narodna in študijska knjižnica VIA CEPPA Na 9 TRIESTE List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na Seshtt^___:, straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 li*: mesečna 90 lir. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Capitolina štev. 3 - tel. štev. 44^046 in 44-047. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo rokopisi in slike se ne vračajo, -n Oglasi: v širokosti enega '.stolpca za vsak m liméter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLOCANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUBBlSTlèBOE* PARTIJE T.O. 3. stran posrečena deželam socializma OBNOVHENA IZDAJA LETO Vlil. ŠTEV. 6 (385) TRST - SOBOTA, 11. FEBRUARJA 1956 CENA 20 UR V TOREK SE BO PRIČEL ZGODOVINSKI XX.KONGRES K.P. SOVJETSKE ZVEZE Kongres bo določil smernice ;za zmagoslaven pohod ZSSR v homunizem Sovjetski delovni ljudje so z delom počastili ta veliki dogodek - Svečano razpoloženje v SZ Nerazrušijiva kompaktnost v vrstah KP - Neomajno zaupanje sovjetskega ljudstva v svoje vodstvo Komunistično partijo Tržaškega ozemlja bo na kongresu zastopal tov. Vittorio Viiali it V torek se bo pričel v Moskvi zgodovinski XX. kongres d Komunistične partije Sovjetske zveze. Za kongres vlada po K vsem svetu veliko zanimanje. Ude--žiii se ga bodo zastopniki ■s komunističnih in delavskih partij Iz številnih dežel iz vseh delov sveta. Tudi Komunistična partija tržaškega ozemlja bo ,la tem kongresu zastopana. Zastopal jo bo sam tovariš Vi-l dau> ki se je že v četrtek napotil proti Moskvi. Bratsko Ko-* 5 iiunistično partijo Itaiče bodo na kongresu zastopali to-va-N riš Togliatti, Scoccimarro, Bugliani, Cacciapuoti, Bullalini in rKf tovarišica Montagnana. ot XX. kongres Komunistične Partije Sovjetske zveze bb ve- ,J tikega pomena za Sovjetsko ,[ zvezo in za komunistično in rJ; socialistično gobanje vsega SVeta. Zato se nanj v Sovjetski jji zvezi in povsod po svetu pri-0 Povijajo z velikim navduše-■ ojsin. Kongres bo napravil bili. lanco delovanja partije od Prejšnjega kongresa dalje, bo odobril direktive za šesti petti ,etni načrt S;Z in bo določil - ejape zmagoslavnega pohoda ’j[‘ SZ v komunizem. Komunistična partija Sovin ie =ke zveze se predstavlja i Pred XX. kongres močnejša IA kot kdaj koli poprej in to po zaslugi nezrušljive enotnosti v njenih vrstah in vedno večje borbenosti njenih članov, obogatena po novih izkušnjah v borbi za izgradnjo komuni stične družbe. Vse to so postavljali s .Vjetski tovariši na brezštevilnih predkongresnih sestankih in zborovanjih, ki so se vršila po v.seh krajih Sov.etske zveze. Sovjetski ko. munisti so razpravljali o tem, kako izboljšati metode dela in proizvajanja na industrijskem in poljedeljskem področju, kako izboljšati politično in ideološko delovanje, kako se čim tesneje povezati z živ- množicami. Medtem ko so razpravljali o teh vprašanjih, so tudi kritizirali vse napake, ki so jih zašle , ili v nekaterih partijskih organizmih, ki še vedno delujejo po starih na. činih, ki niso v skladu z današnjo dobo in ki se ne bore kct bi se morali, za tehnični napredek. Iz vseh teh sestankov in konferenc so izšle konkretne naloge, ki bodo pomagale pri izboljšanju celotnega neiovanja na polit čnem in organizacijskem področju. Prav v teh dneh se manifestira nezrušljiva kompaktnost Komunistične partije SiZ. in sovjetskega ljudstva. Partija boljševikov je razum, je po. nos in zavest današnje dobe. Sovjetsko ljudstvo odobrava modro politiko, ki jo vodi Komunistična partija Sovjetske zveze. Življenje samo izpričuje, da. je vse delovanje komunistov namenjeno p spe-šitvi blagostanja ljudstva in Lenjem, propagando in agitacijo, kako vsestransko izbolj- ! sreče dežeie ter utrditvi miru sati politično delovanje med ' in prijateljstva med narodi. Sleherni sovjetski državljan, naj bo to član partije ali ne, se zaveda, da predstavlja kongres K,P SZ mejni kamen v življenju partije in dežele in si zato prizadeva, da se čim dostojneje pripravi na otvoritev kongresa. Ze dalj časa je v Sovjetski zvezi junaško delo polno premagovanja za blagor domovine in njenega ljudstva. Ze tedaj, ko je bil objavljen sklep, da se skliče XX. kongres je sovjetsko ljudstvo stopilo k akcijam za čim dostojnejšo proslavitev kongresa. Delavci velikih industrijskih središč v Moskvi in Leningradu so dali pobudo za predčasno izpolnitev petletnega načrta, za povišanje proizvajainosti dela, da bi ta. ko prihranili za domovino na stotine milijonov rubljev. Pobudo moskovskih in leningrajskih delavcev so sprejeli delavci v vseh deželah Sovjetske zveze in peti petletni načrt je bil zaključen pred določenim rokom. V počastitev XX. kon- DRUGA 8ULGANIN0VA POSLANICA PREDSEDNIKU 2.D.A. Bulganin ponovno predlaga sklenitev prijateljske pogodbe med ZDA in ZSSR Mednarodni položaj v luči presojanja dveh največjih tvelesil v svetu SZ nripraVijena skleniti prijateljske pogodbe tudi z Veliko Britanijo in Francijo - Vprašanje vseevropske varnosti in razorožitve Z zasedanja CK Komunistične partije TO Kongres KP TO bo v dneh 17.18.inl 9. marca Ustvariti je treba veliko množično partijo Vi Prej£nji teden, ko je bil naš !>s( že v tisku, je bilo objavljencj «1 beseddo druse poslanice, ki jo je I ministrski predsednik ZSSR maršal Bu.lsa.nm poslal predsed- ; 1 biku ZDA Eisenhowerju, in v 'Ji k ate. i predlaga sklenitev prija- II teUske pogodbe med ZDA in zSsr. Zato objavljamo vsebwo iti omenjene poslanice v današnji 10: Obliki. Dragi predsednik! '■< V^še pismo ob 27. januarja, 1 ^Pisano v tako prijateljskem onu" je lahkot v meni zbudilo . j samoi spomin: na iskrene in /ji °dkrite razgovore, ki sem jih lrhel pred šestimi meseci v Ze-y ; nevi z Vašo ekscelenco in o-gl stalimi kolegi. Veseli ,1 . ■ -“=u me da ste se pridru-Zlli stališču, da sedanji mednarodni položaj nalaga vsem ■ržavam, zlasti pa velesilam, || kl imajo posebno odgovornost S Za zajamčenje miru in varno-2 hied narodi, da sprejmejo bkrepe, ki lahko prispevajo , * bad^ljnji mednarodni pomi- N; rKvi .in k okrepitvi zaupa. : in sodelovanja med dr- li žavami. prav tako sem vese, jih listine. Listina OZN posebej zatrjuje, da lahko člani OZN določajo pogoje za ohra. njevanje pravičnosti in spoštovanje obveznosti, ki izhajajo iz pogodb in iz drugih virov mednarodnega prava. Nadalje moramo upoštevati, da Listila OZN ne more biti dovolj učinkovita, če dve glav-nisvetovni velesili — Sovjetska zveza in Združene države — nimata dobrih odnosov. Listina bo učinkovi tejša, če bosta naši dve državi sodelovali pri izpolnjevanju ciljev OZN. Mislim, da se bo s tem Vaša ekscelenca strinjala. Kolikor morem presoditi, se v Vas pojavljajo določeni Fi taupania in sodelovanja med af ^ržavami- Prav tako sem vesei . "šega pristajanja na stali- šče, da i ^ateUstvo med našima l,ud-g| s*-v°ma osnovo, na kateri je mogoče vzpostaviti boljše po-litične odnose med našima dr-žavama. )rj Prav zaradi tega, ker takš-oJ na osnova že obstaja smo jaz , 'n moji kolegi sklenili kmalu oli Vaši novem letu, da pošljemo le ’ ekscelenci predlog za j J sltupn.o proučevanje konkret. f nih ukrepov, ki naj bi omo-S°čili bistveno izboljšanje od-hos-,v mecj nagjma dvema dr-j Zlvama. Glede tega smo ime i 0 ; v^is, da je bodoči mir v sve Jj tu v veliki meri odvisen od ;Sj stanja naših odnosov. rili Sodih smo — in še vedno ia kodirno ■— da je prišel čas, je treba skleniti pogodbo 0 Prijateljstvu in sodelovanju ^6d našima državama. To bi dvomi, ker predlagamo Vaši ekcelenci sklenitev pogodbe «na dvostranski osnov,», med. tem ko je listina OZN «pogodba med mnogimi državami». Toda priznali boste, da bi sklenitev pogodbe o pr.jateli-stvu in sodelovanju med d veni j najmočnejšima velesilama sveta ogromno prispevala k bolj zdravemu mednarodnemu položaju. Na drugi strani smo pripravljeni skleniti podobne pogodbe z drugimi državami tu i z Veliko, Britanijo m Francijo. Končno je predlog o sklenitvi pogodbe med dvema skupinama držav — med državami NATO in državami varšavskega pakta — še ved no veljaven. Za tem maršal Bulganin poudarja, da je pravilno opozarjanje Eisenhowerja da pri vzpostavljanju miru v vsem svetu štejejo dejstva in ne besede ter da bi bila sklenitev prijateljske pogodbe med ZDA in ZSSR konkretno dejstvo in ne zgolj besede, nato pa zatrjuje, da je ZSSR zmanjšala svoje oborožene sile, česar pa ZDA še niso storile. Za tem nadaljuje: važen prispevek k razvoju ““I s°vjetsko - ameriških odnosov, so’ Obenem pa bi prispevalo k jj Zboljšanju odnosov med Va-i SImi in našimi prijatelji na ned:iarodnem podr. čju. j,. Kolikor sem mogel presodi-1 je Vaša ekscelenca zaskrb. II 1 ena tek z. radi dejstva, ker osr.u- Pogodbe, ki smo ga pr e i f ašali, v določeni meri po-navlja nekatera načela Listi-f'e Združenih narodov, ki sta «aši državi podpisali. Zdi p j® nant pa, da to dejstvo ne ‘nt. ‘6 ne ovira, temveč nasproten' n° opisuje sklenitev pogodbe. Obstoj Listine OZ,N nika-5/'r ne izključuje možnosti nit ' ePanja dvostranskih sparati ™°v kakršne koli narave sM ti člani te organizacije, če NF9r«*UMi «a naée- «Ko predlagam sklenitev pogodbe o sodelovanju in prijateljstvu med našima dvema državama, me vodi misel, da bi sklenitev take pogodbe in izboljšanje odnosov med na-Šima dvema državama utegnili olajšati bistveno znižanje oborožitve in oboroženih sii. Tako bi na primer 1 hko poskušali doseči zmanjšanje oboroženih sil petih velesil na raven, ki bi bila dogovorjena med ZDA in Sovjetsko zvezo. Tudi sporazum o vprašanju atomskega orožja, katereg. prepoved zahtevajo vsi narodi, bi prispeval k temu cilju. V Vašem pismu ponovno opozorjate na Vaš predlog «odprtega neba», ki predvi deva medsebojne polete nad ameriškim in sovjetskim o-zemljem, za vojaško fotograf sko snemanje in za izmenjave vojaških informacij. Moji kolegi in jaz smo že imeli priložnost, da izragbno naše stališče do tega predloga. Zdi se nam, da v sedanjem mednarodnem položaju in, še več, v pogojih neomejene oboroževalne tekme, izvajanje takih poletov ne bi rešilo narodov strahu pred novo vojno, temveč bi nasprotno povečala njihovo bojazen in vzajemna sumničenja. Sodite sami, gospod predsednik: kaj bi storili vojaški poveljniki Vaše države, če bi po rezultatih fotografij ugotovili, da ima Vaš sosed več letališč? Nedvomno bi zaukazali tako, šn j e povečanje števila svojih letališč. Seveda bi tudi naši vojaški poveljniki v ten; primeru storili isto. Ni težko r. zumeti, da bi sledila poživitev oboroževalne tekme. Drugače pa bi nilo, če bi se lahko sporazumeli o zmanjšanju oborožitve in oboroženih sil. V tem primeru bi bila izvedba primernega nadzorstva o katerega sistemu bi se sporazumeli, upravičena in potrebna. Tako bi sklenitev pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju med ZDA in ZSSR, pomenila, da v resnici lahko nekaj storimo, kot pravite v svoji poslanici, da «prepričamo svet, da nimamo napadalnih namenov drug do. drugega». Za tem poslanica govori o veliki važnosti, ki jo ima evrpska varr.st n -darj a, da je mogoče ustvariti vseevropski sistem kolektivne varnosti. Nato pa nadaljuje: «Ker sta v povojni dobi nastali in sé utrdili v Evropi dve nemški državi z različnim družbenim in gospodarskim sistemom, ki se razvijata na raz-l.čen način, vprašanja ursefit» čenja enotne Nemčije kot de. mokratične in miroljubne dr- žave seveda ni mogoče rešiti brez primernega sporazuma med Nemci samimi: med nemško demokratično republike in nemško zvezno republiko. Obenem sem prepričan, da bi bila normalizacija sovjet-sko-ameriških odnosov zlasti pa korak kot sklenitev pagod be o prijateljstvu in sodelovanju med ZDA in ZSSR, velikega in pozitivnega p mena za vzpostavljanje potrebnih pogojev za rešitev nemškega vprašanja. Glede na Vašo pripom- ( NaaaLje.oanje na i V. siro.ni) gresa KP SZ so delavci ma-•gnitogorskega industrijskega kompleksa izdelali 250 000 ton jekla in železa več kot je določal načrt. Vsak dan. prihajajo v Mo. skvri brzojavke U najrazličnejših krajev SZ, ki poročajo o novih zmagah pri delu sovjetskih državljanov. Velike hi-drocentrale v Kahovki in v Gorkem in še druge, so pričele obratovali. Sovjetski delavci so z velikim zanimanjem sledili delom za zajezitev Volge. Elektrarna v Kujb.ševu že proizvaja električno silo. Grad. nja orjaških energetskih o-bjektov se nadaljuje s pospešenim tempom. Graditelji hi-droe'ektrarne v Gratsku so 18, decembra sporočili veselo vest, da so izpolnili načrt za leto 1955. V Angari kaže toplomer 40 stopinj pod ničlo, toda junaški graditelji tam-kajšn.e hidrocentrale ne prenehajo z delom. Gradnja ve. likanskih atomskih električnih central se nadaljuje z naglim tempom. Mnoga podjetja uo napravila pr vi bilanco dela, ki je bilo izvršeno v poča.sti'ev kongre sa. Rezultati t.e bilance potrjujejo, da 'e .julijski sklep CK postal realnost, da se borba v:ega ljudstva za tehnični napredek in zn povečanje proizvajainosti dela, vedno bolj veča v deželi. In delavci so ponosni na svoje delo, na velike zmage, ki so jih dosegli v poslednjem času. Podjetje «Elektrosila» v Leningradu je prekosilo načrt za leto 1955 s tem, da je zgradilo turb-geviči auur dgai zmog., i-vost znaša 100.0(10 KW. Tovarna «Sibselmak» je izdelala že prvih 100 mlatilnih strojev v počastitev XX. kongresa. Tovarna strojev v Kovrovu je pričela z izdelovanjem nove serije modernih strojev za vrtanje. In tako bi lahko naštevali še dalje. Tudi na drugih po-dročijh, zlasti pa v kolhozih in sovhozih so bili storjeni novi veliki koraki naprej ne le za izboLšanje produktivnosti de. la, temveč tudi za povečanje proizvodnje. Tako se je sovjetsko ljudstvo pripavljalo na veliki dogodek, ki ga predstavlja XX. kongres njegove Partije. 4. in 5. februarja se je sestal Centralni komite Komunistične partije Tržaškega o-zemija. Razpravljal je o pripravah in organiziranju prihodnje voùlne kampanje. Poročilu, ki ga je podal tov. Sa-jovitz, je sledila plodna diskusija, pri kateri so sodelovali številni tovariši in v kateri so se dotaknili najrazhč. nejših vprašanj predvolilne bitke. Centralni komite poudarjajoč splošno orientacijo, ki je bila začrtana na seji pretek.e-ga novembra, je ponovno povabil vse organizacije partije in vse tovariše, naj se že sedaj mobilizirajo zato, da se zagotovi zmaga ljudskih sil, ki se borijo za novo politiko, za pravične občinske uprave, ki bodo v skladu z željami in zahtevami prebivalstva. Centralni komite je sklenil, da naslovi na vse tovariše poziv za učvrstitev partije v teku te važne akcije s široko kampanjo za rekrutacijo s ci-Lem, da se pridobi za naše vrste novih 2500 tovarišev in za povišanje širjenja našega tiska za 25 odstotkov. Končno je CK p. z val vse kom.teje in posamezne tovariše, naj na čast našemu pe.e. mu kongresu konkretno dokažejo svojo privrženost partiji s tem, da konkretno prispeva, jo k njeni okrepitvi. Aktivna udeiežba v kampanji za re-Krutacijo naj bo učinkovit odgovor tržaških komunistov no diskriminacije delodajalcev v velik,h tovarnah. Velika množična partija je najboljši predpogoj za zadovoljitev vseh teženj slovenskega in italijanskega prebivalstva Trsta. 0 KULTURNEM DELOVANJU SLOVENCEV NA TRŽAŠKEM PONOVNO POUDARJAMO: enotnost je nujno potrebna ! Centralni komite je potrdi) sklicanje V. kongresa partije je odobril navodila glede izbire delegatov in sklenil, da napove novo kampanjo za nabiranje prispevkov za kritje kongresnih stroškov, po v 2-bivši vse tovariše, naj pospešijo diskusijo o tezah v povezavi z borbami, ki so v teku in ki predstavljajo pr sre-vek v predvolilnih pripravah. Na istem zasedanju je CK obenem ugotovil, da se je prvi faza obnavljanja izkaznic in pridobivanja novih član v u-spešneje razvijala kot prejšnja leta, kar dokazuje veliko simpatijo in zaupanje, ki ju naša partija uživa zaradi svojih pravilnih gospodarskih in političnih borb. Okrog tristo novih tovarišev je pristopi'o v naše vrste in tem je CK poslal svojo bratsko in toplo do brodošlico ter obenem pohva. lil vse tovariše in tovarišice, ki so se izkazali pri zadnji kampanji in jih pozval, naj posvetijo še večjo pozornost pridobivanju novih članov, kar bo omogočilo partiji še večje uspehe pri bodočih borbah. Vsak komunist naj se na čast XX. kongresu velike Komunistične partije Sovjetske zveze obveže, bo v množicah delovnih ljudi še bolj okrepi! zaupanje v socializem in pridobil novih članov partiji delavskega razreda Demonstracije na Cipru Tudi na Cipru je prišlo v zadnjih dneh do velikih demonstracij študentov. Pred nekaj časa je namreč neko kolonialistično soaišče na omenjenem otoku obsodilo enega ŠLUaenta zaradi prejšnjih demonstracij. Proti obsodbi je v Nikoziji demonstriralo na stotine študentov. Proti demonstrantom so se zagnali britanski vojaki. V neredih je bilo več študentov telesno poškodovanih. Tudi okrog 1O00 pristaniških delavcev, ki dela. jo v britanskem vojnem oporišču, je demonstriralo proti Britancem. Rozorno smo precitati intervju, ki ga je dat tajnik Slovenske prosveine zveze Boris Race dopisniku primorskega dnevnika in ki je bil objavljen v omenjenem listu v nedeljo 5. /e-pruarja. Intervju se med drugim dotika predloga, ki ga je data blovensko-hrvaisku ljudska prosveta Slovenski prosvetni zvezi glede skupne osrednje Prešernove proslave v 'i rstu. V inier-vjuvu je Boris Race med drugim ponovil argumente, ki jih vsebuje tudi pismo, ki ga je Slovenska prosvetna zveza poslala ijtovensko-hrvatski ljudski pro. sveti, in v katerem je ista oiiklo. nila skupno proslavo. Verjamemo, da utegnejo biti upravičeni nekateri tehnični razlogi. Zaradi teh, po mnenju Slovenske prosvetne zveze, ni rnoglo priti do skupne pi oslave. Toda vodstvo omenjene organizacije je poleg teh razlogov naštelo še druge. In ti zaslužijo, da se pri njih nekoliko pomudimo. Covorimo kot komunisti. Kot laki smo prepričani, da so predlogi glede enotnih nastopov, ki jili je postavila ob raznih prilikah SlovensRo-hrvatsku ljudska prosveta, povsem resni predlogi. Postavljeni so bili prav zato, da bi ustvarili ozračje zau- ZADNJE PRIPRAVE NA sindikalno konstitnanto Kljub iziedno slabemu viemenu se delavci mailjivo pripravljajo na ta važen dogodek - Volitve delegatov Kot je bilo že javi,eno bo rovanj delavcev, ki so pristo-kongres sindikalne korsdtuan-, pdi h CGiL te v Trstu v dneh 18. in 19. februarja 1.1. Tudii v zadnjem času se kljub izredno slabemu vreme-mu vrste raznovrstne priprave na ta, za naše mesto, zgodovinski dogodek. Tržaški delavci se mari,ivo pripravljajo na ta dogodek s tem, da se sestajajo na sestankih, na ka. terih z zanimanjem razpravljajo o konstiluanti in o pomenu, ki ga ta ima s poseb nim ozirom na borbe, ki sloje pred nami vsemi. Iz poročila, ki ga je v to rek objavil pripravljalni odbor za sindikalno konstituan-to v Trstu, je razvidno, da je bilo v teku dosedanje kampanje nad 150 sestankov in zbo- Slovenski kmetje pozdravljajo sindikalno konstitnanto v Trstu Uspehi enotnih boib malih in srednjih kmetov, najemnikov, spolovinarjev in kolonov v Italiji, včlanjenih v organizacije CGIL Letošnje Prešernove nagrade Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je bila v Ljubljani svečana Prešernova proslava, katere so se udeležili najvišji predstavniki kulturnega in političnega življenja v Sloveniji Književnik emnišklh pogoc,b, proti fev. Ivan Petre je imel slavnostni _ V soboto, 18. in nedeljo 19. februarja se bo vršila v Trstu sindikalna konstituanta CGIL. Delavska zveza se s konsti. tuanto priključi Splošni italijanski delavski zvezi, ki šte je v Italiji 5 milijonov članov. Z zanimanjem in zaupanjem gleda vse sindikalno in demokratično ljudsko gibanje na. šega področja na to sindikalno konstituanto. V Italiji vodi močna CGIL ostro in trdo borbo za boljšo življenjsko raven delavca in kmeta in zato je važno, da tu di naš kmet spozna borbo italijanskega kmeta, spolovinarja, kolona, najemnika in poljedelskega delavca, včla. njenih v veliko organizacijo «iConfederterra» s katero so povezane «Federbrcccianti», «Federmezzadri» in «Alleanza Nazionale dei Contadini» pod okriljem CGIL. Leta in leta se italijanski kmetje, spolovinarji in najemniki bore za zemljo. Bore se za s tajnost na zemljišču, ki ga obdelujejo, za pravično stvar, za agrarno reformo, bo-ìe se proti monopolistom, proti odpovedi spolovinarskih in ki so še vedno v veljavi v ieposestnikom komaj: 500.000 mnogih italijanskih pokraji- | ha zemlje, medtem ko predvi- govor, v katerem je poudaril zlasti dejstvo, da mora slovenska književnost stremeti za «prešerne vskim izpovedovanjem človeka» Ob priliki, letošnjega slovenskega kulturnega praznika — 8. februarja, je slovenska vlada dodedila tradicionalne Prešernove nagrade za leto 1956. Med nagrajenci so: prof. A. Sovre, Ferdo Kozak in o-perna pevska Vilma Bukovčeva, s področja umetnosti akad. Joven Hadži in dr. Strojnik pa * podro§j» ananosti. dalizmu in zaostalosti, proti izkoriščanju nenasitnih veleposestnikov. Mali kmet se bo ri za obstoj na svoji zemlji, ker grozi uničenje malih posestev zaradi previsokih dav. kov, preti mu razlaščenje in dražba, pretijo mu veleposestniki, ki mu hočejo odvzeti še tisti borni košček zemlje, ki mu je ostal. Te borbe je italijanski kmet plačal v zadnjih letih s svojo krvjo in človeškimi žrtvami v Melissi, Mas salombardi, Torremaggiore in drugje. Bore se proti fevdalnim «kolonskim obveznostim», n ah in po katerih mora kolon obvezno darovati vsako leto gospodarju desetine in desetine rejenih piščancev, ki mo. rajo odgovarjati po gospodarju določeni teži, stotine jajc določene velikosti, najlepši pršut, žena kolona pa mora opravljati hišna dela v gospodarjevi vili. Proti vsem tem krivicam' se bori italijanski kmet, kolon in poljedelski delavec s pomočjo svoje sindi. kalne organizacije CGIL. Povsod se kmečke delovne sile uspešno upirajo in enot-notno nastopajo za svoje pravice. Prisilile so vlado, da je izdala že nekatere odločilne ukrepe in zakone. Enotna akcija kmetov za a-grarne pogodbe je povzročila padec Scelbove vlade. Mnogo doseženih uspehov je že bilo uzakonjenih. Vzajemne bolni, ške blagajne za neposredne obdelovalce poslujejo že čez eno leto v Italiji. Ni bil si-sprejet Longo Pertinijev deva italijanska ustava 4 do o milijonov ha. Z.a pol.jede.ske delavce je bila dosežena podpora za primer brezposelcsti, povišek družinske doklade in. validska m starostna pokojnina. Mnogo je še nerešenih problemov, ki čakajo rešitve. Odločna akcija delovnih de. mokratičnih sil, včanjenih v CGIL bo s pomočjo delavskih poslancev v italijanski zbornici zahtevala njihovo, rešitev. predlog, ki je predvideval tudi oskrbo zdravil, povišanje državnega prispevka in druge ugodnosti. Napravljen pa je bil velik korak napred Dosežen je bil zakon, ki o. prošča kmeta plačevanja enotnega kmečkega prispevka do 5000 lir. Povišani so bili dr žavni prispevki za poboljševalna dela, zidanje in poprav. Ijanje kmečkih hiš, hlevov, za nakup kmetijskih strojev itd. Za najemnike in kolone se CGIL bori, da se najemniška odpoved prizna samo v prime ru kršitve pogodbe. CGIL zahteva, da se uvede agrarna reforma, kot jo predvideva itn. lijanska ustava. Do sedaj je bilo odvzeto italijanskim ve- OGIL brani in ščiti vse delavce, kmete, male posestnike, spolovinarje in najemnike pred izkoriščanjem velepose. stnikev, monopolistov in sred-njevških fevdalcev, vse vpv sane v stranke ali brez strank, organizirane ali neorganizira. ne. Zato je sindikalna konsti-tuanta na Tržaškem področju veiike važnosti tuoi za našega slovenskega kmeta. Borba italijanskih kmetov je borba na. šega kmeta. Tudi tu se bori kmet za svoj obstanek; izpodriniti ga hočejo iz lastne zemlje, razlaščajo mu zemljo, navijajo vedno večje davke in ga na vsak način skušajo pri. siliti, da se izseli v Avstralijo. Zato tudi slovenski kmetje pozdravljajo sindikalno konstituanto CiGIiL, ker vidijo v njej zaščitnico tudi njihovih interesov. MARIJ GFRBEC V teku so volitve c.eiegatov, ki bodo zastopali posamezne stroke, organizirane in neorganizirane delavce na velikem sindikalnem kongresu. Poteg delavcev organiziranih v Delavsko zvezo in v orgai izaci-,e, ki so včlanjene v CGIL, So doslej izvotli svoje, de.egate še deiavci včlaa.eni v tiFl, lian ja, v katerem je mogoče delovati in napredovati. Gledati v vsakem predlogu igro, manever, spletko, špekulacijo, pomeni i-meli stališče, ki ne more privesti daleč naprej. Ta občutek se utegne v danem trenutku spremenili v fiksno idejo, ki na zelo resen način škoduje organizaciji in gibanju. Ko smo govorili o potrebi združitve kulturnega gibanja smo se dobro zavedali dejstva, da to ni tako enostavna zadeva. Potrebno je bilo najprej razpravljati, ustvariti dobro voljo, odstraniti predsodke in zag,e. njenosl. popraviti napake, premostiti nerazumevanja in nesporazume, ugladili pot k medsebojnemu spoštovanju. Kakšne so bile tedaj naše perspektive? Piedvsem organska Združitev, popolna enomost v programu in delovanju. J\ika-Uor pa ne moremo spiejeu čudne «teorije», po kateri naj bi bilo potrebno še pred dosego enotnosti na kulturnem področju, doseči enotnost na političnem področju. In zakaj naj bi veljala laku «teorija»? Enotno kulturno gibanje mora biti nadstrankarsko in mora združili vse, ki se žele udejstvovali na področju demokratične kulture, ne glede na ideološko razliko, -dOzno je, da se pristaš ene politične stranke združi $ pristašem druge politične skupine prav na kulturnem poprišču, prav tako. kot na sindikalnem, zadružnem ali katerem koli drugem poprišču. Zalo čemu postavljati kot pogoj za enotno delov.tnje. za koordiniranje, za zdni-itev, do katere naj bi prišlo c bodoče, enotnost na političnem področju? Do politične enotnosti bo prišlo, ako mora do nje priti, toda na drugi o-snovi in v primernem času, ko bosta obe strani pripravljeni razpravljati o njihovih ideoloških in političnih razlikah. Podrejati enotnost na kulturnem, sindikalnem in na drugih področjih, političnemu področju, se nam zdi., da pomeni preveč politizirati in ustvarjati precedente za premoč tendenc, onečediti s sektašlvoni tisto gibanje, ki bi moralo bili najširše. Mi se strinjamo s tem, da FILM, postelegrafisli; nada^e pri AUEiGAT; spolovinarji, ) mora bili „ kulturnem gibanju medsebojno spoštovanje in ena poljski delavci, nameščenci menz in hotelov, zidarji L mizarji, bolniški uslužbenci L peKOvsiu ce.avci, upokojenci m vratarice, pristaniščniki in prometniki itd. V teku so vo litve v številnih industrijskih in drugih obratih, med katerimi naj omenimo delavce in nameščence Splošnih skladišč, tobačne tovarne, petrolejskih čistilnic, v INAM in drugo«. Prejšnji teden smo v našem listu objavili članek, ki ga je za naš list napisal predse.mia pripravljalnega odbora za kon-otituanto, poslanec Marchi oro. Kot smo pričakovali, je čla-neic vzbudil veiiko pozornosti med našimi bralci, zlasti me^ delavci v mestu in na deželi. O načelih, ki jili je poslanec Marchierò še enkrat podčrta, v že omenjenem članku, so zainteresirani aeiavci marljivo razpravljali na sestankih, kakor tudi na številnih krajin dela. kopravnosl brez tendenc o premoči. Akp obstaja o tem kakšna rezerva, je mogoče določiti pogoje za preprečitev te možnosti, Možno je tudi nakazati pogoj glede odnosov in stikov. Res, CGIL uresničuje, kot je zapisano v njenem statutu, sindikalno enotnost vseh reč nih in umskih delovnih Ijud:, brez rasne, narodnostne, ver. ske ali politične razlike. CGIL temelji na načelu najširše notranje demokracije. Zato smejo in morajo tudi slovenski delovni ljudje vseh strok in vseh političnih prepričanj s polnim zaupanjem pristopiti k sindikalni konstituanti, «ti jo sklicu,e CGIL. To je v njihovem vsestranskem interesu! “Ali bo Vidali izbral svobodo?*4 Pod tem naslovom objavlja «Demokracijam, glusilo slovenskih nacionalistov v službi kakr. šne koli italijanske vlade, da le ni napredna, zelo dolg članek. Okrog tega tednika se suče neki star politični spletkar9 ki slusi istočasno dvema nacionalizmoma italijanskemu in slovenskemu in ki rad šari v blatu obrekovanj, blatenj in laži. Ta spletkar, ki pridiga «načela» po katerih mo-ra delavec ali kmet, predrto se začne baviti s politiko, postati človek (!!) in ki protestira kadar delavci, zahtevajo povišanje mezd9 češ da ti poviški povzročajo podražitev živil (Ul), naj bi bil zastavonoša slovenskega naroda! Toda stari in fevdalni konservativec se posebno zaletava v komuniste, hi zanj pred- stavljajo vraga. Po njegovem. komunisti niso Slovenci, Italijani, Kitajci marveč kozmopoliti. ljudje brez domovine, ki zasluzijo vislice. O, če bi imel ta zakleli sovražnik delovnega človeka oblast v svojih rokah! Njegova dežela bi se spremenila v . Vidali ja v veseli družbi tovarišice Laure Weiss tajno odhajal v Švico, da položi velike vsote denarja. Vidali je izključil iz partije tiste, ki so branili Slovence. Seveda Vidali «izbira svobodo» in gre na kongres K. P. Sovjetske zveze. Odkar se je vrnii v Evropo, je šel Vidali enkrat v Švico, in to pred petimi leti, da obišče prijatelja. In zadeva Milana? In sovraštvo do Sloven. cev? Izse istega izvora: iz smetišča agencije «Continental» in iz bolnih možganov urednika «Demokracije» in njegovega botra pri «Messaggero Veneto», edinega lista v italijanskem jeziku, ki se je izpostavil posmehu z objavo omenjene novice v Trstu! Vse je mogoče doseči ako obstaja dovolj dobre volje. Mi prav gotovo nismo postavili predlogov zaradi tega, ker smo najmočnejši ali pa nujšibkejši. Domneve o tem prepuščamo drugim. Postavili smo predloge zato, ker smatramo, da je kulturno gibanje na našem ozemlju zares šibko in to zato, ker je preveč razcepljeno in ker se nobena skupina ne more ponašati s tem ali je najmočnejša ali najšibkejša. Kulturne skupine bi se morale res zanimati, da bi se združile, kajti le tako bi bile močne. Sila neke skupine, ki temelji na razcepljenosti določenega gibanja, ne koristi, temveč škoduje. Mi se čutimo močne tedaj, ko stopamo po poti enotnosti. Tu ne gre za začasni kompromis, temveč za enotnost akcije in koordiniranja, ki mora privesti do dokončne organske združitve. Takšna je torej naša perspektiva. Smatramo, da pomeni igračkanje s kulturnim gibanjem za politične cilje zelo nevarno in škodljivo stvar. Tako igračkanje morejo početi samo škodljivci slovenske kulture. Spekulacija v lem pogledu je pogu-bonosna in mi je ne poznamo. Govorimo kot komunisti, odkrito in brez vsakih ovinkov. Povsem jasno je, da slovenska kultura na našem ozemlju, ne le da ne sme bùi ločena od kul1 uri» v matični domovini, temveč mora v resnici biti sestavni del narodne kulture v matični domovini. Od tam mora srkati novih moči in mora biti ponosna na to. Ako je bil intervju napravljen kot vabilo k diskusiji, ga mi pozdravi j umo kot pozitiven faktor in smo pripravljeni na diskusijo. Ce pa je do intervju• va prišlo zato, da bi že Vnaprej odklonili diskusijo o tako važnem, lahko rečemo življenjskem vprašanju slovenske skupnosti, nas to samo žalosti. Toda mi bomo nadaljevali našo borbo. Povabili bomo slovenske komuniste, naj se bolj kot kdaj koli posvetijo učvrstitvi prosvetne organizacije, naj pospešijo prepričevalno delovanje . zato, da bo enotnost v bližnji bodočnosti postala svetla realnost. OSE SOCIALISTIČNI SVET SOVJETSKI PRORAČUNI NE POZNAJO PRIMANJKLJAJEV Državni proračun za 1956 izkazuje 23 milijard prebitka Državni proračun Sovjetske zveze za leto 1956, ki je bil odobren na zadnjem zasedanju Vrhovnega sovjeta je o-draz nadaljnjega razvoja mi. roljubne gospodarske in kulturne izgradnje, Sovjetski prore čuni ne pozna,o primanjkljajev. Letos bodo znašali dohodki 591,9 milijard rubljev, iz. da tki 568,8 milijard, prebitek pa 23,1 milijard rubljev. Kot prejšnja leta, so glavni Vir dohodkov socialistične tovarne in podjetja, ki bodo dala letos nad 500 milijard ru. bi jev, to je skoro 85% vseh dohodkov. Davki predstavljajo zelo skromno vsoto dohodka in so ostali na isti ravni xot lansko leto. Davki se ne višajo, marveč se celo nižajo. V letih 1953.1954 so se davki, ki jih plačujejo kmetje znižali za nad 2,5 krat v primeri z le tom 1952. Vsote izdatkov se uporabijo pretežno za razvoj nacional. nega gospodarstva in za socialne ter kulturne potrebe prebivalstva. Proračun predvideva nad 327 milijard rubl.ev za finansiranje nacionalnega gospodarstva. Vsota je za 20 milijard večja kot lani. K tej vsoti je Novo rudarsko naselje v Pirinu na Bolgarskem NAPREDOVANJE NEKDAJ ZAOSTALE DEŽELE Izpolnitev I. petletke v Ljudski republiki Romuniji treba še prišteti investicije podjetij in gospouarskih orga nizacij tako, da bo znašal c e. loten strošek za nacionalno gospodarstvo skoro 347 milijard. Glavni del tega sklada bo uporabljen za razvoj industrije, preavsem težke indù strije, ki je podlaga za razvoj vsega gospodarstva. velika pozornost je p. sveče, na razvoju industrije, ki pro izvaja predmete široke potre, šnje. Letos so preavidena ve lika dela za gradnjo in razširitev naprav lahke industrije. Za kmetijstvo je letos name njenih 48,6 milijard rubljev, ki se bodo povišali na skoro 57 milijard z investicijami dr. zavnih gospodarskih organiza cij. Pospešila se bo nadalje gradnja stanovanjskih hiš; za. devni stroški bodo za 14% ve čji kot lani. Veliko povečanje izdatkov za razvoj kulture je še dokaz več miroljubnega značaja sovjet, skega proračuna. V to svrho ie namenjenih nad 161 mili jard in sicer 14,5 milijard več kot lani. To vsoto bodo upe. rabili za javno vzgojo, zdrav, stvo, iizkulturo, za državno so. cialno zavarovanje in social no skrbstvo, pripravo novih kadrov, razvoj znanosti itd. Stroški za javno vzgojo, pred. videni na skoro 73 milijard, so za 3,4 milijarde višji kot 1955. Stroški za obrambo so pred videni na 102,5 milijard, do. čim so znašali lansko leto 112,1 milijard rubljev. Ome njena postavka predstavlja le. tos 18% vseh izdatkov, dočim je bila leta 1955 19,9 odstotkov. LR Romunija je zaključila svoj j. petletni načrt. Ze v po rčuu za pi vo tromesečje ltioa je bilo javi.eno, da ,e veiiko Število industrijskih panog pre Seglo petletni načrt. Na dan 23. avgusta, t. j. narodnega praznika republike, je sekre. tar RomunsKe oelavske partije Georgiu Dej javil, da je Skoraj ves industrijski sektor presegel svo,e naloge in pred časno izpolnil petletni načrt. Prve dni decembra je bilo u-raano javljeno, da je bil petletni načrt predčasno izpolnjen. V teku I. petletke so se u. «tvarile popolnoma nove industrijske panoge, ki so takoj doseg e veitke uspehe: indù strija za izdelavo petrolejskih in rudniških strojev, elektrotehnična industrija, industrija sa izdeiavo traktorjev in po-l.edetskih strojev itd. Med vsemi industrijskimi panogami se .e najbolj razvila kovinarska industrija, ki je za 230% močne.ša cd leta 1950, kar pomeni, da se je v pri meri z 1. 1938 povečaia za 380 odst. Petrolejska proizvod j a je dvakrat večja kot v 1. 1950 ln je znatno presegla proiz. vodnjo iz 1. 1938. Slično povečanje se je opazilo tudi na odseku surovin in temeljnih industrijskih pro izvodov: pri premogu in je. k tu. kakor tudi pri proizva Janju predmetov za široko potrošnjo: bombaža, volr.e, sladkorja itd. Razvoj industrije je omogo Cii mogočno povečanje polje, deiske proizvodnje. Petletni licčrt je predvideval, da se bo im koncu 1. 1955 pridelalo 9 miiijonov ton žitaric, v resnici je bil ta cilj že dosežen na koncu 1. 1954 in 1955 se je v Romuniji pridelalo 11 milijonov ton žitaric. Za časa zadnjih petih let.se je zgradilo 79 novih industrij, rkih podjetij, 94 pa je bilo povečanih in moderniziranih. De iovati je začelo 8 hidro in ter. rnoeieklričnih central, ki so povišale proizvodnjo električne energije na 4,300.000.000 kWh, medtem ko se je 1. 1938 proizvajala milijarda 100 mili jonov kWh. Vse to se je uresničilo tudi z gosj?odarsko pomočjo Sovjet, ske zveze, ki je dobavila Rc-munjii industrijske naprave, dežel ljudske demokracije in z razširitvijo zunanje trgovine na večje število dežel sveta. Romunija trgu,e danes s 55 de zelami, njena trgovinska izme. n j ava s kapitaličmmi deže. lami se je v zadnjih letih povečala za 2,5. V povojni dobi, prav poseb. no pa za časa petletnega načrta je Romunija napravila ve likanske korake naprej. Njeni uspehi se ne dajo niti prime, rjati s stvarnostjo predvojne Romunije, ki je bila industrijsko zelo šibka in na splošno zelo. zaostala. Njena industrijska proizvodnja je danes za 290% višja od proizvodnje v 1. 1-938. Gospodarski ustroj Ro. munije se je v teh letih popolnoma spremenil ln danes je Romunija postala dežela z na preano industrijo in n apr e d. n im polje^e.stvom. Nasleunje številke bodo prepričale bralca o velikem napredovanju romunskega gospo, darstva: Leta 1938 je Romunija proizvajala 6,600.000 ton petrole ja, na koncu 1. 1955 pa 10 mil. 500.000 ton, premoga 2,800.000 ton. 1. 1938 in 6,300.000 ton 1 1955; jekla 284.000 ton in 785 tisoč; e.ektrične energije milijardo sto milijonov kWh in 4.300.000.000; naravnih plinov. 300.000.000 kubičnih metrov in 3.900.000.000; bombažne ga sukanca 16.500 ton in 46.000, bombaževin 104.000.000. kv m in 215.000.000; volnenih tkanin 12.300.000 kv m in 31.000.000; sladkorja 95.000 ton in 132,000 ton. Po Sovjetski zvezi To so številke, ki dokazuje jo ne samo splošni napredek romunskega gospodarstva, marveč predvsem stalno naraščanje življenjske ravni romunskega ljudstva. *** Britanski parlament je povabil delegacijo Vrhovnega sovjeta ZSSR na obisk v Ve. liko Britanijo. OBDELANE LEDINE V KAZAHSTANU V letih 1954-55 so zorali v re publiki Kazahstan 18 milijo nov hektarov ledin. V navene n ih dveh letih se je tja na selilo 150.000 oseb iz evropske, ga dela SZ. V manj kot dveh letih so prejeli nad 100.000 traktorjev, nad 26.000 kom. Dajnov, 45.000 plugov, 56.000 setvenih strojev in 18.000 tovornikov. AFGANISTANSKA NAROČILA V Z.S.S.R. Vlada Afganistana je pred kratkim naročila v lenin. grajskih tovarnah večjo količino raznih aparatov, kemične proizvode, avtomatske naprave za pekarne, hladilnike itd. NOVI INŽENIRJI V SOVJETSKI ZVEZI V zadnjih petih letih je diplomiralo na sovjetskih univerzah 256.000 inženirjev. Danes obiskuje stolice te vede nad 650.000 visokošolcev, dočim jih je bilo leta 1950 vpisa, nih 320.000 SOVJETSKI ELEKTRONSKI STROJ V Moskvi so po naročilu Akademije znanosti izdelali e lektronski računski stroj «BESM», ki izvrši do 8.000 računskih operacij na sekundo. Stroj ima 5.000 elektronskih cevi; upravljajo ga 3 inženirji. Tovarna „Mavag“ steber ^madžarske industrije Lokomotive «Bo-Co» so znane tudi v inozemstvu - Gradnja l velikega mosta preko Nila v Egiptu in Tigrisa v Iraku Tovarna MAV AG iz Budimpešte je znana po vsem svetu. Zrasla je 1. 1868 iz male de,av-ni'ce za popravljanje lokomotiv, ki jo je postavil na noge neki belgijski kapitalist. Za. raai velike svetovne krize jo je od privatnikov odkupila madžarska država in se je tako spremenila v državno tovar no za mehanične konstrukcije na železniških progah. Po počasnem razvoju se je tovarna uveljavila v Evropi 1. 1920, predvsem zaradi sposobnosti inženirjev in delavcev. VeliK sioves si je pridobila, ko je izdelala parno lokomotivo MAVAG 424, ki so jo tedaj imeii za najboljšo v Evropi. Po drugi svetovni vojni se je tovarna MAVAG med prvimi reorganizirala. Stara dela v. mca za izdelavo mostov se je v kratkem povečala in se raz delila na dvo,e: na delavnico za veliKa kovinska ogrodja in na delavnico za izdelavo žerjavov. Tovarna MAVAG ima svojo livarno in druge oade,-ke, ki ji služijo za izvedbo njenih velikih nalog. Moderniziran tip lokomoti. ve MAVAG 424 se še ve.no gradi za notranje in tudi zu nanje"potrebe. Po vojni pa so izdelali za Sovjetsko zvezo posebno lokomotivo za široko progo «0-50». Po vojni se je tovarna lotila tudi izdelovanja električnih lokomotiv, kot je n. pr. lokomotiva «Bo Co», xi je izboljšani tip lokomotive «Kandó», ki je biia že prej znana na svetovnem trgu. Po s topoma se tovarna z uvajanjem vsesplošne elektrifikacije železniških prog na Madžarskem čedalje bolj nagiblje k proizvajanju električnih loko. motiv. Kljub temu ne opušča proizvajanja parnih lokomotiv, ki jih številne tuje a6z.ele potrebu,ejo in zahteva jo. Tovarna je začela izdelavo dieslovih lokomotiv: večje na električno transmisijo, male in srednje hidravlične. Od 1. 1954 dalje se izdeluje lokomo.iva Diesel mBo-iCo», 600 HP Najnovejša lokomotiva je MAVAG 400 HP, ki je dieslo-vega tipa na hidravličen sistem. Tehta 45 ton. Tuli po vojni se je madžarska proizvodnja lokomotiv u-veljavila po svetu. Najnovejši tipi madžarskih lokomotiv se najdejo v Z.SSR, v Romuniji, Egiptu, Koreji itd. Tudi oddelek za izdelovanje mostov se je uveljavil po vsem svetu. Ta oddelek je izdelal in montiral že na stotine mo. stov po vsem svetu. Pred vojno se je za izgradnjo mosta rabilo od 4 do 5 let, danes se največji most zgradi v dveh letih. V zadnjem času je bil most «Petoefi» zgrajen v dveh letih, železniški most pa kar v poldrugem letu. Pred kratkim je ta oddelek tovarne MAVAG poslal svoje načrte za izgradnjo mosta 12.000 ton pre. ko Nila v Egiptu in mosta 2000 ton preko reke Tigris v Iraku. Veliko dela za inozemstvo i- Starodavna bolgarska umetnost Slovanski narodi, iz katerih je bil ustvarjen bolgarski narod in kateri so oblikovali bol. garsko državo, so se pričeli naseljevati na vzhodnem in srednjem delu balkanskega polotoka že v 6. stoletju pred našim štetjem. Zapuščajoč pokrajine ob Donavi, kjer so prej bili naseljeni, so združen' v skupinah zasedali predvsem doline in hribovja in'se naselili na severu sedanje Bolgar, ske v 682. letu pod vodstvom svojega kana Asparuha. Kakšno umetnost so prinesli s seboj bolgarski Slovani? Umetnost, ki so jo stari Bolgari prinesli s seboj, je pred vsem izražala pogoje njihove bedne socialne ureditve, iz dobe militaristične demokracije, v kateri so dotedaj živeli. Gre predvsem za umetnost dekorativnega in ornamentai, nega značaja, ki je predstavljala povsem ljudsko umetnost, ne pa umetnost ustvarjeno od enega razreda premožnih oseb, razred, ki se je ustanovil šele pozneje, v 19. stoletju. Zaradi tega dejstva je stara bol. garsk.i umetnost zapustila številne sledove prav v ljudski umetnosti v prihodnjih dobah razvoja bolgarske narodnosti: njen vpliv je razviden v raznobarvnih tkanih preprogah, v prekrasnih ročnih delih na moških in ženskih oblekah, v edinstvenih lesorezih, ki se je še posebno pozneje zelo raz. vil. S’ovanska ljudska keramika je obstajala do 14. stoletja, kot znrdilno ljudska oblika umetti: sii. Okus starih bolga-'-tih Slovanov na področju kiparstva v kamnu ali lesu, je vplival na razvoj kiparstva v poznejših stoletjih. Predniki sedanjih Bolgarov, so s severa prinesli s seboj tudi nekaj drugega in sicer arhitekturo Madžarska drsalka Marianna Laslo, ki je v paru z Nagyjem j lesenih spomenikov, značilno Laslo osvojila na Vil» olim- med Slovani. Stari kolonizato. pijadi bronaste kolajne I rji Bolgarske so iz losa gra- dili ne samo svoje hiše, ampak tudi templje in stavbe javnega zanimanja in so v ar. hitekturo vnesli starobolgarski okus, ki je tuj ne samo starogrški in romanski, marveč tudi bizantinski, je pa očividen v arhitekturi vseh slovanskih dežel. Iz svoje starodavne azijske domovine in iz severnih step na obalah Črnega morja, so prinesli dediščino svoje stare kulture, ki je istočasno imela vse značilnosti ideološke in socialne bede, obstoječe v ta kratni dekadentski fazi. Od tedaj se pričenjajo prvi pojavi razdeljevanja v razrede v dotedaj izključno ljudski umetnosti. Verska prepriča, n ja starih Bolgarov turške rasne pripadnosti, so vnesla v njihovi dekorativni in ornamentalni umetnosti realne in fantastične domišljije o živalih ter človeške podobe. V njihovih narodnih nošah zavze. majo važno mesto ovratne verižice in pasovi prevezani z bronastimi, srebrnimi in zlatimi okraski. Pri njih pa je bila še posebno razvita zlatarska obrt in izdelava zlatih po sod. Vse te vrste umeinosti pa «o se še do danes ohranile na Bol. garskem. Na podeželju je skrbno ohranjena umetnosti ornamentike oblačil; ta značilna u. metnost, ki izhaja še iz najstarejše slovanske dobe, je pozneje sprejela nekatere činite. ije turškega vpliva, ohranjene še «te danes. ma tudi oddelek za. izdelavo žerjavov, ki se izvažajo v ZSSR, Romuni.o, Egipt, Češko slovaško in Poljsko. Zelo zna. ne so tudi črpalke tovarne MAVAG. Te se izvažajo na Finsko, v Indonezijo, Turčijo, Avstralijo, Urugvaj, Brazilijo itd. V zadnjem času je tovar. na začela proizvodnjo črpalke, ki črpa 2900 litrov vode na minuto. Ta črpalka se lahko uporablja za mrzlo ali toplo vodo, za vodo pomešano s prstjo, za blatno in umazano vodo itd. S povečano proizvajalno zmogljivostjo se povečuje tudi življenjska raven delavcev in nameščencev tovarne MAVAG. Delavci tovarne MAVAG dobivajo mesečno poleg plače 500 iorintov v obliki plačanih do pustov, nagrad, hrane po znižanih cenah. V tej vsoti se ne upoštevajo organizacija dopustov, zdravstvena oskrba, zdravila, ki so popolnoma brez. plačna. Tovarna MAVAG je zgradila 2C00 stanovanj za svoje delavce in nameščence. Tovarna ima svoje umetniške skupine, simfonični orkester skupino plesalcev, dramsko skupino in več športnih druš'ev. V okviru tovarne je tudi vajeniška šola, ki vsako leta vzgaja 200 mladih delavcev poleg tistih, ki se vzgajajo, na delu v tovarni. 16 kolajn za ZSSR na VII. olimpiadi v Corto jegovi i ripisoval Evgenij Grišin I Ljuba Kozireva Vladimir Kuzin Sovjetska četa zmagovalka v hokeju VPRAŠANJE PROMETNIH SREDSTEV V L. R. KITAJSKI Ob zabliiičbo belluine bo Kitajska libala 20.000 boi ooolb prog 0b osvoboditvi je bilo uporabnih le 75.000 km cest, danes pa jih je uporabnih preko 150.000 km - Novi cesti, ki vežeta Lasso v Tibetu s Kitajsko in nova proga Peking-Moskva "vedali 7 zlatih kolajn « Tek na 10 km: LJUR^ KOZIREVA s časom 38 le ra“ „ Hitrostno drsanje m; GRIS1N s časom 40’ % je ", Hitrostno drsanje m: BORIS SILKOV s t°Z^° s sem 748*7. ’ ® JJ Hitrostno drsanje ltsU™ m: GR1S.N s ča om 2 68*;. in J* Z istim časom se je pij,j n j sirai MIHAILOV, ki si j. tako priboril drugo ziaT)omi . kolajno v tej specislite . J‘ Štafeta 4x10 km: Tere-^ Vj tjev, Kolčin, Anikin, >m zin s časom 2:15*30”. ,a B. Hokej: sovjetska četa ^ ' pras, premaeaia Švedsko z . ' zultatem 5:1, Svico lOj- ’ 7 Nemčijo 8:0, ZDA 4:0 iJ va-v finalu Kanado 2:0. Igri,..)e Ii so izmenoma PučK • lslte s icgubov, Tregubov, UK^ '* „tla iov, Sidorenko. Babi,”' 11 Suvalov, Bobrov, KriKr v .p<.’' Uvarov, Kuzin, Panf.i(!'fa|Ja. kov, Gorišev, Klistov. t ^ 3 srebrne kolajni v* h nisem zensljnosti, Hitrostno drsanje TLm", rek na 10 km EROS1NA. m: GRAC. Vend, Štafeta 3x5 km žensk y j,. KOZIREVA, KOLClNi nu j ERASINA. fela J 6 bronastih ko/ajC ]^h Tek na 30 km: KOLCl obletni PAVEL. skega Hitrostno drsanje 50trik k m: GONCARENKO. Slednje : Tek na 15 km: KOLČI* Slalom ROVA. ženske: SID* mi; a, pok Hitrostno drsanje 10.oivkarl’F TJEV. m: GONCARENKO. pa roh Tek na 50 km: TERfi’s 1 solz Struve 'tmikov -'sta s h Lslvu sta Kitajska je nujno potrebovala za razvoj politične, gospodarske in kulturne povezave med vsemi pokrajinami svq-jega obširnega ozemlja mo uernih prometnih in transportnih sredstev, ki so ostala zaradi stoletnega impetrialistič. nega, birokratsko kapitalističnega in fevdalnega suženjstva na najnižji stopnji. Kitajska je zatela graditi svoje železnice pred 80 leti, u-porabljati parnike pred 70 leti in motorna prevozna sredstva šele pred 40 leti. Vsa ta pre. vozna sredstva pa so se razvijala le z veliko težavo in počasi. Ob izgonu Japoncev iz Kitajske je bilo 1. 1946 uporab, nifi' le 16.000 km železniških prog, ob popolni osvoboditvi dežele 1. 1949 pa je bilo uporabnih le 75.000 km cest, ki pa so bile zelo neracionalno razdeljene, ker so se nahajale le ob obali, medtem ko ni bi lo niti ene dobre ceste v velikem številu notranjih pokra, jin. Tudi oprema je bila bedna: že,eznice so bile enotirne, mostovi in tuneli so bili med se boj zelo različni in je bilo približno 120 tipov lokomotiv in 200 tipov tračnic. Ladjevje in motorna prevozna sredstva so bila v obupnem stanju. Nihče ni skrbel za reke in pristanišča, iztovsrjanje in Teden bolgarskih filmov na Češkoslovaškem D.,e 13. decembra je bil ot-vorjen v Pragi in v največjih mestih dežele «Teden bolgarskega film», ki je bil nekakšen pregied najbolj uspelih del mlade bolgarske kinematografije v zadnjih petih letih. V Pragi so se na slavnostni otvoritvi v kinu Blanik srečali, predstavniki kulturnega življenja z delegacijo bolgarskih igralcev, ki jo jr«_vodii uprav, nik zavoda umetniških filmov v Sofiji T. Trifonov. Predvajan je bil nov bolgarski film iz življenja na bolgarski vasi in o delu zadrugarjev. Predvajani so bili v «Tednu» dokumen. tarai in drugi daljši bolgarski filmi, med temi «Pesem o človeku», «Jutro nad reko», itd. Teden bolgarskega filma je ve. liko prispeval k utrditvi bratstva med narodi Bolgarske in eešk®*levaik«. natovarjanje blaga se je vrši. io s težaki, mancala je strojna oprema. Ceste pa so bile blatne in so postajale neuporabne za časa deževja. V petih letih deia pod vodstvom Komunistične partije in vlade ter s pomočjo Sovjetske zveze se je železniško omrežje povečalo na 24.000 km prog, cestno omrežje na 150.000 km uporabnih cest, tonaža ladjevja pa se je podvojila. Od 1950 do 1954 so se železniški prevozi povečali za 135%, reč. ni in pomorski prevozi kar za 530 in cestni prevozi pa za 400%. Upostaviie so se letalske proge, ki povezujejo Peking z največjimi kitajskimi mesti. Obstajajo tudi tri letalske proge, ki povezujejo deželo s Sovjet, sko zvezo. Železnice, letalstvo in najmodernejša prevozna sredstva pripadajo državi ki jih uporablja za potrebe ljudstva in socialistične izgradnje. Tako so železnice, ki tvorijo 80% vseh prevozov, na koncu 1954 posvetile 76% svojih tovorov industriji. Posebno pažnjo posveča dr žava razvoju prometnih zvez v zahodnih pokrajinah severne in južne Kitajske, v Mon. goliji in v drugih pokrajinah, ki so bile do sedaj zelo na slabem v tem oziru. Ob začetku petletnega načrta, t. j. 1. 1953 se je na Kitajskem z r; čelo gradii 12 novih železniških prog. Od osvoboditve dalje se je v deželi zgradilo 10.000 km novih cest, obnovilo pa se je 30.000 starih neuporabnih cest. Pri tem so morali graditelji premostiti težave, ki so se v prejšnjih časih zdele nepremostljive. V teku petletnega načrta 1953 1957 se bo zgradilo 20.000 km novih železniških preg in prav toliko novih cest. V istem obdobju se bo letalska mreža povečala za 18.000 km novih prog. Za časa petletnega načrta bodo novozgrajene tovarne avtomobilov proizvedle 90.000 avtomobilov, na koncu petletnega načrta pa bo dosežena letna proizvodnja 30.000 avtomobilov. Pripomniti je treba, da Kitajska pred osvoboditvijo ni imela svoje lastne avtomobilske industrije. V istem obdobju se bo ladjevje povečalo za 400.000 ton. V teh letih bodo železniški prevozi podvojeni, 1. 1957 bo rečni promet 420% večji od 1. 1952, obalni promet 290% ve čji, cestni promet 470% večji in letalski pa 330% večji. Zelo mnogo se lahko napravi na področju obalnih in reč nih transportov, ker je treba pomisliti, da ima Kitajska o-krog 12.000 km obale in številne dobre luke. V svoji notranjosti pa ima dežela 105.000 km plovnih rek in kanalov, ki omogočajo izkoriščanje cenejših prevoznih sredstev. Zaradi tega je vlada posvetila veliko pažnjo tej prevozni panogi in si je zadala nalogo, da znatno poveča v teku petletnega načrta rečne in obalne prevoze. Na splošno je treba ugotoviti, da ima LR Kitajska danes dobro prometno omrežje, ki se je razširilo prav posebno z dvema cestama, ki povezu ;eta Kitajsko s tibetansko prestolnico Lasso, in z železniško progo, ki povezuje Kitajsko preko LR Mongolije s Sovjetsko zvezo. Prva poljska Jefon k livarna aluminij»,ìóbtó Livarna aluminija v S Gogola, Ibsena, Tolstoja, Gorke, ga itd. «Polski» je dal približno 900 predstav Shakespearjevih del. Z isto skrbnostjo so prišla na oder sodobna dela. V repertoarju «Polskega» so skoro vsa dela najbolj poznanih poljskih in inozemskih pisateljev. Poljsko narodno gledališče si je zadalo obenem kot častno nalogo, da ustvari izbrano gledališko skupino in je v letih svojega obstoja izoblikovalo generacijo igralcev, ki je tudi danes ponos naroda. V 40 letih obstoja je nastopilo kakih 700 igralcev, to je skoro polovica poljskih gledaliških igralcev. V prvih dvajsetih letih je bilo gledališče v zasebnih rokah in se je pogostoma nahajalo v težkih finančnih razmerah, vendar je bilo vedno prvo gledališče v deželi. Za časa vojne so ga rekvirirali okupatorji in zato ni moglo več služiti poljski gledališki umetnosti. Po vojni je bile pepetneme obnovljene rti da Gotske >tniki t >vana. SMj P ---------------Predse 1 Poslal m zopet olvorjeno jantl Prorač 194-6, ko je še enkrat pret'k>6-57 vlogo prvega narodnega gfetj bj S£ lišča. 6 miUj v zadnjih desetih letih 2 le roko razvilo politiko iir/r Barde kulture, čeprav je ohranilo značaj in repertoar. Lela Jja 81 31 je «Polski» prvič gostoval t,(orab°^ zemstvu. Udeležil se je gl4ne skega festivala v Parizu, n\ozno P‘l je v Moskvi, Leningrad^ànaxo Kijevu, kjer je žel nepoz^ipabgj uspehe. otrebe A ovembra lanskega leta J počastitev 100-lelnice smrti 3 f6 kieuiicza predstavil njegovo lo «Pradedje», za letos pfljudem Shakespearjevo 0 pravi ja «Antonio in Kleopatra» in 7Mkt\-liernarda Shaiva «Svetnica ‘ O-na» ter še druga sodobna ^ciuske poljskih m inozemskih pi** izjav Ijev. Nati u Bodoči razvoj «Polskega!^ jftjal-ni odvisen samo od ansa1'-,- - lr,Urj t ce izd in vodstva, marveč tudi od 'ry u, j j ga naroda. To nalogo bo netijo p če v celoti izpolniti, ker j1 ljudski republiki dana vsa ^ POR( nost, da se lahko vrši doli' Tl eno načrtovano delo. Tako . abor bomo lahko vsako leto bolj 0riatc bližali idealu resničnega niškega in ustvarjalnega lišča, ki bo izoblikovalo nO1 človeka. še n. b’ 8 d Dr. ARNOLD SZYFM-*'^ z u* ravnatelj Polj.kega t »iraJmej* gledališča “ OSEBNI SPOMINI E.D. STASOVE 0 DELU Z Y.I. LENINOM iHannaiir ti mm imi I njegovi nasveti od odhodu na delo v Nemčijo - Kakšno važnost je I 1 Iripisoval praktičnemu delovanju - Lenin je bil veselega značaja —— VIII. °vedati je treba, da je bil g zelo vesel in nepiisi- r j,ja človek. Na sejah CK se je n 38Ttoma slišal smeh‘ V nii6 iC 5ie, rad smeiaL m 4D’110 Je tud^ drugače je 5i čim se začela, se je V. Iljič kar prisostvovati se je vršila v mo-Prav tako V s i02,10 smejal, kar je pome-> da je bil preutrujen in ‘e l$'n' ^edaj smo se trudili, da i 2 08^eSlane^ posebno dobro iz-• r ‘n da se čiinprej zaključi, tl Si k' SC Hji- omogočil po- Plite^°m‘.ni“m se ooš-oga dogod-Tere^°-'ie Jljič zbolel in ga [n j^aJ časa nisem srečala. Vide-ig>’> |cm ga potem na neki seji i j ,a vprašala : « Kako je z zdia-j 7 ,n- V. Iljič? Sicer ni treba Q vidi se, da gre dobro, 4-0 va® pogled zelo pretkan». ) Igr.mu.Ae to nagajal°- je rekel: PllčH1 sHšite, kaj pravi Slasova? . yg'i, da imam pretkan po-Batì*’’ je dobro vedel, da je Kri!v v Pogled res prebris n, to-3 a n t f 'Rajalo mu je, da sem to ' odala kar naravnost. V vo je bila 50. obletnica roj-ain$ V. Iljiča, sem bila bolna . , nisem mogla renslmosti, ki se j Jvskem komiteju e nisem mogla obiskati na do-. Vendar sem hotela napra- V"N ^ Lljiču iznenadenje kot Igeinu prijatelju in tovarišu, cela sem misliti, kaj bi mu ila»*' ^ed svojimi stvarmi . ri' Ua*la karikaturo, ki jo je obletnico narednika Mihaj--«,s ,eSa napravil umetnik ui Karikatura je izražala ILClz11 '‘i'": na visokem je bila (,.0 a’ Pokrita z zelenim prtom, mizo je sedel ves ganjen Mito čl °.VSkl’ ki je v eni rki držal 'kar snete naočnike, v dru-r,nIjfl)a robček, s katerim si je S_ s°lze. Okrog njega so bi-• truve, Mjbkotin, Južakov, 1 mikova in drugi. Pred mi-^sla 8 hrbtom obrnjena k ob-Lsiyu sla]a dva otroka : fantek .3 J"1'11 kot mornar, deklica pa -jj« ralki obleki in z malo kito, ' JT, “° mišjemu repku. Pod v fa 'ikaturo je bilo napisano : la 2.so prišli pozdravit narod-ske ka». lajvAo sliko sem poslala V. Ilji-varb Zraven sem napisala : «Ko ncU bila obletnica Mihajlovske-žen8, smo bili še otroci, sedaj pa ,o k »io velika partija. Vse to ste a .Pravil; vi s svojim velikim e bi om. To dolgujemo vaši or-i pohizacijski sposobnosti, vaši odrfidarjenosti». Ko je zvečer pri-izp1- na svečanost, je dejal : «Da-koris sem od velikega prijatelja roizmil darilo — pozdrav, ki mi kor* napravi] veliko veselje, toda > mitrati lam. On mi je rekel: «Nobenih inštrukcij vam ne bom dal, to sta že napravila CK in Kominterna ; jaz vam bom dal le nasvete: prvič, ko boste na sejali CK KP Nemčije in se ne boste strinjali z njegovim mnenjem, ne diktirajte svojih ugovarjanj, a svetujte, kar predlagate, in drugič, delajte v neki terenski celici, ker le tako boste lahko videli, kako sprejemajo in"razumevajo terenske organizacije in množice sklepe CK. Hkrati boste lahko pomagali CK popraviti to, kar je bilo nespretno formulirano.» Tako sem tudi napravila : delala sem v ulični celici. Nekoč 1919 ali 1920, točno se ne spominjam, mi je V. Iljič dal večjo politično nalogo. Začela sem se otepati, sklicujte se na to, da sem jaz le organizator in se ne čutim dovolj močna v teoriji za tisto nalogo. V. Iljič je takoj zamežiknil in začel spraševati : «Kaj ne da ste Se borili proti 'Delavski misli’?» «Da». «In proti ekonomistom?» «Tudi». «Kaj pa proti menjševikom?» — «Da, tudi sem se borila». «In proti likvidatorjem?» «Tudi». - «Tako, torej, pojdite in izpolnite nalogo». Zgodilo se je, da je V. Iljič imel prav. V. Iljič je s temi svojimi vprašanji pokazal, da se mi ne učimo le iz knjig, marveč tudi v življenju, in da praksa v določenem trenutku nadomešča učenje iz knjig. Učiti se od množic — to je Leninova in Stalinova misel. Za smrt V. Iljiča sem zvedela iz listov v Nemčiji. Prejemala sem list «Vorwaerts». V neki njegovi številki je bilo v črnem okviru sporočeno, da je Lenin umrl. KONEC ELENA D. STASOVA (Ostala poglavja iz spominov E. D. Stasove o delu z V. 1. Leninom smo objavili v števil-knh 51 (377) in 52 (378) l. 1955 in Z (380), 2 (381), 3 (382), 4 (383), 5 (384) letošnjega leta. Iz ruščine prevedel M. K.) OB VELIKEM SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Francé Prešeren pesnik in narodni buditelj Slovencev Te dni se po vsej slovenski slovenski narodni buditelj in se je s štipendijami, ki jih je bel» t. j. $>o nemško. Prav tako zemlji in kjer koli živi naš rod, proslavlja spomin enega izmed naših največjih kultur, nih velikanov, Franceta Prešerna, ki je bil in je obenem doslej tudi naš največji pesnik. France Prešeren se je rodil 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem, ki leži nedaleč od znamenitega blejskega jezera. Svoja otroška leta je pre živel v krogu svoje družine. Ljudsko šolo je obiskoval v Ribnici. Tja sta ga namreč poslala dva njegova strica-du-hovnika. Tedanja šola v Rib niči je bila v tistih časih zelo čislana po vsej Kranjski deželi. Srednje ali latinske šole pa je obiskoval v Ljubljani, kjer mu je bil za ravnatelja pesnik Valentin Vodnik. Starši in oba strica-duhovnika so želeli, da bi France postal du hovnik. Toda ta želja se jim ni izpolnila, kajti Franceta ni mikal ta stan. Po dovršeni srednji šoli je odšel na Dunaj, k er je študiral jiajprej mo. ; ruSiOVje, zatem pa pravo iz česar je leta 1828 dosegel doktorat, nakar se je vrnil v domovino, kjer je dobil zaposli tev kot praktikant v neki odvetniški pisarni v Ljubljani. Ker France ni hotel ustreči želji staršev in stricev, da bi postal duhovnik, mu ti ves čas bivanja in študiranja na Dunaju niso hoteli nuditi nobene podpore. Zato mu je bilo življenje zelo trdo. Preživljal TARIFNA BORBA MED TRSTOM IN REKO JE V POLNEM TEKU Nesposobnost italijanske diplomacije ograža nadaljnji obstoj naše luke Odpoved Jadranske tarifne zveze ima težke posledice za Trst - Kako je reagirala Jugoslavija - Vloga Hamburga in Bremena - Slabi izgledi tržaške luke v konkurenci Tarifna borba med Trstom in Reko, še bolj pa med Jadranom in severnim Baltiškim morjem je v popolnem teku od trenutka, ko je italijanska vlada odpovedala Jadransko tarifno zvezo, katera je vezala Avstrijo, Jugoslavijo in Italijo s tarifnim sistemom, ki je ščitil Trst pred nebrzdano konkurenco Reke. Uspeh tarifne borbe v o orambo interesov ene izmed iuk, ki so v borbi, zavisi od sposobnosti tekmecev, da se iaglo prilagodijo manevrom nasprotnikov, da jih pobijajo na istem konkurenčnem terenu, da pripravno reagirajo še ore dno boljši pogoji, ki jih nudijo konkurenti, uspejo prite-;niti promet v druga pristanišča. S tega vidika se tržaška moram povedati, da ni , . organizirati jubilejev.» !'nega zaključka seveda ni-Pričakovala. , i» Vem leta 1921 odhajala lu S ki 1,a °gu CK in Kominterne v i S0.£C1J°’ 8ei*i šla k Vladimirju i štCU navodila, kako naj de- :ovi" ^ ■—--------- ^±f/sani svet Sla 1 ZRAČNI TAKSIJI ii?'. . V AVSTRIJI 3ks,i Avstn,ski urad za civilno le-leti, stvo je dovulil letalskim inl,i • am.v Celovcu, Innsbru-Pa L..ln Linzu, da lahko z zrač- 0 a-r tal5‘sL* Prevažajo potnike rt,,-1 turiste, ki si bodo tako iz zraka ogledovali me . " Zračne taksije bodo lah PLotirali potniki sami, se-a> ako so usposobljeni pi-t In ako bodo predložili n )t° n 6 ^Laznice. Letala in ll,,111*' bodo morala biti zava- >vana. SMESNE domneve Q PREDSEDNIKA p AMERIŠKEGA , Rednik ZDA Eisenhower P03lal Kongresu poslanico ^računu za finančno leto -£*-5.7. V njej je predlagal, bi se proračun povečal za pilli j arde dolarjev v pri-h /Up1 z letošnjim, ki znaša 64,3 strjj Jar(3e. 64% novega prora-j a .1® namenjenih oborože-j„ Sllam. Eisenhower zagova- 1 V io, Sv°ie zahteve, trdeč, da ■ blti emeriške oboro-$lle <o še ' Odbor je sklenil, da ro, a aadalie preučeval zade. I>’'a z a ija se v glavnem stri- za Zredl)0 sovjetske meto- t It»hj;08* kr.z bolsiie tudi Običajno ne posvečamo do voljne pažnje važni panogi našega kmetijstva. Mislimo tu na kokoš,erejo. Kokošjereja je res probiem velike važno sti, če pomislimo, da ga skoro kmetijskega gospodarstva, ki se ne bi ba.vil z rejo Kokoši ali pa druge perutnine. Le rejkokdaj dajemo in nudimo potrebno pažnjo. našemu Kurniku. Gospodar se le redkokdaj zanima za kokoši in prepušča to opravilo ženskam v hiši, ne le zaradi tega, ker je to delo, ki ga lahko izvr šijO ženske, ampak.ker ne daje in se ne zaveda važnosti dobro urejenega kurnika. Važna je brez dvoma koko-šjereja, vprašamo pa se lahko ali je tudi dobičkanosna za kmetijsko gospodarstvo? Kokcšjereja ni vedno dobič kanosna. Imamo mnogo primerov, ko je kokošjereja pa sivna in tudi lahko škodljiva panoga kmetijskega gospodarstva. Ni dobičkanosna, kadar ne upoštevamo vsaj glavnih načel napredne kokošjereje. Škodljiva pa postane, ko je p...p rinoma zanemarjena in ko pustimo celo, da kokoši po vzrcčajO veliko škode na polju (na pr. na posejana polja). O važnih problemih napred ne kokošjereje bomo še pisali in obravnavali s posebno pažnjo bodisi proizvodnjo mesa kot tudi proizvodnjo jajc. Danes bomo pisali o podkla danju in o valitvi kokoši. Kokošja jajca se navadno izvalijo v treh tednih ali 21 dneh. Cim bolj enake starosti so jajca tem bolj enakomerno in istočasno prihajajo piščeta na dan. Dokazano je, da se pišče prej razvije v svežem jajcu kakor v starejšem. Tudi koklje niso vse enake in tudi od tega je nekoliko odvisna doba valitve. Ena čepi zvesto na jajcih druga pa ne in tudi vse koklje nimajo enake telesne gorkote. Zgodi se torej lahko, da se nekatera piščeta izležejo na dvajseti, druga pa šele na dvajset in tretji dan. Dandanes se napredna koko-š;ereja ne poslužuje več koklje za valitev jajc; poslužuje se različnih valilnikov, ki od pravijo svoje delo bolje kot najboljša koklja. Večkrat se pripeti, da bi lahkomiselna koklja zapustila jajca. Ne smemo takoj obupati. Jajca so kljub temu dobra. Podložijo naj se čimprej drugi koklji. Zarojeno pišče v jajcu ima veliko življenjsko silo v sebi, mnogo večjo kakor si kdo misli. V drugi dobi valitve ne škodi podloženim jajcem nič, četudi bi koklja že dva dni ne sedela na njih. Razume se pa, da mora biti v tem primeru vreme dovolj gorko ne pa mrzlo kot pozimi Piščeta ostanejo živa, izvali,o pa se dva dni kasne,e. Pri jajcih, ki so podložena že pet dni, lahko poznamo in ločimo jajca, ki so oplojena. V to svrho vzamemo vsako posamezno izpod koklje, -.ga držimo s palcem in kazalcem proti svetlobi, tako da je širši konec jajca zgoraj. Pri tem opazujemo. Ako je v jajcu zapiodek, zapazimo na eni strani jajca neko temno tvarino, na sredi pa temno točko, ki izžareva na vse strani črne nitke. Neoplojeno jajce pa je svetlo. V slučaju, da takšnih jajc ne maramo uporabiti v kuhinji, jih ne smemo zavreči, temveč jih shranimo, ker. so ski, češkoslovaški in madžar-jako tečno hranilo za piščeta., ski promet. luka nahaja v na,'slabši situaciji, kajti italijanska uprava — diplomacija, državne železnice, ministrstvo za zunanjo trgovino itd. — dokazuje vsakodnevno, da je najmanj primerna za pobijanje pobud konkurenčnih luk. To je razlog zaradi katerega postaja italijanska odpoved Jadranske tarifne zveze, s. katero je bila Jugoslavija konkretno zainteresirana pri avstrijskem prometu skozi tržaško luko, eno od najmanj razumljivih in najmanj inteligentnih dejanj. Reagiranje Jugoslavije na ta italijanski ukrep je bilo zelo naglo. Jugoslovanska vlada je sklicala v Mnriboru av.ArLsko -jugoslovansko železniško kon ferenco, da se dogovorno določi tarifa Avstrija - Reka -čezmorje, to je tarifa, ki naj privabi na Reko nove avstrijske pošiljke in, naravno, tudi madžarske in češkoslovaške ter da se istočasno sporazumno določijo nove tarife za železniške proge, ki vodijo v Trst. Mariborska konferenca, ki se je zaključila pred dnevi, je v kratkem času privedla do konkretnih rezultatov: tarifa Avstrija - Reka - čezmorje je bila dogovorjena in kaže da je skrajno ugodna, a dogovorjene so bile tudi tarife za usmerjanje preti Trstu, Takoj nato je Madžarska zaprosila za udeležbo pri novi tarifi proti Reki, izhaja pa tudi, da so v teku pogajanja s Ceškoslova. ško, da se ji nudijo ugodni pogoji za njen uvoz in izvoz skozi reško luko. Poleg teh energičnih in učinkovitih ukrepov tarifnega značaja, uresničuje Jugoslavija tu di načrt za premestitev jugoslovanskega prometa s čezmo-rjem v druge jadranske luke, da bi pridržala Reko za avstrij- ni niti potrebno . nih odnošajev l katerim služita obe luki. Skoraj da podčrtati, da tri države našega zaledja sledijo z velikim zanimanjem sedanji tarifni borbi in da pričakujejo odgovor Hamburga in Bremena. Predvi ieva se, da bo ta odgovor skorajšnji, energičen in skrajno učinkovit. To pa je tu di razumljivo, kajti od te tarifne borbe imajo prav te tri dežele vso korist, ker so v pogojih, da svoj trgovski promet usmerijo v luko, ki nudi boljše pogoje in je zato ' najbolj ugodna. Kakšne bodo v tej novi situ ci.ji posledice za našo luko? Vse kaže, da v luči daljnih in sedanjih dogodkov lahko trdimo, da bo italijanska odpoved Jadranske tarifne zveze od leta 1948 oškodovala naš luški promet v korist Reke, katero podpira mnogo bolj preudarna in elastična diplomacija, ki je ne slabijo na-sprotstva, značilna za italijansko. Prelom tarifnih sporazumov z Jugoslavijo bo dodal prejšnjim še nov neugoden faktor za našo luko, to je ne brzdano konkurenco, v kateri ima Trst zelo majhne možnosti uspeha. Izhod, iz te situacije kronične manjvrednosti v primeri s konkurenčnimi lukami ,je v tem, kar smo že v prejšnjih člankih navedli: dosega trajnega sporazuma med obema lukama — Trstom in Reko — da se zoperstavi akciji severnih luk in usmeri proti Jadranu ves avstrijski, madžarski in češkrslo vaški promet z Levante, Srednjim in Daljnim vzhodom, A-friko in Južno Ameriko. Sklenitev Jadranske luške zveze je dosegljiv cilj, kajti obseg te ga prometa je že sedaj takšen, da jamči popolno uporabo naprav obeh luk in ima obenem perspektivo neprestanega povečanja v skladu s pospeševanjem gospodarskih in politič- med območji Od tega sporazuma bi imel Trst večje koristi, kajti Reka že preko leto dni dela s 100 odst. svoje delovne zmogljivosti. Toda tudi Jugoslavija ima interes da se doseže podoben sporazum, kajti slednji bi moral očividno temeljiti na sirčki up..rabi jugoslovanskih železnic («bohinjska» in «.už na»), ki vo. ijo v Trst, s strani Avstrije in drugih dežel na način, da bi jamčil Jugoslaviji primerne tarifne dohodke. Drugače je usoda tržaškega prometa zel-o negotova zaradi kronične nesposobnosti naše diplomacije, ki ne zna korakati vzporedno s pripravnimi pobudami bližnje jugoslovanske re publike. U. S. bil deležen in pa s honorarji, ki jih je prejemal kot inštruktor otrok bogatih Dunajčanov. Svoj pesniški talent je odkril ko je obiskoval še latinske šole v Ljubljani, razvijal ga je kasneje na Dunaju, višino pa je dosegel po dovršenih študijah, ko je živel v Ljubljani in kasneje v Kranju, kjer je šele po dolgih letih čakanja zasedel mesto tamkajšnjega odvetnika. V Kranju je zbolel za vodenico in umrl dne 8. februarja 1849. Življenje in delo Franceta Prešerna ima velik pomen za ves naš narod in za razvoj naše kulture. Živel in delal je v času, ko so v deželah, kjer žive Slovenci vladali izredno težki časi. Najprej so se skozi naše dežele valile nadloge, ki so jih prinašali Napoleonovi vojni pohodi. Sledila je temna doba zatiralnega Metternichovega režima, ki je s silo skušal zatreti vse pridobitve, ki jih je prinesla napoleonska doba. Crn absolutistični av sirijski režim je skušal že v kali zatreti sleherni pojav svobodomiselstva. Na Slovenskem pa se je prav tedaj bila še druga prav tako pomembna borba. Slovensko ljudstvo je tedaj doživljalo svojo narodno prebuditev. Za Slovence so se tedaj šteli le nekateri slovenski izobraženci in redki meščani. Slo vensko so govorili le večinoma neuki kmetje in tlačani ter Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast, kot prej, spet naša bosta last! dekle in hlapci bogate gospode. Izobraženci, čeravno so izšli tudi iz kmečkih družin, so se šolali v nemških ali zelo ponemčenih mestih. Po vrnit vi na svoje domove na deželo so zato raje govorili «bolj no- šo «nobel jezik» govorili vsi ostali sloji, ki so prebivali po mestih in trgih. Nemško je govorila gospoda, nemško so go vorili trgovci in obrtniki. Zato je bila naloga, ki si jo je bil postavil Prešeren tem bolj drzna in prav zato so sadovi njegovega dela tem večji in za naš narod pomembnejši. Njegova naloga je bila: pridobiti slovensko ljudstvo, ga vzdramiti in mu dati pravo narodno zavest. Prebuditi je bilo treba meščane, v čigar žilah se je pretakala slovenska kri. a so jo začeli tajiti, toda pomagati je bilo treba tudi de-želanom, kmetom in bajta-r.em, ki so bili večinoma neuki. ki so se sicer zavedali svoje narodnosti a jim je bilo treba vliti novega duha in nove volje za nadaljnje korake. Iz vseh teh je bilo treba u-stvariti pravi narod — slovenski narod. To težko nalogo si je torej p:stavil France Prešeren. Za-, velai se je, da je ta naloga zelo važna in pereča, zaveda! se je tu li, da je - težka. Toda kljub temu se je ni ustrašil. Ni se ustrašil vseh neštetih ovir in težav ter nevarnosti, ki so prihajale od vseh strani. France Prešeren se ni postavil na čelo te veličastne borbe kot voditelj, kot vojskovodja, pač pa na čisto svojstven način. Te naloge se je lotil s prekrasno pesniško besedo, ki naj postane vsem razumljiva in mogočna. S tako besedo je pozval svoje rojake, naj se prebude. Klical jih je: Da bi nam srca vnel za čast dežel« med nami potolažil razprtije in spet zedinil rod Slovenš£’ne cele! Da b'od sladkote njene poezije potihnil ves prepir, bile vesele viharjev jeznih mrzle domačije! In napovedal je. ds: Vremena bodo Kranjcem se zjasnila, jim milji zvezde, kakor zdaj tifale. In v tem je Prešeren uspel. Slovenski narod je vzdramti in mu dal pravo narodno zavest. Zato mu je ves narod hvaležen. Zato ga z velikim spoštovanjem časti. Izdihljaji, solzé so jih redile... Izdihljaji, solze so jih redile s Parnasa moj'ga rožice prič’joče : solzé’z ljubezni so do tebe vroče iz domovinske so ljubezni lile. Skeleče misli, da Slovenec mile ne ljubi matere, vanj upajoče, da tebe zame vneti ni mogoče, z bridkostjo so srce mi napolnile. Želje rodile so prelirepeneče, da s tvojim moje bi ime slovelo, domače pesmi milo se glaseče; želje, da zbudil bi Slovensè'no celo, da bi vrnili k nam se časi sreče, jim moč so dale rasti neveselo. Gornji verzi so vzeti iz Sonetnega venca in so ena izmed najboljših pesniških izpovedi, v katerih Prešeren poudarja zvezo, ki obstaja med njegovo poezijo in slovenski narodom. V7 Nemški zvezni republiki in Nemški demokratični republiki se pripravljajo, da bodo 17. februarja proslavili stoletnico smrti pesnika «Mlade Nemčije» Heinricha Heineja. V Nemški DR pripravljajo svečane akademije, nove izdaje pesnikovih del in odkritja številnih spominskih plošč, ki so jih nacisti odstranili 1. 1933. V Hcineje-vem rojstnem meslu Duessel-dorfu bodo restavrirali pesnikovo rojstno hišo, ki je bila porušena v zadnji vojni. * * * Dnevnik «Kuangmingipao» sporoča, da se na Kitajskem liska 219 časopisov in 376 revij. V teku tega leta bo izšlo 400 novih listov, posebno pokrajinskih. L. 1955 se je na Kitajskem natisnila milijarda izvodov knjig pod 22.000 naslovi. Predvideva se, da se bo letos tiskalo 250 milijonov več knjig kot lani. Ko vidi la j mostra po kamenitih stopnicah proti pokopališču stopati, zardi, zažari se ji oko in obrne se vstran. « Ivam gres ? » vprašata dve ženi. «Hitro pridi, da te ne bodo čakali,» reče druga. Franica izgine za cerkvijo. Vsi menijo, da je za trenutek odšla, pa ua se povrne m obstopijo lajmostra, kateri nekaj besedi s svati pregovori in po lem odide v cerkev, da bi se za inaševanje pripravil. Trenutek mine, mine drugi, Franice ni bilo nazaj. Uve ženi, sorodnici Smrekarjevim, gresta za cerkev za njo, priganjat jo, naj hitro pride, tam je drugi, stranski izhod iz pokopališča. Vseh treh ni bilo nazaj. Ministrant požvenketa, orgle zapojo, maša se ima začeti, neveste ni, žen ni! — «Kaj je to?» reče tovarišica in še ona hoče pogledati, kaj opravljajo tako dolgo za cerkvijo. V tem hipu prideta oni dve nazaj. «Nikoli nikjer je ni!» rečeta preplašeni in prestrašeni obe_ z enim glasom. «Jezus! kaj je?» vzkliknejo vse ženske. Franičine matere ni bilo ondi. Ostala je bila doma in se pripravljala na svatovščino ter jokala, menda sama ni vedela zakaj. Oče Smrekar je bil tam. Prebledel je, ko je slišal, da hčere ni, ustni stisnil, klobuk na oči pomekniJ in šel iskat. Šli so malome vsi, ogledali povsod, klicali in ljudje, ki so se bili na pokopališču in v cerkvi zbrali, da bi pri poroki zijali, prišli so tudi ter pomagali iskati daleč okrog in blizu, nekateri to in ono pristavljaje. Maša se je brala, a svatje so bili vsi zunaj, tudi drugih ljudi nihče ni mislil, da bi molit šel ; da, še iz cerkve so vreli. Naposled je samo nekaj gluhih starih bab ostalo. Neveste ni bilo nikoli nikjer najti ni do-klicati. «Domov je šla, domov ! » Tako so ljudje obsodili in tako je tudi oče Smrekar verjel. Mož ni nobenega človeka pogledal. Sram ga je bilo in jeza ga je trla, da so ga barve spremetale. V krčmi, kjer so bili vozove pustili, je naglo napregel in sam se v diru domov peljal. Kako bi hčer kaznoval, kako bi jo tepel, tega aiti atiiliti ai magai, via je vrele r njem. Josip Jurčič SO S EDOV r-1M V Drugi svatje so nekaj časa zmajevali, selli se po lem v krčmi, napili se, kleli, smejali se in sale zbijali, da take poroke še niso nikoli dočakali. Celo Pogreznikov Peter se je napil in naposled vesel bil, da je s svojo staro teto plesal ter s petama ob tla tolkel. XXIII. rNo -a Smrekar hčere ne najde. Misli si, predno sonce zaide, sama pride in kaj potem ! Kako bi bilo oprati to sramoto ! Pol imenja, vse imen j e ! pa te sramote ne, tega ne, o čemer bodo treh far ljudje več let govorili. Mati Smrekarica je okoli hiše letala in jokala na ves glas, ko je to slišala. Mislila si je, da hčere ne bode nikdar več videla, bala se je, da si je morebiti sama kaj žalega storila, da je pobegnila, Bog ve kam, in vse sosede, ki so se zgrinjale, niso je mogle utolažiti. «K rod bi je kam šla!» tako so se žene naposled pogovarjale, ko je nikakor ni bilo domov. Smrekarici se je to verjetno zdelo in potolažila se je malo. Kjer je koli vedela za kako sorodno in znano hišo v obližju in daljavi, povsod je razposlala ljudi, enega tja, enega sem, da bi pozvedel, ali je Franica tam. Vsakega je dobro jdačala, vsakega je za Boga prosila, naj leti, naj brž pridirja nazaj Iz bližnjih krajev je kmalu od vseh strani prišlo poročilo, da je ni nikjer. Neki stari mož jo je videl pol ure od cerkve ; potem ni živ človek več povedal, da hi jo bil videl. Nazadnje so se vrnili vsi posli, nekateri že ponoči, nobeden pa ni prinesel glasu, kakršen bi bil ustregel. Smrekarjeva hiša je bila dva dni kraj nesreče in žalosti. Kaj je pomagalo bogastvo, kaj denari Edinega otroka ni bilo. Swr*kar je Ml prvi da» ve» divji in jezen zaradi sramote, katero mu je hči pred svetom naredila, ker je zatrdno mislil, da se je samo kam odtegnila, da pa zopet pride, potem je bil tih, klavrn, ni govoril, ni kadil iz pipe, ui jedel. Na obličju se mu je bralo, da trpi on toliko, kolikor mati, četudi ne joka. Štefan, ki se je ljudem odtezal, zvedel je šele drugi dan, kaj se je zgodilo. Poskočil je in prvi čut je bilo veselje, radost. Saj je bil la dogodek dokaz zanj ! Druga misel pak je bila : če je treba svet preobrniti in krvavo morje preplavati, najti jo moram, govoriti moram ž njo ! Da bi morda več živa ne bila, kakor so nekateri drugi ugibali, to mu ni precej prido na misel, a vendar pozneje in ta misel mu je bila strašnejša od sladkosti vsega veselja, kar ga je kdaj užil. XXXIV. T~"\ va dni je tako minilo. '—' Tretji dan zjutraj je prišla v Smrekarjevo hišo stara žena, prekupčevalka s kuretino, ki je iz mesta prinesla veselo, preveselo novico, da je Franica v mestu pri tisti ženici, pri kateri je nekdaj stanovala v svojih otročjih letih, ko je v šolo hodila. In takoj za njo je prišel Štefan Smrekarjevi materi skrivaj povedat, da je dosti sveta obhodil. da je naposled zvedel in našel, kje je Franica ; da ji ni nič hudega; da bi v mestu bil rad govoril ž njo, samo upal si ni od kraja, in potem ko je hotel, ni mu k njej priti dovolila žena, pri kateri je. Ta vest je bila Smrekarici na veliko tolažbo. A čudno je bilo vsem ljudem, kako je Smrekarjev Anton govoril od tega trenutka, kar je zvedel, da je hči v mestu. Poprej je bil dva dni ves žalosten, potrt in pobit ; ni govoril z nikomer, ni tolažil, ni grajal plakajoče in obupane matere, teh sploh se je kazalo, da en ne more hiti preobčutljiv oče. Zdaj se vsa stvar hitro sj)remeni, Smrekaijev Anton je zopet stari Smrekarjev Anton, prej « «nji oče svoje hčere, ko za trdno zve, da jel Franica v mestu pri ženi, pri kateri je stanovala, ko je bila v mestni šoli. Poprej dva dni mrtvo oko zopet ozivi; poprej lihi mož zopet po stari navadi in še odločneje ter jezneje začne ukazovati in prepovedovati služabnikom in domačim. Kakor je dozdaj rad na enem mestu mirno sedel in premišljal ter se samo z notranjega nemira zdaj jia zdaj ganil in hodil včasi tja, kamor ni bilo treba, včasi sem brez namena, tako zdaj samosveslno stopa in ukazuje, huduje se na vse, ter ženo osorno kara, če jo vidi jokati. Smrekar in Smrekarica sta sama v izbi. «Pojdi ponjo ! » reče mati. Smrekar, kateri kakor po navadi, samo jezneje, za mizo sedi ter zopet vleče iz svoje navadne srebrnokovane pipe, nekaj časa molči, a potem odgovori : «jaz ne!» «Če oče ne pojde, kakov ljudski ludi ne pojde!» odgovori mati jezno. «Sama je zamešala, sama naj zajema ! » «To ni beseda, kakršno božja zapoved očeta uči ! » reče mati. «Kaj ? » Božja zapoved?» huduje se oče. «Baba, veš katera je če Irta? Kaj je bilo meni tega treba? Zdaj bom v nedeljo od maše šel, j,a bodo ljudje za menoj kazali. Pšenico bom meril, pa me bodo z nagajivostjo vprašali: zakaj je tvoje dekle od oltarja zbežalo? Ako bodem polič vina pil jaz pri eni mizi. pri drugi mizi bodo mežikali in dejali : to je tisti, ki mu je hči izpred poroke ubežala ! In če se stari možje na cesti doidejo. rekli bodo v pogovoru : eno dete je imel, pa še to ga je na smeh spravilo ter ga jezikom dalo ; on mora velik tepec biti. — Veš, babnica, kaj j c to? Vraga veš ! Jaz ti povem, da doklei bodem živ in bode moj mezinec gibal, hočem biti gospodar v hiši! Kdo jo je silil k poroki? Nihče ! Zakaj mi poslednjo uro to stori, da me vsak berač in vsak malhar gleda in se mi smeje ter me je sram med ljudi iti? Pa hi šel zdaj ponjo? A potlej, kaj še potlej?» «Ti si oče...»' • 2C (Sladi, petnajsto nadaljevanje) Zaključek Vil. zimske olimpiade F nedeljo popoldne so i- Carlini d’Ampezzo s kratko uradno a obenem sugestivno svečanostjo zaključili Vil. zimske o-limpijske igre, ki so trajale deset dni. Po kratkih zaključnih uradnih govorih so sneli z drogov zastave držav, ki so se udeležile VII. olimpijade ter kot zadnjo olimpijsko zastavo in u-gasili olimpijski ogenj, ki je gorel skozi vseh deset dni tekem. VII. zimske olimpijske igre so bile nedvomno med najlepšimi in najbolj napetimi, kor jih je bilo do sedaj. Vzbudile so veliko zanimanje in pričakovanje tudi zaradi prisotnosti sovjetskih ekip, ki so se prvič u-deležih- zimskih iger. Dejansko so si i Cortini tokrat delili lovorike Sovjetska zveza in Avstrija, ki sta se izkazali z največjim številom zmag. Sovjetska zveza si je priborila 16 kolajn, kar je najvišje število za posamezno državo. Od teh ima 7 zlatih. 3 srebrne Tenley Albright (ZDA) zmagovalka v umetnem drsanju in 6 bronastih, kar odgovarja L, 2. in 3. mestu v klasifikaciji r poedinih specialitetah. Za SZ imamo Avstrijo zli kolajnami (4 zlate, 3 srebrne in 4 bronaste) ; sledijo: Švedska, ki jih je odnesla 10, ZDA 7, Finska 6, Švica 6. Norveška 5. Italija 3, Kanada 3, Nemčija 2, Japonska 1 srebrno, Poljska 1 bronasto in Madžarska 1 bronasto. Sovjetska zveza je pokazala Sisten Jernberg (Švedska) zmagovalec v teku na 50 km. V tekih na 15 in 30 km te je plasiral na drugo, v Stateti 4 x 10 km pa na tretje mesto svojo premoč na ledu, dočim se je Avstrija, prav posebno po zaslugi komaj 21-letnega Toni Sailerja (ki si je priboril kar 3 zlate kolajne) odlično plasirala na snegu. Dokaj sta razočarali Finska in Norveška, da ne omenimo Italije, ki sicer že od začetka ni pričakovala posebnih uveljavitev na snegu. Levji delež je odnesla v bobu-dvojke, kjer je zasedla 1. in 2. mesto, dočim jo je v bobu-četvorke prekosila Švica, tako da je ostala za Italijo le srebrna kolajna. Tudi od Jugoslovanov je bilo vseeno pričakovati kaj več, u-pošlevajoe, da razpolaga Jugoslavija z dobrimi silami in da je zimski šport t> tej deželi pre. rej dobro razširjen. Zadnje tekme, ki so bile v petek. soboto in nedeljo so itale te-le rezultate: UMETNO DRSANJE - PARI: 1. Schwarz Elisabet - Oppelt Kurt (Avstrija) JI.31 točk, 2. Dafoe Frances - Bonden Norris (Kanada), 3. Nagy Marianna -Nagy Lazslo (Madžarska). SMUK - MOŠKI: 1. Sailer (Avstrija) 2'52"2, 2. Fellay (Svi-ra). 3. Molterer (Avstrija). ŠTAFETA 4x10 KM : 1. Sovjetska zveza (Terenijev. Kolčin. Anikin. Kozin), 2. Finska. 3. Švedska. BOR - ČETVORKE: 1. Švica (Kapus. Diener, Alt, Angst), 2. Italija (Monti. Girardi. Alve. rà. Moccoliini), 3. ZDA. SKOKI : Hyvarinen Anti (Finska) (81-84 m) 227 točk, 2. Kallakorpi (Finska) (83.4 - 80,5 m) 225 točk. 3. Glass (Nemčija) (83.5 - 80.5 m ) 224 točk. ' HOKEJ : 1. Sovjetska zveza 10 točk. 2. ZDA 8, 3. Kanada 6, 4. Švedska 3, ČSR 2, 6. Nemčija 1 točka. PREJELI SMO: HRVATSKI NARODNI KA-LENOAR 1956, izdal list «Narodni glasnik», Chicago, Illinois, USA. INFORMACIONNIJ BJUL-LETENJ, št. 12-1955, izdal Cen. traini komite Komunistične partije Češkoslovaške. Prag*. anus * 11. FEBRUARJA Strah Lo n j er Ko gremo Lonjerci včasih na izprehod ali po opravkih v Ricmanje, Boršt ali kako drugo vas v dolinski i bčini, vidimo da imajo povsod vsaj eno ali celo tudi več lepo urejenih javnih pralnic. Tako se človek nehote spomni na Lo. nier. Nešteto prošenj smo v zadnjih letih vložili na tržaško občino da bi nam zgradijo javno pralnico, toda vse zaman. Pralnico so nam občinski upravitelji obljubljali še za čara fašizma. Kar dve pralnici so nam takrat obljubljali, to-a obljub niso nikoli izpolnili. Vojna se je končala še pred 11 leti, fašizem je bil poražen, prišli so nato Anglo-američa-ni, ki so tudi odšli in danes i-mamo zopet italijansko uprave. Pralnic, ki jih obljublja, jo Lonjerju že 30 let, pa še ne vidimo. Po našem mnenju, bi bil vendar že skrajni čas, da se 11 krivica popravi. Lonjerci plačujemo davke kot vsi drugi in zato imamo tudi vso pravico zahtevati od občine, da nam naše želje izpolni. Vaščan KRITIKE PROTI PASIVNEMU PRORAČUNU OBČINSKEGA PODJETJA ACEGAT Opozicija odločno nasprotuje vsakemu povišanju tramvajskih tarif Opčine Te dni sta naša zvesta in aktivna tovariša Kati in Jožko Gorup proslavljala v družinskem krogu vesel dogodek. Potekala je namreč 25-letnica njune poroke. Družina Gorupovih se je ob tej priliki spomnila tuai našega tiska in je v ta namen da» rovaia 1.000 lir za «Delo» in 1.000 lir za «Lavoratore». Uredniški kolektiv našega lista jima iskreno čestita, zahvaljujoč se obenem za denarni prispevek ter želi iz vsega srca dolgo vrsto let srečnega m vedrega življenja. Čestitkam se pridružuje SHLP. Obvestilo za kmetovalce Z namenom, da se čim bolj poveča površina posejana večno in triletno deteljo ter razširi raba dobrega semena, .e Pokrajinsko kmetijsko nad-,:orništvo smatralo tudi letos za potrebno da nudi prispevek za nakup semena večne in triletne detelje odbranih vrst. Kmetovalci,ki nameravajo -bnoviti ali povečati površino umetnih travnikov — deteljišč ,n izboljšati kulturo, lahko naročijo seme večne in triletne detelje po znižani ceni ;d '.Z. t. t, dnijč pa do 15. iebruarja, pri Pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu, ulica Ghega št. ti, I. (soba štev. 4 - tel. 23927), med dopoldanskimi urami. Intervencija lov. Gombača in Teinerja - Kako je treba izboljšati upravljanje podjetja Acegat - Sprejete zahteve šolskih zdravnikov - Intervencija tov. Pogassija za zmerno uporabljanje volilnih lepakov - Proti krivičnemu črtanju iz volilnih seznamov Proračun občinskega podje. tja Acegat, ki je bil predložen prejšnji četrtek na občinski seji, je bil tudi letos predmet splošne kritike s strani opozicije. Prvi je spregovoril socialist tov. Teiner, ki se je že uvo- doma izjavil proti vsakemu povišku tramvajskih tarif, kar ima v načrtu občinski odbor. Tov. Teiner je nadalje kritiziral lahkomiselnost in neresnost pri postavljanju tega problema, ugotovil je potrebo,* da se menja sedanje vodstvo podjetja ter ostro grajal diskriminacije pri zaposlevanju osebja. Tov. Gombač je imel nato daljšo intervencijo v zvezi z obračunom tega podjetja za leto 1954. Ugotovil je obstoječa protislovja med raznimi poročili, ki so bila dana ter dejal, da občinski svet ne more dati svojega mnenja, ko dejan, sko opozicija nima nikake možnosti kontrole nad poslovanjem podjetja. Opozoril je na velike izgube vode, električne energije in plina, ki so posledica pokvarjenih števcev in površne kontrole s strani vodstva podjetja. Večji del zneska — je nadaljeval tovariš Gombač, ki ga hoče dobiti občina s povišanjem tarif, bi se lahko doseglo s tem, da bi se izvedlo splošno revizijo sistema kontrole napeljav vode, elektrike in plina ter da bi ne kupovali več gorilnega plina v Uva, marveč bi ga Acegat sam proizvajal. Kar se tiče tramvajske službe je naš svetovalec priznal, da so bila res izvedena nekatera izboljšanja. Nakazal pa je istočasno glavne pomanjkljivosti, ki še vedno obstojajo ter predlagal ustanovitev nekaterih krožnih filc-busnih prog ter podaljšanje katinarske avtobusne proge do Ključa, kar so prebivalci zainteresiranih vasi že večkrat vprašali. Na ta način ter z vrsto še drugih ustreznih u-krepov, bi se finančno stanje Izšla je brošura “Fašizem v Trstu “ podjetja nedvomno izboljšalo. V zaključnem delu svoje dokumentirane intervencije je tov. Gombač iznesel še vrsto pripomb in kritik kar se tiče vzdrževanja in dela v delavnicah v ul. Broletto ter grajal dejstvo, da se v obračunu vse preveč podčrtuje poviške plač nameščenega osebja, dočim se sploh ne omenja izdatnih poviškov, ki so jih prejeli razni voditelji podjetja. Končno je še kritiziral pomanjkanja u-stanovitve delavskega sveta ter stališče večine, ki noče v upravnem svetu zastopnikov opozicije. V imenu naše sku. pine je nato tov. Gombač izjavil, da bodo komunisti zaradi že omenjenih tehtnih razlogov glasovali proti obračunu, kot tudi proračunu. Diskusija o proračunu in obračunu se je nadaljevala tudi naslednji dan, to je v petek, ko so spregovorili še drugi svetovalci. Med drugimi se je oglasil tudi dr. Agneletto, ki pa je bil v svojih izvajanjih precej nejasen. Dejal je sicer, da je nemogoče glasovati za povišanje tramvajskih tarif, kljub temu pa ni dal jasnejše izjave kakšno stališče bo zavzel pri glasovanju. Najbolj značilna pa je njegova izjava, da «je povišanje plač rak rana za tržaško gospodarstvo». Občinski svet je nato soglasno odobril protest proti stal.šču prefekture, ki je zavrnila predlog občine za povišanje plač občinskim zdravnikom, ki delujejo v šolskih ambulantah. Kakor znano so bili prizadeti zdravniki že pripravljeni, da stopijo v agitacijo, ker se jim je s povišanjem socialnih prispevkov precej znižala nominalna plača. V torek so prišla na vrsto razna vprašanja, ki so jih postavili nekateri svetovalci. Tov. Pogasi je urgiral diskusijo o resoluciji, ki jo je predložila naša skupina zaradi črtanja volivcev iz seznamov na podlagi znane Scelbove okrež. niče. Zupan je zagotovil, da bo prišla resolucija čimprej na vrsto. naše področje zakona za zdravstveno zavarovanje neposrednih obdelovalcev zemlje. Zupan mu je obljubil, da bo občina zopet intervenirala pri vladnemu komisar.u. Proračun podjetja Acegat je bil v glavnem predmet diskusije tudi v četrtek in petek. O poteku teh sej bomo poročali v prihodnji številki. Milj s ki karneval V Miljah se z vso naslico vršijo zadnje priprave za letošnji «MUjski karneval», ki je postat te p, ava tradicija čeprav sa tako svečano praznujejo komaj tri leta. Foeatne skupine, ki so se lansko leto udeležile s svojimi karakterističnimi vozovi, pripravljajo letos še večja presenečenja. Točnejših podatkov seveda ni bilo mogoče dobiti. Nekaj pa j se le vseene lahko izvedelo, če- i prav so organizatorji precej kon- j spirattvni, kar je sicer tudi ra- j z umljivo. Vsakdo hoče čimbolj p, esenetiti. Našim bralcem lahko sporočimo, da bo letos v Miljah puslni sprevod vozov v nedeljo 12. hm-popoldne od 1*. ure dalje. V kolikor smo lahko zvedeli bo tudi 'etos prisotna skupina «Brivido», ki je odnesla lansko leto prvo nagrado. Tokrat pripravljajo stvari res «na veliko». Piedsta-vili se bodo baje s... So/io Loren m njeno tekmovalko Lol-lobrigi-do. Poleg dveh filmskih zved bo-ao gledala lahko občudovali Se aruge «kalibre» /tima. Skupina «ungia» bo pa ponazorila razne «junake» Walt Disneya, krotek Frausin se bo predstavil z «Lascia o raddoppia». Pi ipravljajo se tudi člani miljskega športnega krožka in še druge skupine. seveda je poglavitna stvar v tem, da bo mraz popustil. Drugače bo šlo vse delo in trud prirediteljev letos... po ledu in snegu. Pozdrav kriških komunistov XX. kongresu KP SZ Najavljeni prazniki ob razdeljevanju izkaznic Citajte, širite, podpirajte «DELO» Kljub mrazu in burji so tovariši v soboio in nedeljo pri. hiteii v velikem številu na praznika, ki sta jih organizirali ob razdeljevanju izkaznic sekciji Sv. Vid in Barriera. V soboto zvečer so razde, .ih izkaznice tovarišem, ki spadajo pod sekcijo Sv. Vid ter tovarišem iz Arzenala in Tovarne strojev. V teku praznika, na katerem je imel kratek govor tov. Vidali, se je vpisal v partijo 1 simpatizer. V nedeljo popolane pa ,e i-mela svoj praznik sekci,a Bar riera skupno s tovariši, ki so zaposleni v podjetju Acegat. Tudi ta praznik je bil dobro obiskan. Zbranim tovarišem, njihovim družinam in še drugim povabljencem je sprego voril tov. Pogassi. V teku Sia-vja so zaprosili za vstop v partijo 4 simpatizerji. V teku tega tedna je sekcija Sv. Ana rekrutirala za partijo še štiri nove tovariše in s tem še bolj okrepila svoje pozicije med sekcijami, ki so do sedaj vpisale najvišje število novih članov. V sekcijah se te dni razpravlja o apelu, ki ga je naslovil CK naše partije za rekrutaci- te- za. je seja v Nabrežini Za tedet --- dni "i Pril L urška 11. Vodstvo Delavskih zadrug omejuje sindikalne svoboščine jo 2.500 novih tovarišev v ku venke kampanje, ki je čela 1. februarja. Apel vzpodbuja za ojačanje in pospešitev velike kampanje za pridobivanje novih sil, ki je tembolj važna prav v zvezi z bodočimi volitvami. Se aruge sexcije so tudi v tem teanu poslale številna po-zaravna pisma Komunistični partiji Sovjetske zveze. Med temi naj omenimo pismo kriških tovarišev, ki pozuravljajo XX. kongres KP SZ kot te-meijnjo etapo prve dežele so ciaiizma na poti v komunizem. Na čast kongresu se kriški komunisti obvezujejo, da bodo 10u% izpolnili delo obnavljanja izkaznic ter pridobili za našo partijo večje število novih tovarišev. Danes sta v programu še dva praznika ob razdeljevanju izkaznic. Tokrat je na vrsti sekcija Risoni, kjer bodo stari m novi tovariši prejeli svojo izkaznico danes zvečer. Na prazniku bo v imenu IK spregovoril tov. Sajovitz. Tudi nabrežinskim tovarišem bodo danes zvečer razdeljene izkaznice partije za tekoče leto. Praznik bo v Nabrežini. Za IK naše partije bosta prisotna organizacijski sekretar tov. Destradi in tov. Markovič. Prepovedano širjenje sindikalnih letakov in obvestil - Kršiteljem preti takojšen odpust z dela - Sličen ukrep proti delegatom sindikata pomorščakov Te dni je izšla v italijanščini brošura «Fažizem v Trstu v letih 1919.1923», ki jo je izdala naša partija ob priliki 35. letnice ustanovitve KPI. Brošura je verna dokumentacija, izpopolnjena s spomini tov. Tiberia, ki je bil osebno priča dogodkom tragičnega obdobja nastanka fašizma v naših krajih. Brez dvoma bo zvbudila ta publikacija živo zanimanje tako med starejšimi, ki se gotovo še spominjajo takratnih dogodkov, kot tudi med mlajšimi, ki so slišali o tem pripovedovati. Mladina bo našla na teh straneh mnogo novih stvari in marsikateri dragocen nauk. Uvod k brošuri je spisal sekretar naše partije tov. Vittorio Vidali. Brošura je razdeljena na devet poglavij. Prvi dve obravnavata prve podvige fašističnih škvader, tretje veliko stavko iz leta 1920, naslednji dve pa govorita o razdejanju in požigu «Lavoratori». Ostala poglavja govorijo o nadaljnjih nasilstvih, ki so se takrat vrstila in so pripravila teren industrijcem za napad proti plačam ladjedeiniških delavcev. V posebnem poglavju se obravnava proces, ki je bil zrežiran proti skupini mladih komunistov, med kateremi je bil takrat tudi tov. Vidali. Brošura stane 100 lir in jo tovariši lahko naročijo za razprodajo v sekcijah pri Centru za širjenje tiska v ul. Capitolina 3. Priporočamo vsem sekcijskim in celičnim komitejem, da pravočasno naročijo potrebno število izvodov ter da se zavzamejo za čim širšo razprodajo. Tov. Pogassi je nato omenil bodočo volilno propagando ter iznesel nekaj konkretnih in dobrih predlogov. Postavil je vprašanje, da bi se v bodoči volilni, kampanji omejili kar se tiče volilnih lepakov in letakov. Tako bi stranke prihranile na stroških in bi se izognile splošni kritiki javnosti, ki je v zadnjih volilnih kampanjah grajala pretirano tratenje denarja v ta namen. Razen tega pa so stratenjem tiskane propagande manjše stranke postavljene na podrejeno mesto, ker gotovo nimajo takih finančnih možnosti, da bi tekmovale z večjimi. V zaključku je predlagal naj bi občina že sedaj pomislila na primerne ukrepe, ker bi s tem prihranila na stroških čiščenja zidov javnih poslopji. . Zupan se je v odgovoru povsem strinjal s tov. Pogassi-jem ter pripomnil, da bi bilo potrebno doseči v tem pogledu sporazum med vsemi stran, kami. Svetovalec Dr. Dekleva je na tej seji predložil pismeno vprašanje glede raztegnitve na (Nuuuijevanje s 1. straniJ si izberejo obliko vlade, v kakršni hočejo živeti, je tre-oa reči, da je Sovjetka zveza vedno podpirala in še po dpi. ra načelo, da je notranji režim katere koli države stvar, ki se tiče samo njenega ljudstva. Zaupamo, da tudi druge države vodi isto načelo v njihovih mednarodnih odnosih >; TU Bu'gamnova poslan ca govori c težavah, ki nastajajo pri pogajanjih za izboljšanje medsebojnih stikov in da te prihajajo predvsem iz ameriške strani nato oa-zaključuje: «To je nekaj misli, ki sem Vam jih hotel izraziti, moj bo o pravicah narodov, da dragi gospod predsednik, glede pripomb, ki jih podajate v Vaši poslanici. Zelo vesel bi bil, če bi to lahko prispe vaio k razjasnitvi pomena, ki ga moji kolegi pripisujejo sklenitvi pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju med ZSSR in ZDA. Z naše strani smo pripravljeni z največjo pozornostjo proučiti vsakršno mnenje, ki bi se ga Vam zdelo potrebno izraziti o vsebini te pogodbe. Pričakujem torej vaših nadaljnjih mnenj o tem vprašanju. Prešernova proslava v Trstu Letošnja Prešernova proslava, že najavljena za prejšnji torek, a zaradi bolezenskih in vremenskih neprilik preložena, bo drugo nedeljo 19. t. m. popoldne ob 16. uri v dvorani Kraljič v Domu pristaniških delavcev. Spored bo obsegal poleg slavnostne besede, zanimive točke pevskih zborov in solopetja, glasbene skupine, recitacije in dvogovore iz pesnikovih del. Opozarjamo mestno in okoliško občinstvo naj s svojo navzočnostjo počasti največjega slovenskega pesnika le" s tem dokaže, da se v polni meri zaveda veličine pesniških del, ki so za tukajšnje razmere še danes v kulturnem in političnem oziru prav pomembna. Banovci gostujejo na Opčinah Jutri v nedeljo 12. t. m. priredi prosv. dr. «Gaj» od Banov v Prosvetnem domu na Opčinah svojo gostovanje z zanimivim in zabavnim sporedom, ki bo obsegal veseloigro v treh dejanjih «Izgublje- ni . raj. Sodeluje repenska godbena skupina. Opozarja. rito.Opence-iri" okoličane, naj ne zamudijo obiska te zabavne kulturne prireditve na kateri se bo predstavila agilna in sposobna dramska skupina pod vodstvom Tončke Vidau. Začetek ob 17. uri. U-deležite se in se boste zabavali. Prešernova proslava v Križu V novem Ljudskem domu bodo Križani letos prvič proslavili velikega Prešerna in sicer v nedeljo 26. t. m. popoldne s sodelovanjem domačega in okoliških pevskih zborov, domače godbe, recitatorjev itd. Prepričani smo, da bodo tako Križani dostojno počastili naj. večjega slovenskega pesnika. V Delavskih zadrugah se dogajajo stvari, ki postavljajo to. aelavsko ustanovo na raven kakršnega koli kapitalistične^ podjetja. Ne bumo to. krat govorili, kako so se Delavske zadruge svojčas postavile v. vrsto z ostalimi trgovinami, ko je šio za podražitev cen nekaterih živil, medtem ko bi morala biti njihova namga ravno obratna. O tem se je lahko prepričala vsaka trzašKa gospodinja. V današnjem primeru pa ne gre več za cene, marveč nekaj hujšega. V Delavskih zadrugah je začeto namreč vodstvu resno omejevati sindikalne svoboščine, kar je neKaj nepojm-ijivega za ustanovo, ki je zrasla z zulu in trudom delovnega ljudstva. V tem tednu je ravnateljstvu zaurug sporočilo, da je prepovedano širjenje katerega koli letaka ali obvestila sindikalnih organizaciji. Izje? ma so samo obvestila tovarniškega odbora, ki morajo seveda imeti njegov pečat. Vsakdo, ki bi prekršil ta ukrep bo takoj odpuščen z dela. To je sp..rueil nameščencem po nalogu ravnateljstva neki skladiščnik na sestanku, ki so ga imeli v začetku tega tedna. Nečuveni ukrep predstavlja grobo kršitev najosnovnejših načel demokracije in je obenem resno zaviranje sindikalnega delovanja v podjetju. To je tembolj zgražanja vrea-no, kar so Delavske zadruge dejansko delavska ustanova. Njeni sedanji voditelji pa jo postavljajo tudi kar se tiče omejevanja sindikalnih svoboščin na isto raven skupno s Confinaustrio in velekapitalom, ki sta sprožila pravo ofenzivo proti delavcem. Skoro sličen napad na sindikalne svoboščine so doživeli te dni tudi tržaški pomorščaki. Tukajšnje paroplovne druž. be (PIN) so namreč prepovedale delegatom sindikata FILM (Italijanska zveza pomorščakov) vstop na svoje ladje. V torek so pomorščaki razpravljali o tem ukrepu na sindikalni skupščini ter sklenili, da pošljejo k vladnemu komisarju delegacijo s protestnim pismom. V sredo je delegacijo sprejel podprefekt, ki je vzel na znanje protest ter vprašal naj sindikat pošlje podrobno pismeno objasnilo o zadevi vladnemu komisarju. Tudi to je nov primer ogra-žanja svoboščin in omejevanja sindikalnega delovanja. Tržaški pomorščaki odločno zavračajo ta poskus in ne bodo dopustili, da bi jim kdo kratil njihove osnovne pra. vice. -aklične melode je danes zelo aktualno vprašanje. O tem se je pozitivno izrekel tudi papež Predlog ZD-Z je bil ugodno spre,et s strani oseb in usta. nov do katerih se je obrnila organizacija. ZDZ javlja, da je dr. Catolla, ravnatelj, združenih bolnic odgovoril, da je predlog preumet pozornega preučevanja s strani vodstva bolnic. Slednje jè mnenja, da bo v kratkem lahko uvedlo potrebne tečaje. Ustanova INAM ceni to po. budo, kot človeško in socialno dalekosežno. O predlogu, ki ga je dala ZDZ bo razpravljal pokrajinski odbor gornje ustanove, ki se je za stvar že zanimal. Sicer pravi ravnatelj dr. Be nassi, da ustanova ne razpo. laga ne z inštruktorji in ne z babicami, ki bi poznale novo metodo. Po njegovem mnenju bi morala biti kompetentna pri stvari predvsem šola za babice pri splošni bolnici. Vodstvo ZDZ želi, da bi se dobri nameni, ki so bili izraženi v odgovorih merodajnih osebnosti čimprej uresničili potane, je temperatura padla do večera kar na 10,4 stopinj poa ničlo. Močna buja je povzročila poledico po ulicah in ves promet je bil še pred večerom precej zaviran. Popoldne so motal', ustav/ti vse delo v luki. Za tetke tovornike je bila odprta samo obalna cesta. Zaradi mraza m burje so morali odpovedati skoro vse večerne prireditve in predstave, tudi kinematografi so buli večinoma prazni, isto tako kavarne in drugi javni lokali, vsak si je pač želel le, da pride čimprej srečno domov. ZAHVALA — Družina Mc-zer se prav iz srca zahvaiju.e P.D. «Skedenj», SHLP in uredništvu «Dela» za izraženo sožalje ob izgubi dragega očeta. V počastitev njegovega spomina darujeta hčeri Ada in Kristina 1.500 lir za tiskovni sklad «Dela». Redno plačevanje mesečne članarine za partijo je ena izmed osnovnih dolžnosti vsakega komunista. ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Rezultati nedeljskih tekem: Fiorentina - Pro Patria 4-1, Genoa - Bologna 2ul, Lanercs si - Rema 2-0, Lazio - Padova 3.1, Milan - Atalanta 4-1, No vara - Inter 2-2, Spai - Juventus 0-0, Torino - Napoli. 1-4, Triestina - Sampdoria 0.0, Po nedeljskih tekmah je lestvica naslednja: Fiorentina 29 točk, Milan 24, Torino 21, Juventus 21, Sampdoria 20, Lanerossi 20, Inter 19, Napoli 19, Spal 18, Roma 18, Padova 18, Lazio 17, Atalanta 17, Genoa 16, Novara 14, Triestina 14, Bologna 12, Pro Patria 7 Devinsko nabrežinski občinski svet je na ponedeljkovi se.i poslušal in- razpravljal o dveh poročilih, ki jih je podal ooboi-nik tov. Ado Slavec. Slednji je podal obširen in izčrpen pregtod vseh javnih del, ki so bila zapopadena v po e. Ciinih gospodarskih načrtih v lejih 1954-1995 ter poročal o-benem o javnih delih v okviru bodočih gospodarskih na. Črtov št. 116 17 in 18-19. Tovariš Slavec je nadalje poročal , o delih, ki so se in se imajo še izvršiti v okviru Selad. Ker se bomo k pregledu j a v. nih del v tej občini povrnili v drugem članku, naj tokrat o-menimo samo, da je občina prejela od 1. 1. 1954 skupno 114 milijonov lir za razna javna dela. V zadnjem gospodarskem načrtu (18-19) ki je bil predložen, je predviden skupni znesek 88 milijonov lir za druga javna dela. V gospodarskem načrtu št. 16-17 za dobo 1. 7 . 55 30. 6. 1958 je med drugimi predvidena tudi vsota 40 milijonov lir za gradnjo občinske ja zavetišča za ub ožne in invalide v občini. Po poročilih se je seveda razvila diskusija, posebno kar se tiče gradnje šole v Sesl.a nu in vrtca v Nabrežini. Občina bo morala urgirati pri Genio Civile, ki ni še pripravil zadevnih načrtov. Z gradnjo hoče začeti pomladi, da tako pravočasno konča z de lom še pred zimo. Nekateri svetovalci so iznesli pritožbe glede načina zaposlevanja pri Selad. Ugo. tovili so, da se večkrat zaposlijo tudi taki, ki niso potreb ni, dočim se pi-ezre tiste, ki so v resnici revni. V zvezi s tem je občinska uprava tudi že večkrat intervenirala, kar pa ni pomagalo. Zato se bo občina zopet zavzela in zahte. vàia naj se zaposluje po predhodnem posvetovanju z občinsko podporno ustanovo, ki najboljše pozna kakšne so finančne in družinske razmere posameznikov. Na intervencijo občine g le. de povišanja števila zaposle nih pri Selad, je prejela odgovor, da -se število ne more povišati. Delavce, ki sedaj de. lajo na avtocesti pa bodo vendar le premestili na občinska dela. Sproženo je bilo nadalje vprašanje škode, ki jo povzro čajo podjetja, katera gradijo ndvo obmorsko cesto. V tem smislu se kmetje pritožujejo. Tudi občina je tolmačila u-pravičene pritožbe kmetov na merodajnem mestu. V zvezi s tem je župan priporočal naj vsaj pcedini kmet, ki mu je bila napravljena škoda na zemljišču, takoj poskrbi za cenitev škode in naj zahte va na podlagi cenitve odškodnino. Sobota, ll. (mlaj) c Nedelja, 12. — DamijflL Ponedeljek. 13. — Goe Torek, 14. — Pust Sreda, 15. — Pepelnica Četrtek, 16. — Dani-io , Petek, 17. — Frančišek 12. 1917 februarska meiL demokratična revoiuf Rusiji. 14 1468 je umrl iznajdi tel J. Gutenberg. 1 ZGODOVINSKI DN1> 1 * -n 15. 1902 so o::.,e « velike delavske demol je, v katerih je pa-dlo| lavcev. 1573 so v Zag. ebu «K z razbeljeno železno Matijo Gubca voditelji Državn nih kmetov. tveze za ------ d iobren K Drž tzk __ ‘ljubile lume izg itčunim TRST A SOBOTA: 12.55 Jugoslt', . motivi - 14.45 Ritmični Torek, 14. f-ebr. ob 19.30: ' ‘ rve stoletja» (La ragazza 'd colo). Film Columbia. Četrtek, 16. febr. ob 19 3® marji- ljubezni» ( Pel-d'amore). Firn Enic. NABREŽINA „ Sobota, IL febr. ob 20: «E ski strelci» (I fucili« Bengala) Barvni- Uin-iv-ei Nedelja,, 12. febr. ob 20: novi. S-reda, 15. febr. ob 20: «N šni možje» (Uomini senf ra). Film RKO. NABREŽINA-POSTA Sobota, 11. febr. ob «Grof S. Elmo» (11 co S. Elmo). Nedelja, 12. febr. ob 1» ponovi. Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Bi‘ Založništvo «DEIA* Tiska tip. RIVA, Torrebi» ob 20. uri bo v kinodvorani na Proseku konferenca o Češkoslovaški. Predaval bo tov. Angel Blažina. Po konferehci bo predvajan češki film «Cesar zlatega mesta». Konferenco organizira Cen. ter za kulturne stike z deželami ljudske demokracije. IZJAVA Podpisani sem v ja' dne 29. januarja 1956 kf zmerjal tov. Edvina Str Doline št. 8-6, ki ga tel tom prosim za oproščeni KOS DANILC trgovec iz MačK Ma. iovlje. dne 9. 2. * v štirih urah s-ko-ro popolnoma uničili vso zalogo blaga v t--go-vi-nl ter povzročili vel-ko škodo tudi v stanovanju. Proti požaru Je baie zavarovan samo lastnik trgovine, V d-neh od 2. do 8. februarja se je v tržaški občimi rodilo 51 otrok i-n 3 mrtvorojeni, um-io je ICO oseb, povok je bilo 20. Obvestilo za bivše deportirance Zveza bivših političnih preganjancev antifašistov ponovno opozorila vse bivše deporti, rance v Nemčijo, ki so vložili prošnjo za priznanje odškodnine preko omenjene organi, zacije — na nujnost, da se takoj javijo na sedežu v ul. Canova 25, II, kjer bodo prejeli vsa pojasnila glede pristopa v Združenje vojnih oškodovancev. Nadaljuje se z uspehom tradiciona prodaj; S PRIHRANK0I Taunc letni hjen, V ftvar Bll-ijs «tose; f,rijj in W-tehni 2a i; Lede Me Panc Lovi 280»/ kar uteri ■odst Je d m j vodi Sl žilo in t izve Mu, Janj liuti Blac ti čil del: nač ha mil <;i . kor itoi lloi 2 je tki ve-lov Ine To’ čm kV pri joi v trgovini s čevlji m \ondc * i sk zm de 2 ns rt( .e 3a ve TRST Largo Barriera Vecchi m Čl lij Ul i'j ti Si Re sl 2« 1. ir j» L rji SHALI u. nnmcAittA im« ier L,urSka Priloga "DELA' Cena 10 lir SOCIALISTIČNI SVET Trst, 11. februarja 1956 st. 6a (385a) Damijai - GneF LSt petnica lanito inčišek J mei| revo-i SOVJETSKI PRORAČUNI NE POZNAJO PRIMANJKLJAJEV n ajdi t- il DNL d;;.,e vr demof padlo ebu «k ;elezno Državni proračun za 1956 izkazuje 23 milijard prebitka lugoslc- ičlli 15 30^ ‘ odiielji Državni proračun Sovjetske Ev*ze za leto 1956, ki je bil D Obren na zadnjem zaseda-'ju Vrhovnega sovjeta je o-lfaz nadaljnjega razvoja mi. ‘ijubne gospodarske in kultne izgradnje, Sovjetski pro-- funi ne poznajo urimanjklja-®v- Letos bodo znašali dohod-591,9 milijard rubljev, iz. :ra p^atki 568,8 milijard, prebitek irijana 3 23,1 miiiiard rubljev, isluša Kot prejšnja leta, so glavni e lilhivir dohodkov socialistične to---varne in podjetja, ki bodo danai»'3 letos nac* 500 milijard ru. h - i5l:'liev, to je skoro 85% vseh 2GoT °*10^*cov' Davki predstavljajo tEGA ---------------------------------- dejani zelo skromno vsoto dohodka in so ostali na isti ravni xot lansko leto. Davki se ne višajo, marveč se celo nižajo. V letih 1953.1954 so se davki, ki jih plačujejo kmetje znižali za nad 2,5 krat v primeri z le tom 1952. Vsote izdatkov se uporabijo pretežno: za razvoj nacionalnega gospodarstva in za socialne ter kulturne potrebe prebivalstva. Proračun predvideva nad 327 milijard rubi.ev za finansira nje nacionalnega gospodarstva. Vsota je za 20 milijard večja kot lani. K tej vsoti je NAPREDOVANJE nekdaj zaostale dežele ° Izpolnitev 1. petletke v Ljudski republiki Romuniji ga s ;a I cop treba še prišteti investicije podjetij in gospodarskih orga nizacij tako, da bo znašal c e. loten strošek za nacionalno gospodarstvo skoro 347 milijard. Glavni del tega sklada bo uporabljen za razvoj industrije, predvsem težke industrije, ki je podlaga za razvoj vsega gospodarstva. Velika pozornost je posveče. na razvoju industrije, ki pro izvaja predmete široke potrošnje. Letos so predvidena ve lika dela za gradnjo in razši. ritev naprav lahke industrije. Za kmetijstvo je letos name njenih 48,6 milijard rubljev, ki se bodo povišali na skoro 57 milijard z investicijami dr. zavnih gospodarskih organiza cij. Pospešila se bo nadalje gradnja stanovanjskih hiš; za. devni stroški bodo za 14% \ čji kot lani. Veliko povečanje izdatkov za razvoj kulture je še dokaz več miroljubnega značaja sovjet, skega proračuna. V to svrho ie namen,enih nad 161 milijard in sicer 14,5 milijard več kot lani. To vsoto bodo uporabili za javno vzgojo, zdrav? stvo, nzkulturo, za državno «o. cialno zavarovanje in socialno skrbstvo, pripravo novih kadrov, razvoj znanosti itd. Stroški za javno vzgojo, pred. videni na skoro 73 milijard, so za 3,4 milijarde višji kot 1955. Stroški za obrambo so predvideni na 102,5 milijard, do. čim so znašali lansko leto 112,1 milijard rubljev. Orne njena postavka predstavlja le. tos 18% vseh izdatkov, dočim je bila leta 1955 19,9 odstotkov. oono se I LR Romunija je zaključila ma i l voj 1 yeUeu.i načrt. 2e v po i'*Rl 1 v®‘m prvo tromesečje la»5 inov- -'® bilo javi.eno, da ,e veiiko 1 ka števno irmustrijsk.h panog pre caro -egio peuetni načrt. Ha dan ryno» “**• avgusta, t. j. narodnega Plaznika republike, je sekre. j 30: '**. Romunske oeiavske par-(La■ '‘Je Geurgiu Dej javil, da je iivo Skoraj ves industrijski sektor 16' ! prese2el svOjB naloge in pred vaSno Spolnil petletni načrt. 10: j JJfve dni decembra je bilo u-rauno javljeno, da je bil pet-*etni načrt predčasno izpolnjen. v teku I. petletke so se u. »varile popolnoma nove indukcijske panoge, ki so takoj f‘t°ie8'e veuke uspehe; indù .Jdja za izaelavo petrolejskih rudniških strojev, elektro. a ti a. „ 9 3« Pel l«f ilie iva !0: ■ «N ena tehnična industrija, industrija izdelavo traktorjev ■, —■. in po- Dedeiskih strojev itd. Med vsemi industrijskimi Panogami se ,e najbolj razvila ,bin'ÌQarSlta industrija, ki je za “a°°/o močnejša od leta I960, ar pomeni, da se je v pri n®ri z L 1938 povečala za 380 odst. Petrolejska proizvodja Je dvakrat večja kot v 1. ln J® znatno presegla Vodnjo iz L 1938. Slično povečanje se je opazilo tudi na odseku surovin in temeljnih industrijskih pro tzvodov: pri premogu in je. itlu, kakor tudi pri proizva vanju predmetov za široko Potrošnjo: bombaža, volr.e, sladkorja itd. 1950 proiz. Romunija postala dežela z na predno industrijo in napred. nim poLedeistvom. Naslednje številke bodo prepričale bralca o velikem napredovanju romunskega gospo, darstva: Leta 1938 je Romunija proizvajala 6,600.000 ton petroleja, na koncu 1. 1955 pa 10 mil. oOO.OOO ton, premoga 2,800.000 ton. 1. 1938 in 6,300.000 ton 1 1955; jekla 284.000 ton in 785 tisoč; e.ektrične energije milijardo sto milijonov kWh in 4.300.000.000; naravnih pii. nov. 300.000.000 kubičnih metrov in 3.900.000.000; bombažne ga sukanca 16.500 ton in 46.000, bombaževin 104.000.000. kv m in 245.000.000; volnenih tkanin 12.300.000 kv m in 31.000.000; sladkorja 95.000 ton in 132.000 ton. Po Sovjetski zvezi To so številke, ki dokazuje jo ne samo splošni napredek romunskega gospodarstva, marveč predvsem stalno naraščanje življenjske ravni munskega ljudstva. ro- ”* Britanski parlament je povabil delegacijo Vrhovnega sovjeta ZSSR na obisk v Ve. iiko Britanijo. OBDELANE LEDINE V KAZAHSTANU V letih 1954-55 so zorali v republiki Kazahstan 18 milijo, nov hektarov ledin. V naveue nih dveh letih se je tja naselilo 150.000 oseb iz evropske, ga dela SZ. V manj kot dveh letih so prejeli nad 100.000 traktorjev, nad 20.000 kom. Dajnov, 45.000 plugov, 56.000 setvenih strojev in 18.000 tovornikov. AFGANISTANSKA NAROČILA V Z.S.S.R. Vlada Afganistana je pred kratkim naročila v lenin. grajskih tovarnah večjo količino raznih aparatov, kemične proizvode, avtomatske naprave za pekarne, hladilnike itd. NOVI INŽENIRJI V SOVJETSKI ZVEZI V zadnjih petih letih je diplomiralo na sovjetskih univerzah 256.000 inženirjev. Danes obiskuje stolice te vede nad 650.000 visokošolcev, dočim jih je bilo leta 1950 vpisa, nih 320.000 SOVJETSKI ELEKTRONSKI STROJ V Moskvi so po naročilu Akademije znanosti izdelali e lektronski računski stroj «BESM», ki izvrši do 8.000 računskih operacij na sekundo. Stroj ima 5.000 elektronskih cevi; upravljajo ga 3 inženirji. Tovarna „Mavag“ steber ^madžarske industrije Lokomotive šja od pruizvounje v 3f' Gospodarski ustroj Ro. tv,,31je s® je v teh letih poboma spremenil ln danes je Madžarska drsalka Marianna Laslo, ki je v paru z Nagyjem Laslo osvojila na Vil», olimpijadi bronaste kolajno doline in hribovja in se naselili na severu sedanje Bolgar, ske v 682. letu pod vodstvom svojega kana Asparuha. Kakšno umetnost so prinesli s seboj bolgarski Slovani? Umetnost, ki so jo stari Bolgari prinesli s seboj, je pred vsem izražala pogoje njihove bedne socialne ureditve, iz do be militaristične demokracije, v kateri so dotedaj živeli. Gre predvsem za umetnost dekorativnega in ornamentai, nega značaja, ki je predstavljala povsem ljudsko umetnost, ne pa umetnost ustvarjeno od enega razreda premožnih oseb razred, ki se je ustanovil šele pozneje, v 19. stolet,u. Zaradi tega dejstva je stara bol. garska umetnost zapustila številne sledove prav v ljudski umetnosti v prihodnjih dobah razvoja bolgarske narodnosti: njen vpliv je razviden v raznobarvnih tkanih preprogah, v prekrasnih ročnih delih na moških in ženskih oblekah, v edinstvenih lesorezih, ki se je še posebno pozneje zelo raz. vil. S’ovanska ljudska keramika je obstajala do 14. stoletja, kot zn-tilno ljudska oblika umetni sli. Okus starih bol ga-«kih Slovanov na področju kiparstva v kamnu ali lesu, je vpit. val na razvoj kiparstva v poznejših stoletjih. Predniki sedanjih Bolgarov, so s severa prinesli s seboj tudi nekaj drugega in sicer arhitekturo lesenih spomenikov, značilno med Slovani. Stari kolonizato. rji Bolgarske se iz lesa gra- dili ne samo svoje hiše, ampak tudi templje in stavbe javnega zanimanja in so v ar. hitekturo vnesli starobolgarski okus, ki je tuj ne samo starogrški in romanski, marveč tudi bizantinski, je pa očividen v arhitekturi vseh slovanskih dežel. Iz svoje starodavne azijske domovine in iz severnih step na obalah Črnega morja, so prinesli dediščino svoje stare kulture, ki je istočasno imela vse značilnosti ideološke in socialne bede, obstoječe v ta kratni dekadentski fazi. Od tedaj se pričenjajo prvi pojavi razdeljevanja v raz rede v dotedaj izključno ljudski umetnosti. Verska prepriča, nja starih Bolgarov turške rasne pripadnosti, so vnesla v njihovi dekorativni in ornamentalni umetnosti realne in fantastične domišljije o živalih ter človeške podobe. V njihovih narodnih nošah zavze. majo važno mesto o vratne verižice in pasovi prevezani z bronastimi, srebrnimi in zlatimi okraski. Pri njih pa je bila še posebno razvita zlatarska obrt in izdelava zlatih po sod. Vse te vrste umetnosti pa so se še do danes ohranile na Bol. garskem. Na podeželju je skrbno ohranjena umetnosti ornamentike oblačil; ta značilna u. motnost, ki izhaja še iz najstarejše slovanske dobe, je pozneje sprejela nekatere člnite. ije turškega vpliva, ehranjaee še aì Schillerja, Goldonija, Hugo ja y Gogola, Ibsena, Tolstoja, Gorke, ga itd. «Polski» je dal približno 900 predstav Shakespearjevih del. Z isto skrbnostjo so prišla na oder sodobna dela. V repertoar-ju P. n. ;Vii/ J ;>... •- ; , ŠTUDIJSKA KNJIŽNI CA 1 - - & •'••'. ' : v.. : ; - . TKI . 5 T 2 " v - .V " ' ; ■ -v: . ■."•• • ‘ .. ■ t • • . • ‘ Via ^eppa 9 I lai )ir •zìi tu. s »'• '■ ,t0 jn Jtu avi iti i ne ori hi r nte lil, toi •i , s ut in •siti lov za o. ? v lelj BS iko f r ani zn da t d v. .f ... ; : ■ ■ v ■ ' ■ ■ ì ■ , . v , , . .. : v r i . • v " "■ j -.v.-:. è ■ - ' . -, . ■ ■- ■. ■ >■- "-■ . : - :• .. .... ’ :■ " :. , :'• .■- - ' . ;N^ v- ■-> . -i.,-.' ' <.. • •-•'■ •' ' ... 'v •■■■ '■ ' ■ ..f ■ ■ ■■ - " ■....................... ■ ; : ; ; .. ■ " : . 1 - • ; • ' • ' .. .... ì , V ~-Zii *ì •St •ilo 1 p Cu, &pi] na 1 o Isti "api idi fpi 'nje Bu ?ici tan kat i d Mie aho htn itue ovi ! hi alij erif izai iti line ora. Mi rg«l ama irar util n d 'risi lelai hon deo r Pi lalef lane 'i si ahi j °var : Tfi ia: in ,] iodi ilei lodo ivlje 'a 2 'jen Ti *oso: i«d Uve» ‘azre •voj, lin, ki s, jate] "dob Mari Ra j, 'n n, Prvi zali Mi. T< Mavi "o ol ijudi "ja da j vl»Ri "osli rada dala sinil I1IQ v«ak vadr vrzel pozi da h Ria «res «vin *Rod 1 'ind huje vico je n zadr prat .... -