I V LJubljani, dne 17. junija 1815. ■81 Š 24. ; gospodarskega, Od vseli krajev naše domovine slišimo ' s: Hvala Bogu, letina dobro kaže! : po travnikih in senoželih bujna, go-:m ! ;.kor malokdaj, sadno drevje polno r i Oega sc sadu, njiva žita bogata. J : e pomladi za rast nihče ne pomni, če ravno prav, solnca in toplote dovolj. > e, kakor si more želeli kmečko srce. Le > ■ hribih je sempalja dolga zima s svojimi i snega posmodila s pozebo nekaj je-"j seive, kar pa na splošno prav nič i oomeni. In vse tako obdelano! Iz cele domo-v čujemo, da je letos naše polje boljše < i;'nn, nego druga le ta, in mnogo več : i'ie. Čast tistim, kateri so ostali doma i cvzeli najvažnejšo skrb za kruh, zlasti ii ;.im gospodinjam in ženam! Že prej je p ravici tožil naš kmet, da mu manjka 0 1 ivcev. Letos so mu najboljše pobrali v 'vojsko in sicer, kar jc gotovo najvažnejše, £ spoaarje, ki so vodili s svojim umom s ja gospodarstva. V mnogih rečeh se je ■ zalo duševno in telesno zdravje na-ljudstva v tem strašnem vojnem vi-ju toda krasno obdelana polja preka-- io naše nade in ko zahvaljamo Boga za 1 : gov blagoslov, smo mu hvaležni tudi za vse duševne in telesne darove, za raz-i-m.nost, oridnos', vestnost, poštenost in ' - u 11'udi ji vos t našega ljudstva, zlasti naših ! 'nečkih žen in mater. Svoje težko breme Misijo čudovito; brez moževe pomoči, same v 'Je navezane izvršujejo svojo nalogo. Nasveti, ki so v precej obilni meri ro-indi po svetu, so padli na rodovitna tla, seveda v kolikor so bili res pametni. Poskrbeli so naši ljudje, da imajo po hlevih telic in junčkov za naraščaj dovolj; marsikje se je zopet obnovila ovčjereja; tudi svinjaki so polni, kakor po navadi in sicer vkljub iem.u, da sc z žitom živine ne sme krmiti, in je bilo vsled lega treba krmljenje popolnoma izpremeniti in predrugačiti. Samo ena reč se nam zdi nevarna in zavoljo nje pišem v prvi vrsti ta članek. Tujci so izsledili, da ima naše kmečko ljudstvo dobro zastavljene hleve in zato prihajajo na naše sejme — po hlevih je trgovina z živino sploh prepovedana — in tam v velikih množinah kupujejo vole in krave po izredno visokih cenah. Te cene zapeljejo marsikoga, da gre dalje, nego bi po pametnem gospodarstvu smel, in da proda več, nego je prav. Tuji kupci kupujejo živino zlasti za tovarne, ki izdelujejo mesne konzerve za vojaštvo. Tam se lahko porabi vse in zalo je umljivo, da so cene, ki jih ponujajo, zelo visoke. Preccj nad 2 K plačujejo boljše vole na sejmeh. Ne pozabimo pa dveh reči! Prvič: tudi po vojski bo treba gospodariti. Dobro urejeno gospodarstvo ima trdnejše korenine, nego kupci papirnatega denarja. Kmečko gospodarstvo s praznim hlevom pa nikamor ne more: ni gnoja, ni potrebne mlečne hrane za družino, ni vprežne živine. Drugič: mi smo v ozemju, kjer vsled hinavskega laškega napada divja vojna vihra. To pomeni, da bo vojak za svojo preskrbo najprej iskal pri nas, kar bo rabil. Čimveč oddamo v druge kraje, tem hujše nas bo zadela vojaška rekvizicija. Če bi ostali naši hlevi do danes tako polni, kakor so bili pred vojsko, bi se taka rekvizicija veliko ložje prestala. Zapiski živine so se delali ob začetku vojske in kasneje — letos spomladi iznova. Če na podlagi teh zapiskov pride vojaška oblast in zahteva od te ali druge občine neko število volov, se pač kruto pozna, če so vsled prenaglega prodajanja hlevi bolj prazni, nego so bili. Treba je dati vse, kar je; za vprežno delo nič več ne ostane in kmetje, ki so par papirnatih kron več dobili, nego sicer, so vendar tepeni. Zato prosimo v imenu naše skupne reči, v imenu kmečkih koristi: Nihče naj ne proda tujemu kupcu, ki bo gnal živino iz dežele, niti repa. Obenem pa varujmo se prekupcev! To prekupčevanje, ki se je bilo v vojnem času razvilo med nami, ni več zdravo. Vol, ki je bil zjutraj od kmeta kupljen, je imel do večera že dvajsetega gospodarja in vsak jc pri njem nekaj zaslužil. Prodalo se bo vse še mnogo prelahko; cena bo gotovo tudi primerna ostala, a vsaka reč mora imeti svoje meje, drugače postane škodljiva in potem se jc bali, da ne pride oblast tako kakor pri krompirju in žitu in ne nastavi cen. Potlej pa pridejo tožbe in kazni, da Bog pomagaj! Po taki poti se lahko še mnogo več nego ves dobiček, ki se je napravil zavoljo visokih cen, izgubi in zapravi. Na Dunaju se že bliža cena za kilo govedine 7 kronam, za kilo prašičjega mesa pa 5 kronam. To ne more iti dalje! Že zdaj dobivajo z Danskega zmrzlo meso, ki ga prodajajo nekaj nad 3 krone; zraven pa vedno bolj vpijejo mestni ljudje, naj državna oblast poseže vmes in naj nastavi cene, preko katerih se živina ne sme prodajati. Poreče kdo: to ne sme biti; zakaj naj bi kmet ne smel zaslužiti? Toda glavni dobiček spravi vendarle prekupec v žep in— vojska je! Vojna oblast, ki ima danes v naši domovini vso moč v rokah, pa po svojem poklicu skrbi v prvi vrsti za vojaštvo. Zato se ne smemo čuditi, če nerada gleda, da se meso za vojaštvo tako silno draži, in če bo proti temu s svojimi določbami nastopila. Naša dolžnost je o pravem času naše ljudstvo na to opozoriti in to smo storili s temi vrsticami. Gospodarji in gospodinje naj zato premislijo in odobravali bodo gotovo, kar priporočamo. Stegni roko, ljuba Mati...! »Stegni, ljuba Mati, stegni roko — čez gore in loko!« Ta vzdihljaj ponavlja dobro tirolsko ljudstvo v resnih časih in 11 v posebnih potrebah; ta klic se čuje po tirolskih hribih in dolinah tudi sedai, ko to lepo deželo ogroža brezvestni sovražnik. Stegni, ljuba Mati, stegni roko, čez gore in loko, to ie bila tudi vsebina prošenj. ki jih je pošiljalo ljubljansko mesto na Antonovo nedeljo iz tisoč in tisoč grl k nebeški zaščiinici in zaveinici Mariji. Stegni roko. . .! Mati si. kakor nobena. Ti poznaš stisko, bedo, trpljenje in borbe svojih zvestih otrok, svojega ljudstva. Stegni roko — I Tebi se zauoamo. Tvoja roko je nosila bož;ega Sina, ga je čuvala, zanj je delala, z njegovimi rekami je bila zdruzena v molitvi: zato je sveta, je mogočna ter more vsem pomagati, vse varovati. . . Reši nas, sovrag je blizu. V nedeljo, Antonov dan, ie bila -zbrana skorajda vsa Liubijana pri prošenjski p-ocesiji in pebožnosti, ki je trajala cele tri ure. M o 1 i 1 a je zopet enkrat Ljubljana. Mladi in stari, nizki, odi i;ni in naodhčneiši so se združili % skupne vzdihe: Mrriia; k Tebi uboge rove...! Lepo ;e bila videti kako so sc za nepreglednimi vr«tami pobožnih vernikov vrstili tudi najvišji vojaški destojanst-vcr-iki .t*■ siopr.il*i dežele in cesarske vlade skuor.o z i žen • i predsednikom baronom Schwatz om. Nr-jodiičnejše dame so se s h-.r cv vnemo trudile, da so spravile na nege vs \ * t;c'i tke osebe, ki jih sicer ni vide'i r>ri L c s-ih pebožnostih. Zato pa j take prc-ier-'ske procesije, kakršna je bila v nedeljo, doslej Ljubljana sc ni videla. Prekosilo. je v;c prejšnje po udeležbi, po sc!: -ros i in r -"> iskreni molitvi. Pri: : llev je bila ped pokroviteljstvom pre .-vekneze škofa dr. Ant. B. Jeglič a. Vsaka re-ero žutmij ljubljanskih ie rr : svoj red. svoje mesto in svoj spe red. Čvrirrovrstni sprevod se je pomi-cr. ki bske cerkve po določe-iver. grešni trg pred uršulinsko . b 'uči vročini se r:d ni kalil, r ;d cerkvijo je imel presvetli . . bb.-.n;v bližini okusno režr.e rečebe Žalcstne Matere božie (iz Fionianske cerkve) pobožnosti prkreren govor. S krepkim in ognjevitim poudarkom :e slikal položaj, v katerem sc nahajamo, ko nas kroginKrog obdajajo sovražniki. ki so ;c zarotili zoper katoliško Avstrijo. V iej stiski ie naša bramba naš Gospod Bog. \ sa Ljubljana se je zbr. la. da se po: za pred njim in v pre-srcni molitvi presi pemeči, zmage in n'iiru. \ stiski, 'd nas tare. imamo mogočno pri-prošruco in pomočnico: Marijo. — Marija je naša mati, pa nas ljubi. To priča ta-le slika Žalostne Matere boži;. Nanjo se zanašamo. da nas bo ščiiila, saj je to še vse-lei storila, kadar je bila Ljubljana "v zadregi. — 14. marca leia 1704. je bila cb veliki vojni sili tudi procesija od stolnice k 5v. Floriianu. Pozneje se je to zgodilo še večkrat, bodisi da je bil? suša. deževje ali kuga. \ selej se je čutila blagodejna pomoč nebeške naše Matere. Marija, izvrši tudi sedaj svoje delo! Reši našo domovino, reši katoliško Avstrijo! Po odpetih I i t r. rs i j a h je presvetli knezo-škof odnr r ii molitev za mir in podelil blagoslov z N;:jsvc-t-::":!T. Sprevod se je nato pomikal naztj do šentjakobske cerkve, •i kjer k bil še enkrat na prostem blagoslov. Čudodelno Marijino sliko so spremile belooblečene dcklice in dečki iz male kon-gregacije. Nosile so razne značilne embleme (znake): lilije, palmove vejice, trnovo krono i. dr. Bog daj našim prošnjam m molitvam uspeh! Efg blagoslovi naše orožje in nase ., i ;■:.-•! izDicc cc"r ev. K knez ■ okni zil. si. - vopke Ne marajo* Kako velik razkol in razdor je nastal v srcih poštenih in razumnih,Italijanov, ki so res patrijotje, zaradi sramotilnega boja, v katerega sta jih pahnila po framasomh omrežena in zvezana brezvestneža Salan-dra in Sonnino, jc razvidno iz pisma odličnega italijanskega politika, objavljenega v Ziiricher Nachrichten , št. 143. Naj navedemo samo nekatere točke: Prišlo je čisto drugače, nego smo pričakovali in upali. In z menoj je upala ogromna večina italijanskega ljudstva, kakor tudi večina vseh onih, ki se zavedajo odgovornosti nasproti državi, nasproti ubogi Italiji, ljudstvu in dinastiji. Sedaj pa imamo vojsko, vojsko zoper triintrk'eset-lctncga zaveznika, ki je bil zvest prijatelj Italiji ter ji jc le dobrote izkazoval . . . Imamo vojsko zarete in zarotnikov, vojsko temnih moči . . . Kakšno je razpoloženje med ljudstvom, odkar bobne kanoni? Ko bi mogel, bi glasno zaklical, da bi se slišalo vsevprek: Dobro, zdravo ljudstvo še danes ne mara te vojske: prvi med resnimi olikanci je ne marajo; trgovski'svet jc ne mara. Kolnejo jo, razkačeni so. Ako časopisi drugače pišejo, lažejo in hočejo javnost begati . . . Vojske italijanska javnost nc mara in vendar jo ima; toda ni je usilil sedanji sovražnik, ki je bil še včeraj naš prijatelj in ki ga v resnici ne sovražimo. To je dejstvo, ki ne obeta zmage. Ruse so morali z biči gnati v boj, nas pa biča -— krivda . . . In če podležemo? Vsakdo ve, da bo morala Italija, ako bo premagana, plačati svoj poraz nc samo z izgubo benečanskega ozemlja in z delom Lombardije, marveč tudi s tem, da bo nehala'biti vclemoč in da bo gospodarsko udarjena. \ sakdo ve, da bi porazu Italije sledile še druge grozote, namreč prekucija ih revolucija. Kdor pozna našo deželo in ima pazno oko, lahko uvidi, da se prekucija po mestniti ulicah in deželnih cestah že vlači . . . Potem pa gorje sedanji družbi, gorje vladajoči dinastiji, gorje tudi Cerkvi in sveti stolici, ako orkan zdivja, ako zbesne peklenski duhovi! Tako stoji moja domovina na razpotju; ima vojsko, ki jo radi nje ves svet zaničuje ... osobito Francija, da se je Italija pridružila General Avon ne mara nič slišati, da bi se' obe armadi združili ter izjavlja, naj iraa vsaka svoje torišče. Že zdaj se kaže v fran. coskem časopisju neki tak ton, da Italija nima posebnega razloga za hvaležnost Francozov, ker vplivajo nanjo njeni lastni interesi. — Vsi švedski listi, tudi Sozial-demokrat , obsojajo nezvestobo Italije, Dagblad v Stockholmu pUe: Da e Italija posegla vmes, je samo plod hladnokrvne, brezsrčne špekulacije . ., Težko je najti kaj takega, da bi se dalo primerjati z nasilno brezobzirnostjo italijanske politike, . Pur.ica fides- (punska zvestoba) je bila doslej v pregovoru, odslej se bo rabil v istem zmislu izraz italica fides■ (italijanska zvestoba). — Svenska Morgenbladet imenuje italijansko politiko — politiko kamore. Roparska vojska — s to označbo se strinja vse časopisje nevtralnih in civiliziranih držav, ko omenja italijan- sko brezvestno početje. __ v y a D a g- Pregled po svetu. Kaj pravijo nevtralni glasovi o izdajstvu Italije. List B a s 1 e r A n z e i g e r piše: Čudno, kako malo navdušenja kaže 1 i g h t A 1 1 e h a n d a označuje \ ';-ko. ki jo je napovedala Italija svoji zi ezfci. kot napad cestnega ropaija z mečem v hrbet , Atenski list C h r o n o s poudari.: da ie najgrša p e r i i d i j a (verolomst" '•, po 30 letih napasti onega, ki je Italijo hranil in krepil. Časopis Embros se čudi da ent-enta sramotilno dejanje Italije s' ■ i. ter pristavlja: Kdo naj pa vbodoče sc izroči svojo eksistenco drugemu v varstvo, če ni vec časti in vesti, ki bi uravnav, ii medsebojno razmerje držav! —- Španski list Debate se izraža takole: Možje, ki vladajo našo latinsko sc;,:stro, so se vsedli za mizo v prodajalni, so izpremei . i vladne prostore v kupčijske lokale s podkupljivim osobjem, pa so jeli tržiti z :.alijan',j sko vojaško Domočjo na nesramen način, ki zbuja ne voljo. Geslo Italije glasi; Kdo da več? Kdo me kupi? Čast, dostojnost, dobro ime! Kdo med i aii-an-skimi framasonskimi voditelji s«, za to meni! Srbi in vpiašanje morske obalo. Srbi hočejo na vsak način priti do moria. Najprej so sc lotili Skadra. ki naj bi jim bij ključ do morja. Vpadli so v Albanijo ter si hočejo s tem priboriti dohod do Adrije. Srbske čete bodo prikorakale v nekaterih dneh pred Skadcr. Italijani sc radi tega močno razburjajo. Grki in Bolgari so radi novih srbskih manevrov presenečeni. Istočasno se konstatira, da se srbski armadi čisto nič ne mudi nastopiti proii avstni-skim četam in da rajši zaseda ozemlja, ki jih nihče ne brani, kar so sploh delali tudi v vojski na Balkanu s Turki. Nov zapletek utegne v kratke; nastati na političnem torišču. Čuje se namreč, da bo posegla v svetovno vrvenje tudi Španija, in sicer na način, ki AngUl' ne bo preveč všeč. Poroča se namreč iz Gcneve: Španija je zaprosila Angino- da se naj vrše med obema vladama Vrea'_ pogovori glede vprašanja Gibraltarja. Španija zahteva od Anglije, da ji odstopi trdnjavo Gibraltar, ki je bila do leta 1/04. španski oblasti. , Tudi med amerikanskimi veljak' nekaj krha. Odstopil je državni tajni* Bryan. V pismu na predsednika W s katerim jc naznanil svoj odstop, jc jal: Pripravljate Nemčiji namenjeno no < ■ ji ne morem pritrditi, če nočem kršiti B>jc dolžnosti nasproti deželi. Zadeva je Ko važna, da ne morem ostati v ministr-■u, ker bi delal krivico Vam, kakor tudi Bari, ki mi je najbolj pri srcu, da se ■ m reč prepreči vojska. Pred-Hnik Wilson je odgovoril, da obžaluje, K- prosi Brvan za odpust, ki ga sprejme ■ ker Bryan to zahteva. Predsednik Wil-Bi izvaja, da sta zadnji dve leti skupno ■ala in izjavi: Celo zdaj naju ne loči na-■>n, marveč le način, kako naj se po-■pa. I Na Angleškem se sedaj prerekajo o ■edbi splošne vojne dolžnosti. Novo mi-■tistvo ni edino. Eni so za splošno vojno ■žnost, drugi proti. Delavci zahtevajo po »jih organizacijah, da se jim dovoli voj- ■ doklada, sicer bodo začeli štrajkati, V ■avskih mestih je zadnji čas nenavadno ■iko požarov v podjetjih, ki delajo za ■aštvo. Sumi se, da delavci hočejo na ta Kin izsiliti mir. Res je tudi, da prihajajo Biiški letalci prav pogosto k Angležem ■ obiske, toda vseh požarov se vendar ne ■rc pripisovati nemškim bombam, I Svetovna vojska. Iifijiuiskc vojne ladjo so se dne ■ .junija pojavile v dalmatinskih | Soči |j>ita in poražena cela divizija »lijanov; več topov zajetih. Eua-1 usoda je zadela ponovne ita-lanskc napade pri Gradiški in Izičti. — Zvezne čete so v dneh I . 9. junija zasedle v porečju |»'es(ra na črti Lvov-Stanislav Ižna mesta: Zaravvno, Buka-lonee, WojniItow, Haliez in Sta-fclav. Pri tem je bilo ujetih čez 1.000 ruskih vojakov. - Obertyn I Horodenka severno od Pruta v Isiii rokah. — Kragujevac so oh-fcali naši letalci in pozdravili z linbaini. — En italijanski pod-jniorski čoln je hil potopljen. I Italijansko bojišče. Redka, hladna in Izpomembna poročila, ki jih daje gene-I Gadoma v svet, silno vznemirjajo Ita-Ine, ki bi radi velikih zmag in veselih fcročil. V začetku so kar poskakovali, ko I culi našopirjena naznanila o dohodu Ikih čet v naše nezasedene in nebranjene [mejne kraje. Zdaj, ko so zadeli na trdo-pini odpor naših brambovcev, so pa hva-[pevi izostali. Cadorna tolaži svoje ver-|> da ta stvar ne gre tako gladko, da tre-I potrpeti in čakati in ugotoviti [>č sovražnika itd. Italijanske bojne ladje so se [junija pojavile v dalmatinskih vodah. Ob-Njevale so železnico pri Mihonici, svečke na Visu, Lastovu in Sušacu. Poško-vali so lahno tudi nekaj poslopij. Na primorski bojni črti postaja artiljerijski ogenj vedno hujši. V bojih pri gori Krn so imeli Italijani precejšnje izgube. Na južnem pobočju gore je ležalo 300 sovražnih trupel. Poskus sovražnika, pre-bresti pri Zagradu reko Sočo, je bil krvavo odbit. Mornariško letalo L 47 je pa 9, junija priplulo nad Benetke, Voditelj poročnik Banfield je vrgel na lope zrakoplovov in na sovražne rušilce več bi mb in provzro-čil požar. Bivoli — razdiralci žičnih zaprek, Italija uporablja, kakor trdi list »Petit Parisien«, napol divje bivole, da jim it.zdirajo žične ovire. Pri Monte Corada so spustili baje 500 bivolov, ki so vsled grmenja topov, sproženih v ozadju, zdivjali in pomandrali žične ograje. Italijanski napadi pri Gorici in Gra-diški so bili odbiti. Uradno so poročali o teh bojih dne 9. junija z Dunaja takole: Prvi večji napad sovražnika, ki so ga včeraj naperile čete v približni moči ene pehotne divizije proti goriškemu mostu, smo odbili s težkimi izgubami za Italijane. Ti so bežali pred artiljerijskim ognjem nazaj in morali pustiti več topov. Enaka usoda je doletela sovražne napadalne poskuse pri Gradiški in Tržiču. Boji ob koroški meji vzhodno od prelaza Plocken in obojestranski topovski ogenj na ozemlju naših koroških in tirolskih zapiralnih utrdb trajajo dalje. Namestnik načelnka generalnega štaba, pl. Hofer, fml. Na bojni črti ob Soči so bili odbiti ponovljeni poizkusi sovražnika, da bi prekoračil Sočo pri Plaveh, Gradiški in pri Zagradu. Italijani so imeli okrog 4000 mrtvih in ranjenih mož. V okolici Bovca se vrše artiljerijski boji, istotako tudi na vzhodni tirolski meji. — Doslej italijanske čete še niso imele drugega uspeha, kakor da so prišle pri Kobaridu in Tržiču deloma na levi breg Soče. — Ob koroški meji je bil 10. junija odbit močan sovražni napad "a Freikofl. Obisk zrakoplova »Citta di Ferrara« na Reki. Ta veliki plovec se je prikazal nad Reko dne 8. junija ob treh zjutraj. Kake pol ure se je mudil nad pristaniščem. Italijani so vrgli 14 bomb, ki so napravile precej škode, Ganz-Danubijeva tovarna sama je ostala nepoškodovana. Zrakoplov so jeli takoj zasledovati, V par minutah se je dvignilo neko letalo v isto višino in je kmalu splavalo navpično nad zrakoplovom ter vrglo nanj zažigalno patrono. Sledila je strašna eksplozija; dvignil se je visok ognjen steber, zrakoplov je jel goreti. Čez nekaj minut je padel kot goreča razvalina v globočino, — »Citta di Ferrara« je bil največji italijanski zrakoplov; gonilo ga je šest vijakov in štirje motorji. Podoben je bil velikim Zeppelinovim vodljivim zrakoplovom, dolg 80 m. Ko so prebivalci Lo-šinja videli, da je ta velikan uničen, je zavladalo med njimi vihravo navdušenje. Ujete krmarje so poslali v Pulj, — Posadka v zrakoplovu je imela pri sebi 80,000 kron avstr. denarja za podkupovanje, Torpediran podmorski čoln. Neki naš podmorski čoln je 11. junija na severnem Jadranskem morju torpediral in potopil italijansko barko »Medusa«. En častnik iq 4 možje so se rešili. Naši so jih ujeli. Odločilne bitke v ozemlju Dnjestra in Pruta. Rusi imajo še močne rezerve in si prizadevajo na vse kriplje, da bi ustavili prodiranje zveznih armad pred Lvov. Padec Przemysla v naše roke še ni odločil končnega poraza Rusov, Z ozirom na dalj-, nje namere je osvojitev Stryja za naše ar« made važnejšega in večjega pomena. V dneh od 6. do 9, junija so zvezne čete pritiskale na Ruse osobito v ozemlju Dnjestra na črti Lvov—Stanislav vzhodno od Stryja. Zavzele so po junaških pohodih mesta: Zurawno, Bukaczovvce, Srvvka, Wojnikov in Stanislav. Pri tem so zajeli čez 10.000 ruskih vojakov. Tako se Galicija vedno bolj izpraznuje in čisti, Rusi se bodo, povsem soditi, polagoma izselili zopet v svoje ozemlje. Sv, sinod je že zahteval, naj se vrne 62 pravoslavnih popov, ki so jih bili poslali v Galicijo, nazaj v Petrograd. — V južnovzhodni Galiciji so v zasledovalnih bojih zavezniki že 9. junija zasedli severnovzhodno od mesta Kolomea važno postojanko Kulaczko-wce. — Armada generala Pflanzer-Baltin je prodrla v neprestanih bojih do mesta Obertyn in do Horodenka (severnovzhodno od mesta Kolomea), Tem gališkim četam se je pridružila še skupina one armade, ki je prodrla čez reko Prut južnoza-hodno od Kotzmana, ki leži severno Čer-novic, — Letalci so opazovali, da se vozijo ruski transporti že proti Brody-ju na Rusko, Kje so sedaj naši domači polki. Dunajski listi poročajo, da se borijo sedaj naši slovenski polki med Nadvorno in Kolo,-mejo. Zadnje dni so se vršili na tem prostoru hudi boji. Glavni poveljnik naše armade na tem ozemlju in dalje proti vzhodu je general Pflanzer-Baltin. Naši so veliki ruski sunek med Nadvorno in Kolomejo odbili in vrgli Ruse ob Dnjestr. Vzhodno od Kolomeje in v Bukovini so Avstrijci srdite ruske napade krepko odbili. — Armada generala Pflanzer je prepodila zadnje ruske ostanke ob reki Prutu iz Bukovine. Zopetni plen: čez 5000 ruskihč vojakov. Na najsevernejšem bojišču (gubernija Kowno) so bili boji z močnimi ruskimi oddelki okoli mesta Šawli. Nemci so ujeli 2250 Rusov. Južno od reke Njemen je bilo; od 6. junija dalje ujetih 3080 Rusov ter za-, plenjenega mnogo streliva. — Rusi so izpraznili že tudi obmorsko mesto Vindavo, Nemško-francosko bojišče, Francozi še zmerom mislijo, da bodo prodrli nemško! moč v bližini mesta Arras. Nedavno so se navalili z velikansko silo na nemške postojanke, toda zoper porenske in bavarske polke niso zmogli ničesar opraviti. Zdi se, da so Francozi poizkusili to pot zopet s črnimi četami, a so dobili hude batine. —> Nemško uradno poročilo dne 11, junija sc glasi: Sovražni napadi severnovzhodno od višine Loretto, kakor tudi ponovni napadi na naše postojanke severno in južno od Neuville so se izjalovili. Boj v jarkih severno pri Ecurie še traja. Jugovzhodno od Hebuterne in pri Beaumontu smo sovražne napade včeraj in danes ponoči odbili, samo na potu proti Serre Mailly so dosegli Fran- IJ r. J i i' JI I' J !' 1 i cozi nezcaten uspeh. Dne 9. ur.; ;, v pagni osvojene jarke so sinoči skussJ Francozi zopet iztrgati. Z inc-mum in na široki irom: sc napadi, severne Le Mesniia c;- s.everno od Besu Napad »e is pcc-c-inoma. peaesiecis z -težiimi izgubami za sovražnika. Obuc-v. ca« ponočne napa-cajie prs.-i^s« sxc z-tz-i -že v kali. — Najfiij* vojn o v od-$ i v o por: ;:., da. so nemški vr--,ak: oesrc:. one T, —ai-k:. .•: francoski r.a-r-ac. si-< cro-z ah o da o jugovific.^c: junr.a p:r:-. iJaiae b:r. gorn;vo t; k 5: s;:za- Neaašk: rms::>;£nfc.' :d V :-.- v1s s: vritimi. r. ; nap: -i. upora r>:ia. if ju s: vrcpi&iiu .arke i i£r.i.c >::a:. tocia bezat. te 5 ba.mi naza-i v svo»e ,s-rkc — • er ••; vrje. nsfcii. ni fi.ru oini so t r>::. Š c C ; jtmra i S bomb. — Nemiki podmcrrsi; dner c-e 3. c: 7. iar-is. zone: p a n g 1 e š K i h : a d : ■>. — i.':ae obrez;- c v,—pedovk: i a iEgic-SKš. • Esrrcfs ■ — >c: '.šrii poainorsiti ecln: ima o ie vedno srerc. Boj z,a Derdanele. Dre 2S. maja je bna ob dveh r i-ro.'dne pr: Sigidere. severno od Sedi: Bakra. iorpedirana neka velika angleška "ocisa laoic. Dve drugi ladji sta jo ho.: c-i it: proti Imbrosu, a se je med voi.-io pc topila. — Angleži ia Francoz: so i?; ..ji; v boju od 5. do 6. junija pri Ari-b u 2v/J mrtvih. V boiih pri Sedil Bahru s: "■-- iz/ube veliko večje. — Ali so An-_ ■;.- in Francozi že sploh kaj dosegli v D -neukih vodah? Drugega nič, kakor c . izkrcah okrog 100.000 mož, toda od len :o — do angleškem štetju — izgubili c: -,:Soc mrtvih in ranjenih. Navzočnost t .. verskih čolnov napiavlja Angležem re. :•: i.-rrbi :n sitnosti. — Turki so pa obete . zapocei: vojno delo ob Sueškem pre-:;cr . Pol leta so se pripravljati, preden so se mogli in s-ne.': odločili za napad na angleško pesesi. Nf. BeLsanu. Ob srbski meji so se vršile i; iii tam ariiljerijske praske, ki so brez pomena. Pri Koritu so naši razkropili četo Črnogorcev, ki so imeli avstrijsko uniformo. — Dne 9. junija zjutraj so obiskali naši letalci Kragujevac ter vrgli več bomb na arzena,. Nastala sta dva požara. Letalci so se srečno vrnili. — Naš podmorski čoln IV . ie potopil 9, junija dopoldne 30 inilj zahodno od Sv. Ivana Medua neko angleško kri-žarko vrste -Liverpoob, ki je vozila zavarovana s šestimi rušilci. Naša mornariška moč dela previdno, a vrlo in junaško. Kaj bo z Romunijo? Snubijo jo od več strani. Al? se bo znaia oiresti snubačev, ki ne prihajajo iz ljubezni, marveč zato, ker so v zadregi in stiski, ko jih avstrijsko in nemško orožje tako silno pritiska. Romunsko časopisje priznava velik pomen 7.opet-ne osvojitve Przemvsla ter dejstvo, da Rusom primanjkuje municije. V splošnem so rusofilski voditelji v Romuniji.zadnje čase poštah nekam mirni in malodušni. Rusija pa vedno moleduje pa tudi pretiti je iela. Milanski list > Secolo- poroča, da je dobil iz Bukarešta brzojavka, ki se glasi: Romunski ministrski svet je sklenil ostati še nadalje nevtralen; ruskih d o n u d b ni možno * n r e -j e t i. Boj v kanalu Porto Corsini. B-i v kanalu Porto Corsini je vodil - •• : iaoHn kapitan Horly p). Nagybdnya, poveljnik križarke »Novara«, rojen Oger, 'e-ei -.aiboiiših pomorskih častnikov, ki je t-Id- že dolgo "cesarjev krilni pobočnik. Pove"-;cval Te križarki Novara«, torped-ae— - :•> j ■ Scharfschiitze. in torpe-dnkan: 76- • 79' . 80., 81«-. Vse so se dobro bile. Nekdo, ki se je bitke udeležil, jo takole popisuje. ..... V temni noči se vozimo proti itanjan-sk obali. Okoli 3. ure se pripeljemo do . -, Pori o Corsini. Ko se nekoliko za-C-, clh vdere Scharfschiitze* v kanal. Močna bora in visoki valovi z»,io otežkujejo vožnjo. Komaj se nahajamo v kanalu, počita na kopnem dva strela. Poveljnik Schari-schiitza , korvetni Kapitan otvori takoj ogenj Govoriti so pričeli naši 7-cm 'orzo-strelni iopovi, šest jih je bilo in strojne puške Takoj je odgovarjala neka skrita baterija in puške pehote so se ji pridružile. Na breg hite italijanske mornariške in armadne čeie. Hiiro jih je priče: poairai; ogenj naših sirojaih pušk. Neki italijanski mornariški častnik, najbrže poveljnik obrežne baterije, je kmalu padci. Zadelo ga je več kroge!. Sledi kritičen trenutek. Dva vojaka straže sta pričela streljati na našega poveljnika. krogle so brenčale poleg njega, a ostal je ravnodušen. Strelca je kmaiu ustrelil mornariški kadet Nicora z dvema streloma iz samokresa. Scharfschiitze se je nahajal zdai poleg nekega strelskega jarka, v katerem ie s svojim ognjem pobii skoraj vse sovražnike. med katerimi so se nahajali tudi črnci. Italijane je naš ogenj prestraši' in presenetil. Več jih je dvignilo roke, češ, da se vdajo, neki Italijan je skoči! s telefonskima školikama na ušesih iz neke telefonske postaje. da zbeži, a podrla ga je krogla. Naibolj nas je presenetilo, ker nam je zaklical neki višji italijanski mornariški častnik: Cosa voleie? — Kaj hočete? ; Kmalu nato ga je vrgel zračen pritisk j neke granate na tia, nato ga je ustrelila krogla naše strojne puške. Scharfschiitze- sc je pehal šc bolj v kanal. \ boj sta posegli še dve italijanski ! obrežni bateriji. Mirno smo odgovarjali na njih ogenj in streljali tudi na tabor lop, na vojašnico in na tri jadrnice, iz katerih so I streljali na nas s puškami. Tudi semafor-sko postajo smo ljuto obstreltjavali. Z morja se je udeleževala boja -Novara s svojimi 10-cm topovi. Ko smo dovolj porušili, se je odpeljal > Scharfschiitze< nazaj na odprto morje, da se združi z brodovjem. Kakor da bi bili blazni, so streljali Italijani na nas. Krogle iz pušk so prasketale, težke granate so padale na obeh straneh ladje v morje. Zadeli niso, niti en mož ni bil ranjen. Iz tega peklenskega ognja je prišel > Scharfschiitze- nepoškodovan. En sam strel bi bil lahko ladjo hudo poškodoval. Izven kanala se je umaknil >Scharfschiitze«, > Novara* Da je, krita po rušilcih lahko naprej streljala. Nam so uk&z-Ji, naj sprem: Pulj v popravilo zadeto torpedo.kc tej torpedovki se je posebno o-i neki rezervist, ribič po poklicu. Kr: .se je razpočik- v obedoici, mu j t : ma odtrgala desno roko do komolc. menom jo je obvezal in je z !e\: pri črpalnici vode. ne aa bi bil t ječal. 7 . Zgodaj dopolar.e : c, - -dovko 80 v Pulj, kjer smo hiiro prav iii. Tarn smo se sevia., tudi z torpedovkami in z ; Nov a.-o«, _ k; sicer večkrat zadeta, a_ ne pose-..-, dov&na. Neka jtalijar.iita granata pet rnož. Italijanske so rnoraie •: težke. Videli s;t:o namreč, kako ljudje cepali v ognju. Pr' nas je šlo vse K&i:or pri Duh Tfegetthoifov. S.err.e:.-.-, in drugih junakov pri < isu se ; : vzbudil ifildS i C Železniški prome1 ' se. Na iužn: železnic; vozno vičk; ■Ane dalje proti Ljisbns-ni. Ea -..'a-zveni aprovizaci ski vlak. vezi ;: tudi potnike. Iz Trst; Drc-b \'lak preko Herpeli v Divačo, ie iz Trsta ob 7. uri 35 minut zjuirg- . n;o z železnico U 'i rsta e ;reoa niče . Še zscerom premalo Jrc',ii.č. nem ckrciju goriške Vipavske ^ ■T -. T*> - . ___ mamku-e orcon:-. JL><\ ma ga sp.. činstvo, ki tako ovira prome: plačuje le s paa.rna-im čcn. ,c — pa odnese s seboj. — i udi toba. : zmanjkalo v Ajdovščini. Nesreča t Ljubljani. Ob pi:; žclcznicc blizu Cesarskega rrta -: 1-0. junija več otrok na vojaški v., nesreči se >e zapletla Sic-ina c'.:k.:: nica Celrtc v siroj. ki ii jc raztrga drugo deklico Doro Furlan jc v:;... [■Ji inio -^0, ;\Tj kova .. k .3. jer dela ime, j po. ■' tirni - oiia oškoJ .■oiia zelo : so -: -;a vozi :: voz-i ;• o rt— : Ob- .. jOVI ~>iln . 218 ■ !-;:-:o ;. P( Fra nogo vrr:8 Vpoklic črr.ovojnk^v se cii ^ A 15. julija Ugodni uspehi zadnjih pr.-jiran 1 omegočujejo. da se za 21. junii P- 5 do | ločeni vpoklicni rok rojstnih letnik. 18/1 do vključno 1SS6 avstriiskih crr. zavezanccv in bos.-herc. vojaških zy-o: | cev v evidenci druge rezerve od'' ' 0< 15. julija, kar jc zlasti iz gospodarsk i ozj j rov za javnost velike važnosti. V Goric' je sedaj živil« nje šc " ceni precej redno, dasi vihra v bližini b'-{ka j Ljudje prihajajo kakor po navadi s s -I pridelki v mesto: od 6. do d. ure dopolan1 i so ulice polne okoličanov in kupce- aice' Mestna uprava izdaja oklicc sedaj tudi slovenskem jeziku. Častniki pravijo, da bližini bojne črte še nikjer niso našli to liko prometa in tolike hladnokrvnosti nv ljudmi, kot v Gorici. — Tudi razpoloženj' prebivalstva v Trstu je zaupljivo. Ponesrečil sc je dne b. junija na \ dencu pri Horjulu občespoštovani pose«1 nik Janez Logar. Prekucnil sc ie nanj voz obložen z brezovimi mlajčki in ga tako i'e varno poškodoval, da je kmalu nato unir Pogreb se je vršil v ponedeljek, dne 9. ju- m'a'li'italijanski vojni ujetniki v Ljubljani. • 12 junija so s posebnim vlakom pri-l 'H v 1 jubljano lOO italijanskih vojakov • dva častnika (nadporočnika). Izvzemši mk - bersaglierov in pijonirjev pripadajo •30 italijanskemu polku. Premagale in VSple so jih naše čete, ki so bile skrite v ledi na obeh bregovih Soče, v trenutku, l o so dovršili most in hoteli iti na vzhodni h eo Soče. Povečini so Neapolitanci, male, slabotne postave v starosti od 17 do 23 leta Z ozirom na delo, pri katerem so bili ietj' so zelo pomanjkljivo oblečeni. Zanimivo jc bilo gledati, kako trdno so se na tukajšnjem glavnem kolodvoru zavili v podane jim civilne in vojaške plašče, ker L sveži jutranji zrak očividno ni ugajal. Eden obeh nadporočnikov je pisal svojcem v Italiji pismo, katero je v nadaljno odpo-šiljaiev oddal službujočemu častniku na kolodvoru. V pismu pravi, da je le s čudežem ušel poginu, ker so Avstrijci ves njegov bataljon popolnoma uničili in da je presenečen nad ljubeznjivim postopanjem avstrijskih častnikov; kaj takega ni pričakoval. Službujoči nadporočnik ga je opozoril, da njegovega pisma italijanska cenzura ne bo pustila skozi, nakar je italijanski nadporočnik spisal drugo pismo, v katerem je dogodke omilil. To pismo je Že oddano. Važno posvetovanje v Vipavi. Dne 8. junija so se zbrali župniki, župani in odborniki vipavskih občin k važnemu posvetu, ki se ga je udeležil tudi deželni glavar kranjski dr. Ivan Šusteršič. Domenili so se z ozirom na to, da je vipaska dolina v neposredni bližini bojne črte, o vseh vprašanjih, ki s« tičejo dajatev vojaštvu, škode, ki bo nastala in glede preskrbe z živili. Deželni glavar je izjavil: »Kakor mi zatrjuje vojaško poveljstvo, je skoroda izključeno, da bi sovražnik prodrl in prišel na Vipavsko. Vendar v slučaju vpada — razen ako vojaštvo to zahteva — ostanite vsi na svojem mestu. Izkušnja v Galiciji uči, da je še najbolje za one, ki so ostali pod lastno streho!« — Ob sklepu je glavar pohvalil pridnost onih, ki so ostali doma i» obdelali polja. Izgubila se je 82 let stara poljska begunka Marija Gowenda, pristojna v občino Podboršt v župniji Št. Vid pri Zatičini. — Kdor izve zanjo, naj blagovoli takoj obvestiti županstvo Podboršt. Ne severnem bojišču je padel paznik deželne prisilne delavnice g. Mihael Pogačnik. Bil je četovodja strojnih pušk. Njegov poveljnik sporoča, da se je ooril in padel kot zgleden junak za domo-v'no. Pokojni je bil mož-značaj, vesten v službi in odločen pristaš S. L. S. Oglasil se je po preteku osmih mesecev Franc Omejc iz Čepelj pri Dobrovi. Žena Antonija piše, da je bil njen mož, sedat ujetnik v mestu Pysianka (gubern. Ir-kutsk), več let naročnik »Domoljuba« ter "i rada videla, naj bi se dopisnici ponatis-Jj1'' v tolažbo onim, ki od svojcev ne dobijo nič sporočil. Prvo kratko pisemce 'e Pisano 2. aprila, drugo pozneje. Glasi »Pozdravljam vse prav srčno in želim esele binkoštne praznike!« Na drugi do- C1 Pravi: »Naznanjam, da sem živ in zdrav na Ruskem. Nič mi ni hudega; mislim, da se letos še vidimo, če bom ostal zdrav. Prisrčno te pozdravljam in vse druge! — Franc Omejc.« — Pisemce tudi kaže, da naši možje v malo besedah veliko povedo. Služba božja na bojišču. Vojni škof Emerik Bjelik je razposlal na vse vojaške kurate sledeči ukaz: »Njega c, in kr. apostolsko Veličanstvo avstrijski cesar Franc Jožef I, je milostno odredil, da se povsod, kjer se doslej še ni zgodilo, celokupnemu moštvu, tudi črnovojnikom, oskrbi ob nedeljah in praznikih služba božja s primernim nagovorom. Poveljniki naj moštvu za-ukažejo, da se bo z vnemo udeleževalo nedeljske službe božje.« Vojaški škof je izdal skupno s to odredbo še posebno navodilo svoji katoliški duhovščini na bojišču, ki vojnim kuratom priporoča, naj se ondi, kjer vse moštvo ne more biti naenkrat pri sv. maši, poslužujejo podeljene jim pravice, da smejo dvakrat maševati. Tudi jim polaga na srce, naj bo združena s službo božjo primerna pridiga in naj se nudi na bojišče odhajajočim vojakom prilika za prejem sv. zakramentov. Dobra letina se nam obeta. Deževalo je zadnje dni skoraj v celi državi, kar je na polje jako dobro vplivalo. Žeti pri-čno na Ogrskem v dveh ali treh tednih. Zelo pride v poštev tudi srednja in zahodna Galicija, kjer so kmetje polje dobro obdelali. Strokovnjaki sodijo, da se pridela letos v Galiciji 50 odstotkov povprečne gališke žetve. Razsvetljava v Trstu. Predsedstvo c. kr. policijskega ravnateljstva javlja v tržaških listih: »Naznanja se javnosti, da se mora vsled odredbe vojaških oblasti razsvetljava mesta Trsta in proti morju ležečih ozemelj kolikor mogoče omejiti. Zlasti morajo biti okna na vseh poslopjih in napravah, ki leže ob obrežju ali pa so obrnjene proti morju, zastrta tako, da ne more ven noben svetlobni žarek. Istotako smejo tovarne in druga obrtna podjetja delati ponoči le ob zastrti luči. Prebivalstvo se poživlja, da se strogo ravna po teh naredbah.« Petrolej iz Galicije. Ker je gališko ozemlje, kjer so petrolejski izvirki, zopet v avstrijskih rokah, se bo v kratkem začel uvažati petrolej iz Galicije v Avstrijo. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 43/i°/o brez kakega odbitka. Uradne ure od 8.ziutraj do i. popoldne. Glej inserat! Razne novice. Pred novo krizo, ki se lahko konča z razkolom med Nemčijo in Ameriko, stojimo, Zadeva potopljene ladje »Lusitanije« šc ni poravnana. Amerika je izročila Nemčiji posebno noto, ki je ni podpisal tajnik minister Bryan, ampak njegov naslednik Lansing. Ali pride do popolnega razdora? Najbrž ne. Vendar bi 32 pa v najhujšem slučaju stvar izpremenila le po imenu, saj na pomorsko vojsko z Ameriko ni misliti, sovražniki Nemčije pa itak dobivajo pomoč iz Amerike, ki jih zalaga z orožjem in municijo. Za obrambo Dardanel so turške oblasti zbrale v Carigradu tudi močno sirsko armado: 200.000 mož. Ako pridejo Italijani pomagat Angležem, bodo našli dosti dela. Bolgarija je trdno odločena, da pod vsakimi okoliščinami ohrani do konca vojske najstrožjo nevtralnost. Kako je v Przemyslu. Mesto samo ni preveč trpelo in je snažno; razdejana je pa okolica. Sedaj je v mestu veliko taborišče vojakov. Živil je dosti. Izmed civilnega prebivalstva je bil v mestu ostal tudi pomožni škof Fischer. Veliko hiš so Rusi oplenili in odpeljali klavirje ter boljše pohištvo na Rusko. Dne 6. junija je bila v mestu velika vojaška slavnost, ko sta mesto obiskala nadvojvoda Friderik in prestolonaslednik Karel Franc Jožef. Izpraznitev Galicije, Ruski listi radi ali neradi priznavajo, da se ruska armada čedalje bolj umika proti lastni meji. Toda priznati poraze — ni prijetno in ne lahko. Kako poročajo? Pravijo: »Začasno bo treba zopet izprazniti Galicijo, ker so Nemci spravili na bojišče številne čete in je špionaža v Galiciji tako spretno urejena, da so sovražniki (Avstrijci in Nemci) znali dobiti v roke vsak čas važne podatke o naših postojankah. Te okolnosti nas silijo, da mora glavni generalni štab izdelati načrte za nove boje.« 37.000 bolnikov v srbski armadi. Švedski list »Tagblad« je zvedel, da je sedaj še 37.000 bolnikov med srbskimi vojaki. 8000 je bolnih na legarju. Učinek 42 cm možnarjev. Ko so naši zopet zavzeli Przemvsl, se je videlo, kako strašen učinek imajo veliki možnarji. Krogle so zdrobile tri metre debele betonske stene; izkopale so luknje, ki so bile do 8 metrov globoke in do 15 metrov široke. Sprejem naših čet v Przemyslu. Prebivalci, 20.000 jih je bilo med vlado Rusov v mestu, so bili nepopisno navdušeni. Možje in žene so plakale veselja. Več vojakov je ob vhodu v mesto videlo zopet svojce. Ginljivo je bilo, ko so trčili skup Avstrijci in Bavarci, ki so vdrli iz raznih strani v mesto, Častniki in vojaki so se objemali. Zvonjenje zvonov je slavilo zmago. V vseh cerkvah in sinagogah so bile zahvalnice, Podžupan — župana so Rusi izgnali v Sibirijo — je pozdravil prvo patruljo, ki je došla v mesto. Z vseh streh so plapolale avstrijske in nemške zastave. Ni še znano, kako se je izpraznil Przemvsl, tudi še ni znano število ujetnikov in množina plena, a nizke pač te številke ne morejo biti. Ruska posadka se je morala umikati le v vzhodni smeri po železnici in 51 cesti v Grodek, a tako železnico kakor tudi cesto je že več dni obsipaval z vseh strani ogenj naše artiljerije. Zaprto mesto. Nemški generalni upra-vitej za Belgijo je odredil, da se mesto Me-cheln od 3. junija dopoldne naprej popolnoma zapre. Mesto ne more več občevati z zunanjim svetom in prebivalci zunaj Me-chelna pa ne morejo občevati več s prebivalstvom v Mechelnu. Ta stroga odredba se je vpeljala radi tega, ker so sc delavci v Mechelnu protivili v mechelnskih prometnih delavnicah opravljati službo. Izgovarjali so se, da se delavcev ne more siliti, da bi delali za nemško armado. Že dne 25. maja je okrožni načelnik izjavil, da gre tukaj edino le za dela, ki so potrebna, da se vzdrži železniški promet. Okrožni načelnik je izjavil, da se torej vsled delavskega zadržanja škoduje bel-giiskim gospodarskim koristim. Kljub temu se je tajni odpor nadaljeval, tako da je generalni upravitelj dne 30. maja stavil delavcem do 2. junija ultimat. Ker pa se delavci kljub temu niso vrnili na delo, se je mesto Mecheln od 3. junija zjutraj naprej popolnoma zaprlo. Ta odredba ostane tako dolgo v veljavi, dokler se delavci ne podvržejo ukazom generalnega upravitelja. Radi žetve. Ministrski predsednik grof Stiirgkh in ministri baron pl. Heinold, dr. pl. Schuster, Zenker in baron Engel so bili v Budimpešti, kjer so se vršila posvetovanja z ogrske vlado glede vprašanj bodoče žetve. Kdo je naredil vojsko. Moskovski list »Ruskija Vjedomesti- poroča, da so agenti Barrera italijanskim listom, ki so hujskali na vojsko, izplačali do izbruha vojske 70 milijonov frankov v zlatu. V tej vsoti pa niso všteti zneski, ki jih je dobil dAnnun-zio in ki presegajo milijon frankov. Iz Pul;a, Okrajno glavarstvo je izdalo sledeči razglas: V stanovanjih se sme prižgati luč le, če so okna tako zastrnjena, da ne prodre noben žarek svetlobe. Kdor se ne bo pokoril temu, bo odstranjen iz trdnjave oziroma aretiran. Vsa podstrešna stanovanja se morajo takoj izprazniti in zapreti. Ponoči ne sme nihče na podstrešje. — Končno se naznanja, da bodo vse osebe, ki nimajo trakov na rokavih, odvedene iz Pulja. Velikanska izguba. List »Courant< naznanja, da je bilo meseca majnika tor-pediranih in potopljenih 105 trgovskih in obrežnih ladij v angleških vodah. Nevarna bolezen grškega kralja. Profesor dr. baron pl. Eiselsberg je 5. junija ob 9. uri dopoldne na kralju izvršil operacijo s krajevno anestezijo. Operacija, pri kateri se je odstranil del rebra, je popolnoma uspela in jo je kralj dobro prestal. Po operaciji se je čutil kralj Konstantin olajšanega ter je kadil cigareto. Zdravniki in kraljeva okolica so se zadovoljivo izrazili o uspehu operacije, vendar bo zdravljenje dolgotrajno. Francosko zračno brodovje napadlo glavni stan nemškega prestolonalsednika. Dne 5. junija, zjutraj med 4. in 5. uro, so francoski zrakoplove! vrgli na glavni stan nemškega prestolonaslednika na zahodnem bojišču 178 bomb. Neko francosko uradno poročilo pravi, da je mnogo bomb 61 in pšic zadelo svoj cilj. Nemci so zrakoplove krepko obstreljevali, a jim niso napravili škode, tako da so se vsi srečno vrnili. Iz Berolina se k temu napadu uradno poroča, da so francoskc bombe ubile več navadnih vojakov, a druge posebne škode pa niso napravile. Podgorje pri Kamniku. V Podgorju jc umrl 1. junija občeznani lovec Jurij Vavpe-tič, po domače »Narobetov Jur«. Že od mladih dni se je pečal z lovom, 'ki mu je bil vse življenje nad vse ljub in drag. Sto-instokrat je prehodil polja in gozdove v kamniški okolici in prebrskal vsak kotiček. Nobena goščava mu ni bila pregosta, nobena pot predolga, nobeno vreme pregrdo, ni ga zadrževala od lova ne noč, ne dan. Nobena divjačina ni bila pred njim dovoij skrita; če je le bila v revirju, on jo je gotovo dobil v roke. Kdo naj prešteje vse zajce, jerebice, kljunače, ki jih je podrla njegova puška! — Bil je tudi navdušen in delaven občinski odbornik S. L. S. V znak priznanja se je občinski odbor korporativno udeležil njegovega pogreba in mu naklonil krasen venec. Ves njegov pogreb je pričal, kako zelo je bil rajni priljubljen med ljudmi, ki so se udeležili pogreba v izredno velikem številu. Naj v miru pečiva! Polje pri Muljavi. Malo se čuje in bere od našega kraja, dasi je po Jurčiču znana Muljava vsakemu slovenskemu izobražencu. Zdaj pa smo se oglasili, da izrazimo malo hvaležnosti nekaterim. Vedni spomin bomo ohranili na našega rojaka, v Novem mestu umrlega kanonika Špendala, po katerega nemalem zasluže-nju — imamo zdaj šolo doma. Ljudstvo čimdalje bolj uvideva, kolika dobrota je šola, ako je blizu. Zato ni čuda, da je tudi v teh izrednih razmerah pri nas skoro reden pouk vsak dan. Ljudstvo nekako živi in dela s šolo in rado podpira nje trud. V tem oziru se kaže prav posebno požrtvovalnega Ignacij Špendal, posestnik in trgovec na Polju, ki med drugim vsako leto radevolje in brezplačno pripelje na okrašenem vozu — vse šolske otroke — v oddaljeni Št. Vid k procesiji sv. Rešnjega Telesa. Bodi mu na tem mestu izrečena zahvala v imenu vseh občanov, kakor tudi za vso njegovo naklonjenost napram šoli, ki potrebuje še vedno gmotne podpore in odkritosrčnih prijateljev. Naj bi našel povsod enakih posnemovalcev — posebno v teh časih težav in gorja! Gospodarske vesti. g Kosci in žanjice za kmetovalce. Deželni odbor kranjski je po posredovanju deželnega odbora goriškega dosegel, da se dajo goriški kosci in žanjice za letošnjo košnjo in žetev kranjskim kmetovalcem na razpolago, in sicer pod sledečimi pogoji: Kosci dobe poleg stanovanja dnevno mezdo 4 krone, če se sami prehranijo. Če jih hrani delodajalec, dobe pa le 2 I< 50 vin. dnevne mezde. Žanjice, ki se lahko uporabijo tudi za druga ženskam primerna poljska dela, dobe pri lastni prehrani 2 K 50 vin. na dan, če pa jih prehrani delodajalec, dobe pa le 1 K 50 vin. na dan. Vrhu tega morajo delodajalci v vsakem slučaju prevzeti tudi stroške za pot / Goriškega v kraj dela, kakor tudi stroške vrnitve glede prevzetih delavskih moči, Če se bo zahtevalo zadostno število delavskih moči, bo deželni odbor priredil poseben železniški vlak za prevoz delavcev, da se znižajo potni stroški. KmcSc-valci iz Kranjske, ki so voljni pod navedenimi pogoji prevzeti kosce in žanjice, naj to čim preje deželnemu odboru sporočijo, koliko koscev odnosno /:mjic se zavežejo prevzeti. g Škropljenje trt. Prišel je čas. !;o je treba trte v prvič škropiti zoper pc o-n o s p e r o ali p a 1 e ž. Tega dei naj nihče ne zamudi, ker zna sicer bole v sedanjem mokrem vremenu trto hil > napasti. Za prvo škropljenje jemlje:: ' ,io-odstotno galično-apneno zmes (na '00 1 vode 1 kg modre galicc in 1 kg n nega ali živega apna), ali eroi i >o Martinijevo zmes (na 100 1 vod-.- kg modre galice, 1 '•< kg galuna in 65 živega apna), ali enoodstotno razi - ' ii-naksa (1 kg tenakso na 100 1 vo ,cz apna), ali pa 1' •>• clo 2-odstotno i dovo-apneno zmes (na 1001 voo ' c'o 2 kg perocida in 30 dkg živega ap- *<>. ugašeno apno r-e najprej z 2—3 1 vede tigasi in notem vsaj v 20 I vode d'- az-meša v redek apnen beleč (apno; ■ V ostalih 80 1 vode s :•■ poprej r in raztopi galica, oziroma galicp. in g 'i perocid. Obe raztopini se nato zlije t tipaj in sc zmes dobro premeša. Pri n ?.vi perocidovo-apnene z meci je vselej -1 izliti perocidovo raztopino v apnen 'o:, ne pa narobe. Nato se še z. reat ha papirjem preizkusi, ali smo vzeli ar, va-dosti. Če pomočimo v zmes košček i v'1-fenolftaleinovega papirja, mora j i rdeč. Ako pa ostane papir bel, j- >iio apna vzeto premalo in treba ga jc c-dati. Kdor jemlje mesto neugašene,^ "i že ugašeno, ga mora vzeti na težo o o trikrat več, ker je ugašeno apno U: suho, živo apno. — De.;et do štirim.' ni po prvem škropljenju, tedaj tik pre letenjem, se škrone trte v drugič in t do štiri tedne po drugem škropljenju ■ jič. Za drugo in tretje škropljenje jem" ■■o za polovico močnejše raztopine 1 v prvič. Pri vsakem škropljenju jc trd: 'di grozdje temeljito poškropiti. — s-j'»o mesto, 1, junija 1915, — R. Skalick . GOSPODARSKI IN TRŽNI PREG: r">. V zadnjem času smo večkrat sli-alji da mislijo vpeljati za govejo živino maksimalne — najvišje cene. Pri živi teži bi se plačalo za 100 kg 180 K. Pri sedanjih razmerah ni to posebno verjetno. Ako se vpeljejo najvišje cene, se morajo vpeljati za celo cesarstvo in za Ogrsko. Sedaj se plačuje goved že Čez 3 krone 1 kg. Največ dobička imajo Ogri, ki tudi največ debele živine prodajo. Da bi ogrski ministri kaj takega privolili, je zelo neverjetno, ker imajo od sedanje draginje največji dobiček I ■ kmetje. Tudi našim kmetom se ''privoščiti večji dobiček. Revež mora SaU poleti zjutraj od treh do enajstih po-jVIesa vendar skoro nikdar ne vidi. Sovolji se z močnikom, s krompirjem, r m in žganci. Kdor bo hotel meso jesti, f'bo moral plačati. Pozna se pa prav 8 i l čc se 1 kg proda za 1 krono ce-• Pri srednjem volu je to že 600 kron. vTn oa more kmeta prisiliti, da bi proda-1 Do teh določenih cenah? Za vojaštvo 1 ,„orc zahtevati. Toda vojaška uprava doslej tega še ni storila. Upajmo, da tudi zanaprej ne bo. Čudno je, da vse le kmeta gleda, če nekaj več dobi za svoje pridelke, za druge, ki imajo res velike dobičke, se pa še ne zmenijo ne. Sladkor je bil pri nas že dozdaj zelo jrag. Tako bolj na skrivaj smo izvedeli, da stane tovarnarja 100 kg sladkorja okoli 18 kron, naredimo na okroglo 20 kron. Davka plačajo 34 kron za 100 kg, to bi bilo skupno 5". K aH za 1 kg 54 vinarjev. Na drobno ga pa že tez i krono prodajajo. Pri tem velikem dobičku pa vendar tožijo bogati tovarnarji, da je še premalo čistega. Jeseni mislijo p;:dr žili sladkor za 15 vinarjev pri ! k". Pr vijo, da morajo peso dražje plačati? dok. v'.'i so dražji, stroški so narasli . . , Čudno j pa, da morejo na Nemškem prodajali si ! or za 21 mark, Tovarnarji pa šc nič n mblijo, da bi s cenami poskočili. Prav isti. i z železom. — Zdaj razumemo, zakaj :o 'lasti tovarnarji tako hudi na ožjo trg..•..••ko zvezo z Nemčijo, da bi z njo tvorili ; carinsko ozemlje. Te velike predp«. tovarn in ta grozna draginja železa in ; '•■ orja bi zginila. Sevede. tudi mi nismo za lo, ker ljubimo prosto in velika Avstrijo. Svoboda bi pa vendar pri tem preccj Irpela, čeprav za kmeta ne bi bilo slabo Država bo pa morala po vojski mogočniir kartelom rožičke pokazati. — Ko so pri nas zvedeli trgovci, da se bo sladkor jc eni podražil, so naglo naročili silne pi • - 'p.c. Navadno se jc prodalo od jeseni do maja pri nas (brez Ogrske) 5 milijonom. q sladkorja, na vsakega človeka povp cl i čez 15 kg. Le los pa 7 milijonov q . na vsakega človeka po 23 kg. Kljub K mu sladkorja zelo primanjkuje, -rgovc' pravijo, da ni vagonov za prevažanje. Toda železniški minister je dokazili, da je bilo vagonov zadosti. Zdaj se splošno misli, da so trgovci nakupili velike mnc/ine sladkorja po starih nizkih cenah, prode,Hi bi ga radi po novih cenah jeseni, to dobro željo vsak lahko razume, ker bo prinesla trgovcem brez truda in nevarno-.tj 35 milijonov K čistega dobička. Tudi v Belgiji so se začele cene sladkorja dvigali. Nemška vlada je precej ukazala popisati vse zaloge. Ko se je dokazalo, da je sladkorja še čez potrebo v deželi, je določila najvišje cene in odredila velike množine sladkorja za krmo živini. vojake rabi vojaška uprava v Belgiji veliko sladkorja. Določila je cene in namočila zvezi tovarn, da naj se dogovore, "do bo sladkor dal. Vse se je prav spo-neslo. ' Pri nas bo posebno težko šlo letos z rolačvo, ker mlatičev ni doma. Ker imamo Preccj mlatilnic, bodo morale te vse moči napeti. Zdaj se bo šele prav izkazala dobrota motorjev na bencin, ki v enem dnevu omlatijo tudi velikemu gospodarju vse, kar je nažel. Bali smo se že, da letos ne bo mogoče dobiti bencina, ker ga za vojaštvo toliko gre in so imeli glavne vire petroleja v Galiciji Rusi v rokah. Odkar so naši zopet osvojili okolico Stryja, Dro-hobiča in Borislava, kjer so v srednji Evropi glavni vrelci petroleja, — večji so samo v Batumu pri Kaspiškem morju na Ruskem — je petroleja in s tem tudi bencina za naše kraje zadosti, 200 vrelcev so Rusi zažgali, 2800 jih je še ostalo. Prav bi bilo, ko bi se letos pri mlačvi ravnali po navadi severnih kmetov. Tam ne hitijo tako silno kakor pri nas, ko hoče vsak do sv. Roka že vse spravljeno imeti. Če je sila, omlatijo, kar je za sproti potrebno, precej. Drugače je pa mlačev delo za deževne dni in za zimo, ko ni drugega opravila. Tako bi tudi pri nas prav lahko napravili. Ker se kozolec vedno rabi, bi se suho žito izložilo v podu v bolj visoko kopo ali pa v kaki suhi šupi. Saj poleti povsod stelje manjka. Košnja bo letos delj trpela, zato naj mlačev počaka. Žito ne bo ušlo, čc pa trave ne pokosimo, ne bo otave, ne bo krme. Če pridejo k tebi z motorjem tudi pozno jeseni, bodi zadovoljen. Morebiti bi vendar dobil sam potrebne mlatiče tudi zgodaj, ker dobro plačaš in daš obilo pijače. Ozirati se pa moraš tudi na druge, Zlasti v tem času naj se pokaže, da smo res bratje med seboj. Kakor se kaže, nas Bog podpira pri delu. Letina je zgodnja, precej bolj, kakor druga leta, da bo vsak iahko pravočasno začel in tudi končal. Dosedaj je vse delo opravljeno. Opozarjam še enkrat, da nikar teleta prodajati. Plemena živina bo imela tudi po vojski veliko ceno. Pomagati bo treba z živino krajem, ki so vse izgubili. Slike sn črtice z bopšč. Iz življenja slovenskega vojaka za časa karpatskih bojev. Janez Rugelj iz Mirne je pisal svojemu stricu koncem marca: »Ljubi stric! Dobil sem Vašo karto; od veselja takoj odgovorim . ,, Doslej sem bil že večkrat v ognju. Šest dni sem bil pri Gorlicah. Tam stno streljali samo iz kritja. Potem smo šli pa v Karpate. Tam je bila pa huda zima, veliko snega. Morali smo prelezti in preplezati velike višave in še težko obloženi, ker nismo mogli čez, dokler niso saperji napravili potov in prelazov. Ko smo prišli čez, so nas Rusi precej pozdravili s svincem. Srčno in pogumno smo šli nadnje ter jih pobijali kakor volove, da so se takoj drugi dan morali umakniti za pet km nazaj. Mi smo jo udrli za njimi in v neki dolini zajeli 400 kozakov. Polagoma smo šli naprej ne strašeč se ruskih šrapnelov in granat. Naša artiljerija jim je namreč krepko odgovarjala in naše strojne puške so naglo ragljale. Enkrat smo ujeli in pobili dva regimenta ruskih vojakov. Naleteli smo nanje v neki dolini, pa smo skrivoma jeli pu-cati, in sicer eni od leve, eni od desne strani. Jaz sem bil med prvimi, ki smo streljali. ., Sreča za nas je bila, da je tudi naša artiljerija dobro zadevala. Tako smo se počasi pomikali do mesta S. Tam smo se 8 dni in 8 noči naprej in naprej tepli; nato smo se pa z naskokom navalili na mesto, Seveda je bilo tudi veliko naših ranjenih, ker je bil sovražnik skrit po hišah, Le z veliko težavo smo jih spravili vun iz mesta. Pozneje smo prodirali proti Stanislavu. Tam smo se borili zopet 10 dni. Pri neki postojanki blizu Stanislava sem bil tudi jaz ranjen. Dobil sem dve krogli v nogo nad kolenom. Rana je že skoro zdrava. Ako Bog da, se še vidimo. Veliko sem že pobil Rusov; za te moje bolečine jim bom že še dal svinca zobati. Pil že nisem druge pijače nego vodo čez dva meseca. Z Rusom bova že še imela račun! Pozdravim . ,. Smrt odličnega vojaka - Ofla. Dne 17. majnika je padel v Galiciji Janez Kožar, doma iz Slatnika pri Ribnici, eden najboljših fantov našega kraja, razumen, moder, delaven, član Orla in Marijine družbe ter neustrašen junak. Sam njegov stotnik g. Franc Lenart naznanja njegovo smrt njegovim staršem takole: »Težko mi je, da Vas moram obvestiti, da je Vaš Janez, ki je bil uvrščen v moj oddelek, včeraj 17./5, ob 6. popoldne padel. Meni in vsern ljudem mojega oddelka je bil vedno ljub tovariš, mož, na katerega ne bomo pozabili; on živi v našem polku kot junak naprej. Pred enim tednom je bil predlagan za odlikovanje, žal, da mu ni bilo usojeno, častno svetinjo osebno sprejeti. Včeraj smo prišli na drugo mesto in slučaj je hotel, da je bil ravno v tem hipu zadet, ko je odložil nahrbtnik. Krogla je šla skozi želodec in v četrt ure je bil mrtev. Postavili smo mu lep križ. Kraj je vzhodno od Mezolovvke.« Ali je mogoča lepša pohvala iz peresa kakega stotnika? — Mi vsi žalujemo po tem dobrem mladeniču. Starše pa naj Bog potolaži. Ti pa, dragi Janez, v miru počivaj v daljni, daljni Galiciji! Trdno zaupanje slovenskega moža-vojaka. Štefan Messner iz Doba na Koroškem je bil poklican ob izbruhu vojske v Galicijo. Bil je 7 mesecev v Karpatih in mnogokrat v hudem ognju. Ozebel je v noge ter prišel v bolnišnico v Budimpešto, Pozneje so ga poslali v Celovec, odkoder se je zopet podal na bojišče. Svoji ženi je poslal to-le tolažilno pismo: »i, ., , Ne žaluj preveč, ker sem zopet poklican na bojišče. Je že tako božja volja. Tudi meni je težko, ker sem tako daleč od tebe, a moja tolažba je molitev v teh težkih urah. Ako količkaj morem, grem vsak dan proti noči na hribček k Materi božji prosit tolažbe in pomoči. Oddaljena je ta cerkvica kake četrt ure od kraja, kjer sem nastanjen. Ne smeš obupa-vati; Marija bo uslišala naše prošnje, če se bomo k njej zatekli z otroškim zaupanjem in ljubeznijo. Že tolikokrat je bila Marija moja rešitev,, če sem iskal pri nji pomoči! Tudi zdaj bo uslišala naše prošnje, — Moramo pač potrpeti in se Bogu izročiti, saj »kar Bog stori, vse prav stori«. 02 Bog nas skuša, zato nam nalaga križe, obenem pa nam pošilja priložnost za pokoro, ker smo ga žalili. Če nam dobro gre, kaj radi pozabimo nanj. Koj stanovitno prosi Marijo in prepričana boš, da me bo rešila iz nevarnosti. Trdno upam, da sc bom še povrnil k svoji žalujoči ženi in k nedolžnemu otroku. Skušal bom tudi z božjo pomočjo ustreči Tvoji želji, da se bom zdržal opojnih pijač . . . Delaj toliko, kolikor lahko. Bodi potolažena in zaupaj na Boga! nase gospodinje. KUHINJA. Feitiranov kis je prav zdrav in okusen za solate in omake. V steklenico nareži za četrti del lepega svežega pehtrana in zalij z dobrim vinskim kisom, čez osem dni od-lij kis v drugo posodo. Sveži pehtran za zimo. Julija naberi v suhem, lepem vremenu krepke pehira-nove vršičke. Pripravi si čiste steklenice. Ker mora biti pehtran tako dolg, kakor je steklenica, naj bodo te bolj majhne. Steklenice morajo biti popolnoma suhe. Pripravi si v treh posodah čiste vode, prva mrzla naj bo na mizi, drugi dve vreli na ognju. Prva je za izpiranje pehtrana, druga za kuhanje in tretja za zamaške. Zdrave, lepe zamaške vrzi v krop in kuhaj jih 15 minut, med tem jih potlači večkrat v vodo, kajti če ni zamašek dobro prekuhan, se rado kaj pokvari. Ko so zamaški kuhani, vtakni pehtran v krop, ki je zanj namer-jen; ko je vrel 4 minute, ga poberi lepo s penjarico ven in položi na sito, dokler se nc ohladi {sliko, da ga primeš lahko s prsti, potem devaj v steklenice, in sicer tako, da je vrli zgoraj. V vsako steklenico deni le toliko, da ni preveč natlačeno, zalij s kropom do grla in zamaši zamašek v grlo stekleničino, če je predebel, potolči s klad-vom, steklenico pa drži tačas v roki. Potem zapečati. Tako pripravljen pehtran izgubi sicer nekoliko svoje barve, ohrani pa svoj okus in se porabi pozimi kakor sveži. S čkrebom ali s krompirjevo moko potvorjeno smetano spoznaš, če kaneš vanjo jedove raztopine, ki postane rdečkasta. če je v smetani škrob. Maslo potvarjajo z lojem, z rastlinskim maslom in drugimi manjvrednimi rečmi in barvajo z anilinom ali s korenjevim sokom. Barvanje z anilinom je zdravju škodljivo. Maslo ima samo na sebi deset do 12 odstotkov vode, zagnete se lahko vanj do 20 odstotkov vode. Tako maslo cvrči in poka na ognju. Navadna buča je kot pridevek naše hrane premalo v navadi, a daje prav okusne prikuhe. Mlade bučice odtrži takoj, ko je uvelo cvetje, in kvasi na jesihu kakor kumarice. Za dobro pest debele buče pari na olju ali na maslu in na sladkorju, za okus prideni paradižnika, peteršilja in česna. Lahko se tudi izvotlijo kakor sladke buče in napolnijo s sesekanim mesom, kruhom in jajcem. Prav dobra jed je zri-bana buča, raztepena z jajci in moko ter ocvrta. Kisla buča je jako okusna. Zriblji debelo bučo kakor repo in namakaj dve 52 uri v kisu. Potem napravi bledo prežganje, zreži vanj malo česna, iztisni bučo in dem na mast, pokrij in pari počasi. Malo ku-inine, malo paradiža in žlico smetane, ko je gotovo, vlij na kuhan obeljen krompir ali daj poleg žgancev. Bučo razreži na koščke in pari dve uri na sladkorju. Bučni sok iztisni in kuhaj z enoliko količino sladkorja, dokler se ne strdi kaplja in spravi v stekleni posodi. Je dober lek za kašelj, vročnico in vodenico. ZDRAVSTVO. . Rdeče jagode, borovnice, črešnje, maline, kopine imajo v sebi dosti zdravnilnih moči. Otroci imajo čas, da jih nabirajo, Letos, ko ne more vsak ž njimi na trg, naj si jih pa pripravi doma. Bolezni ni še nikdar zmanjkalo, kuhan sad pa se prilega zdravemu in bolehavemu, ozdravi bolnika. Borovnice in črešnje se posuše lahko tudi po stari navadi ali najbolje so kuhane na sladkorju. »Gospodinja« je prinesla lani in še prej desti dobrega poduka, kako se napravi sadni sok, sadna mezga in pedobno. V vsaki vasi je kaka bolj razumna ženska, ki bi lahko naredila to delo, ki ni ravno toliko zamudno, če se gleda na korist. Kuhano sadje se bo lahko in drago prodalo, če se ne porabi doma, bilo bi pa velike vrednosti za vsako hišo, posebno kjer so otroci in starčki, da ima gospodinja nekaj steklenic sadja. Kako vesel ga bo mož, ko se bo vrnil izmučen iz dolgotrajne slavne vojna. Oreh. V vročem poletnem delu, posebno pri žetvi, dobe ženske rade hud glavobol, zbada jih v pasu, nekaterim se vzdiguje tudi iz želodca. Navadno mine v treh dneh. Jako dobro je, da namočiš debelo brisačo v kis in oviješ okrog pasu, vrhu te ovij še volneno reč. To potegne bodce hitro ven. Ako ne mine še in se je segrel ovitek, deni druzega. Še bolje kot jesih je, če navežeš svežega majarona ali vrednice in deneš zopet sveže, kadar se ugreje. Na glavo si naveži španske ali navadne mete. Za pijačo si napravi črno kavo s kumino in limono, če ti diši, sicer je dober vrednjakov hladen čaj. Počitek je glavni lek, ali bedna gospodinja nima časa zanj, — Za to bolezen dene prav dobro mlačna kope'j iz izkuhe sveže det lje. Kdor ne utegne narediti tega, naj na' . "i brisačo v mrzlo vodo, okisano z dob .n kisom in naj se izdrgne po vsem životu. Ravno pri hudem delu je silno potrebno, da se umiješ vsak dan po celern telesu. Žeja je huda pri poletnem delu; voda, ki se nese na njivo, je kmalu sparjena in sparjena voda ni zdrava. Nanese tudi, da se napije kosec ali grabljica iz kake kalne luže, in se napije bolezni. Pa zato ni potreba, da bi se nalival delavec s kakim spančanim vinom ali s pivom. Taka vina, sparjeno pivo, so še trikrat bolj nezdrava. Dober vinski kis ali sadjevec, primešan vodi, ji vzame vso škodljivost, oslajena krhljeva voda hladi in daje moč.. Zdaj so črešnje, jagode, borovnice. Skuhaj malo tega sadu s sladkorjem in devaj med vodo, imela boš okusno in zdravo pijačo.Za kalno vodo si napravi lipovega oglja in zmešaj žlico prahu v kupici vode, pusti malo postati in prelij. Ogiblji se tudi premrzle pijače. Marsikdo skupi poleti pljučnico samo s tem, ker se nalijc z mrzlo vodo, ko je razbeljen kakor peč. Kislast sladkorček potolaži žejo, previdnost te obvaruje bo-lezni. Vodenica nastopi rada po kaki drugi bolezni ali vsled opešanja krvi. Ako jamejo zatekati roke ali noge, trebuh ali pisa obrni se hitro in poišči zdravnika. Nc vaj vsega, kar ti svetuje Jera in Mina, sosedi in znanke, varuj se posebno zdravil ki ženejo premočno na vodo ali na blato/ Ogiblji se piva. Izpij vsako predpoldne žlico prahu jajčjih lupin na dveh žlicah dobrega vina. Staro domače zdravilo jc tudi naslednji čaj: Za vodenico. Razlolci pesi brinjevih jagod, razreži dve pesti brinjevega less, dve pesti pirike, dve pesti sladke korenine, pest grenkuljice in pest rožmarina. Primešaj temu pest bučnega semena in devaj žlico le zmesi na četrt litra kropa. Naj vre deset minut. Uživaj večkrat po žlici. Oviiek za trebušni vodenični oiok. Prevri na tri četrt litra vinskega ki a tri pesti posušenega i ženega kruha in dv e pesti brinjevih jagod, razmaži po rjuhi, dokler je vroče in ovij z gorkim ovitkom trebuh. Zjutraj se zdrgni z arnicno tinktura En košček pokore naj bi si vendar naložili sedaj v tem času, ko nas Bog sam z grozno vojsko glasno kliče k pokori. Če vojska že tako strašne žrtve zahteva in take silne rane zadaja, naj bi vendar tudi nekaj koristi prinesla. Korist in sad vojske pa naj bi bilo duhovno prero-jenje ljudstva. Če ta vojska v uživanje zatopljenega človeštva ne zmodri in ne zdrami, potem mu ni pomoči. Porabimo torej ta vojni čas v to, da se ljudstvo nravno dvigne in prerodi! Ena glavnih stvari pri tem pa je gotovo zmernost. Ne morete si misliti, kako naj bi se nravno življenje zboljšalo, ne da bi nehalo dosedaj navadno pijančevanje. Ravno sedanji čas ni neprimeren, ampak prav posebno primeren za to, da se sveta treznost priporoča in razširja, Bliža sc praznik Družbe treznosti ali Svete vojske: sv. Janez Krstnik. Ta dan — to je četrtek, 24. junija — bodi absti-nenčni dan po vsem Slovenskem. Ta dan naj bi nikdo ne pokusil nobene opojne pijače, in kar pri tem prihrani, darova! v najboljši dober namen: za oslepele vojake. Ti darovi naj se pobirajo v nedeljo 27, junija in pošiljajo »Sveti vojski« v Ljubljani. — To malenkostno pokoro naj bi si pač vsak naložil z ozirom na tako blag namen in z ozirom na to, kako vročino in žejo zdaj vojaki prenašajo! V nedeljo 27. junija naj pa imajo tudi povsod, kjer jc kaj abstinentov ali organiziranih zmernikov, svoj občni zbor, pri katerem naj sc nanovo navdušijo za sveto treznost, da jo hočejo sami zvesto držati pa tudi pri drugih kar najbolj širiti; in to zlasti zdaj v času vojske, ko nas Bog tako kliče k pokori in 'ko smo ravno glede pijančevanja pokore najbolj potrebnil ;/., ljubljanske abstinente in njih prija- rc'n,! bo na kresni dan na Rožniku ena V ša ob 5. uri s kratkim nagovorom SN' ,,.', ,,b 1,6. (ob vsakršnem vremenu), in en _ - .j . Ljubija t.ain, pridite! Vprašanja m odgovori. Francu A. — Starosclo pri Kobaridu, zdaj v Črnomlju- v okolišu vojnega ognja tudi vojna pošla delu Ni pričakovati, da bi starši dobili kako dokler sovražnik ne bo pregnan. Ako pa ne de'1 pismo, starši preselili v kak tak kraj, kjer so naše redne p - ne zveze, se bodo pa gotovo sami oglasili Zaenkrat treba počakati F M. P- v P- Zavarovalnica bo izplačevala 0(ipi;n , vsakem slučaju. Ako bi bilo mesto zase-,jcl,„ ' F bo pravočasno preselila na varno. ia pratika. 18. junija. : Feliks in Fortunat. 2 Marka in Marcelin. 3 Sv. Arnulf, redovnik iz Nizozemeijskega pr'. Briik-viu. Mlada leta ie preživel vihravo, zaio „a jc p,,, .v.-je, kr, je slopii v cistercijanski samostan V \ iiarju, leni bolj strogo živel in kazal, kaj trebi r.< nebesa trpeti. Solnce v. 4. u. 01 m. — z. 8. u. 01 m. uini \ 9. u. 32 m. — z. 11. u. 18 m. 19. junija. I, Sv. Gervazij in Protazij, mučenca izza rimskih časov umorjena 1. 387. Na kraju njihove smrti, kjer VI ' ; hranjeni njuni sv. ostanki, ki so jih našli vsled pr ! izni sv. Ambrozija, so sc godili brezštevilni čudo; kakor izpričuje sv. Avguštin. 2 v<.iE Julijana Falkonorijska, ustanoviteljica 11UI :,erviiinj ali služabnic Device Marije, je živela . i m 13. in početkom 14. stoletja v Flo-renci in krbela predvsem za povzdigo cerkvene sunke ho/ ' Umrla I. 1344. v starosti 70 let. Solnce v. 4. u. 01 m. — z. 8. u. 01 m. Luna . 10. u. 45 m. — z. 11. u. 34 m. 20. junija. 1. Sv. Silverij, papež, muč., je 1. 536. zasedel papeški tron. in sicer zoper zlobno voljo carigraj-ske cesarice Teodore, ki jc hotela v Carigradu umestiti nekega krivoverskega patriarha. Cesarica ie Silvcrija obdolžila, da se je zvezal s sovražnimi Goli zoper rarigrajsko vojsko, in čeravno je sam vojskovodja Belizar izpričal njegovo nedolžnost, je bil vendar pregnan v Malo Azijo in na njegovo mesto jc bil izvoljen Vigilij, katerega jc cesarica podpirala kot svoje orodje. Silverij je umrl na otoku Paimaziji v Tirhenskem morju; trdi se, da je bil zavratno umorjen 1. 540. ?. Sveta Florencija ali Florentina. Ime je la-linsko in pomeni: cveteča, Cvetoslava, opatica. Solncc v. 4. u. 01 m. —• z. 8. u. 01 m. Luna v. 11. u. 59 m. — z. 11. u. 51 m. 21. junija. ! Sv. Alojzij (Vekoslav), spozn., je bil rojen !• 156S. iz knežjega rodu Gonzaga v Kastilijonu na Laškem. Njegov oče ga je kot prvorojenca določil za vojaško službo; a Alojzij se je odpovedal ded-ščini in v 18. letu stopil k jezuitom; ko je razsajala kužna bolezen in je sv. Alojzij stregel bolnikom, je vsled loga umrl leta 1591., star komaj 21 let. — Sv. Alojzij je vsled svoje odlične nedolžnosti in svetosti zavetnik in vzornik mladine. 2. Sv. Alban, muč., umrl 1. 296. 3 Sv. Ruiin. 4. Sv. Evzebij. 5. Sveta Demetrija. b. Sveta Marcija. Solnce v. 4. u. 01 m. — z. 8. u. 02 m. Luna v. 1. u. 16 m. — 22. junija. ' • Sv. Ahacij, muč. 2. Sv. Pavlin, škof, sodobnik sv. Martina, je P" rojen 1. 353. v Bordo na Francoskem. Zaslovel I« kot izvrsten govornik, pesnik in je postal celo cesarski namestnik. A milost božja ga jc namenila za druge namene. S privoljenjem svoje i.cne se je od nje ločil, razdelil premoženje med uboge, postal duhovnik in končno škof v Noli na Laškem. Njegovi sv. sovrstniki Air.brozi|, Hijeronim in Avguštin ga nadvse hvalijo. Zapustil je tudi veliko učenih spisov Umri 1. 431. 3. Sv. Nicej, škof. 4. Sv. Janez, neapoljski škof. Solnce v. 4, u 02 m. — z. 8. e. 02 m. Luna v. 2. u 39 m. — z. 0. u. 09 in, 23. junija. I. Sv, Zcnon, škof (semtertja se imenuje tudi vojaški častniki, je bil mučen v arabski Filadclfiji ob času Galerija Maksimijana. 2 Sv. Eberhard, nadškof v Solnogradu, je živel 509L--ilb4. 3. Sveta Sidonijo. 4 Sv. Agrip:na. 5. Sv. Edeluurie, kraljica, opatica. S privoljenjem svojega moža, angleškega kralja Egfrida, je stopila v koldinghamski samostan, kjer je bila opaticu sv. Eba, kraljeva teta, in tam je napredovala v svojem čednostnem življenju, dokler je ni odpoklical nebeški Kralj i. 679., da jo poplača z nevenljivo nebeško krono. Solnce v 4. u. 02 m. — z. 3. u. 02 m. Luna v 4. u. 04 m. — z. 0. u. 29 m. 24. junija, 1. Sv. Janez Kvstnik, zad-iji starozakonski prerok, predhodnik Zveličarjev, je krsti' Jezusa v Jordanu oznanjeval. pokoro in prihod Mesijcv. Kralj Herod Anlipa ga je zavoljo Judov pahnil v ječo in tam je bil vsled nakan pohotne Herodijade obglavljen, ko jc že začel Jezus učiti po Judeji. 2. Sv. Favst. 3. Sv. Orancif. 4. Sv. Teodu!. Solncc v. 4. u. 02 ni. — z. 8 u. 02 m. Lun« v. 5. u. 31 m. — z. 0 u. 56 m. generala Marvvf.tza in generala Lmdngena tudi napredujejo. Blizu Eucowimija severozahodno od Šawl smo vze?2 nekaj sovažnih postojank, S častnike in 30C mož. Južno vzhodno od cfi ie Mariampci-Ko', i'.i 1 .s 10 .-o nopi interno boljši ■ugeij*, tudi iv w» stilni pomnoicn. •M n- tultlo ncupremenjena in itidSi t -. e: . \ \i *...... broši; .m irvod. Ovugi in ; > (o knivjjc 10 i."dal sproten vc- ■.; .igi dolgoletnih izkušenj. ,V':-. >o tudi diujji Jol »Nemščine učiioUs-v. ki jo bolj praktičnega po-• ebsotja s!o\onsko-nemško razgo-,-.e stanove. pitiike v.i potrebo . ,-e". \ o i-;; b:ošt:an 1 K JO vin .. , ski:i\1| \ oelo platno pa K SO \ • Konča c i.šla K a i o 11 š k o B k\ar n e. \ '. e-;'.ed avstrusko - lialii.ir.skih bojišč. •v. - . ; \ s i'': ev, epskih beiiše - .M v-, 0\'d K\ VOpe. ki 10 !/- K...: o. - s k o tv.:k\..: -o \ 1 iiib-. . \ >.; e\opsk.i bonšea . . ;-o v.-, p^polr. pregled Ja-.". s . Jog/.e bit: poro::see .'■'. > k-.':•. o.-o\ .'o.v. vpo-v .. e \ \ s-. >•.'-.•. Jv edo-";•.•.v.s 1 \ s... o h ie \\N)aško /omhev id nudi . f ; \ h: Op; ii" • .•. .• -bo :.' e ra \so .• p:vc »v. vseh vskc ^ .- sm- \ Cena 2 K 40 vin I •».ivc vv? jv.be-:v-.es: v s\ \ v . .'. ■ v c ' ee .'s.: - v . . e \ .. >,..•.: .. ^ e K Si" Kaj bo v nedeljo novega? Tako vprašuje vsak. kdor ve. kako zanimivo predstavo V nedeljo preskrbi občinstvu v 1 jubljani »Kino Central, v deželnem gledališču V nedeljo predstavlja krasno igro v treh dejanjih Vojna s p r a v i . vele-komično Kuharičnc sanje . veseloigro Vutke v nabuhlosti, ter najnovejša kine-matojjrafična vojna poročila. Tudi za mladino primerno! Predstave se vrše tako. da se iih pred ali po nedeljskih službah božjih lahko vsak udeleži: ob 1;11. dopoldne, ob 3 . ' 5 popoldne, ob (v. 1 •_■$. in Q. uri zvečer — Prihodnji torek se vrsti globoko presunljiva drama »Očetovska ljubezen«, suaina veseloigra Hrabri krojaček- in slika i. življenja Pasja zvestoba Obisk pri predstavah ie vedno veču ker podjetje nudi ros vedno zanimive m nove stvari. ."~.KF. f- UlfilS, S"t>f h.-, t.1, Š M. mniu .'inof. j, SJ, t" :7- - • /n^s^- -" << t. i v:t;- Izjava. F.v. rjii svc. Joiel Kerč r. r\:\ Hma Plitvih besed © f- kaplaeo Oohskero. kot Si •>■ ::.' .. \ r. U ..r. I1.-'." *»:t:M BUUtft Kar*.S.ntM;>». r,s;s ...... Xt:a Dimnik v Trzinu •...k, - i. .. niso nic prizadete ff ŽB£'X!tr'HKlVRA \ RAZPOŠU* sto™-«? PlCCOLh: ^ r-vt:. ■ ir M t s: l st tki etri c a 20 c-ip.aricc. PreiiaialEiic.e rarrifec po le rakih. lsmcffie n?sl)c 'in Snnun iih. m i r. im r. L ras*«** i? tako sc sliši mnogokrat popra« o vat i , kateri pa imajo uro v žepu ali na ampak svoji la.-tni uri ne verjamt. ■ ie le slaba, netorna, vedno stoje a la iira. K lor nasprotno ima .Suttner.^v ve vedno natanko, kako pozi.: e. "j* ?.:.,- urt kc Ing i v km - i — TL :< r f-.t i; • f J.f. cenika z mnogimi pcniobsrr t:ai«ni>; rar.Tfvartt rasni, n ii mni-.fi Rarpršilja st ■cT.i-T Trn.- -f : . ;.'. -*;< _ i. :.l Liutrit L; f if s L7LI t: i ILSlIIlElTLIMiiia.] V.ir.a Naroča.te sobotnega ,Slr-Teiic.v Sdm air-fUHtk ttrpi li-r,i :uofi tnn VZAJEMNA ZAVAROVALiNICA £. s k e ccsta 17. Uiublisns. ^ftTti^tji ti ttdcJnt- t .-. • !• r: r. ti nolasallc, a^u TnvnRt^t^tvr. TW "U. lii.-f. . .f t\t I l- V-IK !\f •iv'.-: Kit.lPi, ? sprejema zavarovanja na rtožive jo in smrt, trošiili dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. javoil. Absolutna varnost. Nizlu; premije. luSbh n« dividendali pri življenski zavnrov. u že po prvem letu. cnlo »»varovanj koncem 1!'!.'! K 170,217 149'OC S.'»r.loii«lov koncem 1915J K 43,4^4.490-17 v'letu 101 so je izplačalo za- vnrovancein na dividendah ■*tola dol,lika . . . ■ K 432.232-0C Kdor namerava življenjsko zavarovanje, naj so v hstno korist obrne do gori imenovano podružnice, prospekt zas onj in poštnine prosto. Sposobni zastopniki se b~ sprejmejo pod najugotl- j-nejšimi pogoji. L ; [op!" priporočamo vsem roamnam = isul : za obleki'. suknfc, bluze, sraJcc it«!. I Novih lepili vzorcev i 5kn zavoj K 15'—, lepša vrsta zavoj I K 20'-, najlepša vrsta zavoj K 25-— : Iranko po povzetju pošilja: fft.3elinfili, l.čošPa thalnics vSiniraniDVBiMorsvB I Zelo toplo prirorečeno. Kdor poskusi, kupi vnovič. = gjgp- OI»lt«"'' so lahko cela rodbina! "355$ !'osel"<5tXgro..c> o Q'-«"ob o o o čToT51 C "T A TVT I/1 novega blaga za obleke, izgotovljeno perilo 1 /-11NI\H |n najnovejše svilnate rute so došli na zalogo. Ostanki prodajajo se vsako sredo in soboto za skoro polo-vično cene na zalogi pri podjetju „HERMES" bratov Vokač, v Ljubljani v b-olenluirgovi ulici št. 5, v prvem nadstropju, nas-proii pošte. — Ostanke pošiljamo s pošlo vsak dan, takoj ko dobimo naročilo.— Zahtevajte cenik od ostankov, perila in rut. Naslov za pisma zadostuje: o! Podjetje „HERMES" Ljubljana 820 Šelenburgova ulica št. 5 D. la^TTo o~o"oTyoaeo o o~o"o"Q"o~o'i Ustanovljeno lotu 1803. Ustanovljeno leta 1893. P P f ttfi ¥ rcg.strovana zadruga z oine,on»m jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Rentni davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so zn poši- ljanje denarja na razpolago brezplačno položnico poštno hranilnice. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 V2, 15 ali 22 '/a let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez GC0.000 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezeiMujejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K. Načelstvo: 1' r o d s o d ir i k : Andrej Kalan, p,dat in stolni knnonili v I-jubljani. T. pod pre'd sodniki IX. podpredsednik: Ivan Sttsnik, stolni kanonik v Ljubljani. Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani. Člani: Fran Borštnik, o. kr. protosor v p. v Ljubljani) Dr. Ferdo Oekal, stolni kanonik v Ljubljani; Ivan Dolenc, c. kr prdtosor v LJubljani: ar. Jožef Gruden, stolni kanonik v Ljubljani; Anton Koblar, dekan v K ran in : dr. Jakob »iohorte, odvetniški handidat v Ljubljani; ar. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani H.Remec, ravnatcli trg. šoto v Ljubiiarii: Anton Sušnik, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani; dr. Vitjem Schwettzer, odvetnik v Ljubljani; dr. Alo« Uiieniijnik, prof. bogoslovja v Ljubljani; Fran Verbic, c. kr. ginin. prof. v Ljubljani. Nadzorstvo: Predsednik: Anton Kižtč, c. kr. profesor in kanonik v Ljubljani. — Člani! Anton Cadež, katehet v Ljubljani ; Ivan Mlakar, prolesor v Ljubljani; K. Gruber, c. kr. fin. rac. oflcijal v Ljubljani; Avguštin Zajo, c. kr. rač. revideut in posestnik v Ljubljani. cPriporočamo Rolinsko Aavino primes v Korist c6mejnim Slovencem ! . ' V-"' . J 'J.-"""V., *.v ' 5555555555555555555555 "i I i OF.OZJE in KOLESA r.s obroke. Poss-nc«: čeliri;tm;i !:. ccr:»: .-istor. 50 ceneje! Al^ Velika svota denarja imore nakbučiti vsakomur ki poštar rcCnik. — Brezplačna pojasnila po»i. Srcčkovno zastopstvo 12, Ljubljana. ^tedUca Sava. £cčs. izdatna n ^^ • V Orcčno t; .. c a; a -A S.-ba- ira Naročajte ,Slovenca' C ALA.s tcdT preti cktiženju se moramo tembolj zavarovati. y. ■ n.is. . zdaj z več-j o močjo bolezni, kak . -kri-,; ošpice. koze. kolera, tifus. Zato naj se unorahi8' povsod, kjer &o lake bolezni, r „.. I|a >re lstvo, ki mora l in v vsaken. : ,,'v,no Na Pol; primerno razkuže-.hlr. •iamosti je neoporečno ' ic" I . \ f* < > I ^ < > 1 £ \ i se du! i samo pri prvi gorenjski razpoSiljalmci Ivan Savn i k Kranj št. 151 (Gorenj.) ki se '.'.obi brez .!•;!.a not vsaki lekarni in droferiji 1.\ - : o i; .o ie hiter in goto [.; ročajo z iravrnki za razfc-! ;t»ri;i. za iz] iraroe r -r:. T , , ' i'.1 \ v,'. lBSOi n-milo K 1-20. L; oiorm s po Gorenjska kosa : c 1 r: k&:w.t v eriu. fci^l cr^ranje Par kapljic za stu ■ Originalaa steklenica za naj. rožno. i'(' ii ad str,M . J mtio teli iir i t.. '■ n. I Iv.ior naroči deset kosov skupaj, se mu pošlje poštnine pri »to! Zahtevajte krasni, ilustrovani csnik zastonj[ tudi cela dežela Kranjska ,„ U 3/ O/ ;b:cstn;e po TI ]Q brcr kakega odbitka, teko d 2 sprejme r. k cg vsakih vloženih 100 kron či obresti 4-75 kron na leto. Za r.alsganje po costi so poštnohrani!-nične položnice brezplačno r.a razpciago. Fr*n Porie i:r;-;..= r svifc.V vočč. crs borr.ik:: Anton Belec, po«* tak. rod*'t£ k 'is fccvec v v"-'r^^vl P1****?*-; Josip SiSka, stolni kanonik, porfp »«f e r;ne; i:, r r. Htrol Ksusdieoo: \ -.""v L--- P Dcrmas1", Auton Kobi, r,-S«tr-... v L-.: f, Fr«a LeskoTk. š- " V-',:. .. ,,*.;.... Holar. • eck;v. v L-ublar.. Ivan - r,-s„ v . .'V3n Po'l3k «>•. 'ovsrnar. Karol P v«1"« K._Jo_sip Šiška, stolni kar..t. tmastia, 'olri dok - 't uv-jti- ptsr Ivan P, r-.-sest- k v L 2: er=. Gregor Šlibar. i::?nik r.a Rudniku. a;-..':-, k. p.;-rcisc -Kobi, i, .- pos.cr.c ir: Ivan Kreqar, Karol Pollak, t ---k Jožef Gostinč.ir, driavr.i i OSl.iV, 1'tskala Katoliška tis. Stanje vlog čez 22 milijonov kron. , IM S i^l registrovana zadtuga z neomejeno zavezo feiEfcijcca. ii.iklcsluva testa sliv. 6, jritlirie. * lasti feisi taspidi tctela „Cr!cr." za Jrani.ihGcsl.o cc: s:rc:c:",2 hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo n; = zadružniki, temveč — —