usta i v» niku
^StniE^ plačana v gotovim
Sned. in abDon. postale - I Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
taj.u G o r i z i a , Rlva Piazzutta, 18 • tel. 3177 >lik|	PODUREDNISTVO:
irat| T r i ^ s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina...............L	1.000
Letna naročnina..................L	2.000
Letna inozemstvo ................L	3.000
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
m	i
	m
mk
Leto XVII. - Štev. 30 (855)
Gorica - četrtek, 22. julija 1965 - Trst
Posamezna številka L 50
gai ljudje obtioižujejo dobre Srečanje pod Mont Blancom
kes«
ta.
i«.
12-
?nsl
ot.
ite.
Vi\
a«.
; W| ta. i it* Or* a si . 20.
a
J’
Pred časom je znani njujorški škof taen napisal članek, v katerem razlaga Pod gornjim naslovom notranjo uteme-felost in ozadje obdolžitev, natolcevanja, ^rokovanja in laži o bližnjem, na katere lsHkokrat naletimo v moderni družbi. Takole razvija škof Sheen svojo misel:
Med državljansko vojno, ko je bil pred-^dnik zaradi manjkanja fotografije manj P°znan, je Abraham Lincoln šel obiskat ^»jene vojake v neko bolnišnico. Ko je Mšel pred vhodna vrata, je mlad človek, ^ ni nič pazil, Lincolna podrl na stopni-Ce' Stopil je k predsedniku rekoč: Ti ve-^a, suha, sloka neroda, zakaj ne paziš, fclln greš? Lincoln je s tal, kjer je ležal, Ogledal proti njemu in vprašal: Mladi kaj te muči v notranjosti?
Lincoln je poznal človeško naravo do-v°lj dobro, da je vedel, da je oni krivdo svoji lastni vesti nameril na drugega.
SLABA VEST VEDNO NAPADA
Zanimivo je opazovati pot, skozi katero *re slaba vest. Slaba vest proglasi za tolve tiste, ki so nedolžni. To se dogaja Osebno v politiki, kjer je treba najti ^ivca, kot so to delali nacizem, fašizem ^ komunizem.
)V3( Obtežena vest modernega človeka pa je gtpt ®edaj prešla v drugo stopnjo, ne v ono, ole * kateri so krivi nedolžni, ampak v bolj po! ‘kašno: v kateri so nedolžni krivi.
v
i P' ais i
;r ■ lje
• A
Moritev nedolžnih, ki je bila prvotno, časa kralja Heroda, omejena le na dečke pod dvemi leti starosti, je sedaj I ^tegnjena na nedolžne vseh starosti. Mi I . v 0 v dneh sodnikov, v katerih očlta-Vest upa pomiriti svoj notranji boj naPadi na krepostne, poštene in svetnice,
Zakaj nezvesti soprog vedno dolži svojo 7
X);
zeno njenih prestopkov, zlasti takih, jih ni zakrivila? Zato, ker je njena ^Cstoba obsodba njegove nezvestobe. Nje-'°Va slaba vest ga peče ob njeni dobroti; °kler ni ta napadena in obdolžena, pa bo še tako krivično, je on sam Osojen.
Kadar dvignemo to dobroto do neskonč-,l>e božje Dobrote, je križanje neizogibno.
" Vet lahko prenese povprečnost, toda hi-i vec ne more prenesti onega, ki raz-da se za zunanjo čistočo skrivata azanija in podkupljivost.
Zanimivo je opazovati psihološko spre-
■afl(
id ‘'itn
'eF i; *
l0'J
\'oi
J.
10
sojali.
naše.
ZAČNIMO PRI SEBI!
sebojni strpnosti, medsebojnemu razumevanju in spoštovanju.
Človeško in naravno je, da vidimo najprej svojo okolico. Za to ni treba veliko truda, le zdrave oči. Presoja tega, kar vidimo, je že naporna naloga, še napornejša je naloga presojati ono, kar ne vidimo s svojimi človeškimi očmi, ampak do česar moremo prodreti le s svojimi duševnimi. Velikokrat si pri vsakdanjem življenju ne vzamemo časa, da bi v miru pregledali svojo notranjost, spoznali samega sebe, kar je imenoval znani grški modrec Sokrat za začetek človekove modrosti in samovzgoje. Brez resničnega spoznavanja samega sebe človek ni sposoben nepristranskega spoznavanja svoje okolice, nepristranske sodbe o tem, kar se dogaja okoli njega.
To samospoznanje velja tako za pose-meznika kot za skupnost, pa naj bodo te kakršnekoli oblike. Dokler nismo napravili reda v svojih srcih, se pomirili s svojo vestjo, dognali svojih lastnih pogreškov in napak, ne bomo mogli biti pravični do svojega bližnjega. In dokler nam bo manjkala ta pravičnost, bomo podobni farizejem iz Jezusovega časa, ki so drugim hoteli odstranjati iver iz njih oči, niso pa znali odkriti bruna v svojih.
A. D.
Pretekli petek, 16. julija, so slovesno odprli cestni predor pod Mont Blancom med Italijo in Francijo, ki je doslej najdaljši na svetu, saj je dolg 11.600 metrov ter 8,60 metrov širok. V goro so začeli vrtati leta 1959 ter jo predrli 3. avgusta 1961. Vsa dela so stala 40 milijard ter 23 človeških življenj. Novi predor skrajša potovanje iz Italije v Francijo za 200 kilometrov.	i
Kdo se bo morda vprašal, kaj ima predor pod Mont Blancom opraviti z dogodki iz mednarodnega političnega življenja. In vendar je otvoritev tega prometnega objekta dobila spričo posebnih okoliščin pečat važnega političnega dogodka v Evropi.
Že samo dejstvo, da je predor sad političnega in tehničnega sodelovanja med dvema evropskima državama, ki bo omogočil še tesnejše zbližanje med obema narodoma priča, kako tehnični napredek vpliva na politiko.
Poleg tega je otvoritev sovpadla z nastankom krize v procesu evropskega združevanja, katere glavni avtor je ravno Francija. Zato
Razprava o »zadevi Trabucchi«
:r>ibo v mišljenju onih, ki so se sprali s svojo slabo vestjo. Oni prenehajo . A« 'U kritični, hinavski: sami sebe smatrajo SP slabše od onih, ki so jih nekdaj
Globen svetniški človek ni nikdar trd grešniki, ker se zaveda, da je sam Več ji grešnik. Bila je božja Nedolžnost, Je rekla: Odpusti jim, saj ne vedo, kaj ,elajo!
Slaba vest je, ki pravi: Kamnajte jih, vedo, kaj delajo! stanje slabe vesti, ki napravlja ne-^ižne krive, onemogoča človeku, da bi j el samega sebe takega, kot dejansko ’ Pridobljeno bistrost, ki je sposobna Skriti v očesu svojega brata bruno, je *kpa za iver v svojem lastnem.
. -^ič ni, kar bi hitrejše odgnalo ta duh tanja, kot spoznanje svojih lastnih na-ei "!>k. Dokler ni utihnil naš lastni glas v ^ier.ju bližnjega, ne bomo slišali božje-Blasu, katerega sodba je tako različna
V rimskem parlamentu se zaključuje razprava o delovanju bivšega ministra Trabucchija, katerega obtožujejo, da je ‘pri izvrševanju svojih poslov zlorabljal oblast in samovoljno postopal. Konkretno gre za sledečo zadevo.
Ko je leta 1961 zaradi peronospere znatno padel pridelek domačega tobaka, je tedanji finančni minister senator Trabucchi odredil nakup večje količine tobaka v Mehiki. Dovoljenje za nakup sta dobili dve koncesijski družbi za pridelovanje tobaka, ki ju je vodil poslanec KD Carmine de Martino. Pri tem poslu naj bi se okoristili omenjeni dve družbi za več kot eno milijardo, država pa da je bila za eno milijardo lir oškodovana. Vsega tega sedaj krivijo senatorja Trabucchija, češ da se ni držal zakonskih predpisov, po katerih lahko uvaža tobak samo ustanova za državni monopol.
Govorniki, ki so se doslej zvrstili na odru, zastopajo v glavnem tri stališča. Komunistični, fašistični in poslanci PSIUP osporavajo vsako veljavnost poročilu parlamentarne komisije ter smatrajo Trabucchija za krivega obtoženih dejanj. Predstavniki liberalcev, socialistov in drugih dvomijo, da je Trabucchi zakonito ravnal in zato zahtevajo razčiščenje pred ustavnim sodiščem. Govorniki KD branijo delovanje bivšega ministra in trdijo, da je ukrepal v mejah zakonitosti. Zato smatrajo vse obtožile za neosnovane.
Trabucchijev primer je prvi v povojni zgodovini italijanskega parlamenta in tretji v zgodovini italijanske države. Leta 1867 je parlament sodil admirala Persana, leta 1908 pa ministra Nasija.
V torek zvečer je prišlo do glasovanja, kjer ni bilo zadostne večine, da bi bil poslan Trabucchi pred sodišče. S tem je zadeva »Trabucchi« zaključena.
ro odstavljenega Papandrea. Njegovi pristaši grozijo z državnim udarom, če kralj ne zaupa sestave nove vlade človeku, ki ima večino ljudstva za seboj.
Kot poročajo, je vzrok sedanji krizi odkritje tajne vojaške organizacije »Aspida«, v katero naj bi bil vpleten sin bivšega ministrskega predsednika Papandreua.
Preseljevanje y Italiji
Predsednik državnega centra za priseljence poslanec Verga je na tiskovni konferenci podal poročilo o preseljevanju v Italiji v zadnjih 14 letih. Iz teh poročil je razvidno, da se je v tem obdobju preselilo v glavna italijanska industrijska mesta (Milan, Turin, Genova) pet milijonov 800 tisoč ljudi. Od teh je skoro dva milijona prišlo v milansko pokrajino iz južnih krajev in iz Veneta. Na celotnem italijanskem ozemlju se je v zadnjih 14 leti preselilo 17 milijonov 126 tisoč oseb.
Neurja v Italiji povzročila 18 milijard škode
Na sestanku rpinistrov, ki je bil 9. julija v Rimu, je minister Mancini podal poročilo o škodi, ki jo je povzročilo zadnje neurje po severni in srednji Italiji. Približno na tri milijarde lir cenijo škodo, ki je nastala na stanovanjskih in drugih poslopjih. Minister Ferrari-Agradi je s svoje strani poročal, da cenijo škodo na kmetijstvu za najmanj 15 milijard lir. Za ljudska dela je ministrstvo že določilo 2 milijardi in za kmetijstvo 10-11 milijard. V načrtu so tudi posojila najbolj prizadetim.
je bilo povsem razumljivo pričakovanje, kako bo predor pod Mont Blancom kot simbol volje po zbliževanju med evropskimi narodi vplival na sedanjo krizo, kljub kateri sta bila italijanski in francoski predsednik prisiljena srečati se in utemeljiti svoja stališča.
Predsednik Saragat je v svojem priložnostnem nagovoru poudaril, da je odptrje novega predora, »ki povezuje oba naroda, važnejše kot podpis kake pogodbe o zavezništvu ali prijateljstvu. Novi predor je dokaz jamstva o nujnosti skupne usode. Ta veličastni podvig ni samo sad gospodarskega združevanja, ki je v teku, temveč tudi simbol širše zveze, ki jo od naših dveh narodov pričakujejo ostali naši sodružabniki in zavezniki. Naj bo to delo miru, ki ga danes otvarjamo, za vse narode našega in ostalih kontinentov, dokaz dobre volje in zaupanja v vrednote človeškega dela, s katerim se v svobodi in pravičnosti gradi iz dneva v dan življenje narodov.«
GOVOR DE GAULLA
Medtem ko se je italijanski predsednik nedvoumno zavzel za nadaljevanje procesa evropskega združevanja, se je general De Gaulle izrazil zelo ohlapno o tem problemu. Dal je razumeti, da je zanj na prvem mestu Francija in šele daleč potem neka meglena »evropska Evropa«, katera naj bi se raztezala od Atlantika do Ura-lov in katero bi sestavljale neodvisne države.
Srečanje predsednikov Saraga-ta in De Gaulla pod Mont Blancom ni torej prineslo razčiščenja. De Gaulle očividno vso zadevo zavlačuje, računajoč pri tem na nekatere okoliščine, ki mu to vlogo olajšujejo: poletni odmor, septembrske volitve v Nemčiji ter predsedniške volitve v Franciji, ki so napovedane za 5. december. Zato ne bo razkril svojih kart do konca tega leta.
Spričo tega je precej ugibanj, ali se bo pariška vlada udeležila seje ministrov držav SET-a, ki je napovedana za 26. julij, na kateri naj bi razpravljali o novih predlogih Hallsteinove komisije za premostitev sedanje krize. Sodeč po zadnjih napadih min. predsednika Debreja na rimske pogodbe, perspektive niso preveč rožnate.
Harrimanovo poslanstvo v Moskvi
Potem ko je Moskva odklonila posredovanje delegacije Commomvealtha glede vojne v Vietnamu, se je zdelo, da je v tem trenutku nedostopna za kakršno koli akcijo, ki bi jo lahko spravila v slabo luč v Pekingu, kjer skušajo vsako pomirjevalno sovjetsko gesto napram Zahodu izkoristiti v svoje propagandne namene.
Zato je nemalo presenetilo potovanje potujočega ameriškega .veleposlanika Ave-rella Harrimana v Moskvo, kjer je med svojimi enotedenskimi »počitnicami« imel več razgovorov s kremeljskimi voditelji. Najbolj pomembno je bilo seveda srečanje z ministrskim predsednikom Kosiginom, s katerim se je razgovarjal cele tri ure.
O tem razgovoru ni bilo izdano nobeno uradno sporočilo, vendar ni nobena skrivnost, da sta se razgovarjala predvsem o vietnamski krizi, zaradi katere se je prekinil dvogovor med Moskvo in Washing-tonom in zaradi katere je predsednik Johnson poslal v Moskvo Harrimana. Naloga njegovega odposlanstva je »z zasebnimi razgovori« ugotoviti izglede za začetek mirovnih pogajanj, katera bi pozneje sprejela tudi Peking in Hanoj.
Čeprav Moskva na zunaj ne mara dati vladi Severnega Vietnama vtisa, da je pripravljena na kompromisno rešitev z ZDA, vendar želi ločiti svoje stališče od kitajskega. Na tej osnovi želi tudi obnoviti svoje stike z ZDA, ki jih je prekinila v začetku leta zaradi bombardiranja Severnega Vietnama. Da je Sovjetska zveza zainteresirana za razgovor, priča njena privolitev na ameriški predlog za obnovitev pogajanj o razorožitvi v okviru ženevske konference. To obenem potrjuje važnost Harrimanove misije v Moskvi.
V Saj gonu pa se medtem mudi na obisku ameriški obrambni minister MacNa-mara, ki ima nalogo pregledati vojaško in politično stanje v. Južnem Vietnamu. Od njegovih ugotovitev bo odvisno nadalj-no zadržanje ZDA do vojne v tej deželi.
ADLAI STEVENSON UMRL
Ameriškega veleposlanika pri OZN Ste-vensona je pretekli teden v Londonu zadela srčna kap, kateri je takoj podlegel.
Njegova smrt je globoko odjeknila v diplomatskem svetu. Prisoten je bil pri ustanovitvi OZN, nato se je posvetil notranji politiki, bil je izvoljen za guvernerja v Illinoisu in dvakrat kandidiral za mesto predsednika, leta 1952 in leta 1956. Obakrat ga je porazil general Eisen-hower. Oba poraza je sprejel zelo stoično. Vedeti moramo namreč, da so ga za kandidata hoteli njegovi strankini pristaši, sam se pa za kandidata niti malo ni potegoval. — Po izvolitvi Kennedyja je postal severnoameriški poslanik pri Združenih narodih.
))
iner 4 “ je
V krogih ameriških učenjakov je vladalo te dni mrzlično vznemirjenje in pričakovanje spričo slik, ki jih je »Mariner 4« oddajal na zemljo o površini Marsa. Časopisi vsega sveta so že objavili prve slike
O
° Poglobitvijo resnic, ki jih v gornjem ^ttlišljanju razkriva in tolmači škof een, z njihovim vpoštevanjem pri pre-Janju našega lastnega življenja, našega ^stnega bližnjega, naše sredine, pa tudi ^®e preteklosti, daljne, one v času druge etovne vojne in revolucije pa tudi nevredno pretekle, bomo jasneje spoznali, je bilo prav in kaj napak, kaj je ^ naš| sredini resnica In kje je ta! Prešla Vnema za obsojanje drugih, šli bomo ilSt in tam napravili red. Tedaj bodo od-
a vrata k odpuščanju prenaglih sodb °bsodb, h končanju sovraštva, k med-
Politična kriza v f rčiji
Ravno v času, ko je grško vladarsko hišo razveselilo rojstvo prvonaslednice, se je morala spopasti z eno najresnejših političnih kriz v zadnjih letih. Mladi kralj Konstantin je prišel v spor z ministrskim predsednikom Papandreuom, katerega je prisilil, da je odstopil. Sestavo nove vlade je zaupal Anastaziadesu Novasu, ki pa nima potrebne večine v parlamentu, saj razpolaga komaj s 130 glasovi, medtem ko je potrebnih 151 glasov.
Medtem se v Atenah in dragih grških mestih nadaljujejo manifestacije v podpo-
Leteči krožniki nad Južno Ameriko
V Južni Ameriki, zlasti v Argentini, vlada te dni psihoza »letečih krožnikov«. Veliko število oseb jih je razločno videlo in sedaj »platos voladores« vznemirjajo ljudsko domišljijo do vseh mogočih fantastičnih videnj.
Pravijo, da so leteči krožniki ploščate jajčaste oblike, s silno jakostjo svetlobe in puščajo za seboj svetlobne pasove kakor reakcijska letala. Nekateri so tudi videli, kako je eden izmed njih za kratko minuto pristal na peščenem obrežju reke Rio de la Plata in zapusti! v pesku sledove v obliki »X«.
Vsi očividci so si edini, da so leteči krožniki ostali negibni nad Buenos Airesom približno četrt ure in nato izginili v smeri severo-zahoda. Med tem časom je ena izmed lokalnih televizijskih postaj morala prekiniti z oddajami zaradi motenj v ozračju. Observatorij »San Miguel« je tudi zaznamoval posebne atmosferske elektromagnetne pojave.
Argentinci so zelo vznemirjeni in prepričani, da gre tu za resnične pojave, še posebno, ko so pred dvema tednoma iste pojave zaznamovale letalske baze na An-tartiki in v Čilu.
o površini Marsa, ki navadnemu človeku nič ne povedo, medtem ko so učenjaki nad njimi silno navdušeni. Ko jih bodo natančno proučili, se bodo šele izrekli nad njimi.
Dr. Bruce Murray, član ustanove »Jet Propulsion Laboratory« je izjavil, da so slike Marsa dovolj jasne in se lahko na njegovi površini vidijo konkretni elementi. Druga slika obsega področje med puščavo «Elysium» in puščavo «Amazonis». Na njej se vidijo globoke vdolbine, podobne »canonom«. Tretja slika je najjasnejša in prikazuje puščavo »Arnazonis« ter okrog 20 km širok krater.
Učenjaki ne izključujejo mož-nosti, da bi lahko na Marsu bila živa bitja, prila-godena atmosferi Marsa, ki bi na našem planetu ne mogla živeti.
Ameriški znanstveniki so eno kopijo Marsovih slik poslali sv. očetu, ki je pod sliko zapisal: »Videl sem in sem ostal očaran.
GJOVANNI C A MER AN A
Oropski Materi božji
Italijanski pesnik Giovanni Camerana (1845-1905) je bil iz Piemonta. Pravnik po poklicu se je v glavnem gibal v krogu milanskih bohemov. Bil je prijatelj E. Prage in A. Boita. Bil je slikar in pesnik; zato je vsa njegova poezija prežeta s slikarskimi elementi. Pesmice so vse polne trepetanja zraka, topolov, barv, skozi vse njegovo delo pa se pretaka pesimistična nota, ki ga je tudi privedla do nesrečne smrti.
Pričujoča pesmica, ki jo je posvetil Mariji v svoji rodni deželi, pa priča po drugi strani, kako globoka verska čustva so prevevala vsaj v posameznih življenjskih razdobjih njegovo duševnost.
Marija, zdrava! Ki s trona zlatega obleka se v kamnih Ti dragih blešči, v obraz črna, a lepa, poslušaš iz srca preproste ljudi iz pobožne vasi.
Marija, zdrava! Vsa polna si zvezda, upognjen, skrušen in žalosten v terni še jaz častim Te s črednikom z gora, ko dan gre h koncu in se že dol mrači.
Ti, ki rešuješ zbesnjenih valov, prikazen svetla sredi vseh neurij, zaklon si varen sredi vseh snegov,
dišeča zarja, za smrtne vse težave, za stud, sramoto in temo mrakov veš Ti, vse vidiš, o Marija, ave!
Prevedel M. B.
Tržaški in goriški romarji zbrani 7. julija v rojstni hiši papeža Janeza XXIII. sredini 82-letni papežev brat Ksaverij.
Odkritje spomenika žrtvam
okupacije jn revolucije v Buenos Airesu
V nedeljo, 21. junija so slovenski izseljenci v Argentini na svečan način odkrili v Slovenski hiši v Buenos Airesu spomenik našim žrtvam II. svetovne vojne, sovražne okupacije ter domače komunistične revolucije.
Ta spomenik so postavili preživeli protikomunistični borci, odkrila sta ga pa slovenska mati, ga. Marija Bajželj in slovenski oče, g. Andrej Dolinar, ki sta žrtvovala za svobodo našega naroda svoje najdrežje: tena in mati moža in sino\>e, oče sinove. Blagoslovil je spomenik direktor slovenskih dušnih pastirjev v Argentini msgr. Anton Orehar, svečo pa je prižgal pokojnim eden redkih preživelih prvih protikomunističnih borcev g. Ivan Korošec, nakar je msgr. Orehar skupaj z vso zbrano množico, zmolil očenaš za dušni pokoj vseh padlih in pomorjenih sino\> ter hčera slovenskega naroda v času zadnje svetovne vojne. Vojaško čast je pokojnim izkazal trobentač argentinske vojske ob sklonjeni slovenski zastavi.
Prireditev je začel predsednik odbora za postavitev spomenika g. Bogo Pregelj. V nagovoru je poudaril, da je spomenik odraz onih strašnih in tragičnih dni pred dvajsetimi leti, ko je naš narod prišel na vrh svoje Kalvarije. Tedaj so zahodni zavezniki v svoji zaslepljenosti izročili Titovim oblastem 12.000 mož in fantov^slovenske narodne vojske, katere so maščevanja željni zmugcrvavci brez procesa z malo izjemami v teku meseca junija 1945 vse pobili. Vsem tem pomorjenim 12.000 slovenskim junakom so se svobodni Slovenci v Argentini odločili postaviti spomenik v zahvalo za njihove neizmerne in dragocene žrtve na oltar svobode.
Spomenik obstaja v marmornati plošči, ki je postavljena na steno na levi strani dvorišča Slovenske hiše pred vhodom v dvorano in kapelo. Zgoraj je pritrjena iz brona vlita retiefna podoba v izmeri 90 x /55 cm s štirimi figurami. Nekoliko od srede proti desni je omagujoč mož, ki predstavlja Kristusa in ga na desni podpira žena, na levi pa ob njej žaluje mož. Sredi reliefa je vidna v nebo uprta glava angela, ki ima za omenjenimi figurami razprostrti roki kot bi jih hotel objeti in jim pokazali pot navzgor, v nebo. Plošča je delo akademskega kiparja Franceta Ahčina.
Pod ploščo pa je naslednji napis v slovenskem in španskem jeziku:
1941 - 1945.
Slovenskim 'borcem za pravo ceno človeka — blagor doma — svobodo naroda — krščansko omiko — ovenčanim v smrti
s poroštvom zmage — spomin, hvaležnost, slava!
Pogreznili so v jamo moje življenje — metati kamenje name — tedaj Gospod sem klical Tvoje ime — rekel si mi: Ne boj se! (Prerok Jeremija, Zalostinke 5 -54 - 8).
Slovenci v zdomst\ni 1965.
Po več govorih je predsednik odbora za postavitev spomenika g. Bogo Pregelj zaključil slovesnost odkritja z besedami:
»Ta spomenik, ki bo v bodoče krasil Slovensko hišo v Buenos Airesu, bo istočasno sedanjemu in vsem bodočim slovenskim rodovom pričal o borbi našega naroda za resnično svobodo. Vsi, ki boste k temu spomeniku prihajali, posebno pa ti mladina, ne pozabite, da so ti naši junaki padli pod geslom: MATI — DOMOVINA — BOGU
Nato je vsa zbrana množica zapela mogočno himno slovenski domovini »Oče, mati, bratje in sestre...«, zatem pa je sledila v dvorani Slovenske hiše sv. maša za pobite slovenske žrtve, pri kateri je vsa zbrana sloi>enska izseljenska družina doživeto prepevala nabožne pesmi.
Msgr. Orehar je v cerkvenem govoru opozoril navzoče, da moramo ljubiti vse ljudi, tudi svoje preganjavce in sovražnike ter moliti zanje, toda od idej, ki jih oznanja Cerkev, ne smemo nikdar popustiti. Ideale, za katere so šli protikomunistični borci v smrt, je treba ohraniti neo-madeževane.
S sveto daritvijo je bila tako vsa spominska svečanost v spomin slovenskih žrtev z vso pieteto zaključena.
(Povzeto iz »Svobodne Slovenije«)
Msgr. FRANC KRHNE’
(OB OBLETNICI IMJEGOVE SfVIRT!]
Po dolgem hiranju je lani, 16. julija umrl v Vipavi veliki duhovniški trpin msgr. Franc Krhne, bivši župnik in dekan v Postojni. Ob smrti mu je Katoliški glas posvetil nekaj skromnih vrstic, a je zamolčal, da je bil msgr. Krhne žrtev komunizma. Za Katoliškim glasom je isto napako in krivico napravil še kateri list.) Kat. glas je to nehoteno napako pozneje popravil in zapisal, da so msgr. Krhneta zaprli in zdravstveno uničili slovenski komunisti, ko so prišli na oblast.
Zato hočemo sedaj ob prvi obletnici smrti in v času opevanja marsikaterega dvomljivega junaštva za svobodo posvetiti pokojnemu postojnskemu dekanu, prepričanemu borcu za svobodo slovenskega naroda in za pravo krščansko socialno pravičnost, nekaj vrstic.
Msgr. Krhne je bilo doma iz Vipave, kjer se je rodil 28.8.1882. V duhovnika so ga posvetili v Ljubljani leta 1906. Leta 1922 je prišel za župnika in dekana v Postojno, ki je po prvi svetovni vojni pripadla Italiji. Postojnski dekanat je cerkveno pripadal ljubljanski škofiji, a je bil zaradi meje pod upravo goriške nadškofije; šele čez nekaj let je dokončno prišel pod tržaško škofijo in so tako vsi duhovniki postojnskega dekanata postali duhovniki tržaške škofije. Tako tudi župnik in dekan Krhne.
Bil je učen in razgledan mož. Prišel je v Postojno iz časnikarske šole dnevnika »Slovenec« in iz duhovniške ter socialne šole Janeza Ev. Kreka. Ni bil mož za pisarno in po škofijskih kurijah bi zaman iskali njegovih pisem in uradnih listin. Njegova pisarna je bila kraj, kjer je delil dobrote in kamor so prihajali bogati in revni, učeni in neuki, da so se z njim brez vsake težave pogovorili o najrazličnejših zadevah. Za vsakega je imel dobro besedo, za vsako stvar je znal najti primerno razlago.
S prijateljem Smolnikarjem, župnikom v Slavini, sta po Krekovih stopinjah ljudi učila ne samo božjega nauka, ampak tudi kako naj urejajo svoje socialne potrebe in koristi. Kdaj bo kdo napisal zgodovino ljudskih posojilnic na Pivki, zlasti tiste v Postojni, ki jo je dekan vodil toliko let? Vodil je posojilnico, a je ostal vedno sam revež; tak revež, da mu je morala nečakinja, ki mu je zvesto ostala ob strani do smrti, večkrat boljše hlače skriti, da jih ni oddal prvemu revežu, ki se je prikazal na župnijskih vratih.
Zanj ni obstajala socialna razlika: veljal si, kolikor si znal in kolikor je bilo moža v tebi. Imel je velik socialni čut in zato je razumljivo, da ni mogel soglašati z novim redom, ki ga je najprej oznanjal fašizem, nato pa komunizem, čeprav pod krinko osvobodilne borbe. Bil je dober mož, veroval je v dobroto ljudi in si ni mogel predstavljati ,da se morejo najti ljudje, ki pod krinko dobrote širijo sovraštvo in skušajo izpodkopati narodu temelje, na katerih je rastel In se utrjeval.
Dobrp se je zavedal, da ne bo novi red, ki ga je oznanjala osvobodilna fronta, dal slovenskemu narodu prave svobode in blagostanja, če bo ta red izpodrinil vero v Boga in v njegove zapovedi. Še dobro se spominjem njegove pridige v maju 1945 ob smrti msgr. Janeža Iz Studenega, v kateri je te misli krepko In jasno poudaril. Bil je tedaj že sključen pod težo razmer, ker je doživljal resničnost svojih idej in ugibanj.
Rad je sedel v spovednici, rad je stopil na prižnico; vse drugo dušnopastirsko delo pa je rad prepustil kaplanom. Vsi, brez izjeme so ga spoštovali, ker so videli v njem moža na mestu. Domačini ln ne-domačinl, Slovenci, Italijani in Nemci. Pred njim so se morali odkriti leta 1945 tudi novi oblastniki, čeprav neradi in z
= NOVICE IZ JUGOSLAVIJE
Letos 120 novomašnikov v Jugoslaviji
List zagrebške nadškofije Glas koncila poroča o letošnjih novomašnikih v Jugoslaviji. Predvsem poudarja, da je število novomašnikov najvišje v povojnem času. Po vseh jugoslovanskih škofijah so imeli 120 novomašnikov, a lo število še ni dokončno, ker od nekaterih redovnih družb list ni dobil podatkov. Posamezne škofije so imele naslednje število novomašnikov: zagrbška 36, ljubljanska 13, dubrovniška 10, džakovska 9, mariborska 8, Subotica 5, Pazin 5, Zadar 5, Sarajevo 4, Šibenik 3, Krk 3, Skoplje 3, Senj 3, Mostar 2, Bar 2, Koper 1 in Hvar 1.
List poudarja, da so novomašniki mladi ljudje, ki vedo, da bodo morali živeti v
osamljenosti in uboštvu, ki so že odslužili vojaški rok, ki poznajo življenje, a so se vseeno odločili za službo Cerkvi in ljudstvu.
Verniki so bili izredno veseli številnih novomašnikov, ker jim je to dokaz za večno mladost Cerkve!
Novo semenišče v Subotici
V Subotici, to je v velikem mestu ob madžarski meji so blagoslovili veliko novo semenišče. Lepo, moderno stavbo so zgradili z darovi ljudstva. Služila bo za osrednje bogoslovje subotiške, beograjske in skopljanske škofije. V semenišču je trenutno 75 gojencev. Novo semenišče je bilo blagoslovljeno na dan svetega Pavla, 30. junija, in se tudi po rijem imenuje Pavlinum.
namenom, da se ob priliki znebijo takega glasnika socialne pravičnosti.
V juniju leta 1940 je tržaški škof msgr. A. Santin obiskal prvič postojnski dekanat. Vtis, ki ga je odnesel, je bil zelo dober. Zato je dekana Krhneta imenoval za monsignorja, ki pa ni nikoli pokazal, da je bil deležen te zaslužene časti. Poleti 1946 je g. dekan prosil tržaškega škofa, naj ga razreši službe v Postojni ter mu dovoli, da se preseli v Studeno, da bi ob grobu svojega prijatelja Janeža dokončal svoje življenje.
Škof mu je ugodil, a g. dekan je le malo časa ostal na svobodi. Dne 25. avgusta 1947 so ga aretirali. Najprej je bil zaprt v Postojni, nato pa v Ljubljani. Izpustili so ga za veliko noč 1948. Ko so ga zaprli, je bilo njegovo zdravje že zelo zrahljano. Med drugim mu je leto dni vojaška godba svirala v župnišču prav nad glavo, da ni mogel počivati ne podnevi ne ponoči. Pravijo, da so v zaporu z njim zelo grdo postopali. Kaj so hoteli zvedeti, h čemu ga prisiliti, česa so ga dolžili, kaj, so hoteli doseči? Dosegli so, da mu je um otem-nel in je nato 17 let životaril do odrešilne smrti.
Z g. dekanom sem prišel večkrat v stik. Najprej v Postojni leta 1942, ko sem bil za počitnice dober mesec na škofovo željo pri princu Windisch-Graetzu. Tedaj sva z dekanom veliko razpravljala o socialni pravičnosti in uredbi. Pozneje sem ga še bolje spoznal kot škofijski kancler.
Dve srečanji sta mi ostali v zelo dobrem spominu.
1. Nekje na postojnskem polju sva razpravljala o Kreku. Povedal sem mu, da sem slišal na račun Kreka, Slomška in Jegliča precej ostre opazke v hiši, kjer sem bival. Dekan se je posmejal: »Tl so
na te naše može jezni, ker so graščakom vzeli v naši domovini vso oblast in ji® pokazali, da jih slovenski narod ne P° trebuje.« Rekel sem mu, da bi bilo dobi« da bi šel k princu na obisk. Odgovor i1 bil zelo kratek: »Lani sem šel, a mi prin1 ni vrnil obiska!« šele ko sem ga prepriča* da ga bolni princ želi kot duhovnika, naj mu prinese božjo besedo, a ne ko1 neke vrste podanika, ki naj bi se klanji je šel.
2. Bilo je, če se ne motim, v pomladn® mesecih leta 1946. Bival sem tedaj skupil s kanonikom Kramaričem in nekateri#1 drugimi duhovniki. Bili smo pri kosil* ko se nepričakovano prikaže dekan KrMe Bilo je za nas vse nepričakovano veselj® še posebno za kanonika Kramariča, ki l1 je zelo čislal. Ponižno pove dekan, da I1 bil pri škofu in da sta se o marsičef pogovorila. Ni pa povedal, o čem.
»Kdaj si pa prišel, dekan?« vpraša KK marič. (Bilo je to leta 1946!)
»Sinoči.«
»Kje si spal? Zakaj nisi prišel sem?«
»Spal sem na klopi v ljudskem vrt* pred škofijsko palačo.«
»Pa zakaj? Saj...«
»Pozno je že bilo. Motiti nisem hot^ nikogar. Potegnil sem kolar z vratu, P dal v žep in lepo zaspal. Nihče me ^ motil. Ko sem se zjutraj zbudil, sem ** del, da na bližnji klopi spi stara žensk*'
Malo se je nasmehnil. Mi smo se gledali in po kosilu v razvedrilo vr^ parkrat tarok. Popoldne je odšel, tlP kakor je prišel.
Ali naj se še vprašujemo, zakaj so f komunisti uničili? Komunizem ne trpi ** kih plemenitih in izklesanih značajev.
Bog naj mu bo pravičen in dob*1 plačnik!	DR. LOJZE šKEB1
NA OBISKU V PRELEPIH
KRAJIH NAŠE DRAGE DOMOVINf
Koliko lepote je Bog naklonil naši domovini ter deželi, kjer živijo naši ljudje, kjer se govori naš jezik! To smo ugotavljali v nedeljo 11. julija, ko smo se udeležili romanja in izleta, ki ga je priredila goriška Marijina družba. Cilj našega romanja je bilo čudodelno svetišče na Trsa-tu, cilj izleta pa prelepa dežela v Kvarnerskem zalivu od Reke do Pulja in od Poreča do Kopra.
Ni še vstalo sonce, ko smo na goriškem Travniku zasedli velik avtobus ih se preko Obmejnega prehoda pri Rdeči hiši podali v svet sonca in zelenja. Preko Vipavske doline, posejane s prijaznimi vasicami in cerkvami in mimo Marijinega svetišča v Logu, smo pred Razdrtim zavili proti Ko-zini-Herpeljan irt preko severne Istre prispeli do čudovito lepega Kvarnerskega zaliva, do Reke-Sušaka, kjer nas je na griču nad mestom pozdravilo Marijino svetišče na Trsatu. To je bila glavna točka našega romanja, tiha dolgoletna želja nas vseh, ki se nam je po zaslugi našega voditelja dr. Kazimira Humarja končno uresničila na to prelepo, sončno nedeljo. ,Svetišče je bilo že polno hrvaških vernikov, mi pa smo kljub temu lahko prisostvovali sv. maši našega voditelja ob glavnem Marijinem oltarju. To je, skoro bi rekli kapelica zase, po velikosti enaka Loretski hišici. Saj so po starem izročilu angeli prinesli na to mesto leta 1291 na-zareško hišico, ki je na Trsatskem griču ostala tri leta. 10. januarja 1294. je hišica nenadoma zginila in se čez čas pojavila v Loretu v Italiji, vendar verno hrvaško ljudstvo od takrat ni nehalo obiskovati tega čudodelnega kraja na Trsatu, katerega si je Marija izvolila, da tu deli svoje milosti vsem, ki jo prosijo.
Izpred svetišča je krasen razgled na zaliv in na spodaj stoječo Reko, Opatijo, Volosko in dalje na Obzorju na otok Krk in istrski polotok. Pred seboj smo imeli še dolgo sto kilometrsko vožnjo do Pulja, zato smo se morali posloviti od prijaznega Marijinega svetišča in znova zasesti naš avtobus, v katerem vso pot ni manjkalo veselega petja in smeha.
Čudovita je bila vožnja ob vzhodni istrski obali do Pulja na skrajnem koncu Istre. Cvetoči vrtovi oh lepih dvorcih, palme, oljčni gaji in bujno zelenje je stopnjevalo sinjino morja in neba, nato polagoma prešlo v samoto, divje-romantično deželo strmih belih skal in nizkega grmičevja. Vozili smo mirno rudniškega naselja nekdanje Albone, sedaj Labina, ki se zaradi podzemskih rovov pogreza in ga ljudje polagoma zapuščajo.
Med potjo nam je zgodovino Istre raz-
Po
SV(
Pn
Ul
in
Po,
fov
l
Prt bn spi »o: Vre Sle
I
(ai
tas
Uz,
Sttl
Spl
«6
lagal dr. Brajša, naš neutrudni Cicero; Kmalu popoldne smo prispeli v Pulj, ^ nas je sprejel v soneti Hi prijaznem « tru. Po kosilu v najlepšem hotelu Riv’' ra smo si ogledali zanimivosti Pulja. lo se nam je, da hodimo po starodavfl1' tleh Rima v miniaturi. Stolna cerke' nekdanji Forum, svetišče boginje ob in°(' ju, frančiškanska cerkev na griču s lepimi izkopaninami v tihem kiosku, $ sti pa še arena, vse nam je govorilo slavi nekdanje rimske Pole.
V stolni cerkvi so bile v teku pripra' ^o za popoldansko svečanost posvetitve no'1’; mašnikov-svečenikov. Puljsko-poreški ® msgr. Nežič Dragotin je imel tisto pop^ dne posvetiti šest novih hrvaških duhof nikov. Videli smo sobrate, ki so se zbira*1 pred stolnico in začudilo nas je, da * bili to le mladi duhovniki, veseli in n8'’ dušeni. Stolni župnik nam je pozneje P veda!, da je prav preganjanje v Slavi ji obrodilo bogato žetev novih duho'' nikov.
Žal, so nam prijetne ure v Pulju km^j potekle. Tako dobro smo se počutili m1 dobrimi preprostimi in tako iskrenih ljudmi.
Po zapadni obali Istre smo pod ve#' prispeli v Poreč, zadnjo postojanko ga izleta. Zopet smo se čudili, da preprosto istrsko mestece hrani v s< tolike umetnine. Obiskali smo krasno P® reško stolnico, kjer vse diha lepoto ^ nične umetnosti, kakršno sedaj zaman 1 ščemo. Zob časa počasi krha čudoV>,( umetnine in ko bodo izginile, ne bo gar, ki bi jih nadomestil.
Ustavili smo se še ob obali in zrli srebrni sijaj morja, ki ga je rahlo kodi^ poletni vetrič.
Sonce se je že bližalo zatonu, ko je i* avtobus brzel dalje proti domu. Zlu* sončna obla se je počasi utapljala v morJf na obrežju pa so se približale luči in ^' spremljale mimo Kopra in tam nenadoi^ ugasnile. Sprejele so nas temne poti kar nič prijetna ni bila vožnja čez isti-5 Kras in Vipavsko dolino do Rožne doli11* Trop mladih »grlic« v ozadju je utih^ in pospal, saj več od njih res nismo mot. zahtevati po tako utrudljivem dnevu v skanja in petja.
Polnoč je že davno odbila, ko s
m
končno izstopili v Gorici in se poraz g11 na vse strani na naše domove.
Se in še si želimo takih izletov, ki n3'
dajejo spoznati tolike lepote naše zen"
#
naše besede in hvala vsem, ki pozabili dan.
naše pesmi. Zato iški' so nam pripravili ta
.V
D*
10*
vat
šlo
faš
Hac
»aš
K
lev "as <X>r
T
tet,
•tol
V,
V8
P.
K*,
Ki
'od IMi
*...i
u
'»Ulil
Sc
»r
tac
Si
n
bole
»i
i
'abc
J s b' 1
»I : A
te
S
h
'*r
*>sl
ikoi i ji« 3 p« obrt or i1 prin: ričal a,
: kol
injal
rdn®
rupsi
erio*
rbir
ki i>
la
ilčeK
Kr*
dz življenja Cerk
Delavnost svetega očeta
V teku enega leta je sveti oče sprejel v skupnih avdijencah nad en milijon ljudi.
V	privatnih avdijencah je sprejel 5500 cerkvenih in državnih osebnosti. Poleg tega Je imel v zadnjem letu 361 govorov. Izdal Je tudi dve encikliki. Vse govore in obe encikliki je napisal lastnoročno. Sveti oče se je skoro povsem odpovedal sprehodom Po vatikanskih vrtovih, ker ovirajo delo Vatikanskih uslužbencev.
Zaključeno zasedanje jezuitske družbe
XXI. glavno zasedanje jezuitske družbe Se je zaključilo 15. julija. Vendar je to se šele prvi del zasedanja. Drugi del zasedanja se bo začel prihodnje leto v septembru. Zasedanja se je udeleževalo okoli redovnikov, ki so zastopali vse pro-dnce po svetu. Potrdili so, naj bo služba hhovnega predstojnika dosmrtna. Če pa 2kradi starosti ali bolezni ne more več Vršiti svojih obveznosti, se lahko službi
n?«
vrt*
hote!
Zorko Jelinčič
Pretekli teden je umrl Zorko Jelinčič. Pokopali so ga na goriškem pokopališču.
Zorko Jelinčič se je pojavil kot prometni delavec na Goriškem nekaj let Pred nastankom fašistične diktature. Vo-je goriško Zvezo prosvetnih društev "* kmalu postal velika gonilna sila na tolju naše prosvete in tudi politike. Nače-kval je ali nadziral tudi dijaška društva. Prirejal je izobraževalne tečaje in sam Pfedaval, pisal, polemiziral, obiskoval izo-braževalna društva na deželi, svetoval in sPodbujal k narodni zavednosti, k vztrajati in k odločnemu odklanjanju in za-
H- Vračaju vseh poizkusov raznarodovanja Slovencev s strani fašizma.
Posebno pažnjo je Zorko Jelinčič posve-> 'al dijaštvu, ker je vedel, da iz njega J JJ Tastejo bodoči voditelji naroda in je želel, d# bi ti bili kos velikemu spopadu s fa-*kmom, ki nam je prisodil nacionalno s»irt. Tesno povezan z Albertom Rejcem, i i! *9riškim urednikom »Edinosti«, je v njem >jvi	el delavnega prijatelja.
vrf!
tlf
o f »1 » v. lot)*1 ;E*I
rfO*
h
Z Zorkom Jelinčičem sem bil v odborih,
v	društvih, na številnih tečajih in preda-VatlHh. Vse naše mišljenje in delovanje je
0	v smeri ljubezni do naroda, ki je v Cistični diktaturi nujno prejela obliko PPcionalizma, v kolikor je šlo za boj za Puš narodni obstoj in za našo rešitev.
Ko so fašisti začeli s svojo mržnjo do lovencev in z raznarodovalnim ter uni-
s,no 'ga spravili čez mejo. Tako sva v 'stvu ostala z Jelinčičem sama, toda >Qlu so se nam pridružili razni drugi
.	.	  **“•■	,	vruiuu	rassu;	ivaravno	pravo:	\V)	»Ur-	3.UUU	lir.
j1!""1"1"1  ..............""""...........................                 'llll'l'll||ll'|il.ll..'l|.lllllll,l,|llll,lll.l,li,,,lllllil,l,,llll,lllllllll.lllllltllllllllllllllllllMIIHIIIIIIII.......HI...................M.........N.......11,111,1...........  „„...................................  H,,,,,,,,...............................
Udeležite se Slovenskega tabora na Repentabru 1.8.1965 popoldne - Bogat spored
 .......................1,1,111,1  .1,11,1..............................................................................................l„„„„|,|,||,|„|„| Hilli, ................................IHMIIIHIHIIIIHIHI HIHIHI IHIHIIIHI Illllllllllll   IHIIHIHIHI
H P.	-mm-	-mi	ir .	Gospodu	Simonu	je	postalo	nerodno.	Se	ka in iih zato ženeio na kratek cnrohnA Itmnit m Ud mre«;.:	..m-.,	xr	*.....as. .
JJt
kalnim delovanjem, smo se zedinili za Pttstop s tajno organizacijo za narodno
'hrambo.
Tajno organizacijo smo si zamislili v tetih. Dva sta že iz prvega početka izo-ostali smo Jelinčič, Rejec in jaz. fa namen smo se često shajali zvečer ^ Gostilni »Pri Maksu« v utici Sv. Ivana. . ionizacija ni nosila kakega posebnega "*ena.
Policija je začela sumiti in vzela na ‘ko Rejca. Iskala ga je, da bi ga zaprta. *ai časa se je skrival v Brdih, potem
Zorko Jelinčič je bil navdušen in neumoren delavec. V Gorici sva se srečala vsak dan. Bil je tudi drzen in neustrašen. Ko smo nekoč zvedeli, da mu bo policija podtaknila neko protifašistično brošuro z namenom, da ga zapre, je sam pristal na igro. Prišel je zaupnik policije, naš prijatelj, in po kratkem obisku odšel. Kmalu za njim je prišla na preiskovanje policija z vozom, da odpelje Jelinčiča. Pa je Odšla Z dolgim nosom, ker je namesto protifašistične brošure našla neko nedolžno literarno delo. Zorko pa se je zadovoljno smejal nad uspelo potegavščino.
Delovanje tajne organizacije je znano iz procesov proti Goričanom in Tržačanom, ki so si sledili leta 1930, 1931 in tudi teta 1941.
Zgodovina pa bo povedala še vse drugo, kar ni znano in ni še čas za objavo.
Na procesu v decembru 1941 Zorka Jelinčiča ni bilo, ker se je vrnil iz zapora komaj leta 1939 telesno precej izmučen, toda vedno navdušen za narodno stvar.
Zorku Jelinčiču gre velika hvaležnost primorskih Slovencev za njego\>o veliko požrtvovalnost na narodnem polju in za odločno obrambo Slovencev v boju s fašizmom. Junaško je prestal kakih devet let težkega zapora. Kdor je okusil fašistične zapore, ve, kaj so to bili.
Le škoda, da je Zorko Jelinčič skušal po vojni, neopravičeno in protislovno, prikazovati vse svoje in splošno naše takrat-1 no delovanje kot usmerjeno na levo, medtem ko je bilo čisto narodno.
Ne bom tu našteval vseh Jelinčičevih zmot pri prikazovanju tiste naše zgodovine, ki jih je mnogo in ki so spravite v nejevoljo mnogo bivših njegovih sotrudni-kov in soborcev. Opozoriti nanje pa je potrebno, ker naše zgodcnnne ne sme nihče prikazovati v drugačni luči in smeri kot je resnično bila.
Zorko Jelinčič pa nam ostane kljub temu v trajno lepem spominu, saj nas je vodil in bodril, se za našo skupno stvar boril in trpel. Bil je tudi zelo popularen in dober prijatelj.
Dr. Avgust Sfiligoj
Stran S
Nova maša v Beneški Sloveniji
odpove. Kongregacija je podelila večje pravice provincialnim predstojnikom. Kongregacija naroča redovnikom, naj proučujejo razne oblike brezboštva in skušajo ugotoviti njihov vzrok. Iščejo naj tudi poti za pravilno in uspešno delo med ljudmi brez vere.
V spomin pobitih duhovnikov
Nadškof iz Ferrare je v stolnici daroval sveto mašo za 26 duhovnikov, ki so bili pomorjeni takoj po koncu druge svetovne vojne in sicer v Emiliji in Romagni. Poudaril je, da so ti duhovniki padli kot žrtve sovraštva do Boga. Podatke o teh duhovnikih in njih sodnem procesu je zbralo središče za socialne študije v Riminiju.
Nova obleka indijskih duhovnikov
Nadškof iz Bophala v Indiji msgr. D’Souza je dovolil duhovnikom svoje škofije, da smejo nositi indijski klergyman. Nova obleka je Sive barve in je podobna obleki, ki jo nosijo indijski funkcionarji na prsih na levi strani pa je majhen križ.
Šentlenart pod Staro goro je brez dvoma ena največjih župnij v Slovenski Benečiji. Ima pa še drugo prvenstvo: iz nje se neprestano porajajo novi duhovniški, redovniški in misijonski poklici.
Tako je tud; letos ta prostrana fara doživela preteklo nedeljo svoje novomašno slavje. K božjemu oltarju je prvič pristopil njen sin g. Marin Hvalica, ki je svoje študije opravil na papeški univerzi Gre-gorijani v Rimu.
Slavnostni govornik mu je bil župnik iz Kravarja g. Joško Jakulin, ki je pridigo razvil v obeh jezikih: v zvenečem slovenskem beneškem narečju in v italijanščini.
Novomašna svečanost se je pričela s posebno novomašno pesmijo, ki jo poznajo in pojejo le v šentlenartski fari. Pevske točke so bile na skrbi domačega pevskega zbora, ki ga z veliko vnemo vodi g. kaplan Adolf Dorbolo. Vsa slovesnost je potekla v stari župni cerkvi v Podutani na griču nad Šentlenartom.
Po novi maši se je razvilo tipično slovensko beneško slavje. Duša vsega veselja pri mizi je bil domači župnik g. Angel Kračina, ki je skrbel, da je bilo ves čas omizje živahno in da ni manjkalo zdravic. Prevladovale so sicer v italijanskem jeziku, toda bilo je slišati tudi slovensko besedo, ko je g. Valentin Birtič recitiral priložnostno pesem v slovenščini.
Zvedeli smo, da pripravlja delavni gospod Kračina brošuro, v kateri bodo zbrana ljudska izročila, domislice in vraže, ki so tekom stoletij nastale med beneškim ljudstvom v zvezi z novo mašo in so zanimive tudi iz narodopisnega vidika.
Prihodnje leto bo imel Šentlenart spet novo mašo. Opravil jo bo g. Lovrenc Kavčič. Kar je navzoče vznemirilo, je bil namig g. Kračina, da drugo leto ne on ne njegov kaplan pri tej novi maši ne bosta več navzoča. Ni naša stvar, presojati u-mestnost ali neumesnost prestavitev v duhovniških vrstah, a eno bi radi opo-
zorili videmske cerkvene kroge: če bodo že zamenjali šentlenartska gospoda, ki sta kot znano, zvesta svojemu ljudstvu in nasprotna vsakemu potujčevanju z u-radne strani, naj potem poskrbijo, da pridejo novi duhovniki, ki bodo prav tako vešči jezika naših ljudi kot dosedanja gospoda. Slovenskih duhovnikov jim ne manjka, saj so samo letos bili štirje posvečeni, mnogi pa životarijo po furlanski nižavi, medtem ko se furlanski duhovniki, nevešči jezika naših ljudi, pošiljajo v čisto slovenske kraje (n. pr. Trčmun, Lesa itd.), kjer uvajajo le italijanski jezik in odstranjajo vse, kar diši po nekdanji domači tradiciji, zlasti če gre za slovensko molitev in pesem v cerkvi.
Bilo bi res nezaslišano, da se prav v času, ko je vatikanski cerkveni zbor uzakonil rabo ljudskega jezika v bogoslužju,
prav višji cerkveni v Vidmu pokažejo kot sredstvo raznarodovanja na ljubo nekaterih nacionalističnih krogov s preživelo fašistično miselnostjo.
Dar carigrajskega patriarha svetemu očetu
Carigrajski patriarh Atenagoras je ob godu svetih bratov Cirila in Metoda poklonil svetemu očetu lepo sliko svetih bratov. Sliko je izročil svetemu očetu metropolit Melitone.
Samostani v Afriki
Število samostanov v Afriki stalno raste. Od leta 1945 dalje je bilo ustanovljenih 38 novih samostanov. Skupno jih je sedaj 52. Med novimi samostani je veliko benediktinskih in cistercijanskih.
Radio Trst A
siiiin
I ! 1 1 iffli s *!
Kupola nove Don Boscove cerkve v svetnikovem rojstnem kraju Becchi, sedaj Colle Don Bosco. Slovenske romarje je v spodnji cerkvi tega svetišča sprejel in toplo pozdravil bivši vrhovni predstojnik salezijanske družbe don Zigliotti, ki je po svojem odstopu postal rektor novega svetišča
Teden od 25. do 31. julija 1965
Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 11.45 Oddaja za najmlajše: »Koča strica Toma«. Dramatizirana zgodba. Tretji del. — 12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. — 14.30 Sedem dni v svetu. — 15.30 »Sreča v zakotju«. Veseloigra v dveh dejanjih. — 17.30 Popoldanski ples. — 20.30 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »Nuono, puovejte n'm anuo prau-cuo«. — 21.00 Izbrani odlomki iz oper skladateljev naše dežele.
Ponedeljek: 11.45 Italijanski akvarel. — 12.15 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »Nuono, puovejte n'm anuo praucuo«. —
18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 18.50 Slovenski solisti. Tenorist Mitja Gregorač, pri klavirju Pavel šivic. Bruno Bjelinski: Šuma spava. — 19.15 Kulturni zakladi naše dežele: Giovanni Comelli: (4) »Knjižnice«. —
21.00 Jakov Gotovac: »Ero z onega sveta«, komična opera v treh dejanjih. Orkester in zbor Narodne opere v Zagrebu. V odmoru (približno ob 21.45) Opera, avtor in njegova doba, pripravil Gojmir Demšar.
Torek: 11.45 Veseli motivi. — 12.15 Naš vrt - pripravila Bogdana Černigoj. — 18.30 Skladatelji naše dežele. Orkester gledališča »La Fenice« v Benetkah. — 79.00 Baročna glasba. — 19.15 Današnje otroške igre, razvedrila in zabave naših otrok. — 21.30 Humoreske preteklega stoletja: Guy de Maupassant: »Dežnik«.
Sreda: 12.00 Alessandro Manzoni: Zaročenca: (8) »Renzova pot na Bergamaško«. Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu. — 18.00 Ne vse, toda o vsem -radijska poljudna enciklopedija. — 19.15 Duhovna dediščina papeža Janeza XXIII.: (4) Maksimilijan Jezernik: »Janez XXIII., papež ubogih in osirotelih ter enciklika "Mati in Učenica”«. — 21.00 Simfonični koncert orkestra Italijanske Radiotelevizije iz Turina. V odmoru (približno ob 21.35) obletnica meseca: Pavle Merku: »Pietro Mascagni ob 20. letnici smrti«.
četrtek: 11.45 Italijanski pevci in ansambli. — 12.15 Spoznavajmo Italijo: Bruno Nice: »Glavne značilnosti prebivavstva«.
—	18.30 Giovanni Battista Pergolesi: Služabnica gospodarica, komična opera v dveh dejanjih. — 19.15 Radijska univerza: Guido Fassč: Naravno pravo: (9) »Dr-
žava po naravnem pravu«. — 21.00 »črni tulipan«. Napisal Alexandre Dumas-sin, za radio dramatiziral Jožko Lukež. — 23.00 S XVII. festivala sodobne glasbe v Benetkah.
Petek: 11.45 Revija solistov. — 12.15 Ženski tednik, pripravila Jadviga Komac.
— 18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 18.30 Frank Martin: Koncert za sedem pihal, timpane, tolkala in godala. — 19.15 »Od Julijcev do Jadrana«: Pravljice, pripovedke in legende. Napisal Rado Bednarik. — 20.35 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe. Igra simfonični orkester Italijanske Radiotelevizije iz Milana. — 22.00 Zgodovina evropskih ustav: Carlo Ghisal-berti: »Ustavna misel v antičnem svetu«.
Sobota: 11.45 Pihalne godbe. — 12.15 Največ, najviše, najdlje - mozaik preven-stev in rekordov. Pripravil Dušan Pertot.
— 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste.
— 16.00 Zgodbe prve svetovne vojne: Carlo Emilio Gadda: »Calvijeva podoba«. —
17.00	Pevski zbori Furlanije - Julijske krajine: Zbor »Aqurlee« iz Basiliana. — 18.30 jugoslovanski avtorji v izvedbi italijanskih, orkestrov. — 19.15 Poletna Srečanja - pripravil Saša Martelanc. — 20.35 Teden v Italiji. — 21.00 Alessandro Manzoni: Zaročenca: (9) »Don Rodrigo doseže prestavitev očeta Cristofora«.
OBVESTI LA
Neka romarlca v Oropo, doma iz Trsta ali njega okolice, je izgubila svoj molitvenik »Večno življenje«. Ta molitvenik je bil najden. Lastnica ga lahko dvigne od nedelje 25. t. m. popoldne na sedežu tržaške Marijine družbe, via Risorta 3.
Duhovne vaje za dekleta v Trstu bodo od 15. avgusta zvečer do 17. avgusta zvečer in sicer v zavodu šolskih sester, ulica Delle Doce, 34. Duhovne vaje bo vodil dr. Stanko Janežič. Stroški so 2.000 lir. Dekleta se lahko prijavijo kar naravnost Šolskim sestram (tel. 95-575).
DAROVI:
Za Zavod sv. Družine: V počastitev spomina pok. Zorka Jelenčiča, predsednika S.P.D. v Trstu daruje S.P.D. - Gorica
5.000	lir.
MEJA
^*Da, Peron! Imate prav. Ta Penin,« je aee spet padel v staro napako, »nas vabi n* od kraja v svojo državo. Ne tako kot ie Predsedniki, ki bi radi odbrali zase 'Počne fante in mlade punce, starih in ehnih ljudi se pa branijo.«
kdaj mislite oditi? Ni nevarno, da
1	ladjo zamudil, če se boš skrival izven tešča in bo Peron nate zaman čakal?« Se gospod Simon rad pogovarjal Ie o kaCetovem odhodu s Slemenice. če kdaj, jj, rad sam sedaj, ko so ga nacisti ateii v tako težak in negotov položaj. I^Iako brž še ne gremo, čeprav Angleži .Avstrijci že komaj čakajo, kdaj se nas 0 znebili. Kvečjemu na pomlad. Da le , M dotlej vojna izbruhnila, pa smo %te.«
(LIn teh Par *ti?«
mescev, kam se misliš
vi	imeli zame kako delo, bi
* f
. m ostal nekaj časa,« je Nace proseče ^al gostitelja.
Gospodu Simonu je postalo nerodno. Se bo res tako težko znebil Naceta? Nekaj časa je premišljeval, nato pa resno vprašal fanta:
»Se ti ne zdi nevarno, da bi te tu kmalu spet kdo nadlegoval?«
Nace ni nič odgovoril. Rajši je postrgal še zadnje ostanke iz posode in zamrmral:
»Da ne bo treba nazaj nositi! Bi se gostilničarki za malo zdelo.«
Toda župnik ga ni pustil pri miru: »Jaz mislim, Nace, da je zate najboljše, ako se kmalu vrneš v taborišče. Tako boš vsemu svetu dokazal, da si nedolžen in se nikogar ne bojiš.«
»In kdaj, mislite, da bi se vrnil?« je Nace kot obsojenec povesil glavo.
Gospod Simon je imel ves čas pred očmi dejstvo, da je bil Nace v župnišču zasebno gost, utadno pa interniranec in da mora on nanj neprestano paziti, ker je zanj osebno odgovoren. Spet pa mu ni nihče prepovedal, da zaradi Naceta ne bi smel vsako jutro maševati. Tudi ni mogel nihče zahtevati, da bi Nace med mašo ostal v župnišču zaprt. Saj celo pravim jetnikom privoščijo vsak dan nekoliko čistega zra-
ka in jih zato ženejo na kratek sprehod po dvorišču. Torej sme tudi Nace premeriti kratko pot od župnišča do cerkve, da se naužije gorskega zraka. Nadalje tudi nihče ne more Nacetu prepovedati, da bi prisostvoval maši. Saj je v Avstriji verska svoboda zajamčena. Nace sme torej brez nadaljnega iti z njim v cerkev. Privezati ga v cerkvi k oltarju pa tudi ne more...
Rešitev je bila torej na dlani. Načrt za Nacetov beg je v dušebrižnikovi glavi naglo dozorel.
»Poslušaj me, Nace! Jaz ti hočem le dobro. Vsako besedo si zapomni! Jutri pojdeš z menoj k maši...«
»Zakaj ne! Tudi v taborišču gremo vsako jutro. Saj se človek nima kam drugam deti. Ležimo lahko čez dan,« se je zdelo Nacetu samo po sebi umevno, da bo treba hoditi k maši, dokler bo jedel v slemeni-škem župnišču. Le to ga je skrbelo, ali bo maša tako zgodaj kot na Kranjskem.
»Obkorej mašujete? V taborišču nekateri gospodje radi pozno mašujejo. In je ljudem kar všeč tako!«
»To se bova že pozneje dogovorila,« se
župnik ni dal spraviti na stran pota. »Glavno je, da greš ti jutri z menoj k maši! Jaz pojdem v zakristijo, ti pa...«
»Če nimate nobenega fantiča, vam lahko jaz ministriram. Sem se v taborišču privadil, da zaslužim kak groš,« je bil Nace slejkoprej za vse dobro vnet.
»Ne, ti ostaneš pri vratih!...«
»Pride toliko ljudi k maši, da vse klopi zasedejo? Imate pa res dobro faro!«
»Ljudi v tem mrazu ne pride dosti. Jutri jih bo morda prav malo prišlo. Zato bo zate tudi v klopeh dovolj prostora. Vendar ti ostaneš blizu vrat...«
»Vas že razumem. Da jih bom zapiral, kajne? Nekateri ljudje res ne vedo, da je treba vrata v tem mrazu zapirati. Mi pravimo takim v taborišču, da imajo rep.«
»Ne gre za to! A prosim te, da me do konca poslušaš,« je postal župnik že malo nestrpen. »Ti torej se v cerkvi postaviš, kamor hočeš. Nekako med darovanjem pa potihoma odideš iz cerkve...«
»Nič se ne tejle, da bi vas motil. Po prstih bom hodil. Tudi v taborišču nekateri gospodje nimajo radi, če med mašo po kapeli kdo štorklja. In kam naj grem?
V	župnišče ali v mežnanijo ali naravnost
v gostilno?«
»Kam vendar? Ali se nisva dogovorila, da se boš vrnil v taborišče? Na vlak pojdeš, da ga ne zamudiš! če bi čakal do konca maše, bi utegnil priti prepozno. Zato moraš odtod kmalu po evangeliju. Konca maše nikar ne čakaj, ker jaz počasi mašujem! Se bova že pred mašo poslovila. Če bo kdo spraševal po tebi, kar ni izključeno, tem že jaz odgovoril, da bo prav. Tudi s praznim želodcem ne boš hodil naokrog. Ti bom že pred mašo čaja skuhal. Tudi za na pot ti tem nekaj dal, da se ne boš vrnil tako lačen v taborišče kot si prišel k meni. Maša je pa sedaj pozimi ob pol osmih!« župnik ni pustil Nacetu do besede, dokler ni vsega povedal.
Nace ni mislil, da bo treba tako brž oditi. Zato je spet žalostno povesil glavo, ko mu je župnik določil uro odhoda. Da ne gre za povratek, temveč za beg, mu še od daleč ni prišlo na misel. Nekaj časa je molčal, nato pa očitajoče dejal:
(Se nadaljuje)
□ RIŠKE
NOVICE
Nove orgle na Mirenskem Gradu
V nedeljo, 18. julija so na Marijini božji poti na Gradu v Mirnu blagoslovili nove orgle, ki jih je izdelalo podjetje Benda Andrej, Loka-Mengeš, op. XVI. Ta slovesnost je bila res pravo doživetje za vso deželo, kajti taki dogodki so v povojni Jugoslaviji silno redka stvar in to iz lahko razumljivih razlogov. Orgle popolnoma odgovarjajo svojemu namenu in napolnijo s svojimi zvoki prostrano in akustično cerkev. Imajo 21 registrov z vsemi raznimi drugimi zvezami in prosto kombinacijo.
Polno cerkev vernikov je najprej pozdravil predstojnik svetišča č. g. Gracar, nato je g. prelat msgr. Andrej Simčič imel govor, v katerem je poudaril važnost tega veličastnega cerkvenega inštrumenta, ki naj tudi dviga duha k Bogu in lepša bogoslužje. Gospod prelat je potem orgle blagoslovil, nakar so pod veščimi prsti g. Venceslava Snoja, stolnega organista iz Ljubljane v vsej polnosti zabučale ter spremljale priložnostno Vodopivčevo pesem, katero so mogočno zapeli mirenski pevci pod vodstvom delavnega organista Venčka Budina. Sledila je razlaga posameznih registrov, nato orgelski in pevski koncert, med katerim je bil ofer in so ljudje velikodušno darovali za cerkvene potrebe. Po blagoslovu je še vsa cerkev iz polnih grl zapela »Marija skoz’ življenje« in prav ta zadnja točka sporeda je bila nekaj, česar Slovenci z italijanske strani nismo več vajeni slišati v takem obsegu in tako doživeto. Ker nas je premalo? Ali morda, ker... se nam predobro godi?
Po končani službi božji so orgle preizkusili še posamezni organisti in jih enodušno pohvalili.
Števerjan
Slovesnost sv. Mohorja, ki se v Šte-verjanu obhaja v nedeljo, ki sledi godu oglejskih mučencev, je že po davnem izročilu zelo priljubljena števerjanskim srcem. Ta dan se radi zberejo v rojstni vasi tudi tisti, ki so jih življenjske prilike povedle proč iz Števerjana.
Predpoldne nas je razveselil novomaš-nik iz Topolovega v Slov. Benečiji č. g. Marij Gorjup, ki je daroval sv. mašo za števerjansko faro, nato pa vodil običajno procesijo sv. Rešnjega Telesa.
Z novomašnikom je bila naš gost tudi njegova mati. Nekaj besed velja povedati o tej slovenski duhovniški materi. Kmalu po poroki je njen mož odšel na rusko fronto, od koder se ni več vrnil. Novo-mašnik ni nikdar videl svojega očeta. Mati je morala v službo kot hišna pomočnica po raznih krajih, celo v Švico, da je mogla vzdrževati sina pri študiju. Njeni žrtvi in molitvi gre v veliki meri zasluga, da imajo beneški rojaki enega duhovnika več.
Okrog šeste ure zvečer je trg pred cerkvijo znova zaživel v pričakovanju g. nadškofa, ki je prišel prvič uradno, čeprav je neuradno že bil večkrat v Števerjanu, da podeli zakrament svete birme 46 števerjanskim otrokom, katerim se je pridružilo še 12 birmancev iz pevmske župnije. Slovesnost je lepo potekla. Hvaležni smo g. nadškofu za prijazne besede, ki jih je v našem jeziku raztolmačil msgr. Rudi Klinec.
Lepa in pomembna je bila primera, ki jo je g. nadškof v svojem govoru razvil. Števerjan s svojo lego je podoben gori Tabor, ki se v Galileji odraža daleč naokrog. Na gori Tabor so bili apostoli priče Gospodovemu spremenjenju. Tudi na višini, kjer stoji števerjanska cerkev, so birmanci doživeli svoje duhovno spreme-njenje. Napolnil jih je Sv. Duh in jim dal svojih milosti, da bodo kot borbeni kristjani izžarevali Kristusovega duha v svojem okolju.
G. nadškof je omenil tudi novi župnijski dom, ki nastaja v senci farnega zvonika. Pohvalil je vnemo župljanov, ki so odločeni, da stavbo čim prej izročijo svojemu namenu in zaželel, da bi novi dom služil verski vzgoji, kulturnemu oblikovanju in zdravemu razvedrilu vseh župljanov.
Solidarnost s prizadetimi kmetovavci
Preteklo sredo je upravni odbor trgovinske zbornice obravnaval gospodarski položaj naše pokrajine in še posebno delovanje goriške proste cone.
Predsednik Rigonat je v uvodu opozoril
na zanimanje odbora za prizadete kme-tovavce po zadnjem neurju 4. in 5. julija, ki bo imelo težke posledice tudi za letošnji pridelek.
Istega dne se je sestal odbor za kmetijstvo in na tem sestanku je prof. Marsano poročal, da krajevni tehnični organi zbirajo podatke o škodi, ki jo je prizadelo neurje in toča na našem področju.
Po poročilu ing. Rigonata je odbor trgovinske zbornice soglasno odobril prispevek dveh milijonov lir v sklad solidarnosti prizadetim.
Poleg tega so na seji sklenili, da bodo poslali pristojnim oblastem več predlogov za pomoč in sicer: naj bi se prizadeta posestva oprostila davkov in drugih dajatev, naj bi država in deželna uprava nudila prizadetim kmetom posojila po znižanih obrestnih merah in za daljšo dobo, naj bi nabrani denar čimprej uporabili v tehnične pripomočke za proizvodnjo in končno naj bi agrarni konzorcij iz Vidma odobril odložitev plačevanja dolgov, ki zapadejo ob žetvi in brezobrestne kredite za popravila na prizadetih posestvih.
Ocenili so tudi škodo, ki je nastala po zadnjem neurju v naši deželi. Na prvem mestu je Škocjan s 473 milijonov škode, sledi Gradež s 430, Štarancan z 205, Kr-min 120, Gorica 80, Turjak 78, Romans 70, Ronke 64, Dolenje 49, Mariano 47, Medea 46, Farra 45 milijonov. Največ so utrpele trte in sicer za skupno 656 milijonov škode.
Smrt vzorne matere
V Zabnicah je umrla po težki bolezni, ki pa jo je prenašala z vzorno krščansko vdanostjo dne 20. julija gospa Jožica Kranner, roj. Hladnik, mati prof. dr. Martina Krannerja. Pokopali so jo danes, 22. julija ob 17h na žabniškem pokopališču. Naj ji bo Bog za prestalo trpljenje in za lepo izvršeno poslanstvo krščanske žene in matere obilen plačnik, vsem svojcem pa izrekamo naše globoko sožalje!
Nova doktorica
V petek 16. julija je promovirala za doktorja farmacevtike na tržaški univerzi gospodična Lučka Komac.
Novi doktorici naše iskrene čestitke.
Mesnice ob nedeljah zaprte
Predstavništvo goriških mesnic je sklenilo, da bodo odslej mesnice zaprte ob nedeljah tudi v poletnih mesecih. Ta ukrep je spravil v precejšnjo nejevoljo goriške gospodinje, zlasti tiste, ki nimajo še hladilnikov. Prav tako so vložili protest proti temu ukrepu nekateri sindikati, ker ga smatrajo kot škodljivega za razvoj turizma, saj je znano, da je prav ob nedeljah v Gorici mnogo izletnikov, ki želijo biti postreženi z mesom in mesnimi izdelki.
Goriški župan se poslavlja
Goriški župan Gallarotti se poslavlja. Njegov mandat se je po volitvah podaljšal, ker so se zavlekla pogajanja za sestavo občinskega odbora levega centra. To je povedal na sestanku, ki ga je imel v petek s predstavniki goriškega tiska. Ob tej priliki se je župan Gallarotti od njih poslovil in omenil, da je v času svojega županovanja skušal vedno slediti toku novega časa. Gorica, je dejal, ima svojo bodočnost zlasti v prometu in turizmu. Ko bo dograjena avtocesta Gorica-Ljubljana, se bo tudi položaj Gorice na tem področju zelo popravil.
Zupan je nadalje omenil navezavo prijateljskih stikov s Slovenijo, s katero je že prišlo do mnogih prijateljskih in kulturnih vezi, potem pa prav tako poudaril dobre odnose z mesti Celovcem in Venlo-jem na Holandskem.
Župan je izrazil željo, da bi tudi novi odbor nadaljeval z začetim delom v dobrobit vsega prebivavstva. Zahvalil se je predstavnikom goriškega tiska za pomoč, ki so jo nudili za časa njegovega mandata in jim želel še nadaljnih uspehov pri njihovem delu.
Bohinjski predor odprt tudi za avtomobile
Med turističnimi predstavniki goriškega in gorenjskega področja je bil pred dnevi sklenjen dogovor, na podlagi katerega bo možno priti z avtomobili in avtobusi iz Podbrda v Bohinj. Avtomobile bodo namreč nakladali na vlake, ki jih bodo nato prepeljali v eno ali drugo smer. S tem se bo pot iz goriškega na gorenjsko področje skrajšala za 60-70 km. Zadostovalo bo, da bo lastnik avtobusa ali avtomobila javil Skupnosti železniških podjetij Slove-venije prevoz svojega vozila preko predora vsaj dve uri pred prihodom vlaka, da se bo moglo izvršiti nalaganje ter urediti vse ostale formalnosti in plačevanje.
RZASKE
NOVICE
Rezultati slovenskih matur v Trstu
Letos je polagalo na štirih srednjih slovenskih šolah v Trstu zrelostne izpite 84 kandidatov. Od njih jo je uspešno opravilo 30 priglašencev (35,7%), 36 jih ima popravne .izpite (42,8% - lani 48,6%), odklonjenih je pa bilo 14 kandidatov (21,4%
- lani 19,44%).
Na klasičnem liceju so izdelali: Daneu Maja, Ferluga Fedora, Komac Peter, Rutar Boris, Sferza Neva, Tuta Vera. Popravne izpite ima 9 dijakov, eden pa je bil odklonjen.
Znanstveni licej. Izdelali so: Buzzi Marij, Danieli Nataša, Dolhar Miran, Furlan Klavdij, Jogan Igor, Kodrič Drago, Starec Radojko, Terčon Marija, Uršič Žarko. Popravne izpite ima 7 dijakov, odklonjeni so bili trije.
Trgovska akademija. Izdelali so: Can-ziani Vojko, Filippi Sonja, Gombacci Boris, Judko Ljudmila, Klemše Vladimir, Kriščak Nadja, Mezgec Karel, teric Nadja, Šinigoj Stanislava, Sossi Tatjana, Tavčer Milan. Popravne izpite ima 15 dijakov, odklonjenih pa je bila 10 kandidatov.
Učiteljišče: Izdelali so: Brce Marija, De-vetta Vojko, Martellani Mileva, Vatta Roza. Popravne izpite ima 5 dijakov, odklonjeni so pa bili 4.
Tabori na Repentabru
Tudi letos bo Slovenska prosveta iz Trsta priredila svoj tradicionalni tabor. Po treh letih se bo spet vrnila na Repen-tabor. Lansko leto je bil namreč tabor povezan z otvoritvijo novega Slomškovega doma v Bazovici, predlansko leto pa je bil na prostem v Padričah ob priliki proslav 1100-letnice prihoda svetih bratov Cirila in Metoda.
Letos pa se Slovenska prosveta ponovno vrača na Repentabor, simbol našega kul-
turnega življenja, kjer je bil postavljen prvi temelj naše lepe tradicije. Za mestne ljudi je udeležba na prireditvi prijetno povezana z izletom v prosto naravo.
Tabor, ki bo letos 1. avgusta popoldne po blagoslovu	pred	cerkvico na	Repen-
tabru, je že petnajsti tabor, ki ga prireja Prosveta po vojni. Bogat spored bo združeval veliko točk, ki bodo prav gotovo všeč našemu slovenskemu občinstvu. Poskrbljeno bo tudi za okrepčilo.
Zastopstvo Trsta in Gorice pri otvoritvi alpske ceste na Dobrač
Tržaški župan dr. Franzil, predsednik trgovinske	zbornice	dr. Caidassi	in gori-
ški župan	dr.	Gallarotti so med	drugimi
v soboto,	18.	t. m.	prisostvovali	svečani
otvoritvi alpske ceste na goro Dobrač nad Ziljsko dolino. Nova cesta se odcepi v Podkloštru (Arnoldstein) na Koroškem in je dolga 17 km. Konča se v višini 1700 m, od koder pelja sedežnica na vrh gore (2144 m). Cesta je speljana po slikovitih gorskih predelih in bo enako služila poletnemu kot zimskemu turizmu.
Otvoritev nove župnijske dvorane v Standrežu
Zadnja nedelja je bila za Štandrežce izreden dan, dan prave kulturne pomladi: prinesla jim je toliko zaželeni dom, v katerem se bodo odslej lahko zbirali na kulturne prireditve in druga podobna srečanja. Lepi novi dom z moderno urejeno arhitekturo stoji tik ob cerkvi, in bo tako dopolnjeval versko delo na ostalih področjih skupnega življenja štandreške fare in okolice.
Dopoldne ob llh se je vršila svečana uradna otvoritev in blagoslovitev nove dvorane ob navzočnosti cerkvenih in civilnih oblasti. G. nadškof je ob slovesni asistenci opravil blagoslovitveni obred pred dvorano, nakar se je vršila uradna svečanost v novem domu. Poleg nadškofa msgr. Pan-grazia so se slovesnosti udeležili podpre-fekt, goriški župan dr. Gallarotti ter druge civilne oblasti. Lepo je bila zastopana tudi duhovščina, štandreški g. dekan Žorž je v svojem pozdravu številnemu občinstvu razložil veliki pomen nove dvorane za štandreško župnijo in se zahvalil vsem oblastem in dobrotnikom, ki so pripomogli k zgraditvi novega doma. Po nekaj pesmi sta zapela tudi mešani cerkveni zbor ter otroški zbor. Nato je spregovoril goriški nadškof. V daljšem nagovoru je lepo pozdravil veliki dogodek in označil današnji dan kot pomladni dan za Štan-drež in zaželel, da bi ta dvorana bila res simbol duhovne mladosti za vse župljane. G. nadškof je tudi posebej podčrtal tradicionalno globoko vero slovenskega naroda ter izrazil željo, da bi prav nova dvorana nadaljevala to plemenito tradicijo. Njegove besede je nato v slovenščini podal msgr. Klinec. Po zaključnem blagoslovu se je goriški nadpastir poslovil od občinstva s slovenskim »Hvaljen Jezus«.
Pozdravne besede je spregovoril tudi g. župan Gallarotti, ki je med drugim poudaril potrebo po harmoničnem sožitju med občani obeh narodnosti. Vsem je zelo ugajala misel, ki jo je posebej izrazil, da naj ne bo Soča samo kot do sedaj sveta reka iz bojev prve svetovne vojne, temveč predvsem reka bratstva.
Velika ljudska prireditev pa se je vršila zvečer ob sedmih, ko so novi dom napolnili Štandrežci ter rojaki iz Gorice in bliž-, nje okolice. Spored prireditve je bil zelo pester in obširen. Predvsem moramo pri tem pohvaliti dejstvo, da je ves spored pripravila domača mladina, ki je tako pokazala svojo trdno voljo do kulturnega delovanja. Med pozdravi omenimo pozdrav-
ne besede g. dekana ter lep nagovor g Maksa Komaca. Levji delež prireditve sta imela domači cerkveni zbor pod vodstvom g. Maksa Debenjaka ter mladinski zbor deklic, ki ga je vodila gdč. Elvira Chia-bai. Oba omenjena pevovodja že dolgo let požrtvovalno skrbita v Štandrežu za petje v cerkvi in izven nje. Videli smo pote® vrsto zabavnih prizorov, ki so jih pripravili skavtje, pravljični prizor v izvedbi dekliške mladine, ljubko rajanje deklic io slišali vrsto lepo podanih recitacij naših pesnikov v izvedbi domačih dijakov. Posamezne točke sta primerno povezovala gg. Viktor Prašnik in Damijan Pavlin Največ zaslug pa ima pri vsem delu za novo dvorano g. dekan Zorž in zato so im* prav med prireditvijo domača dekleta izročila šopek rož v znamenje zahvale.
Še pozno zvečer so nato reflektorji razsvetljevali okusno pročelje novega doma' Prepričani smo, da bo prav iz tega doma odslej sijala nova luč prosvetnega dela za narodno in versko prebujenje našega ljudstva.
ZAHVALA
Odbor Župnijskega doma sv. Andreja v Štandrežu se čuti dolžnega, da se javno in iskreno zahvali vsem dobrotnikom, so pripomogli za zgraditev tega Doma $ uspeh otvoritvene slavnosti.
Najprej hvaležen spomin vsem stari!11 dobrotnikom naše župnijske cerkve, ki ji zapustili zemljišča, s prodajo katerit se je plačal del gradbenih stroškov.
Lepa hvala našemu g. nadškofu za blagoslov, prijazni otvoritveni govor in za dal
Zahvaljen goriški g. župan in občinsi* uprava za darovano gradbeno zemljišč za asfaltiranje pločnika pred cerkvijo i* dvorano in za vse druge usluge.
Zahvaljeni naši organisti in pevci ob^ cerkvenih zborov, ki so se toliko žrtvov da so z lepim nastopom počastili otvoritve ni dan.
Zahvaljeni vsi naši zavedni možje $ fantje, ki so priskočili na pomoč z delo5" in s traktorji.
Zahvaljene naše dobre žene in dekle®' ki so se veliko trudile s šivanj am zave* ter s snaženjem in krašenjem novel1 Doma.
Zahvaljeni vsi domači dobrotniki, ki & z darovi ali z denarjem prispevali ** srečolov v korist novi dvorani. Tu še sebna zahvala nekaterim goriškim trgo'r' nam in ustanovam za bogate prispevJr
Vsem najlepša zahvala: Bog vam & tero povrni!
Srečanje z Drago
TABOR SLOVENSKI TRŽAŠKIH SKAVTOV L. 1965
Kraj: Sela na Koroškem. Naslov: Pfad-finderlager STS, Zell-Pfarre boi Ferlach, Rosental, Karnten, Austria.
Odhod: Nedelja 1. avgusta 1965. Zberemo se na trgu Oberdan, kjer nas bo ob 5h zjutraj čakal avtobus. V Gorici se nam pridružijo goriški skavti. Tam bomo imeli tudi mašo.
Povratek: V soboto 14. avgusta.
Razno: Pred odhodom opravite sv. spoved, da boste na taboru lahko prejemali sv. obhajilo.
Vzemite s seboj hrano za prvi dan. Večerjo boste dobili v tabora.
Voilstvo
Avto se je v soparici poldneva počasi vijugal po komaj strjenem asfaltu navzdol in se med oglušujočim cvrčanjem škržatov pomikal proti cilju. V obraz nama je zavel blagodejni hlad borovih gozdičev ob cesti. Menda me -je prav zdravi duh po smoli dodobra zdramil iz čemernega razpoloženja, s katerim sem se bližal letošnji deški koloniji SLOKAD malce zunaj Drage. Poleg mene je sedel za'volanom dobrodušni bazoviški gospod ter me nesebično uvajal v novo zemljepisno okolico.
Dobila sva se po golem slučaju, no, in ker je bilo časa na pretek, sva jo po kratki debati mahnila na vljudnostni obisk. Sam sem sicer hudo dvomil, da se kaj takega v julijski pripeki izplača, a sem v smislu starega latinskega pregovora držal jezik za zobmi.
Gozdič ob cesti se je medtem počasi razmaknil in razkril očem prijazni zaselek Drage z bujnim zelenjem po okolišnjih pobočjih. Asfalt se je umaknil razdrapani živinski poti in hreščaje v vseh sklepih se je najino vozilo vzpenjalo proti lepemu enonadstropnemu poslopju kolonije.
Ze takoj na dvorišču naju je čakalo »pisano« presenečenje: po ograji in žicah za perilo se je izparevalo ter sušilo najmanj 80 kopalnih hlačk, brisač in pač vsega, kar je za kopanje neogibno potrebno. Znamenje, da naše mlade sile niso mile jere, ki bi se bale vode in morskih
nega prostora v pritličju smo vtaknili 0°* tudi v bolniško sobo, rekreacijsko dvof*' nico, ki je še v delu, kopalnico, škrat*®1 indiskretno pregledali vse.
Seveda nismo mogli prezreti naših tov, ki s svojim živ-ž^vom oživljajo svetle nove prostore. Po stopnicah sva ^ z gospodom Zivicem povzpela v prvo n®1 stropje in presenečena obstala nad net't vadno tišino. No, strah je odveč, dra£* matere! Vaši sinki so, utrujeni od dop^ danskega kopanja, lepo mirno ležali svojih dvonadstropnih posteljah in se ^ bavali z branjem slikanic, pisanjem dne' nikov in — sanjarjenjem.
Kljub temu pa se sam kar načuditi ! sem mogel, da je pri mladi dečadi, P°' življenjskih sil, tak red in mir. Za v te pedagoške uspehe gre gotovo v P1' vrsti zasluga našim požrtvovalnim Ijicam in seveda treznim vzgojnim p™ mom gdč. Trobčeve. Zalo jim lahko sai*11 čestitamo!
Pa bi še bilo paše za oči! A čas naji* medtem z g. Zivicem začel počasi pr'^ njati k odhodu. Še enkrat sva za sl° objela čudovito svežo okolico, ki nl) očesu počitka in telesu zdravega oddi^J Najin odhod je spremljala tiha želja, bi bilo čim večjemu številu naših ot* dano še letos spoznati in uživati te 1 dovite kraje!
M
psov
Po tem prvem »šoku« sem jo dobre volje udaril za g. župnikom mimo polkrožne drvarnice v kuhinjo, kjer vlada v primeri s kopalno plažo nenavadno visoka temperatura. Vse gospe od kuharice do strežnice so imele polne roke dela. Tudi za tako delo je dosti žrtev!
Na hodniku nas je že nasmejana radovedno pričakala gdč. Trobčeva, ravnateljica kolonije. S pristno žensko ljubeznivostjo nam je razkazala prostore svojega malega kraljestva. Poleg njenega službe-
DAROVI:
Za Alojzijevišče: Družina Troha
.Of®
družina Kamenšček-Bavdaž 5.000; dru^*1 Tomažič 2.000 lir.
Srčna hvala in Bog povrni!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stoiP1^ trgovski L 30, osmrtnice L 50, več davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. M' Tiska tiskarna Budin v Gorici