® rv riffa
GLASILO
DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o. LESCE, ALPSKA 43
LETNIK XXVII ŠTEVILKA JUNIJ 1985
Smo sredi priprav srednjeročnih in dolgoročnih planskih aktov. Mednje sodi tudi plan kadrov — tako srednjeročni, kot dolgoročni. Zadeva sicer ne bi bila nič posebnega, če v to obdobje ne bi »udarili« tudi rezultati usmerjenega izobraževanja. Letos namreč zaključuje zadnji letnik usmerjenega srednjega šolanja (4. letnik) prva generacija. Tako bomo z letošnjim letom dobili pregled nad uspešnostjo »usmerjencev« v celoti.
To dejstvo pa v naši družbi, ki je do kraja »zapapirje-na«, pomeni še nekaj. Pomeni, da zaradi spremembe nazivov poklicev mnoge od absolventov usmerjenega izobraževanja ne bo formalno možno zaposliti, kajti v naših aktih imamo kot pogoj napisane poklice iz starih šifrantov. Zato smo tudi predlagali spremembo razvida, ki v dveh tozdih tudi ni uspela, kar formalno pomeni, da absolventov usmerjenega izobraževanja ne bo mogoče zaposlovati v Vzdrževanju in TIO. Kajti komaj je verjeti, da bi zaradi našega Vzdrževanja in TlO-a spremenili šolski sistem. Trenutno to sicer ni hujši problem, ker so potrebe po teh kadrih v ostalih tozdih velike in bomo štipendiste lahko zaposlili drugod, toda vnaprej pa se bodo ob takem vztrajanju »tiovcev« in »vzdrževalcev« vendarle pojavile težave. No, nekaj jih bo že letos, saj se nekateri »skrbni« očetje in mamice dokaj vztrajno trudijo, da bi njihov nadebudni naraščaj dobil zaposlitev v Vzdrževanju, Orodjarni ali TIO. Toda ker se vedno skušamo držati papirjev kot pijanec plota, to ne bo možno, dokler se na referendumu ne določi drugače. In kaj ima to skupaj s kadrovskimi plani? Navidezno ničesar. Pa vendar precej, saj se kaže naša dvolična morala. Ko planiramo, ko se pogovarjamo, kaj vse bi morali, so nas polna usta »ugotovitev« kako tehniki in inženirji nimajo dovolj prakse, kako je to v Nemčiji, na Japonskem, kjer vsi začnejo z delom v proizvodnji. V tistem trenutku, ko to skušamo uveljaviti tudi pri nas, se zadeva ustavi. V tem primeru se je ustavila iz dveh razlogov:
—	nekateri »bogovi« se bojijo strokovne konkurence — delovodje so zanesljivo med njimi,
—	nekateri starši se še vedno ne morejo sprijazniti z dejstvom, da bi njihovi nadebudni naraščajniki, ki so neskončno študirani, zagrabili za konkretno delo v proizvodnji.
Seveda se ob tem pojavi edina možna rešitev : če ne bodo hoteli zagrabiti za delo v
proizvodnji (kar jim resnici na ljubo ne more škodovati), bodo ostali brez dela. Pri tem je zanimivo to, da mladina v tem ne vidi problema, pač pa starši, seveda pa je tudi bojazen, da bo avtoritativnost pri delu posameznih »bogov«, ki so se za bogove oklicali sami, razumljiva. Tem bogovom bo treba počasi vendarle dokazati, da to niso, da so navadni zemljani, ki so nenavadni le v tem, da si več domišljajo kot znajo in da sploh niso nepogrešljivi.
Nasploh v naši družbi — in Veriga ni izjema — v zvezi s kadri veliko raje govorimo, kot stvari realiziramo. Polna usta so nas skrbi za mlade, za njihovo bodočnost. Toda, ko je treba kaj storiti, se naredimo »mutce«. Takrat prisegamo na prakso in delovne izkušnje kot edino zveličavne kriterije, v resnici pa je to argument starejših, ki pa seveda vedno stoji, ker so sodniki starejši. Da je zraven še obilo laži in podtikanj, nas ne moti, če gre za obrambo senioritetnih pravic, ki so vendarle običajno puhle in notranje prazne.
Ob tem se človek sprašuje, kaj je podružbljanje kadrovske politike. Vemo, da je to za takojšnjo rabo navadna demago-ška fraza, ki ni nikjer opredeljena in ki se jo lahko poslu-žimo v vsaki situaciji, ko nam nekaj ne godi. Pa vendarle je prav, da vemo, da pomeni podružbljanje kadrovske politike dve stvari:
—	prvič gre za opredelitev družbeno verificiranih kadrovskih kriterijev, ki se postavlja-je demokratično ob upoštevanju čimveč sprejemljivih in upravičenih argumentov ;
—	v drugi fazi pa gre za strokovno delo, ko je treba poiskati načine, metode in poti, da se kadrovski ukrep pretehta in preseje preko vseh družbeno sprejetih kriterijev. Pri tem strokovnem delu ne gre za nikakršno samoupravno tehtanje in cincanje, pač pa za resno delo, ki zahteva tudi strokovno znanje in ga pač vsakdo nima. Zato tudi ne pelje nikamor, da ta strokovni del posla, ki je povrh vsega tudi etično delikaten, lahko zavrača vsakdo na diletantski način, s pomočjo laži, podtikanj in eventualno tudi s pomočjo in sklicevanjem na avtoritete zunaj. Tudi take primere imamo pri nas, spomnimo se le mesec nazaj Vijakarne, kjer so tudi avtoritete jemale laži (ki so dokazljive) za argumente in jih ni zanimalo dejansko stanje.
Ob takem načinu dela je vsako kadrovsko planiranje in seveda politika za dosego kadrovskih ciljev le hiša iz domin, ki se jo podre po potrebi.
Urednik F. C.
Proizvodnja v maju
Majska proizvodnja je v primerjavi s preteklimi meseci dosežena rekordno, realno gledano pa je bila zadovoljiva. Ali je to rezultat nabranih moči v podaljšanih prvomajskih praznikih ali pa delovnega elana ob pričakovanju letnega dopusta, ki se pričenja že z junijem?
Zadovoljni smo lahko z ugotovitvijo, da smo tako proizvodnjo dosegli kljub zmanjšanju števila zaposlenih s 1.346 na 1.330. Količinska produktivnost je tako narasla za 8 odst. nasproti aprilski. V maju je bilo doseženih 2.127 ton od 1.906 planiranih. Tudi vrednostna
proizvodnja presega planiramo za 8 odst., če ne upoštevamo dopolnilnega programa v TIO pa je procent presega 12.
Proizvodnja v maju je prikazana v naslednjih dveh tabelah:
Nadaljevanje na 2. strani
Količinska proizvodnja
Tozd
Eksterna proizvodnja
plan dosež. ind.
Interna proizvodnja
plan dosež. ind.
v tonah
Skupna proizvodnja
plan dosež. ind.
VI JAK ARNA	270	303	112	—	19	—	270	322	119
VERIGARNA	370	456	123	27	10	37	347	466	117
SIDRNE VERIGE	309	258	84	719	874	122	1.028	1.132	110
KOVAČNICA	175	173	99	36	34	94	211	207	98
DO VERIGA	1.124	1.190	106	782	937	120	1.906	2.127	112
Vrednostna proizvodnja									000 din
Tozd	Eksterna proizvodnja			Interna proizvodnja			Skupna proizvodnja		
	plan	dosež.	ind.	plan	dosež.	ind.	plan	dosež.	ind.
VI JAK ARNA	78.544	92.189	117	3.331	6.796	204	81.875	98.985	121
VERIGARNA	103.628	132.971	128	13.780	5.787	42	117.408	138.758	118
SID. VERIGE	78.678	73.593	94	114.663	131.736	115	193.341	205.329	106
KOVAČNICA	76.195	87.503	115	18.265	17.179	94	94.460	104.682	111
ORODJARNA	3.250	2.548	78	20.101	19.343	96	23.351	21.891	94
VZDRŽEVANJE	42	23	55	27.685	36.589	132	27.727	36.612	132
TIO (os. + dop.)	71.725	56.057	78	1.289	669	52	73.014	56.726	78
brez dop.	46.243	49.444	107	1.289	669	52	47.532	50.113	105
DO VERIGA	412.062	444.884	108	199.114	218.099	109	611.176	662.984	108
brez dop. progr.	386.580	438.271	113	199.114	218.099	109	585.694	656.370	112
Izgledi za prvo polletje
Bliža se čas obravnav poslovnih rezultatov za prvo polletje 1985. Že zdaj pa lahko na osnovi dogajanj damo nekatere ocene o tem, kako smo poslovali v prvih šestih mesecih leta. Napovedi niso slabe, saj v zadnjih mesecih planske obveznosti na področju prodaje dosegamo in celo presegamo. Vse temeljne organizacije izkazujejo pozitiven rezultat, razlike pa so še vedno v stopnji dohodkovne uspešnosti, kar je v veliki cmeri odvisno od tržnega položaja in ostalih pogojev gospodarjenja.
Že v aprilu se je rezultat bistveno izboljšal, na kar je vplivala visoka vrednost prodaje. Na stroškovni strani so seveda prav tako vrednosti znatno večje, vendar imamo na področju prodajnih cen še vedno nekaj prednosti. Tudi maj-ška vrednost prodaje zagotavlja soliden poslovni rezultat. Verigama ima še vedno prvo mesto pri doseženi poslovni učinkovitosti. Sledi ji Kovačnica, kjer se je stanje bistveno izboljšalo zaradi povečanja prodaje dvoverižnih transporterjev. Investicija v nakup strojev za visokoodpome verige — program energetike — daje že svoje učinke in kaže upravičenost naložbe v celoti. Na tretjem mestu je TIO, ki z mesečno realizacijo okrog 80 milj. din zagotavlja poslovni rezultat v okviru plana. Tudi Vijak ama je od aprila dalje uspešnejša, vendar je rezultat pri izvozu slabši kot na domačem trgu in
Nadaljevanje s 1. strani
Vijakarna je imela presežen plan težinske proizvodnje za 19 odstotkov, vrednostni pa na eksternem trgu 17 odst., internem 104 odst. in skupno za 21 odst. presežen. Kljub visokem doseganju plana je prišlo do izpada proizvodnje pri iver vijakih zaradi popravil valjčnih avtomatov, pri stojalnih vijakih, razcepkah in žičnikih — kg pa zaradi popravila žarilne peči.
Verigama je dosegla plan proizvodnje v kilogramih 117 odst., vrednostno pa 118 odst. V Verigami je vzrok za izpad proizvodnje na določenih grupah izdelkov v večji meri pomanjkanje ustreznega materiala.
Sidrne verige so bile pod planom s proizvodnjo za eksterni trg, medtem ko skupna proizvodnja presega plan za 10 odst. količinsko in 6 odst. vrednostno. Razveseljiva je predvsem visoka proizvodnja visoko odpornih verig 0 13—20, ki so namenjene Kovačnici za izdelavo dvoverižnih transporterjev.
Kovačnici pa še vedno primanjkuje sestavnih delov iz internega trga za izdelavo bremenskih verig. Izpad je bil tudi pri kavljih in opremi za sidrne verige zaradi pomanjkanja
struktura realizacije tako močno vpliva na rezultat.
Ob periodičnem obračunu bomo seveda morali upoštevati le plačane prihodke, ti pa so običajno nižji od fakturiranih. Na domačem trgu skušamo čirnveč terjatev izterjati, vendar ne gre vse po redni poti in moramo to opraviti pogosto preko sodišča. Tu pa se postopek navadno zavleče, tudi do enega leta. Pri terjatvah do izvoza so nastale v letošnjem letu nekatere spremembe, saj naši posredniki v zunanji trgovini ne morejo zagotavljati več garancij za zavarovanje plačil za izvozne terjatve in takih ter-
Na slavpostni seji izvršnega odbora konference osnovnih organizacij sindikata smo 14. maja v naši delovni organizaciji počastili pričetek splošne stavke pred petdesetimi leti.
Za ta pomemben dogodek je komisija za kulturne programe udeležencem stavke skrbno pripravila kratek k ultumi program, v katerem so nastopali učenci osnovne šole F. S. Finžgarja Lesce in moški oktet DPD Svoboda F. Prešerna Žirovnica.
naročil in 'odkovkih posameznih izdelav zaradi pomanjkanja kapacitet. Tako je Kovačnica vrednostni plan presegla za 11 odst., po teži pa 2 odst. zaostaja.
Orodjarna je 6 odst. pod planom. Se vedno primanjkuje utopno jeklo za izdelavo utop-nega orodja.
V Vzdrževanju je plan presežen za 32 odstotkov.
TIO ima v maju in v prihodnjih dveh mesecih postavljen višji plan za 4.487 tisoč din, kljub temu je bil preseg planirane proizvodnje za 5 %, če ne upoštevamo dopolnilnega programa. V nasprotnem primeru je plan dosežen le 78 odstotkov. Vzroki za izpad proizvodnje so pomanjkanje naročil za pnevmatske cilindre 0 16, 20, 25, 50, 63, 80 kot tudi pri hidravličnih cilindrih in stiskalnicah, pri pnevmatskih razvodnikih pa primanjkuje materiala.
Iz prikazanih rezultatov je razvidno, da kljub zmanjšanju delovne sile lahko dosegamo in presegamo planske obveznosti, zato bi bilo prav, da tudi junijska proizvodnja ne »pade« pod plan kljub pričetku dopustov in da drugi kvartal uspešno zaključimo, vsaj kar se 'tiče proizvodnje.
A. K.
jatev ne smemo vštevati v celotni prihodek. To bo pomenilo začasen izpad celotnega prihodka, če se ne bodo ispre« menili izvedbeni predpisi. Na domačem trgu nam kupci plačujejo 60 odst. z menicami, kar je slabša struktura plačil kot v letu 1984. Skupne terjatve do kupcev naraščajo in so že 24 odst. večje kot na začetku leta, na kar vpliva večji obseg realizacije. Večje iso tudi obveznosti do dobaviteljev, saj so vrednosti na področju nabav prav tako večje.
Gibanje zalog nam kaže znižanje na področju surovin, kar je posledica delnih odpro-
V	uvodu je prisotne udeležence stavke pozdravil predsednik konference tovariš Horvat Martin, za tern pa je o pomenu stavke in takratnem boju leskih kovinarjev spregovoril tovariš Noč Pavel, direktor DO Veriga.
Po zaključku kulturnega programa smo udeležencem prikazali film o sedanji proizvodnji v naših tozdih in ob tej priliki tudi odprli razstavo slikarskih del slikarja Rudolfa Arha.
Ob prijetnem kramljanju z udeleženci ,smo srečanje zaključili v naši okrepčevalnici z nepozabnimi spomini na takratni čas. Bilo je leta ...
V	pozabo izginjajo mnogi lepi dogodki prvomajskih praznikov, ki so jih ljudje nekoč doživljali. Spominjajo se spopadov z žandarji, mogočnih povork in izletov v hribe, spominjajo se pohoda ljudi z rdečimi nageljni v gumbnicah. Kako so se v zaporu odrekali edinemu kosu kruha in na 1. maj iz njega naredili srp in kladivo.
O takih spominih je tekla beseda z nekaterimi udeleženci stavke.
Odbor za razvijanje revolucionarnih tradicij
daj materiala, ki ga ne rabimo, delno odpisov nekurantnega materiala, pa tudi racionalne nabave materialov. Prav na tem področju lahko marsikaj prihranimo, saj so vezana sredstva v zalogah v veliki meri izposojena in tako povzročajo visoke stroške kapitala. Zaloge nedovršene proizvodnje se povečujejo v naj večji meri. Odražajo dejanske stroške proizvodnje in nam je indeks povečanja teh zalog dejansko merilo stopnje podražitev. Zaloge polizdelkov ostajajo na isti ravni, ponekod so celo nižje kot na začetku leta. Gotovi proizvodi pa se povečujejo, v Verigami zaradi sezonskega značaja proizvodnje, v Sidrnih verigah pa zaradi nekompletira-nih verig, ker primanjkuje nekaterih sestavnih delov. Pričakujemo pa večjo odpremo sidrnih kompletov v juniju.
Povečanje vrednosti prodaje je vplivalo tudi na izboljšanje likvidnostnih razmer. Medtem ko smo imeli v prvih mesecih leta še nekaj kritičnih situacij zaradi pomanjkanja denarja, so se razmere od aprila dalje uredile. Vrnili smo del kreditov kratkoročnega značaja, dobaviteljem pa simo v veliki meri poravnali dolgove z indosira-njem menic, kar bo imelo vpliv
V	petek, 31. 5. 1985 je prišlo v popoldanski izmeni do začetnega požara na IPSEN pečeh v Sidrnih verigah. Vzrok je bila okvara drugih notranjih vrat, ki so se zagozdila in ostala med procesom odprta. Pri potapljanju segretega vložka v 'oljno kopel pride do zelo burnega gibanja in brizganja olja, kar v normalnih 'okoliščinah ni problematično, saj je to pri sami konstrukciji peči seveda predvideno in upoštevano. Zaradi omenjene okvare pa je olje brizgnilo v razbeljeno komoro peči, ker vrata, ki to preprečujejo, niso bila zaprta. Olje se je seveda takoj vžgalo, požar pa se je razširil tudi pod samo peč.
V	trenutku vžiga sta bila
pri pečeh žarilec Kužnik Miro in delovodja Zupan Stanko, ki sta opazila nenormalni vzbuh iz kalilne komore ter začetek požara izven peči. Takoj sta ukrepala:	Kužnik je izklopil
električni tok ter plin, Zupan pa je pričel z gašenjem požara pod pečjo. Ker požara nista mogla pogasiti, je Kužnik izpustil olje iz oljne komore skozi zasilni izpust, Zupan pa je odredil alarm za požar. Medtem so z gašenjem nadaljevali drugi delavci. Ker je bilo v hali vedno več dima, ki je bil poleg tega zaradi gorenja različnih materialov tudi vse bolj dušljiv in najbrž tudi strupen, je bil pristop k pečem vse težji. No, k sreči so bili kot vedno ob pravem času na mestu naši gasilci, ki so prevzeli gašenje v zelo kratkem času po danem alarmu in hitro ter strokovno pogasili požar. Omeniti velja tudi vse, ki so po gašenju
na boljšo likvidnostno situacijo v naslednjih mesecih. Investicije financiramo v okviru postavljenih ciljev, tako da finančna sredstva niso ovira realizacije. Ob koncu junija so obveznosti precejšnje zaradi zapadlih anuitet. Še posebno pereče je vprašanje razpoložljivih deviz za odplačilo anuitet od novih strojev. Deviznih sredstev nam ni uspelo še v celoti zagotoviti, saj so prilivi od izvoza v tem obdobju manjši, odkup deviz na trgu pa je prav tako omejen.
Naše poslovanje je v veliki meri odvisno od zunanjih faktorjev. Eden teh je obrestna mera, ki velja od 1.6. dalje, 71 odst. za kredite splošnega značaja. Izvozni krediti so še vedno nekaj cenejši, a jih pridobivamo le v omejenem obsegu. Izgledi pa so, da jih bo Nairod-nabanka Jugaslavija še omejila.
Na področju delitve osebnih dohodkov se uravnavamo po sprejetih družbenih merilih, prilagajamo pa se tudi gibanju v okviru SOZD SŽ in v ostalih DO v občini. Od poslovnih rezultatov v prvem polletju je odvisno v največji meri, kakšno bo gibanje osebnih dohodkov vnaprej.
M. K.
spravili peči v stanje mirovanja in is tem preprečili dodatne okvare.
Nastala škoda seveda ni majhna, saj je pogorela večina kablov za dovod električne energije in signalizacijo. Zaradi tega bodo peči seveda določen čas tudi stale in bo ovirana proizvodnja, ki je vezana na toplotno obdelavo. Vendar pa je vsa ta škoda predvsem v primerjavi s škodo, ki bi lahko nastala, skoraj zanemarljivo majhna. Prisebnosti in požrtvovalnosti naših delavcev in gasilcev se moramo zahvaliti, da danes lahko govorimo le o začetnem požaru. S svojim pristopom v tako kritičnem trenutku so pokazali, kako je treba ščititi družbeno lastnino in hkrati tudi dokazali, da jim družbena lastnina veliko pomeni ter da se nanje lahko zanesemo v vsakem trenutku.
Že isedaj pa je treba pohvaliti tudi delavce Vzdrževanja, saj bodo s svojim delom omogočili, da bodo peči v najkrajšem času usposobljene za de-
lo.	Seveda je bilo to možno le z zelo hitro nabavo vseh potrebnih materialov za popravilo, ki jih je nabavna služba uspela v celoti dobiti doma. Tako nova peč po 14 dneh zastoja že dela, do izida časopisa pa bo najbrž usposobljena tudi druga.
Na podlagi vseh ugotovitev tako komisije za požarno varnost, strokovnih služb in ostalih, pa je potrebno izpeljati vse izpopolnitve, ki bodo omogočile boljše in varnejše pogoje dela na IPSEN pečeh.
M. U.
Proizvodnja v maju
Počastili so 50-letnico splošne stavke
Prisebnost preprečila veliko škodo
Uspešen pregled gasilskega društva
Da se ne bo več ponovilo!
pa stroja v pogon. Do naključ-
Občinska gasilska zveza Radovljica vsako leto pregleda gasilska društva. Pregled obsega pravilnost administrativnega poslovanja, ustreznost opreme, urejenost orodišča, preizkus motornih črpalk in avtomobilov, rednih vaj in ocena praktične vaje.
Naše društvo se za tak pregled vsako leto temeljito pripravi in tako pokaže svojo pripravljenost in usposobljenost na področju požarne varnosti. Ocena, ki smo jo prejeli na
Kolektiv Plamena iz Krope je 25. maja letos slavil častitljiv jubilej 90-letnioo svojega obstoja. Poleg govornika Vinka Hafnerja, predsednika skupščine SRS in drugih ter podelitve priznanj, je svečanost popestrilo tudi srečanje pevskih zborov SOZD SŽ.
Program devetega srečanja je sestavljalo pet pevskih zborov in oktet. Domača, umetna in partizanska pasem je donela po svečano okrašeni dvorani iz grl ravenskih in štorsikih železarjev ter gostiteljev iz Krotpe, nežni ženski glasovi pa so zastopali Jesenice. Ob pogledu na številčno močne pevske zbore se mi je nehote vsililo vprašanje: ali naš 1400-članski kolektiv resnično ne zmore kaj podobnega, seveda v skromnejši zasedbi kakor prejšnja leta. Za našo Verigo je to pot uspešno zapel oktet Svoboda iz Žirovnice Partizansko pesem, Ke ti 'umiram maj-ko in Ribniško.
pregledu, je odlična, saj ugotavljamo, da smo dosegli okrog 96 odst. vseh možnih točk. Tak nivo znanja in usposobljenosti v prihodnosti zagotavlja solidno osnovo za uspešno nastopanje v posameznih akcijah. Pregleda društva se je udeležil tudi direktor DO, ki je naš častni član. Ob tem je zbranim gasilcem zaželel veliko uspeha pri nadaljnjem delu in pripravah za praznovanje 50-letnice obstoja v letu 1987.
AC
ga svečanega kulturnega srečanja udeležil direktor SOZD SŽ, tov. Igor Uršič.
V prostorih sindikalnega dama je bila posebej za to priložnost odprta razstava slikarske kolonije slovenskih železarjev — amaterjev, ki je bila v Štorah.
Za prijetno presenečenje je poskrbela mlada in nadarjena amaterska pesnica Greta Maček iz Plamena s samostojno zbirko pesmi »Iz isrca«, ki je udeleženka srečanja literatov
— pesnikov SOZD SŽ.
Kulturni predstavniki smo Verigo tudi tokrat polnoštevilno zastopali. Kolektivu Plamena iz Krope, posebno pa sodelavcem, ki delujejo na kulturnem področju, še enkrat iskrene čestitke.
Predsednik za kulturo Olga Mlakar
Požarna ogroženost naravnega okolja je zaskrbljujoča
Na posvetovanju o požarni ogroženosti v človekovem naravnem okolju v Izoli so udeleženci posvetovanja ugotovili, da je iz leta v leto več pojavov požarov in s tem v zvezi tudi večja gospodarska škoda. Tako je bilo v letu 1984 prijavljenih kar 1684 požarov in to 64 požarov več kot jih je bilo v letu 1983. Neposredna škoda se je povečala od 399 milijonov din v letu 1983 na 936 milijonov din v minulem letu. Podrobna analiza števila posameznih požarov opozarja, da je 263^krat gorelo na livadah, 128-krat v gozdovih, 54-fcrat na smetiščih, 45«krat grmičevje, 12-krat sadovnjaki in vinogradi, 7-krat žitarice itd.
Strokovnjaki za varstvo pred požarom poudarjajo, da je bilo v preteklem letu problematiki požarov v človekovem naravnem okolju posvečena enaka skrb, pa kljub temu beležimo rast požarov tudi v gozdovih.
Aktivnosti preprečevanja požarov v človekovem naravnem okolju ne smejo oslabeti. Razvoj dogodkov v minulem letu nas opozarja, da moramo na tem področju storiti več v preventivnem smislu, da bo pričelo upadati število požarov.
Vse prepogosto so še zmeraj storjene napake, ko človek v želji urejanja svojih zemljišč še vedno zažiga odpadke rastlinja in zaradi nepazljivosti, preziranja nevarnosti, zaneti požar. Občani so še venomer premalo poučeni o nevarnostih in posledicah o sežiganju rastlinskih odpadkov na prostem.
Na letošnjem posvetovanju so bili med drugim sprejeti nekateri sklepi v smislu varovanja človekovega okolja, ki naj bi jih sleherni v prihodnje dosledno upošteval.
Naj omenim le nekatere od teh, in sicer:
Pri izdelavi ocene požarne ogroženosti je potrebno upoštevati požarno ogroženost gozdov in analizirati ukrepe stanja, organiziranost in pripravljenost operativnih gasilcev. Zagotoviti možnost za načrtno in organizirano delovanje, opozarjanje in obveščanje ter ugotavljanje povečane nevarnosti za nastanek požarov v gozdovih.
Povečati je treba skrb pri usposabljanju delovnih ljudi in občanov za preprečevanje požarov v človekovem naravnem okolju in jih usposabljati za učinkovito gašenje takih požarov.
Človekovo naravno okolje, predvsem vloga gozdov v njem, predstavlja enega od osnovnih pogojev za zdravo življenje, hkrati pa nam je gozd neprecenljivo družbeno bogastvo, ki zagotavlja delo množici delovnih ljudi, zaradi česar moramo storiti vse, da bomo uspeli zmanjšati število požarov in škode, ki so njihova posledica.
Svet za požarno varnost v SOZD SŽ
Nesreča v Kovačnici je odkrila vrsto stvari in okoliščin, o katerih doslej nismo dosti razmišljali, jasno — tudi ne ukrepali vse dotlej, dokler ni v nekem trenutku zvrhana mera napak, grobih pomanjkljivosti povzročila resnejšo poškodbo delavca. Zdaj nas vse upravičeno lahko boli glava ...
Do resnejše nesreče je prišlo v prostoru nove Kovačnice, pri zamenjavi orodja na proti-udarnem kladivu KJH 2. Zaradi sorazmerno velike teže orodja je delavec P. A. uporabil za dviganje na želj eno višino stroja električni ročni viličar. V trenutku, ko je bilo (potrebno orodje le še potisniti v ležišče stroja, je prišlo do enkratnega delovnega giba stroja. Posledica tega je bila, da je orodje izbilo iz ležišča stroja proti viličarju, ki se je zaradi tega nekoliko dvignil in mu pri tem stisnilo desno nogo. Vilice na viličarju pa so mu resneje poškodovale palec na levi roki.
Analiza poškodbe pri delu je pokazala, na osnovi ugotovljenega stanja na kraju samem ob delni rekonstrukciji ter na osnovi podanih izjav navzočih, da je do poškodbe pri delu prišlo zaradi naključnega vklo-
5.	6. 1985 smo se zjutraj ob šestih zbrali pred tovarno in se s kombijem odpeljali proti Reki. S krajšimi postanki smo po prijetni vožnji nekaj po 10. uri iprispeli na Reko, kjer je bila razstava RAST YU 85.
Iz biltena »13. jugoslovenska izložba izuma, tehničkih una-predenja i noviteta RAST YU 85«:
na razstavi RAST YU 85 je razstavljenih okoli 3000 primerkov, ki so jih predstavili ozdi, društva inovatorjev, šole in posamezniki. Po mišljenju strokovnjakov je raven inovacij in tehničnih rešitev višja kot prejšnja leta. Tako lahko pričakujemo tudi njihov doprinos k napredku proizvodnje, kar je tudi naš cilj. Omeniti je treba, da je bil predstavljen trud inovatorjev iz vse Jugoslavije.
Na razstavi je sodelovalo 170 sovjetskih podjetij z okoli 30 eksponati in tehničnimi rešitvami. To je morda tudi nova
nega vklopa stroja pa je prišlo zaradi utesnjenosti delovnega mesta, tako da ni bilo možno kontrolirati položaja nog. Predvsem pa je treba poudariti, da kljub temu, če je prišlo do naključnega možnega vklopa stroja, me bi smelo priti do giba stroja — udarca phala, če bi bila po navodilu proizvajalca teh strojev pravilno izvedena električna vezava stikal. Preden je poškodovanec pričel z montažo orodja je izključil preko ročnega stikala hiter pogon v zato določenem položaju. V tem položaju stikala pa je zagotovljena varnost do take stopnje, da se stroj ne more viklopiti z nožnim stikalom v pogon in je zaradi tega onemogočen tudi kakršenkoli naključni vklop stroja.
Torej, stroji smejo obratovati samo pod pogojem, če ima vodstvo tozdov obratovalna dovoljenja — certifikat. Stalna oblika preventivnih ukrepov, kot so predpisani periodični pregledi stroja, pa niso samo zahteva varnostne zakonodaje, ampak predvsem resna nevarnost poškodb.
pobuda za naše vključevanje v mednarodno delitev dela in dodaten motiv za množico ustvarjalcev, ki je vedno večja tudi zaradi teh razstav:
Nekaj primerkov z razstave: stroj za rezanje tesnil iz INA — Rafinerija nafte Sisak. Skonstruiral in izdelal ga je kvalificiran delavec. Omogoča precizno izrezovanje ploščatih tesnil nepravilnih oblik večjih dimenzij. Veliki so prihranki pri odpadnem materialu in zmanjšanju izmeta.
Avtomatski sitotiskarski 'stroj iz AERO — Celje. Zgrajen je na principih sodobne tehnologije, ki omogoča avtomatizacijo vseh delovnih faz tiska, vključno s podajalno napravo za proizvode, na katere se tiska. Novi stroj zagotavlja izjemno kvaliteto tiska tudi pri večbarvnem tisku. V ta stroj so vgrajeni pnevmatski elementi iz našega tozda TIO.
CR
Čestitamo
tovarišu Cirilu AŽMANU za uspešno opravljen izpit višjega gasilskega častnika.
Gasilci industrijskega društva SŽ VERIGA
Svečano kulturno srečenje v Kropi
Nastopajoči so is® šteli v posebno. zadovoljstvo, da se je te-
SVD
Obisk razstave Rast yu 85
Novi samoupravni organi v Verigi
Da bi bil vsak član kolektiva seznanjen s sestavo samoupravnih organov v posameznih temeljnih organizacijah, delavni skupnosti skupnih služb in organov delovne organizacije kot celote, objavljamo sestav vseh organov, iki so bili izvoljeni 30. 5. 1985.
TOZD KOVAČNICA
DELAVSKI SVET — šteje 11 članov
1.	Benedičič Žane — predsednik
2.	Tomažič Marjan — nam. predsednika
3.	Šmid Janez
4.	Hozjan Jože
5.	Todorovič Mitar
6.	Drek on j a Bogdan
7.	Hatič Enver
8.	Iljanič Marko
9.	Kristan Toni
10.	Vuzem Darko
11.	Tone j c Peter
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE —
šteje 5 članov
1.	Serajnik Vladimir — predsednik
2.	Trivič Miroslav — mam. predsednika
3.	Pungerčar Alojz
4.	Zupan Janez
5.	Nezirevič Muharem
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA — šteje 7 članov
1.	Žemva Karel — predsednik
2.	Kumk Matija — nam. predsednika
3.	Arko Janez
4.	Hočevar Jožica
5.	Lunder Justina
6.	Tramte Anton
7.	Derling Janez
KOMILIJA ZA VOLILNE IMENIKE — šteje 3 člane
1.	Kozamernik Janez — predsednik
2.	Sodja Ivanka
3.	Stražišar Vera
VOLILNA KOMISIJA — šteje 3 člane in 3 namestnike
1.	Mujezin ovič Šemso —• predsednik
Belak Anton — namestnik
2.	Macuh Janez — član
Lil ek Franc — namestnik
3.	Muhovec Vinko — član Kristan Toni — namestnik
KOMITE ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
1.	Repe Drago — predsednik
2.	Hanžič Franc — nam. predsednika
3.	Benedičič Žane
4.	Beguš Karel
5.	Golob Dušan
TOZD VERTGARNA
DELAVSKI SVET — šteje 13 članov
1.	Jemc Ciril — predsednik
2.	Kodrič Peter — nam. predsednika
3.	Ambrožič Matjaž
4.	Bele Jože
5.	Berce Kristina
6.	Frelih Vinko
7.	Gumzej Anton
8.	Kranjc Franc
9.	Kopše Silva
10.	Srebemak Marjan
11.	Springer Ivan
12.	Terpinc Breda
13.	Tutič Kata
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE —
šteje 5 članov
1.	Rozman Janko — predsednik
2.	Muhič Nada — nam. predsednika
3.	Bevc Gordana
4.	Kovač Franc
5.	Zor Franc
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA — šteje 5 članov
1.	Zupan Janez — predsednik
2.	Cemažar Marjan — nam. predsednika
3.	Pfajfar Alojz
4.	Pristavec Boris
5.	Tone j c Dora
KOMISIJA ZA VOLILNE IMENIKE — šteje 3 člane
1.	Košnik Bogo — predsednik
2.	Felicijan Vili
3.	Tone j c Dora
VOLILNA KOMISIJA —
šteje 3 člane in 3 namestnike
1.	Rozman Julka — predsednica
Tonejc Majda — namestnica
2.	Larisi Fanika — članica Jakič Pavla — namestnica
3.	Mlakar Janja — članica Jerman Danica — namestnica
KOMITE ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
1.	Melink Marjana — predsednica
2.	Košnik Bogo — nam. predsednice
3.	Jemc Ciril
4.	Mulej Milan
5.	Vila Ljubo
6.	Kodrič Peter
7.	Pfajfar Alojz
TOZD VIJAKARNA
DELAVSKI SVET — šteje 15 članov
1.	Krni čar Marjan — predsednik
2.	Kejžar Anton ml. — nam. predsednika
3.	Burič Jusuf
4.	Maltar Josip
5.	Grilc Breda
6.	Lukič Ivanka
7.	Beznik Jožica
8.	Stiperski Zora
9.	Bobnar Marinka
10.	Komljanec Jože
11.	Poklukar Mojca
12.	Turk Jože
13.	Ulčar Marko
14.	Slivnik Bernarda
15.	Rozman Franc
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE — šteje 5 članov
1.	Tutič Ante — predsednik
2.	Kos Zdravko — nam. predsednika
3.	Kovačevič Mile
4.	Kociper Štefan
5.	Šoirl Vera
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA — šteje 5 članov
1.	Zupan Andrej — predsednik
2.	Zupan Ivo
3.	Baloh Julka
4.	Dijak Ivanka
5.	Mengeš Hilda
KOMISIJA ZA VOLILNE IMENIKE — šteje 3 člane
1.	Beznik Jožica — predsednica
2.	Potočnik Jožica
3.	Pagon Zora
VOLILNA KOMISIJA
1.	Žižek Franc — predsednik
2.	Crnkovič Angela ■— član
3.	Podgornik Ljuba ■— član
KOMITE ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
1.	Marič Ivica — predsednica
2.	Ažman Ciril — nam. predsednik
3.	Krni čar Marjan
4.	Ptiček Drago
5.	predsednik OO ZSMS
6.	Avsenik Jože
TOZD SIDRNE VERIGE
DELAVSKI SVET — šteje 11 članov
1.	Vavpotič Rudi — predsednik
2.	Kapidžič Jusuf — nam. predsednika
3.	Heberle Miro
4.	Pungerčar Jože
5.	Salakovič Esad
6.	Simič Jovo
7.	Šlibar Niko
8.	Šivic Marjan
9.	Starič Andrej
10.	Stjepanovič Drago
11.	Tutič Nikola
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE —
šteje 5. članov
1.	Macuh Janko — predsednik
2.	Andolšek Tomaž
3.	Kunčič Matija
4.	Pirkovič Avgust
5.	Vavpotič Francka
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA — šteje 5 članov
1.	Krivec Milan — predsednik
2.	Loparnik Vinko
3.	Mikulaj Rudi
4.	Vidic Janez
5.	Zakovšek Viktor
KOMISIJA ZA VOLILNE IMENIKE — šteje 3 člane
1.	Žnidar Gregor — predsednik
2.	Lukan Polona
3.	Heberle Olga
VOLILNA KOMISIJA
1.	Gluščič Miha — predsednik
2.	Pogorevc Hubert — član
3.	Silič Hilda — član
KOMITE ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
1.	Žajdlik Marjan — predsednik
2.	Ulčar Miro — nam. predsednika
3.	Vavpotič Rudi
4.	Silič Hilda
5.	Urbanc Anton
6.	Gluščič Miha
TOZD TIO
DELAVSKI SVET — šteje 13 članov
1.	Valant Alojz — predsednik
2.	Cvetkovič Rafael — nam. predsednika
3.	Bizjak Justin
4.	Kokalj Janko
5.	Gros Leopold
6.	Hikel Niko
7.	Kunstelj Janko
8.	Skoporc Ignac
9.	Rijavec Miran
10.	Torkar Mitja
11.	Ravnikar Rudi
12.	Cvetkovič Rafael
13.	Lah Ivan
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE — šteje 5 članov
1.	Pristavec Zdravko — predsednik
2.	Bizjak Pavel — nam. predsednika
3.	Dobida Slavko
4.	Kovačevič Dane
5.	Arh Franc
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA — šteje 7 članov
1.	Justin Ciril — predsednik
2.	Varl Jože — nam. predsednika
3.	Fajfar Marija
4.	Mulej Darko
5.	Hrast Daniel
6.	Čadež Anton
7.	Ropret Jože
KOMISIJA ZA VOLILNE IMENIKE — šteje 3 člane
1.	Faladore Ladka — predsednica
2.	Lah Ivan — član
3.	Vidic Biranlko
VOLILNA KOMISIJA — šteje 3 člane in 3 namestnike
1.	Varl Jože — predsednik Gros Franc — namestnik
2.	Klinar Irena — članica Justin Ciril — namestnik
3.	Kala j žič Dragic ■—• član Šimic Zdravko — namestnik
KOMITE ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
1.	Kranjc Vika — predsednica
2.	Šiftar Drago — nam. predsednika
3.	Valant Alojz
4.	Levstik Drago
5.	Medič šalih
TOZD ORODJARNA
DELAVSKI SVET — šteje 9 članov
1.	Prešeren Franc — predsednik
2.	Smole Jože — nam. predsednika
3.	Božič Roman
4.	Jakič Milan
5.	Prešeren Andrej
6.	Dvoršak Vojko
7.	Obradovič Ivica
8.	Jutriša Josip
9.	Lavrič Niko
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE — šteje 5 članov
1.	Avbelj Brane — predsednik
2.	Grubar Jože — nam. predsednika
3.	Frelih Franc
4.	Pogačar Franc
5.	Nezirovič Denis
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA -— šteje 5 članov
1.	Bratuša Miran — predsednik
2.	Brence Janez — nam. predsednika
3.	Janežič Ivan
4.	Kralj Drago
5.	Kunčič Stane
KOMISIJA ZA VOLILNE IMENIKE — šteje 3 člane
1.	Habjan Vinko — predsednik
2.	Hrast Zorko
3.	Pihler Ana
VOLILNA KOMISIJA — šteje 3 člane in 3 namestnike
1.	Smole Jože — predsednik Jesenko Franc — namestnik
2.	Ribič Beno — član
Vovk Brane — namestnik
3.	Klavora Miran — član Kralj Martina —• namestnica
KOMITE ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
1.	Kecelj Anton — predsednik
2.	Harinski Jože — nam. predsednika
3.	Prešeren Franc
4.	Mulej Franc
5.	Bratuša Miran
6.	Prešeren Anton
TOZD VZDRŽEVANJE
DELAVSKI SVET — šteje 11 članov
1.	Podgornik Niko — predsednik
2.	Kunšič Matija — nam. predsednika
3.	Erjavec Dušan
4.	Ferjan Ivan
5.	Dežman Leonold
6.	Cijan Vladimir
7.	Pogačar Darko
8.	Novak Jože
9.	Potočnik Jože
10.	Udave Ignac
11.	Mlakar Srečo
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE — šteje 5 članov
1.	Krebs Roman — predsednik
2.	Logar Boris
3.	Kocjančič Janez
4.	Globevnik Janez
5.	Er j ave Dušan
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA —- šteje 7 članov
1.	Rojc Jože — predsednik
2.	Cmilec Jože — nam. predsednika
3.	Vidic Drago
4.	Dolar Zdravko
5.	Resman Ivan
6.	Tajnikar Franci
7.	Vrečko. Ivan
KOMISIJA ZA VOLILNE IMENIKE — šteje 3 člane
1.	Cop Jože ■— predsednik
2.	Humerca Vladimira
3.	Karupovič Dedo
VOLILNA KOMISIJA —
šteje 3 člane in 3 namestnike
1.	Dobre Jože — predsednik Šparovec Franc — namestnik
2.	Fink Vito — član Mandeljc Janko — namestnik
3.	Kovačič Marjan — član Kajdiž Zdravko — namestnik
KOMITE ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO L Smolej Anton — predsednik
2.	Vogelnik Peter — nam. predsednika
3.	Podgornik Niko
4.	Jutriša Milan
5.	Prezelj Zvone
6.	Pogačnik Franc
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
DELAVSKI SVET — šteje 15 članov
1.	Vovk Tončka — predsednik
2.	Erman Andrej — nam. predsednika
3.	Stular Jana
4.	Pintar Anton
5.	Kelih Nada
6.	Peternel Cirila
7.	Derlink Bronka
8.	Ferjan Dane
9.	Klöckl Venčeslav
10.	Kuščar Franc
11.	Bizjak Robert
12.	Dežman Marija
13.	Humar Brane
14.	Ivanovič Zvone
15.	Bohinc Zdravko
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE — šteje 5 članov
1.	Vah tar Jože — predsednik
2.	Cvetko Marinka >— nam. predsednika
3.	Bregar Simona
4.	Konda Jakob
5.	Logar Stane
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA — šteje 5 članov
1.	Bole Primož — predsednik
2.	Malej Marija — nam. predsednika
3.	Globočnik Filip
4.	Bizjak Marjan
5.	Primožič Zdravko
KOMISIJA ZA VOLILNE IMENIKE — šteje 3 člane
1.	Cop Franc — predsednik
2.	Štular Jana
3.	Krivec Helena
VOLILNA KOMISIJA —
šteje 3 člane in 3 namestnike
1.	Kokalj Sandi — predsednik Zupan Vlado — namestnik
2.	Mlakar Olga — članica Pejič Radojka — namestnica
3.	Romih Darja — članica Pogačnik Mateja — namestnica
ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
1.	Kovač Darko — predsednik
2.	Noč Pavel — nam. predsednika
3.	Vovk Tončka
4.	Vrečko Milka
5.	Zima Viktor
6.	Jutriša Štefan
DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE
Torkar Mitja — predsednik Kmičar Marjan — nam. predsednika
TOZD Kovačnica
1.	Tomažič Marjan — vodja
2.	Tonejc Peter — nam. vodje
3.	Kristan Toni
4.	Catič Hase
5.	Hatič Ein ver
TOZD Verigama
1.	Jemc Ciril — vodja
2.	Ambrožič Matjaž
3.	Bele Jože
4.	Berce Kristina
5.	Tutič Kata
TOZD Vijakarna
1.	Kmičair Marjan — vodja
2.	Burič Jusuf
3.	Mal tar Josip
4.	Kejžar Anton ml.
5.	Lukič Ivanka
TOZD Sidrne verige
1.	Vavpotič Rudi — vodja
2.	Heberle Miro — nam. vodje
3.	Kapidžič Jusuf
4.	Tutič Nikola
TOZD TIO
1.	Cvetkovič Rafael — vodja
2.	Bizjak Justin
3.	Torkar Mitja
4.	Hribernik Franc
TOZD Orodjarna
1.	Lavrič Niko — vodja
2.	Božič Roman — nam. vodje
3.	Prešeren Franc
4.	Dvoršak Vojko
TOZD Vzdrževanje
1.	Podgornik Niko — vodja
2.	Kunšič Matija
3.	Mlakar Srečo
4.	Novak Jože
5.	Legat Janez
Delovna skupnost skupnih služb
1.	Vovk Tončka — vodja
2.	Erman Andrej — nam. vodie
3.	Kelih Nada
4.	Štular Jana
5.	Humar Brane
6.	Ferjan Dane
7.	Bohinc Zdravko
8.	Derlink Bronka
DISCIPLINSKA KOMISIJA DELOVNE ORGANIZACIJE Antolin Brane — predsednik
1.	Beguš Karel — kovačnica
2.	Pavlin Jože — kovačnica
3.	Konda Janko — orodjarna
4.	Lotrič Ivan — orodjarna
5.	Horvat Ivan — sidrne verige
6.	Tavčar Mirko — isidme verige
7.	Levstik Drago — TIO
8.	Kržišnik Darko — TIO
9.	Gričar Maida — verigama
10.	Felicijan Vili — verigama
11.	Podobnik Janez — vijakarna
12.	Pretnar Franc — vijakarna
13.	Jelenc Dušan — vzdrževanje
14.	Dežman Anton — vzdrževanje
15.	Maček Janko — DSSS
16.	Majer Tomaž — DSSS
Iz OZD občine Radovljica
17.	Bajželj Alenka —
Vezenine Bled
18.	Finžgar Nada —
Murka Lesce
19.	Glavač Jože — Žiro Lesce
ODBOR SAMOUPRAVNE
DELAVSKE KONTROLE
DELOVNE ORGANIZACIJE
1.	Avbelj Brane — predsednik — Orodjarna
2.	Serajnik Vladimir — nam. predsednika — kovačnica
3.	Tutič Ante — vijakarna
4.	Andolšek Tomaž — sidrne verige
5.	Rozman Janko — verigama
6.	Pristavec Zdravko — TIO
7.	Globevnik Janez — vzdrževanje
8.	Logar Stane — DSSS
IZVRŠILNI ORGANI
DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE Poslovni odbor —šteje 13 članov in 13 namestnikov
Člani	Namestniki	TOZD
1. Kozamernik Janez	Horvat Martin	kovačnica
2. Merdanovič Hasan	Poličar Franc	verigama
3. Pintar Dragica	Kovačec Vinko	verigama
4. Dežman Franc	Žižek Franc	vijakarna
5. Kois Zdravko	Pintar Ivan	vijakarna
6. Podobnik Niko	Pirkovič Avgust	sidrne verige
7. Grois Franc	Šimnic Zdravko	TIO
8. Trobec Jože	Polajnar Darko	orodjarna
9. Rogač Miro	Vodišek Silvo	vzdrževanje
10. Bregar Franc	Kolman Ana	DSSS
11. Manfreda Zdenka	Ažman Bojana	DSSS
12. Svete Lidija	Pogačnik Matko	DSSS
13. Žemva Lado	Šafarič Lizika	DSSS
Predsednik PO — Kozamernik Janez Nam. predsednika — Bregar Franc
Odbor za kadrovske zadeve in skupno porabo šteje 9 članov in 9 namestnikov Predsednik: Jutriša Štefan Nam. predsednika: Tonejc Dora
Člani	namestniki	TOZD
1. Beguš Karel	Resman Smiljan	kovačnica
2. Tonejc Dora	Tonejc Majda	verigama
3. Lukič Rajko	Stres Stane	vijakarna
4. Heberle Olga	Kužnik Miro	sidrne verige
5. Bohinc Stane	Žbontar Matevž	TIO
6. Selan Emil	Lepoša Nada	orodjarna
7. Pogačnik Franc	Železnikar Srečo	vzdrževanje
8. Jutriša Štefan	Vidic Mira	DSSS
9. Krivec Helena	Urh Marija	DSSS
Informativni uredniški odbor šteje 8 članov		
Predsednik: Stiperski Marjan		
1. Sodja Ivanka	kovačnica	
2. Bogataj Lilijana	verigama	
3. Stiperski Marjan	vijakarna	
4. Lukan Polona	sidrne verige	
5. Zore Janez	TIO	
6. Habjan Vinko	orodjarna	
7. Ločniškar Niko	vzdrževanje	
8. Korošec Ivanka	DSSS	
UREDNIKA ČASOPISA VERIGA		
1. Janša Miloš		
2. Cop Franc		
Odbor za sistem in razdeljevanje OD —		
šteje 9 članov in 9 namestnikov		
Predsednica: Novak Anka		
Nam., predsednice: Poličar Franc		
Člani	Namestniki	TOZD
1. Serajnik Alojzija	Jazbec Stane	kovačnica
2. Poličar Franc	Vovk Janez	verigama
3. Ptiček Drago	Stiperski Marjan	vijakarna
4. Vavpotič Francka	Lo parnik Vinko	sidrne verige
5. Hrovat Vinko	Širovnik Marija	TIO
6. Korbar Simon	Bratkovič Irena	orodjarna
7. Zor Anton	Legat Urban	vzdrževanje
8. Kapus Janko	Pogačnik Milojka	DSSS
9. Novak Anka	Ptiček Ivan	DSSS
Komisija za inovacije šteje 5 članov
1.	Nečimer Alojz — predsednik
2.	Legat Franc
3.	Vovk Franc — kom. s ek.
4.	Hribernik Franc
5.	član je iz tozda za katerega se predlog obravnava in sicer: za kovačnico: Šmid Janez
za verigamo: Jemc Ciril za vijakamo: Stiperski Marjan za sidrne verige:	Zakovšek
Viktor
za TIO: Kunstelj Janko za orodjarno: Kecelj Anton za vzdrževanje: Rogač Miro za DSSS: Melink Gvido
Komite za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito DO
1.	Tofant Igor — koordinator ZK — predsednik
2.	Noč Pavel — direktor DO — nam. predsednika
3.	Košnik Bogo — vodja TOZD
4.	Hanžič Franc — vodja TOZD
5.	Vogelnik Peter — vodja TOZD
6.	Ažman Ciril — vodja TOZD
7.	Ulčar Mino — vodja TOZD
8.	Harimski Jože — vodja TOZD
9.	Šiftar Drago — vodja TOZD
10.	Torkar Mitja — predsednik DS DO
11.	Horvat Martin — predsednik IO KOOS DO
12.	Zima Viktor — predsednik ZSMS DO
13.	Rems Vitomir — predsednik aktiva ZB
14.	Jauševec Marjan — poveljnik enote TO
15.	Glauščič Miha — načelnik NZ
16.	Finžgar Mojca
Tajništvo sam. organov
DOPISUJTE
V
NAŠE
GLASILO
^A\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^^^
Delo in plačilo zanj
Delo je za ljudi denar, zadovoljstvo, razburjenje in še marsikaj drugega. Ob delu lahko uživaš ali pa si nesrečen, zato si mladi izberejo poklic, ki jih veseli. Vendar ne delaš samo v tovarni, delaš lahko tudi doma, ko pomagaš očetu, materi ... Ko delaš, nekaj ustvarjaš in zato si nagrajen s plačilom, prijazno besedo.
Učim ise za poklic, tki me veseli. Vendar sem pričakoval nekaj drugega, ne samo učenje. Pričakoval sem prakso in delo. No, saj imamo prakso, vendar tam ne delamo to, za kar se učim. Tudi v tovarni ni takega dela. Tam te sprejmejo in te vržejo za stroj, ki ga osem ur samo gledaš. Tam se naučiš tudi lenarjenja. Saj vsak človek rad posedi za pet minut in pokadi cigareto. Vendar tega v tovarni ni. Delavci se zbirajo v skupinah in se pogovarjajo uro, dve ali več. Ko to vidiš, kaj se dela, se ti zdi neumno, da delaš sam in hitro se navadiš lenarjenja. Najhuje je, da se tudi mojstri zbirajo v takšnih skupinah. Prav nič jih ne briga, če delo stoji. Prav zato po televiziji in radiu poslušamo o našem težkem položaju. Za to smo prav sami krivi.
Mislim, da je tudi plačilo premajhno in da bi za večje plačilo tudi več delali. Danes družina ne more shajati s tremi milijoni plačila. Zato bi bilo prav, da bi zvišali plače in poostrili nadzor nad delom.
Delo danes ni več tako cenjeno, saj se nam približuje doba robotov in računalnikov, ti naj bi ljudem olajšali delo in jih tudi poJenarili.
Zato naj bi človek delal z veseljem in za to dobil plačilo.
Herbi
Dve plati medalje
Improviziramo. Poskušamo zaspati, a v kupeju nas je osem. Osem zaspanih, čemernih tipov, ki komaj čakajo izstopno postajo. Vlak za Beograd stresa drobovje, ki premešava pijačo z visokim odstotkom alkohola. Cigarete pošiljajo dimne oblake v naveličana pljuča. Tema. Svetloba svetil nekega mesta. Nekdo zapoje: »Včasih je luštno b’lo, zdaj je še bolj lepo!« Zajebava. Siten sem. Danes, pa ravno danes, ko je toliko ur teme, me je pustila. Gledam v svetlo točko nekje v ravnmi, stisnem oči in posrkam kapljico. »Dej, da potegnem!« Življenje me fiksa z žalostjo. Tiščim nos za njen uhelj in zaznavam ooctail parfuma, znoja, dima. Ihtavo grizljam uho in se preklinjam. Pijana je, tudi jaz sem. Zakaj jo izkoriščam, uporabljam kot ma-
milo. »Po uporabi zavrzi«. Ni samo alkohol omama. Prekleto, čemu sem tu! Vsi smo out. Nikomur ne uspe razumeti življenja. A življenje smo — mladi. Nerazumevanje, ignoriranje. Da preživiš, postaneš gulež. Ali pristaš katerekoli sekte. Pun-kovec, hipuzel, šmink ne omenjam, ker tega večinoma niso vredne. Vseeno, kaj si, dovolj ti je realnosti, dovolj boja za ideale. Uživaj! Več misliš, manj si si na jasnem. Več veš, manj veš. Kje je logika? Berem. Spori in spopadi, umiranje na obroke. Poslušam. Kaj slišim? Ne povem, ker je ustavno uzakonjena svoboda tiska, govora in misli.
»Druže Tito, mi ti se kune-mo, da sa tvoga puta ne skrenemo!...« Točno tako. Ne bomo zašli s te poti, ker je že dolgo ni. Vzeli so nam jo. Zgradili so čeznjo ravne poti do vikend hišic, jaht, nočnih lokalov. Postavili so nanjo parole. Zakaj napisi, stran z njimi, da bomo spet jasno videli vsaj stezo treznih dejstev. Rešitev? Ni je. Spreminjali bomo svet, a spremenili ga ne bomo. Je pač okrogel. In ima zgoraj in ima — spodaj. Pobarvan je belo in črno in prevečkrat rdeče.
Rože so. Dehtijo in zbadajo. Tudi misli so. Kopljejo prepade in postavljajo čezenj mostove. Življenje. Grozeč krvnik celi rane z vročimi poljubi, tako poživljajočimi, da se vedno nove in nove rane zacelijo •—• skoraj vedno.
Bogovi
morajo biti nori (kritika, ocena, uspeh, katastrofa...?)
Bogovi morajo biti nori je dobesedni prevod naziva filma, ki se pri nas (v Radovljici, na Bledu) predvaja pod naslovom Bogovi so padli na glavo. Gotovo lahko rečemo, da je »padec na glavo« sinonim za norost — kar je potrdljivo dejstvo, kolikor je seveda bitje, ki pade na glavo, živo, oziroma človek. V našem primeru pa norost kot sinonim oziroma posledica padca na glavo ni neposredno pripisana človeku, pač
pa bogu. (Bogovi so padli na glavo, oziroma Bogovi so znoreli).
Da ne bomo že naprej slepomišili: naši filmski distributerji so spet izkazali neverjetno kreativnost, saj so še s prevodom samega naslova filma proizvedli za razumevanje filma spoznanje — da imajo namreč bogovi (ki so padli na glavo 'oz. so znoreli) povsem človeške lastnosti. Kot se kasneje izkaže v samem filmu, da ti bogovi niso nič več in nič manj kot ljudje (beli ljudje, namreč).
Spoznanje, ki je seveda kar zgledno materialistično, hkrati pa toliko rasistično, da slednje lastnosti kar ne gre spregledati.
Ponovimo osnovno zgodbo: Bušmanska plemenska skupnost (skupnost v pravem marksističnem smislu) živi idilično življenje v puščavski samoti, njihovo idilo pa nenadoma zmoti steklenica ooca-oole, ki ogrozi temelj njihove skupnosti (nevajeni zasebne lastnine si nenadoma vsi žele imeti to edino steklenico). Domnevajo, da je ta stvar dar bogov, dar, ki pa je po njihovem mnenju produkt božje zmote, zato se odločijo, da jim ga bodo vrnili, pravi na konec sveta, da bi tam Pogumni Bušman XOO se odpravi na konec sveta, da bi tam steklenico odvrgel, kar se mu po neštetih peripetijah tudi posreči.
Torej : črnsko pleme pripiše gesti belega pilota (pilota, ki je odvrgel steklenico) božanske dimenzije. Ta naša domneva ise kaže pri srečanju črnca z belcem, ki ga črnec doživi kot srečanje z bogom. Beli človek je bog, črni človek pa velik bedak, ki ne le da verjame v konec sveta, vozi avto vzvrat-no, čisti vetrobransko steklo, ki ga ni, srečuje stvari, ki jih v življenju še videl ni. .. Drzne si celo podvomiti v božje odločitve. Zato ga seveda doleti kazen (pot na konec sveta, oz. 40 dni ječe, ker dvomi, da je koza lahko belčeva last...)
Po vsem tem je seveda jasno, zakaj se film po vsej Evropi distributira kot bocvanski (botcvansfco — francoski) in ne
kot južnoafriški, od koder filmu del kapitala, večina igralcev in režiser kot ameriški, od koder poleg kapitala tudi paralelna montaža, ustrezni plani in ostali žanrski prijemi, ljubezenska zgodba, teror, domorodska naivnost in ljubkost... postopki nastali v holliwoodski filmski delavnici.
Film je ljubka, duhovita komedija, prava mala umetnina, ki je res ne gre (se vsaj ne spodobi) onečaščati s politično-ideološkimi namigovanji.
POPRAVEK
V prejšnii (peti) številki ste lahko zasledili in prebrali kratek članek o prvomajskem kresu. Dragim bralkam in bralcem te rubrike se opravičujemo za napako, ki je nastala.
Pravilni stavek bi se moral glasiti: sodelovalo je približno
Ogled
Od groze pijan sem zgodovino klel, ker tu je zdaj samo še veter v travi, zemlja in nebo.
Kakor mrčes so pobili tukaj več kot milijon ljudi.
Kdo ve kam
se je raznesel pepel
in ti si tu imel morda:
očeta, mamo, sestro, brata,
prijatelja. . .,
ki so tu zgoreli.
Nihče, prav nihče ti ne bo
mogel povedati, kaj se je tu v resnici zgodilo.
In nemo zrem v to tiho zgradbo, z bodečo žico obdano, povsod so stražni stolpi iz njih so noč in dan svetili reflektorji in streljanje strojnice.
Nad vhodom znan napis:
Delo osvobaja — vsakomur svoje
Vedno več je mrtvih.
Prihajajo novi transporti, plinske celice so vedno polne, krematorij dela non-stop, ciklon B, gift gas spet ubija, nedolžni ljudje umirajo, v potoku teče ustreljenih kri.
Človek je postal surovina za industrijo.
Meta
Od kje nam ta »idealizem«? Ker je še vedno boljši od kompromisnega »materializma«, ki v filmu pristane na koncu sveta, na strani distributerjev pa pri pristanku na »bogove, ki so padli na glavo,« ki pa od tega še niso znoreli.
Pa še to! Film je pri nas in na splošno dosegel velik uspeh, kar kaže, da ga ne smete zamuditi.
Srečen ogled vam želi
MZ
20 mladih in ne 80, kot je pisalo prej.
Zahvaljujemo se vam za razumevanje in vam želimo še naprej prijetno branje.
Veseli smo tudi vaših prispevkov in pošte. Najboljše bomo nagradili!
Uredniški odbor »BESEDE MLADIH«
in vem zakaj
IN VEM ZAKAJ TAKO
TEMNO JE TU in vem zakaj ti nisi več ti zakaj oči so tvoje motnje NEKDO MI TIHO JE ŠEPNIL BESEDE NA UHO ko ti si spala v jutru še ko v jutru sanjala si me ZAUPALI LJUDJE SO MI kaj s teboj se danes godi s teboj so moje misli IN JAZ VEM ZAKAJ JOČES V TEMI
VEM DA LJUBEZEN TLI VEM DA MOTNE SO TVOJE
OČI
DA LEDENE SO TVOJE
KOSTI
A VEM DA MISLI SO SE
VEDNO TOPLE
čeprav
njega pri tebi več ni.
A čutim, da prišel bo dan, ko svobodna se boš nasmehnila, poslednjo solzo potočila.
In sonce bo ponovno vstalo, nad tvojo zeleno poljano in ena sama bolečina se ta dan bo izgubila, odšla za vedno proč.
Ti pa k ljudem se boš vrnila,
vse jim poklonila,
ničesar več v življenju izgubila.
Le misel nanj
nikoli ne bo te zapustila.
Alenka
Kadrovske vesti	Bili smo na Uršlji gori
Novosprejeti delavci:
tozd TIO :
Zvonko Bukor tozd Kovačnica:
Andrej Ovsenek, Marjan Janežič
tozd Verigama:
Emir Konj evie Komercialni sektor:
Stjepan Sukobljevič
Prišli iz JLA:
tozd Vijakarna:
Florjan Gašperin, Lovro Prevc tozd Orodjarna:
Jože Grubar, Brane Dvoršak tozd Vzdrževanje:
Iztok Klemenčič
Prenehali z delom:
tozd Sidrne verige:
Stanko Smrekar tozd TIO:
Franc Kleindienst tozd Kovačnica:
Luka Grgič, Marjan Medja tozd Verigama:
Eva Zupanc tozd Orodjarna:
Franc Mencinger tozd Vzdrževanje:
Martin Mencinger tozd Vijakarna:
Anton Hočevar Tehnični sektor:
Dimitrij Ješe Komercialni sektor:
Ludvik Rekelj
Odšli v JLA:
tozd Verigama:
Marjan Potočnik, Jože Malnar, Miha Kavaš
tozd Vzdrževanje:	'
Aleš Dolžan tozd Orodjarna:
Robert Prešeren, Janez Dežman, Tomaž Rozman, Igor Tolar
tozd Vijakarna:
Ivo Grgič
tozd Sidrne verige:
Igor Kalamar tozd TIO:
Vladimir Valjavec
Poročili so se:
Miran Bratuša iz tozda Orodjarna
Rodili so se:
Antonu Novaku iz tozda Verigama sin Gašper Milanu Jutriši iz tozda Vzdrževanje hči Sandra
Vsi tisti, ki se z veseljem udeležujemo planinskih pohodov v okviru SOZD Slovenske železarne, smo bili kar malo presenečeni nad plakatom, ki je obveščal, da bo prvi letošnji pohod 25. maja. Glede na pozno zimo, ki je zapustila vrhove gora še vedno zasnežene, je bil to zgoden termin. Kljub temu se je nabralo planincev za en avtobus, s seboj pa smo vzeli še nekaj planincev iz Plamena, ki -niso imeli lastnega avtobusa.
Vreme tisto -soboto ni držalo s tednom, -kar je bilo za nas še posebno -razveseljivo, ko je po nekaj deževnih dneh spet posijalo sonce. Poleg tega je bil to dan mladosti, kar je dalo pohodu še poseben pomen. Organizator pohoda je bila Železarna Ravne, ki nas je popeljala na njim najbližji vrh — Uršljo -goro. To je bil že tretji pohod na to priljubljeno in zelo obiskovano goro. Uršlja gora je najvzhodnejši, zadnji in samostojni vrh v Karavankah, med Mežiško in Mislinjsko dolino. Vrh-ovi -okoli nje so -nižji, čeprav sama Gora (tako ji pravijo domačini), po višini ni -nekaj izjemnega, z nadmorsko višino 1696 m, vendar daje zaradi osamelosti zelo mogočen vtis samostojnega vrha.
Čeprav smo zjutraj čdkali avtobus skoraj eno uro, nam to ni vzelo dobre volje. Kasneje se je šofer res potrudil in nas pripeljal pravočasno -do Raven, kjer je bilo zbirno mesto. Od tam smo se odpeljali skozi delavsko naselje Čečovlje, mimo nekdanjega gradu Šro-tnek do Ivarčkega jezera. Tu nastaja ob idiličnem jezeru nov rekreacijski center železarjev z Raven. Najprej smo odšli po poti, ki je bila v zadnjem času opuščena, -a je zel-o priljubljena. Vodila nas je skozi gozdove, v katerih smo -občudovali mogočne macesne. Proti vrhu smo prešli -na travnato območje, od koder se nam je že prikazal vrh Gore. Tam stoji velik planinski dom, ki je bil zgrajen že leta 1912, lani pa so ga obnovili in povečali. V koči nas je čakal prijazen -sprejem gostiteljev in čaj, ki se je po triurni poti zelo prilegel.
Poleg doma stoji 383 let stara cerkev sv. Uršule, po kateri je dobila go-ra svoje ime. Poznano pa je -tudi ime Plešivec in -tako ime nosi tudi televizijski oddajnik, ki stoji na vrhu Gore.
Vso pot proti vrhu smo občudovali -pomladno prebujanje narave. Uršlja gora je prav v tem času naj lepša v cvetju in vonju po smrekovih vršičkih. Od ivanščic, ki so nas pozdravljale s travnikov ob vznožju Gore, do šmarnic, pogačic, narcis nekje v sredini in teloha, zvončkov in jetmika proti vrhu, kjer so ostale še zaplate s-ne-ga — vse te lepote smo se naužili v tem čudovitem dnevu. V takem Okolju pozabijo žele-zarji na vsakdanjik, ki ga preživljajo v tovarniških halah. Tu
nastajajo nove vezi med delavci (Slovenskih železarn, ki s-o vedno močnejše in so pognale že zelo trdne korenine. Lani smo slavili 15 let pohodov in to pot smo se srečali že 39-krat. Z vrha U-ršlje gore smo se spustili proti koči na Naravskih ledinah. Že -od daleč so nas pozdravili zvoki narodno zabavne glasbe in kar pozabili smo na utrujenost. Na prijetni jasi pod k-očo smo se okrepčali s pasuljem ali telečjo obaro, spili pivo, najbolj neutrudni pa so zaplesali na betonski plošči. Zabaval nas je humorist Edo, ki je imel zlasti nekaj -zbadljivih na račun Gorenjcev. Veseli smo bili, da je bil med nami Gregor Klančnik, nekdanji direktor
Minilo je že leto od srečanja pihalnih orkestrov v Radovljici, letošnje pa je bilo organizirano v Štorah.
V soboto, 8. 6. 1985 smo se kljub nevihti in močnemu nalivu -zbrali ob 7. uri pred »Centrom« v Lescah. Odpeljali smo se proti Celju. Tam je sijalo sonce, a žal je za nami prihajala nevihta in nam tako onemogočila parado pihalnih orkestrov po Celju ob 11. uri. Ko je nehalo deževati, je sprevod krenil po ulicah Celja in na Tomšičevem -trgu odigral koncert za otvoritev poletnih kulturnih prireditev v Celju. Tam se je zbralo veliko poslušalcev, tako da je koncert uspel. Dela so izvajali enkrat jeseniški kovinarji, pa Veriga, pa ravenski železarji in na koncu še -organizatorji tega srečanja, Štora-ni.
Popoldne ob 14. uri so imeli koncert v Teharjah v Štorah, na katerega je organizator poleg članov kolektiva in gostov povabil tudi upokojene sodelavce.
Godba na pihala Veriga
Slovenskih železarn, pobudnik organiziranja pohodov. Ob šestih smo se odpravili vsak proti svojemu domu, bogatejši za vtise, iki jih ni bilo malo in z mislijo — kmalu na svidenje!
Ponovno s-e bomo -srečali na Celjski koči 24. avgus-ta, sledili bodo pohodi na Triglav in v septembru na Gošk-o raven. Vabljeni so vsi planinci Verige, tudi tisti, ki do zdaj niso hodili na te pohode! Spoznali bodo, da so ti izleti zares prijetni. Ob koncu naj rečem še to, da se zahvaljujem v imenu vseh pohodnikov našemu vodiču tov. Emilu Selanu za skrbno vodstvo in organizacijo na dosedanjih pohodih.
Marjana Kozamernik
Lesce je zaigrala naslednje skladbe:
1.	J. Gotovac: Finale iz opere Ero iz onega sveta
2.	F. Loewe: Plesal bi celo noč
Po -končani posamični izvedbi so zaigrali vsi orkestri skupaj tri koračnice.
Ob tej priliki so bila -podeljena tudi priznanja in darila. V družabnem srečanju pa so za ples igrali izmenično godbeniki tako veselo, da se je vse vrte-
lo.
Še -pod vtisom veselega razpoloženja smo ob 18. uri krenili proti domu. Z mano so bili tudi trije poverjeniki za kulturo-. Skupno z godbeniki smo tako zastopali našo DO Verigo Lesce na glasbenem in kulturnem področju.
Na koncu želim našim godbenikom in dirigentu tov. Lacku še veliko uspešnih nastopov in da se pridno pripravljajo na
13.	srečanje, ki bo na Jesenicah.
Predsednik za kulturo Olga Mlakar
Kadrovska služba
Kot odmev na članek v majski številki smo v uredništvo dobili naslednje pismo, ki ga v celoti objavljamo.
JANEZ BERTONCELJ
Lesce, Valvazorjeva 6
Lesce, 20. 5. 1985
Uredniški odbor SŽ Veriga Lesce
V majski številki mesečnika Verige na zadnji strani ste objavili razgovor s še živečim članom stavkovnega odbora Pavlom Magdičem. Tovariš Magdič pa je pozabil, da sem bil takrat tudi jaz v tem odboru kot tajnik. V letu 1954 so se sestali: tov. Janez Strgovšek, Janez Justin itd. in sestavili takratni potek stavke.
Uredniški odbor prosim, da se sam prepriča o tej zadevi ter rezultat objavi v Verigi.
Tovariški pozdrav!	Janez Bertoncelj
KRVODAJALSKA AKCIJA
Občinska organizacija Rdečegak riža Radovljica, bo v torek, 30. julija 1985 organizirala izredno krvodajalsko akcija na Bledu. Začetek odvzema bo ob 7. uri, vpis pa bo do 13. ure. Občinska organizacija RK Radovljica prosi zdrave občane, stare nad 18 let, da se akcije udeleže v čimvečjem številu in tako dokažejo svojo humanost, vzajemnost, solidarnost, pomoč človek-človeku ter skrb za ljudi ob vsaki priliki. Skrb nas vseh je, da bo krvodajalcev in krvi, tega nenadomestljivega zdravila, vedno dovolj.
Občinska organizacija RK Radovljica je lani zabeležila en primer komplikacij po odvzemu krvi. V naši republiki je teh primerov izredno malo, vendar obstaja možnost, da se to vendarle zgodi. Krvodajlec, ki bi zaradi komplikacij po odvzemu moral v bolniški stalež, pri čemer je seveda prikrajšan pri osebnem dohodku, ima pravico, da uveljavi izplačilo razlike med izplačanim nadomestilom in osebnim dohodkom, ki bi mu pripadal, če ne bi bolovai. Primer naj javi Občinski organizaciji RK Radovljica, s potrdilom svojega zdravnika pa bo razliko uveljavil pri Zavodu SRS za transfuzijo krvi v Ljubljani.
Občinska organizacija Rdečega križa Radovljica
ZAHVALI
Ob boleči izgubi drage mame, se vsem sodelavcem iz Verigar-ne zahvaljujem za venec in izrečena sožalja.
sin Vlado Marolt
Ob smrti mojega očeta Jožeta Slivnika se najlepše zahvaljujem za darovani venec, pomoč od sodelavcev, za izraze sožalja ter za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoča Minka s hčerko Bernardo
ZAHVALE
Vodstvu Vijakarne ter delavskemu svetu tozda se zahvaljujem za sodelovanje pri mojem štiriletnem mandatu.
Prav tako želim kar največ samoupravnega uspeha novo izvoljenemu delavskemu svetu.
Angela Crnkovič
TRINAJSTO SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV SOZD SŽ V ŠTORAH 8.6.1985
7	— VERIGA
	DOKONČNOST SODNE ODLOČBE	ŽENSKA. KI TELEGRAFI -RA	VRSTA SADR0VCA	HIDRO- ELEKTRARNA	SESTAVIL M. D.	CIMA. KLICA	PREPREKA	MESEC V ŽIDOVSKEM KOLEDARJU	VOZNIK TAKSIJA	KONEC POLOTOKA	VERDIJEVA OPERA	POLOTOK NA SEVERU EVROPE	ANTIČNO MESTO V BEOCIJI
EGIPČANSKO BOŽANSTVO					OČITNA RAZLIKA								
TOKOVNI POSREDNIK					LETALSTVO KRAŠKI GRM								
KRILO RIMSKE KONJENICE				POJAV OB NEVIHTI ITAL.NAFT. KONCERN						DEL TEDNA			
TAJNICA V EKSPEDITU						ETIOPSKI KNEZ				KOLMAN OBNOVLJEN, POPRAVLJEN			
JEZERO V BOCVANI						JANEŽ TROJA					DARKO G0RENJC ČLAN V ODL. TEKMI		
ITALIJANS. PLEMIŠKA RODBINA							TERMINAR V ORODJARNI	DRAG KAMEN TVORBA V PANJU					
KONEC ŠAHOVSKE IGRE				NATRIJ	IMETJE GLAS								
VOJAŠKI NAPAD									HRVAŠKI PETROL				T VELIK KAMEN
POSEJANOST S ČIRI									PRETEP NADLEŽNI MRČES				
NOVI SAD			EVROPSKI VELETOK	OSEBNI ZAIMEK OČAK				IDOL					
DETE						DUŠIK		ZVEZA					
						PREŠEREN ANDREJ		TIP ELANOVIH SMUČI					
LAHKOTNA IGRICA		-			POBARVANO JAJCE					IZRASTEK NA GLAVI (nazaj) DUŠIK			
JEZERO V ETIOPIJI					P0VDAREK NAGLAS							AVSTRIJA	
Izžrebani reševalci nagradne križanke iz prejšnje številke:
1.	nagrada:
—	Vlado Zupan, SKK
2.	nagrada:
—	Slavka Vidic, SKK, Martina Kralj, Orodjarna
3.	nagrada:
—	Dora Tonejc, Verigama, Hilda Mengeš, Vijakarna
Nezaslišna tortura
Program kina Radovljica
Dragi bralci Verige! Tudi naše glasilo ne sme ostati ob strani nezaslišanim stvarem, ki se dogajajo v naši tovarni. Se posebej, če gre za manipuliranje z delavci in če se za to manipuliranje povežeta sindikat in strokovna služba. Da bi situacijo razgalili pred širšo javnostjo je uredništvo zaprosilo občasnega sodelavca Vesta, da gre v tej stvari do konca. V nadaljevanju povzemamo ugotovitve našega amaterskega kolega, ki je na terenu ugotavljal, za kaj pri vsem gre.
Kadrovska služba in sindikat sta si omislila poseben način izkoriščanja človeka po človeku, ki se ga niso domislili niti gnili kapitalisti: za delavce na najtežjih delih in nalogah so organizirali dodatno izčrpavanje v Rogaški Slatini. Kot stvari trenutno kažejo (zadevi še nismo prišli popolnoma do dna), so se ob tem na tihem dogovorili z nekaterimi delavci —■ ali gre za podkupovanje se bo šele pokazalo — da gredo v torturo v Rogaško Slatino prostovoljno. Da bi stvar prikazali v humani luči, je bil v eni zadnjih številk glasila s temi podkupljenci celo objavljen razgovor, kar po drugi strani kaže, da tudi glasilo Verigarjev nekateri skušajo povsem sprivati-zirati.
O vsem tem in še drugih, na prvi pogled neverjetnih stvareh, so se pojavile govorice po tovarni. Po modri misli, da kjer ni dima ni ognja, smo zadevo šli raziskovat na kraj sam, da ibi se na lastna ušesa prepričali, za kaj je pravzaprav šlo in koliko je na stvari resnice. Kaj vse se v našem samoupravnem socialističnem sistemu lahko dela z neposrednimi proizvajalci pa boste, dragi bralci, lahko presodili sami.
Na kratko je »zgodba« naslednja :
Kadrovska služba je »baje« na priporočilo sindikata (o tem še dvomimo), določila 16 delavcev in delavk, ki jih je poslala v Rogaško Slatino na nekakšno okrevanje. Kljub temu, da so. se mnogi od njih branili tega, ugovarjali, prosili in moledovali, je bil »kadrovski« neizprosen in jih je dobesedno prisilil, da so morali v Rogaško Slatino na tako imenovani aktivni odmor. Ta odmor naj bi trajal 10 dni, vendar so žrtve dobile le 5 dni plačanega dopusta, 5 dni pa so jim, ne da bi jih kdo vprašal, vzeli delavcem letnega dopusta. No, pa to še ni bilo najhuje. Najhuje jih je čakalo šele v Rogaški, kjer niso stanovali v pritličju, pač pa v nadstropjih, niti ni imel vsak svoje kopalnice in stranišča, vrsti-
li so se zdravniški pregledi, hrana je bila slaba, vsak dan pa je bilo treba »migati« veliko bolj kot na »šibtu«. In to naj bi bil odmor. O počutju smo se pozanimali v Kovačnici, od koder je bilo največ žrtev. K razgovoru smo pritegnili delavca S. Tam-tam.
Kako ste bili pravzaprav izbrani za aktivni odmor?
Pojma nimam. Verjetno za to-, ker me ima kadrovski že dolgo na piki. Čeprav sem se branil, prosil, skoraj jokal, me niso spustili. Zagrozili so mi s hudimi posledicami, če ne grem, jaz pa imam doma družino, pa sem si .mislil, da če sem že toliko pretrpel v Verigi, bom tudi to.
Kakšne pa so bile razmere v Rogaški Slatini?
Tam je bil obup. Stanoval sem v drugem nadstropju in vsak dan po stopnicah parkrat gor’ in dol’ človek v moji starosti (kmalu jih bom štirideset) res ne zmore več. Se huje kot to me je prizadela slaba hrana. .Kljub temu, da sem si iz svojega kupil kak priboljšek, noben dan nisem zdržal ob šanku niti dvanajst ur. Da je bila smola še večja, nisem imel svoje kopalnice in če sem se pobruhal, se nisem imel kje umiti. Hrana pa je bila tako slaba, da si že po 3—4 litrih vina močno oslabel in posledica tega je bilo »p o vračanj e«.
Kako pa so težke razmere prenašali ostali?
Različno. Tisti starejši, ki imajo v tovarni težje delo in ženske so se vdali v usodo, iz-gleda, da so tudi že bolj utrjeni, zato so prenašali tudi razna mučenja v obliki tekov, plavanja, kegljanja, streljanja in po-
od 4.7. do 1.8.1985
Jug osi. barvni zabavni film »SLADKA VODA« četrtek 4. 7. ob 18. uri sreda 10. 7. ob 20. uri
Amer. barvni krimin. film »POLNOČNI MORILEC« četrtek 4. 7. ob 20. uri nedelja 7. 7. ob 18. uri torèk 9. 7. ob 20. uri
Hongkonški barvni film »GOSPODAR ZMAJ« sobota 6. 7. ob 18. uri nedelja 7. 7. ob 20. uri
Pranc.-nem. barv. erotični film »KATERIN SERI« sobta 6. 7. ob 20. uri ponedeljek 8. 7. ob 20. uri četrtek 11. 7. ob 20. uri
Ameriški barvni film »ROJ MORILCEV« sobota 13. 7. ob 18. uri ponedeljek 15. 7. ob 20. uri
Ameriški barvni film »ČAS NEŽNOSTI« sobota 13. 7. ob 20. uri nedelja 14. 7. ob 17.45 sreda 17. 7. ob 20. uri
Amer. barvni zab. film
»Carli in vendi —
ALI KAKO IZGUBITI NEDOLŽNOST« nedelja 14. 7. ob 20. uri torek 16. 7. ob 20. uri
dobno. Sam nisem bil sposoben, da bi se tega udeleževal. Naj vam za ilustracijo povem, da nisem mogel niti do zdravnika, kajti dvanajst ur »stoje« za šankom me je popolnoma zdelalo.
In kaj ste ukrenili?
Pet izmed nas, ki smo že marsikaj v Verigi »dali skoz’« nas je po petih dneh enostavno odšlo domov. Izbirati je bilo treba ali se rešiti ali se pustiti do kraja izčrpati in potlej nositi sam vse posledice. Odločili smo se za prvo.
Kako pa, da so nekateri ostali?
Vsakdo se boji za delo in pač ni pripravljen tvegati. Konec koncev jih tudi razumem, da so se bali in so še pet dni stradali in se naprezali po Rogaški Slatini. Vendar je dokaz, da je bilo z njimi res hudo tudi v tem, da je vse moral pregledati zdravnik, da so se sploh mogli vrniti. Hudo nerodno bi bilo, če bi kdo od nas podlegel naporom.
Ali se je kaj zgodilo, ko ste se predčasno vrnili?
Ameriški barvni film »MODEL«
četrtek 18. 7. ob 20. uri sobota 20. 7. ob 20. uri nedelja 21. 7. ob 18. uri
Jugosl. barvni film »ZADRSKI MOMENTO« sobota 20. 7. ob 18. uri ponedeljek 22. 7. ob 20. uri
Finski barvni film »MILKA« POMENI »TABU« nedelja 21. 7. ob 20. uri ponedeljek 22. 7. ob 18. uri
Od 23. 7. do vključno 26. 7.1985 ni kino predstav!
Francoski barvni film »CENA NEVARNOSTI« sobota 27. 7. ob 18. uri nedelja 28. 7. ob 20. uri
Amer. barvni zgodov. film »OKRUTNI KALIGULA« sobota 27. 7. ob 20. uri nedelja 28. 7. ob 18. uri
Ameriški barvni film »SATANINA OJSTRINA« ponedeljek 29. 7. ob 20. uri sreda 31. 7. ob 20. uri
Slovenski barvni film »LETA ODLOČITVE« torek 30. 7. ob 20. uri četrtek 1. 8. ob 20. uri
Tortura v podjetju se je takoj pričela. Vzeli so nam dopust, grozili, da bomo morali plačati iz svojega in podobno.
Ali imate še kaj pripomniti?
Samo to, da se tako z delavci ne dela. Ce nas v nekaj prisilijo, potem naj za to odgovarja tisti, ki nas je prisilil, ne pa mi, ki nas že tako vsi izkoriščajo. Nekdo bi moral odgovarjati za zdravje, ki sem si ga uničil, saj celodnevno nalivanje ob slabi hrani nikomur ne koristi. Sprašujem se, kaj bi šele bilo, če bi namesto alkohola pil slatino, ki te popolnoma izčrpa.
Tako :S. Tam-tam. Njegov odkriti pogled, svetle oči in nenarejena odkritost človeka prepričata. Toda ali je zadosti, da sta prepričala menei n vas, dragi bralci? Ne, treba bo prepričati tudi ostale, prepričati najmanj toliko, da do česa podobnega ne ibo več prihajalo, še bolje pa, da se obračuna s posamezniki, ki se gredo lahko take igrice.
Ce ta številka zaradi tega članka ne bo zaplenjena, bo prav čudno.
Vest
VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Veriga Lesce, n. sol. o. Izhaja enkrat mesečno. Ureja ga uredniški odbor: Pavel Bizjak, Marjan Stiper-ski, Ivanka Korošec, Polona Lukan, Ivanka Sodja. Odgovorna urednika sta Franc Cop in Miloš Janša. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu in mnenju republiškega komiteja za informiranje prosto plačila prometnega davka. — Tisk: Tiskarna Ljubljana.