prizidek stavibenik g. GoJiogranc, znasa 60.000 dmarjev. Vecnda* je za-radi zelo drage- ga transports treha to vsoto vzeti tri- kratno. Pričakovati je,, da bo ta koca povecana do 1. 1930. in je treba že naj- inanj clvo Hi prej začeti s sekanjem. G. Vrtovoc ft preiMital nacrt zava- rovawja tnristov za slnčaj nesreč. Na vprašanje g. Kuneja, ali bo cesta od Lue do Solöave že v letosinji sezoni po- pravfjena in za aivtamobi'lnii promet odprta, je porocal predsodnik Kocbek, da je gereut okrajnoga zastopa gornje- J-'i*ajykega g. dr. Goricar mn^üija, da bo cesta od Luč do Solča.ve v tem casu popravljieiK-i, za crest0 iz kSolčave v Lo- ^.arsko diolino pa bodo trajaJLa ta cje,la radi poma-njkanja. sredstev par let. Jv toiiLu vprašanjiu je omenjal še g. Tiller, di je cesta LuOe—Solirava, okrajna ce- sta. cesta Solcava do Logarja,, občin-. ska. od Lo.ga.rja do Piskernika pa pri- vatna. Ako bi pa okrajni zastop debil od ilržave pritikajoče mu denarne zne- ske; bi to delo laliko opravil, obeina saina pa ft siromasna, in bo zmogta sredstva le z večjio siubvencijo. Gospod ?\bkar je predlagal resolucijo, katero naj poslje drustvo na »•. veliketra xn 1 >• 1 - aa, v kateri ga prosi za initervencijo, da se izplacajwj okrajnemu zastopu v Gornjem gradiii one dokLadie, ki jib ft državna uprava pohrala iz tegu na- .slova. (^asta od Luc iin pa do Logarske dc I i ne jc. velikega pomena ne le za,tu- rist iko, teinv/etč še veiqjega za r,tiü«ki ^roinet,.kaloMtga mioraimo v na^ili ley Hi pkininskJh krajth z vsetmi sredstvi d\:- gati. (i. SalniK- je povdarrjal in pripo- rot:aT oJboru veliiko paizmjo pii «aba-vi raznili okreix-il. Ker se ni nilice več oglasil k besedi, je predisednik in lepo uspel'i občiii zbor zakLjučLl s krepkim y>lanilnskijtu. zdiravol Lipski tehniški pomladni velesejm. /. Lipski -Hfiselbinski ieden. V (xkvirjiu LLpstkoga pamiailneg;-i .Liaclbenega sejnia 1927 se bo vršil od 9. do 12. marca fcakazvami >na.selbin- ski teden«. Prvi ziicstopniki te stroke so prevzeli referate, tudi vodillne exseb- noisti v stanovanjski Ln na»selbinski Ntroki inoizeimistva, tako iz Angfesk«.1 in Hodandske.. so se priidod)ide za razaa predavanja. Za enkrat so datocena na- sxopna preda,vanjia: Dr. Käpplei*. itredsednik stano vanjwkega urada, Anistendani: flo- liandska gradnija stanoivantii«; Montagu Harris od miinisirstva javiLib del v Londaniui: ^Angleška graa- ujüi stanovaiLJ«; odborniik dr. Greveli, decenient stanovanijtskoga uradia v Kökin. s po- sebnim ozi'rom ma. graidnije splošnoko- ristne akci'j«ke druzlx1 za gradnjo sla- uovanj v Kölnju.1; ruöstni gradbeni svetnik Hitter. Lipsko: »Giwkuia stanioviuij \ IJ[> skc-jn«; gospa niiiiiJ!.sterija;lna svetnica c'i". Bäumer: >Sodek>vanje zone pri gr;ul- njri stanovanji«; mestiiji svetnik dr. Nitsche, Lip- .^¦0: »Orig-ani'za.ciiJHki in fimancijski cilji nn palju gividtivje sUinovairji* dri.'^a. predafvanja. V z\-ezi z naiselbiiniskitin tednom ji> ti.d'i mednarodna razsiava zu gradiijo meat za naselbinsko in atamwanjftko stroko. Ta i-a/^Unvu gradnje mest se bo pBcala s probJ'enii modeiinega. zLdauj-a ¦»most, s sitanovicimjiwkiin viprašanjern in fssizcniljiškiin pliainuircuujein ter bo posn>- doval;i niičvterijal iiz Nemčiije, Avstrijc. It ršiila tudi pomftudii 1927 v poslopju deiktrotehnike predacanja iz elektro- tt?hniške stroke. Ljud^ka pr-osveta. 1 8POMENLK OSVOBOJKNJA IN SP0MEN1K JANÜ ŽIŽKI postavijo vrh Žižkova naid1 Prago. Spönnenik oci- krijcjlo 0J3 lO-lietinitrii osvoboditve leta 1928. Nctitečaj za. oddaiiw dte.ll za spoime- nik ft že iviÄpiLsaiii. Na oel-u odbora za postavitev sponneinifca stojji ministe?' nia- rodne obramibe Frantiišek Udržali. Spo- rnen ik bo lnonumentalno delo, kakor ga, zaslužiJ veliki zigodoviiiiski dogodek. Radoved!n;i simo kako bomo v Jugosla- viji proskiviili lO-letnieo naseg^i ikyo- bojenja in ujedmijonijia'. 1 KMHT IGRALKE JSOM.M K. V Ameriki. je zaidela sircna kap 02 let sta- ro uiniteitriiiioo Agn.es Soimiio, ki jie billa l'.ekaiksna nenkška Duise. V nemtskem rajh'u jie pokojuniica veljala za enio naj- veojih sodoilmih traigedin.i d-očim na Diuiiaju ni itmela sreče, Njeua apeciya- liteta so bile ženske uloge \- Ilxsenoviii dvnni:\h, pa tudi v Harjiplmaivn-ovih Strap 4. »NOVA DOB A« Štev. 21. Pupilarnovaren in javnokonisten denarni zavod celjske^a mesfa Celjska mestna hranilnica Ustanovljena leta. 1864. ¦ V lastni palaei jox»S Kolo«a^rojpuiu Vsl hranlluiem posit *e Dzvršn}ejo natft&ulanlizefe, hftlro la toč- 1 no. Ugoduo obresiovanfe. Pofasnlla in nasveM brezpl&čno, Pod trajnim drž. nadzorstvom. Za hranilne vioge jamci mesto Celje s celim svojim premoženjem in 2 vso svojo davčno močju. Ul|jjeii V&lEfuuJiII HajusodnBjši nahupovalni trg u Eoropi! Pomlatänt sejm s 6. - 82. mat-ca 11.000 razstavijalcev iz 2! dežel 150.000 nakupovalcev iz 44 dežel 1600 biagovmh skupin iz vseh strok. Od buoike do tovornega awto voatal Podrobnejša izvestila dajo: W. Strohbach, Maribor, Gosposka 19. Balkan - poslovalnlca urada Lipskega velesejma, Beograd, Cubriua ul. 8. deWti. Somia je najstopaila z velikim Uvspehoni tuidi v Pariizu. f NANOVO ODKRIT PORTRET GOGOLJA. V'S€sTiik.rctiililujsiki ztfodovinski nmixej Ševčenka v Kijev.u jtnto «a|Wtre|e Cene zmerne! PreprlCaJte »e sami! Najmodleriieje urefena feMjtgo^eaatiea ------Tlska in izdaja Zwema tl»k.r-- - Qdgovorna sta: za izdajatelja in ti'skarno Mil.» CtT^T^edakcljo ViMk* V- «¦¦••r*. - Oba v Celju.