Gozdarski vt~slnlk 6/86 STROKOVNA REVlJ.A Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1986 e LETNIK XLIV e ŠTEVILKA 6 Ljubljana, avgust 1986 VSEBINA - INHALT - CONTENTS 209 Alojz Leb: Pozdrav 18. kongresu IUFRQI 210 Dušan Mlinšek. Svetovni kongres m razmiš- ljanje o raziskovalnem delu pri nas 215 18. svetovni kongres IUF'RO je pred nami 216 Hubert Dolinšek: Organizaci jske priprave na XVIII. svetovni IUF'RO kongres 217 Franc Firšt Razmišljanje ob IUFR0-86 219 Niko Torelli: Komisija za mlade znanstvenike 221 Analiza raziskovalnega dela za obdobJe 1981- 1985 in raziskovalni program goz- darstva Slovenije za obdobje 1986- 1990 229 InformaciJa o nekaterih posebnostih populari- zacijskega programa pred IUFRO kongre- som 232 Ma1jan Kotar: Kongresne ekskurzije v Slove- niJI 233 Igor Smolej: Razstava znanstvenega tiska 234 Srečko Peterlič: Kako gleda Cankarjev dom na kongres 235 Sonja Horva t-Marolt, jernej Stritih: Prispevek študentov gozdarstva tz evropskega pro- stora k lB kongresu IUFRO 237 jože Curk: Domišljija arhitekture 238 Edvard Rebula:Opravljeno delo na področju razvoja gozdarstva v predkongresnem razdobju 243 Marjan Kotar: Rastne in razvojne značilnosti bukovih gozdov v Sloveniji Slika na naslovni strani: Razmislimo, če je to poslednje drevol Foto: Vmko Šeška Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana- Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin, predsednik dr. Janez Božič Mitja Cm1peršek Jože Čermelj Franc Furlan Marko Kmecl Janez Koštr Bons Krasnov Jože Kovačič Tone Modic Tone Šepec MarJan Trebežnik Uredniški odbor dr. Boštian Anka dr . Janez Bož1č Marko Kmecl dr. Dušan Mlinšek dr. Marjan Lipoglavšek mag. Zdenko Otrin Odgovorni urednik Editor in chief Zmago Zakrajšek, dipl. inž. gozd. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana ErJavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur acc ZDIT GL Slovenije Ljubljana, ErJavčeva 15 50 lO 1-678-48407 Letno izide 1 O številk lO 1ssues per year Letna inctividualna naročnina l 000 din za OZD in TOZD 4000 din za dij ake in študente 400 din za inozemstvo 50 OM posamezna številka 250 din Ustanoviteljic! revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ier Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kuLturo (št 42 1-1174 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa protzvodov. OXF. 971 :972.2 IUFRO Pozdrav 18. ·kongresu IUFRO! Mednarodna zveza gozdarskih razisko- valnih organizacii ki ima že 4. leto sedež v jugoslav1)i- v Ljubljani, deluje častitljivih 95 let. V svetu so gozdarji pred 95 leti ugotovili potrebo po sodelovanju, primerjanju in skupnem izboljševanju raziskovalnega dela, kar so izrazili leta 1890 v obllki resolucije takratnega kmetijskega in gozdarskega kongresa na Dunaju. V nemškem Ebers- waldu so_leto kasneje gozdarji Nemčije, Av- stnj'e in Svice ustanovili Mednarodno zvezo gozdarskih raziskovalnih ustanov - pred- hodnica JUFRA (International Union of Fo- restry Research). Z Jeti delovanja Zveza narašča -njenih članic -raziskovalnih organizacij je že pre- ko 300, v n]i'h pa sedaj dela več kot 10.000 znanstvemkov- in je sedaj edina splošna m najbolj obsežna svetovna organizac1ja, ki se ukvarja z generalnimi ali strateškimi pro- blemi svetovnega gozdarstva. Njen 18. kongres je v jli.goslav1ji, v Ljublja- m v septembru leta 1986; a priprave zanj so se pričele leta 1982, izvajajo pa jih tudi inže- nirji in tehmki gozdarstva in lesarstva, člani društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in predelave lesa iz cele jugoslav1je; velik del nalog pa opravljajo člani teh društev iz Slo- venije. Pozdravljamo emmentne osebnosti iz vsega sveta, ki bodo govorile na kongresu o tem, kaj se velikega dogaja v znanstvenih krogih gozdarstva in v gozdovih in ki bodo govorile o tem, kaj se dogaja v znanstvenih . krogih zunaj gozdarstva a v povezanosti z odnosi med družbo m prirodo. Pozdravljamo raziskovalce iz 70 držav, ki bodo na kongresu predstavljali znanstveno raziskovalne dosežke v svetu na področju genetike, zaščite gozdov in njihovo stalnost, faune, flore, hudournikov, izkoriščanje goz- dov ob humanizaciji dela, ekonomike in or- ganizacije, kvalitete lesa, zaščJle lesa, izbolj- ševanje lastnosti lesa, itd. Pozdravljamo udeležence kongresa; želi - mo, da izkoristijo kongres v največji možni meri, da študirajo gradivo kongresa - skup- no preko 5000 strani. V njem je zbrano ve- liko bogastvo znanja, v kollkor bo prenese- no v življenje kjerkoli na svetu, bo predstav- ljalo skupni prispevek k izboljševanju kvali- tete življenja in bivanja človeka na zemlji. Za inženirje in tehmke gozdarstva in pre- delave lesa v jugoslaviji in Slovemji je 18. kongres IUFRA v jugoslav1)i in Slovem)i en- kratna pnložnost v stoletju pozdraviti veliki svetovni zbor strokovnjakov, jih videt1 in sli- šati, ter študirati njihove dosežke. Alojz LEB predsednik Zveze društev inžerurjev in tehmkov gozdarstva m lesarstva Slovenije 209 OXF.: 945.4:971:972.2 IUFRO Svetovni kongres in razmišljanje o raziskovalnem delu pri nas Dušan Mlinšek* Kritično vrednotenje raziskovalnega dela v pri- pravah na IUFRO kongres zahteva spopolnjeno strategijo raziskovalnega dela: l. Raziskovalno delo mora sloneti na spoznanju, da se narave ne da posiljevati. 2. Gozdni laboratorij v naravi ima prednost pred klasičnim laboratorijem. 3. Pre- verjanje znanstvenih izsledkov mora biti naravi gozda prilagojeno. Kongres je pred vrati. Zakaj smo ga spre- jeli pod streho, smo že razlagali. V toku pri- prav zanj pa se utmejo marsikatere dodatne misli o raziskovalnem delu. Če smo se odlo- čili organizirati to svetovno prireditev, potem kaže od nje imeti tudi koristi za gozd, za stro- ko, za gospodarjenje z gozdom in ne naza- dnje tudi za priznanje gozdarskih strok pri nas. Več kot imamo težav, bolj spoznavamo, ka- ko potrebna sta raziskovalno delo in ob njem skrbnejše delo z gozdom. Naivno je misliti, da bo gozd - takšen, kot smo ga naredili, in v okolju, ki ga stalno ogroža - lahko »samo- hodno« uspeval. Gozd bo le, če bo prava člo­ vekova pomoč nenehno prisotna v njem, ne *Dr. D. M., dipl. inž. prof., Biotehniška fakulteta, V TOZD za gozdarstvo, Večna pot 83, 61000 Ljublja- na, YU 210 pa v pisarni. Ta človekova pomoč mora biti posebej razvita na dveh področjih a) v temu primerno prirejenemu raziskovalnemu delu in b) v čuteči roki v gozdnem sestoju. Da bi vse to uspelo, so potrebni najmanj trije, in to raziskovalec, praktik in primerna klima za raziskovalno delo in njegov prenos v vsakda- njo prakso. Vse troje se mora ujemati podob- no kot pri nastajanju novega gozda: drevesna vrsta, oziroma njen osebek mora imeti pri- merne dedne lastnosti. Hkrati se mora ta dre- vesna vrsta in njen osebek ujeti z danim ras- tiščem. Razvoj obojega pa mora biti usklajen z našim gozdnogojitvenim oziroma gozdno- gospodarskim ciljem. V naravi se te tri stvari ujemajo. Po tej poti nastajajo sestoji, kjer vrsta delno vpliva na rastišče in si ga delno prila- godi oziroma lahko naše cilje danim razme- ram le delno prilagodimo. Z drugimi beseda- mi, gozdarstvo je močno vezano na naravo- slovne osnove. Naša pot ni tehnična pot. To pa se močno odraža na vse, še· posebej na raziskovalno delo v gozdarstvu. RAZISKOVALNO DELO MORA SLONETI NA POSEBNIH TEMELJIH Pri nas dozdaj včasih drugače razmišlja- mo. Raziskovalno delo mnogokrat drugače oblikujemo. Jemljemo ga kot nujno zlo ali pa se ga otresemo s pripombo: bo že šlo. Reci- mo pa, da je to preteklost. V eč raziskovalne- ga dela postaja nujnost, če hočemo ohraniti današnje pridobitve od gozda in če hočemo gozd, ki je v veliki nevarnosti, varovati s pri- pomočki, s katerimi lahko razpolaga gozdar- stvo. Pri tem ne gre le za obseg raziskovalne- ga dela, bolj gre za karakter in za kakovost raziskovalnega dela. Mislim, da moramo tudi raziskovalno naravnanost nasloniti na neka- . tera temeljna izhodišča gozdarstva. Med ta izhodišča spada na prvo mesto zahteva: Ne po~iljujmo narave, pač pa jo usme.rjajmo Gre za gozdarsko spoznanje v Srednji Evropi. Izoblikovala se je v zadnjih dvesto le- tih na podlagi stoletnih izkušenj pri delu z gozdnimi sestoji, ko je gozdar hotel eno, na- rava pa je naredila povsem drugače . Goz- darstvo je doživljala bridke izkušnje, ker se mora ukvarjati z gozdom kot dolgoživo tvor- bo. V dolgi življenjski dobi gozdnega sestaja nas čaka namreč vrsta razočaranj. Zato prav v gozdarstvu to zgodnje spoznanje in odpor do svetovnonazorske dominantne ideje indu- strijskega sveta, ki je prežeta s prepričeva­ njem, da je naravo možno obvladati. Danes vidimo, da je vse več glasov, ki temu.. več ne pritrjujejo. Katastrofe v Cmobilu in drugod so podrle vero v nezmotljivost človeka. Vse bolj nemarno okolje kontinentov to le še potrjuje. V vsakem od naših protinaravnih in zanikrnih posegov v gozd, kot so nemame sadnje, brezglava gradnja transportnih sledi, neod- govorna organizacija itd. je v bistvu kanček črnobilske katastrofe. Ena sadika kot nad- omestek za l OO ha uničenega gozda na svetu in podobno, govore vse o dimenzijah člove­ kove neodgovornosti. Nagel gospodarski razvoj prinaša tudi nagle streznitve. Duali- zem »naravo obvladati : naravi se podrediti« je povsod prisoten in tudi v gozdarskih kro- gih najdemo še vedno, kljub bridkim izkuš- njam, zagovornike teorije o obvladovanju na- rave. Ekonomika zahoda in vzhoda je padla na izpitu, ker ni sposobna upoštevati v svojih kalkulacijah vseh pomembnih parametrov, od katerih so nekateri za obstoj družbe in človeka pomembnejši od tistih, ki jih najdemo v obstoječih izračunih. Mnogih med njimi se ne da kvantificirati; zanje je potrebno iskati nadomestilo v izkušnjah, v zgodovinskih dej- stvih in v človekovi modrosti. Evropsko goz- darstvo ima dovolj izkušenj, da se lahko v ce- loti postavi na stališče zagovornikov narave in njenega usmerjanja in odklanja ekonom- ska razmišljanja, ki slane na kratkoročno na- JAKOST FLUKTUACIJE ravnani presoji. Opravka imamo z gozdom, kot trajnejšo tvorbo. Njeno bistvo je stroka nekoč drugače celostno dojemala in bila sposobna razvijati med drugim tudi usmerja- nje narave z »usmerjevalnimi koncepti« eko- nomike. Če smo torej dojeli, da narave ne moremo obvladati, pa tudi zato, ker bi to bilo sicer ne- smotrno početje, potem smo primorani izbi- rati drugačne poti, poti in metode usmerjanja narave v praksi in v raziskovalnem delu. Na- ša goznata Slovenija predstavlja mozaik enk- ratnih krajin. Toda v tem prostoru prehodov in meja je polno ujm, katastrof, »škodljivcev«, neugodnega vremena, čudnih ekonomij, skratka nepredvidljivih dogajanj. Dežela na prepihu je torej podvržena številnim nepred- videnim vplivom v gospodarstvu, kulturi, po- litiki in med drugim tudi v gozdarstvu. Vsa naša predvidevanja, razmišljanja in ukrepi morajo zato našteto upoštevati in uporabljati z velikimi varnostnimi koeficienti, da bi lahko uresničevali relativno stabilne razvojne poti v gospodarstvu in v družbi. Fluktuacije, kot naravna zakonitost vsega dogajanja v naravi, so v našem prostoru še posebej izrazite. Slo- venski človek jih je vedno občutil in se temu primerno tudi ravnal. Od nekdaj smo si zato stabilizacijo vsak po svoje pred sta v ljali in jo tudi uresničevali; in to, kar se dogaja danes, je le še dokaz več, da je tako. Težko je razumeti tovrstna razmišljanja ne- komu, ki je doživljal svoj čas v relativno ugodnem obdobju. Nekdo, ki je bil nasprotno primoran preživljati obdobje gospodarskih ČAS Iz skice je razvidna nepredvidljivost fluktuacij 211 in podobnih depresij, katastrof v gozdovih bo takoj razumel ))teorijo visokih varnostnih koe- ficientoV« v našem udejstvovanju. V našem primeru bo A, ki je preži v ljal različna kritična obdobja, drugače upošteval varnostne koe- ficiente kot B, ki je večji del svojega časa pre- živel v relativno ugodnem obdobju (glej ski- co). Z drugimi besedami, potrebno je biti do- volj časa gozdar, da dojameš moč naravnih fluktuacij in da znaš temu primerno z veliko mero varnosti kreirati gospodarjenje z goz- dom. Raziskave v naravi vse povedano potr- jujejo. Vse naše raziskovalno delo mora biti z naštetimi dejstvi prežeto, čim dlje stran od kratkoročnosti špekulacij in spremljajočega besedičenja, ki pripeljeta svet na rob kata- strofe. Čemu vsa ta razmišljanja pred kongre- som? Kongres je nedvomno dogodek, ki nas sili, da z distanco in iz različnih zornih kotov ocenjujemo naše delo tudi na raziskovalnem področju. Pri takšnem opazovanju pade v oči umetno ustvarjena konfrontacija pogledov kot so: usmerjati - obvladati, dolgoročnost - kratkoročnost, celostno gledanje - parcialno gledanje in podobno. Našteta nasprotja se še povečujejo, če hotenja postanejo prestižna, če zmanjka idej za originalne rešitve, če skratka nismo toliko samostojni, da bi se za- vedali, da imamo opraviti z gozdom, za kate- rega je vsako kopiranje tehnologij nevarno. Pri vsem tem pa se ne potrudimo, da bi v de- lu z gozdom posnemali sam gozd in njegovo naravo. Prestavimo raziskovalru laboratorij v gozd Razmišljanja o našem raziskovalnem delu v povedani smeri in primerjave naših razis- kav s tehnološko razvitimi deželami nas pri- vedejo do utrjevanja zanimive poti, ki jo pri nas že utiram o. Težišče našega raziskovalne- ga dela, ki je v naravnem laboratoriju v goz- du. To naravnanost bo potrebno v bodoče še močneje razvijati in do perfektuiranosti izob- likovati. Naj poskušam to razložiti po stranpo- teh. Zanimiva je primerjava med raziskoval- nim delom v Evropi in v Združenih državah Amerike. Medtem ko je ameriško raziskoval- no delo v gozdarstvu močno in pretežno na- . slonjeno na drago laboratorijsko opremo, si Evropa pomaga z razmeroma enostavnimi la- boratoriji in z »gozdnim laboratorijem«. Re- zultati raziskav enih in drugih se po kakovosti bistveno ne razlikujejo. Ena od razlik je v tem, da so raziskovalni stroški v Evropi neprimer- no manjši za podobne raziskovalne izsledke 212 kot pa v ZDA. V konceptu evropskega razis- kovalnega dela je mnog.okje prisotna zgodo- vinska izkušnja, ki pa se je kupiti in plačati ne da. V Sloveniji nimamo sredstev za drago la- boratorijsko opremo. Imamo pa enkratne možnosti za raziskovanje naravnih gozdnih laboratorijev- posebno kovačnica znanstve- nih izsledkov. Ugotavljamo, da smo se tega že dozdaj delno zavedali. Mislim pa, da vsa na- ša dosedanja raziskovalna strategija ni bila dovolj zavestno v tej smeri izoblikovana. Na- črtno naštudirana raziskovalna strategija za ))gozdni laboratorij« postaja s tem ena od os- rednjih nalog v raziskovalnem delu. Tehnični pripomočki za opremljanje »gozdnega labo- ratorija v naravi« so povsem drugačne nara- ve, kot pa je instrumentarij v klasičnem labo- ratoriju. Tudi o tem nismo dovolj razmišljali. Podobno je z raziskovalnimi metodami; le te temelje na dolgotrajnejših opazovanjih, pred- vsem pa zahtevajo skrbno opazovanje in ve- liko sposobnost celostnega opazovanja. Prav ta zahteva odvrača mnoge raziskovalce od naravinega laboratorija in pristanejo v klasič­ nem laboratoriju, kjer naj bi možnosti za na- tančne meritve zamenjale opazovanja v nara- VI. Bilo pa bi narobe razumeti, da klasičnih la- boratorijev in raziskav v njih sploh ne potre- bujemo. Mnogo je raziskav, na nekaterih področjih pa so lahko popolne le, če jih spremlja raziskovalno delo v laboratoriju, ki si ga zaradi dragega instrumentarija ne mo- remo privoščiti. Se posebej so tu pomembne temeljne raziskave iz drugih laboratorijev razvitih dežel. Za to kategorijo znanstvenih iz- sledkov, kije za nas prav tako pomembna, se bomo v bodoče morali obračati na literaturo iz tujine. Predvsem pa se bomo morali uspo- sobiti, da bomo znali iz poplave znanstvenih izsledkov izluščiti zrno resnice in po tej poti dopolnjevati oziroma kritično vrednotiti delo iz naših gozdnih laboratorijev. Preverjanje raziskovalnih izsledkov - posebna naloga Podani predlogi so naravi dela z gozdom in našim možnostim blizu. Imajo pa še druge prednosti: raziskovalno delo ostaja tudi mi- selno bliže praksi dela z gozdom, vrednote- nje izsledkov raziskav je kompleksnejše, prenašanje izsledkov v praktično delo je laž- je in je učinkovitejše. Našteto lahko potrdimo na podlagi domačih izkušenj pa tudi sicer. Bil sem v razvitih deželah, kjer je .laboratorijsko delo na zavidljivi višini, delo z gozdom pa ni podobno ničemur. Povedano opozarja na dodatni del v strate- giji raziskovalnega dela pri nas, to je prever- janje raziskovalnih izsledkov s praktičnim delom. Res je, da to ni vedno možno, včasih pa tudi ni potrebno. Vendar je narava našega dela z gozdom takšna in toliko je bilo storje- nih spodrsljajev, ki se nam maščujejo, da smo v bodoče primorani bolj kot doslej »preskus izsledkov raziskav« preverjati v naravi, preden jih bomo priporočili praksi. Pri tem se moramo zavedati, da zahtevajo tovrstna preverjanja, kot v gozdu nasploh, mnogo ča­ sa. Čas je tisti kritični selektor, ki osvoji ali pa zavrže rezultate raziskav. Čakalna doba je pri tem lahko različno dolga. Naj navedem primer izredno dolge čakalne dobe prever- janja znanstvenih izsledkov na primeru medi- teranskih pogozdovanj. Raziskovalno delo je svetovalo pogozdovanje. V zadnjih desetlet- jih je mediteranski prostor mnogokje ozele- nel (Španija, Italija itd.). Danes vsi ti gozdovi gorijo in vse kaže, da ni v človekovi moči, da bi jih zavarovali pred ognjem. Ugotavljamo, da je človek nalepil ogoleti mediteranski krajini »borov obliž«, ki pa se je po dolgem času pokazal kot neprimeren. Narava z og- njem odstranjuje ta obliž in se sili z drugimi rastlinskimi vrstami V gozdarskem razisko- valnem delu, ki ni, ne more in ne sme biti mar- ketinško usmerjeno, so poti preverjanja raz- iskav svojevrstne. Ta del strategije razisko- valnega dela prav tako ni dodelan, zato mo- ramo zanj predvideti v bodoče posebno po- glavje. Res je, da tega poglavja nismo po- vsem zanemarjali dozdaj, načrtno pa se mu nismo posvetili. Naravni gozdni laboratoriji že po svoji naravi olajšujejo delo na prever- janju znanstvenih izsledkov. Splošne razmere za uveljavljanje skicira- nih raziskovalnih poti so pri nas razmeroma ugodne. Lahko trdim, da smo si v tesnem so- delovanju s prakso ustvarili klimo sodelova- nja med raziskovalnim delom in prakso v takšni meri, da je možno na teh temeljih na- daljevati in se vsestransko spopolnjevati. KONGRES IN NJEGOVI UDELEŽENCI Kongres prihaja v času dokončnega spoz- nanja, kako gnili so koncepti napredka, ki naj bi se razvil na razvalinah narave pa tudi nje- nega gozda in da ni bega v bodočnost, če ne bomo poravnali starih računov. To spoznanje je -'vedno bolj prisotno tudi v gozdarskih vr- stah širom po svetu. Kongres je mesto za kon- frontacije, srečanja, razprave, razmišljanja, nove poglede, spopolnjevanje naših pogle- dov, nove načrte, kristalizacijo lastnih kon- ceptov itd. Tega se nadejamo mnogi. Mi kot gostitelji lahko pričakujemo še kaj več. Ra- zumljivo, če imamo lastno izdelano stališče in če znamo opazovati, vprašati in se pogovar- jati. Zato med drugim tudi spredaj navedena razmišljanja. Mnogo bo najrazličnejših raz- prav. Ne bo lahko sortirati med gradivom, ki je za nas bolj ali manj pomembno. Treba bo znati čitati med vrsticami. Bodo primeri, ko bomo doživeli samopotrditev; upam da tega ne bo tako malo. Zagotovo pa lahko pričaku­ jemo tudi razočaranja z opazko: saj bi mi to lahko tudi že zdavnaj storili. Da bo kongres zanimiv, pove že sama pestrost udeležencev in njihove dileme in pričakovanja, s katerimi raziskovalci prihaja- jo na kongres. Naj naštejem nekaj primerov, brez reda, kot mi pač pridejo na um. Prihaja Avstralec, ki se je ustrašil vsega, kar je avst- ratski gozdar s spreminjanjem eukaliptuso- vih gozdov počel, ko jih je zamenjal z naglo- rastočimi srednjeameriškirni bori. Sprašuje se, kaj storiti in zahteva, da se mora razisko- valno delo močneje usmeriti k večnamen­ skemu gozdu. Novozelandec prihaja razdvo- jen. Gozdarju so odvzeli naravne gozdove, ker jih je vse preveč spreminjal po konceptu kmetijstva. Ne ve, kaj bi. Med drugim bi rad razpravljal o svojih obsežnih poskusih z red- čenji v umetnih nasadih, hkrati pa razmišlja, kaj se zna zgoditi, če mu bo narava prekriža- la račune . Prišli bodo gozdarji iz tropskih krajev, različno usmerjeni, z različno menta- liteto, toda vsi oropani za njihov tropski dežni gozd in tudi za nekdanjo savano itd. Nespoš- tovanje jeklenega zakona o lokalnosti in sle- po prenašanje tehnologij je iz tro po v naredilo reveže; pošasten primer za to je Afrika. Zg la- sili se bodo Kanadčani, z vlogo, da bi želeli· prevzeti in organizirati IUFRO kongres čez 5 let. Ponosni so na svoje raziskovalno delo in na nekaj svojih znanstvenikov. V tla pa pogle- dajo, ko morajo priznati, da je njihovo gozdar- stvo naslonjene na koncept »cut and run« (posekaj in beži). Njihov sosed Američan iz Združenih držav bo prišel ves zaverovan v svoj prav in v svojo High tech. Pa vendar bo- do med njimi različni. Eni, ki se zavedajo, kam v ZDA gozdarstvo s plantažami pelje (takšnih trenutno ne pošiljajo radi uradno po svetu) in takšni, ki jim je maksimiranje vsega še vedno edina zveličavna pot za napredek. Iz Azije 213 pričakujemo drugačne poglede na naravo in na svet. »Azija misli drugače« je nekoč nekdo zapisal od zgodovinarjev. V strahu. da niso na vrsti za Afričani sedaj oni, kar pa vse kaže, da bo tako, prihajajo na kongres z mešanimi občutki. Na tihem preklinjajo zapadno tehno- logijo. iščejo sami sebe, s strahom gledajo, kakšen demon postajajo njihovi hudourniki, ki drve s himalajskih pobočij. Pogozdujejo z eukaliptusom na velikih površinah in ustvar- jajo še večjo revščino na podeželju, ker odv- zemajo delo in drva lokalnemu revnemu pre- bivalstvu. Eukaliptus pa na mnogih mestih za- struplja zemljo in zmanjšuje pridelke v kme- tijstvu. Zadnje informacije so iz Indije. Tako obetavna agroforestry - torej kombinacija kmetijstva in gozdarstva sicer prinaša uspeh, pa vendar zadeva ni tako enostavna. Zato se bodo hoteli na kongresu tudi o tem pogovar- jati. Afričani iz različnih dežel so tudi prijav- ljeni, deprimirani so. ker so oropani. Iščejo politične rešitve in le počasi spoznavajo. da so skopi lateriti tisti, ki jim bodo dali kruh le, če bodo grehe storjene v zadnjih desetletjih popravili -toda kako? bodo vprašali na kon- gresu. Anglež z otoka, ki si je v zadnjih deset- letjih zasadil2 milijona hektarjev kultur iglav- cev, je pri naravovarstvenikih naletel na ve- lik odpor. Napadajo ga tudi kmetijci, ker jim odvzema pašnike. Prebivalstvo želi nazaj »domovini zveste listavce<(. Prišel bo na kon- gres, da bi še kar naprej propagiral »man made forests«, pri tem pa ne bo povedal, kakšne težave ga težijo doma. Evropski goz- dar s kontinentalnega dela, razcepljen med vplivom Amerike in svojo zgodovino, bo na kongresu in to iz vseh držav močno zastopan. Pri tem bo gozdar iz vzhodnega bloka le bolj »ex privata« opazoval, kot pa katero rekel. Saj mu bodo naročili. kaj sme oziroma kaj mo- ra povedati. Vse, Vzhod in Zahod Evrope pa bo tlačila umiranje gozdov, ki izničuje vse, lahko bi rekli edinstvene uspehe v zgodovini svetovnega gozdarstva. Tudi delegacija iz Sovjetske zveze bo pri- sotna. Morda bo kdo na skrivaj izdal skriv- nost, da so Sibirijo že pospravili. Sicer smo pa pri Sovjetih zaprosili za nekaj vrhunskih imen iz vrst znanstvenikov, ki naj bi poročali o te- meljnih bioekoloških raziskavah pri njih. Pri- čakujemo mnogo Skandinavcev. Mnogi med njimi se vračajo skesano v srednjeevropsko šolo gozdarstva po nekaj desetletjih slabih pa tudi dobrih izkušenj dela z gozdom. Vsi še ne gredo v Canosso, pa vendar so na najbolj- ši poti- in čas je tisti, ki bo to prinesel. Od njih 214 pričakujemo mnogo zanimivosti. Posebno po- glavje bodo predstavljali mediteranski goz- darji. Med njimi bomo našli zagovornike mus- limanske koncepcije raziskovalnega dela; perfektuirano delo Izraelca, zaskrbljenega Spanca pa tudi druge, ki jim bo rovi nasadi še kar gorijo. Naleteli bomo tudi na Arabca, ki zopet oživlja gospodarjenje s panjevci in vidi v tem načinu dela uspešne rešitve - tako ekološke kot gospodarske. Razumljivo, tudi gozdarji z Balkana bodo prisotni s svojim »ne- ma problema«. Še bi lahko našteval; tisoč petsto ljudi - tisoč petsto različnih razmiš- ljanj, gledanj, skrbi itd. Vsi ti ljudje bodo prišli v Ljubljano, pripovedovali, opazovali, poslu- šali. kritizirali in doma pripovedovali. V Ljub- ljani se bodo zbrali predstavniki znanstveno- raziskovalnega dela za nekaj milijard hektar- jev gozda, gozdnate savane, prerije in po- dobnih ekosistemov na svetu. Vsak med nji- mi z željo, da bi izboljšal gozd in gozdarstvo doma v Skandinaviji, tropih, savani, preriji itd. Vzporedno s kongresom, oziroma v njego- vem okviru, bodo tudi spremljevalne konfe- rence. Naj omenim FAO konferenco o vzgoji in o izobraževanju v gozdarstvu. Tu se Slove- nija posebej pripravlja. Poleg kongresa bodo lesarji organizirali še dodatne konference: predvsem društvo anatomov. Nasploh bo le- sarski del na kongresu močno zastopan. V se pa kaže. da bo ta prireditev šla ne povsem, vendar precej mimo naših lesarjev. kar je za čase znanstvenega razvoja komaj razumljivo. Kongres zahteva in nudi možnost, da kritično presodimo o našem lastnem raziskovalnem delu in na razmeroma dobrih začetkih razvi- jamo nove programe. Kaže potrkati na našo vest in na možnosti. ki se nam ob kongresu nudijo, tudi izkoristimo. Pri teh zadnjih pripra- vah mora vprašati vsak sebe: Ah znam vpra- šati?, Ali bom znal odgovoriti?, Bom znal izko- ristiti to prireditev?, Bomo znali predstaviti šolo, inštitut in našo prakso?. Izkušenj za to nam ne manjka. Podobne, toda mnogo manjše prireditve smo že uspešno pripravljali, to- da .. . Verjamem, da bo treba marsikomu premagati strah in potlačiti komplekse v sti- ku z ljudmi. zato je vaja še kako potrebna. Sicer pa, zakaj bi se skrivali. Imamo gozd, svojo zgodovino, zanimive raziskovalne izsledke, znamo biti vztrajni- na tem prosto- ru vmes med različnimi narodi. Pogled v svet tu doma nam bo pomagal odpraviti morebit- ne zaplotniške nesporazume, prestižne spo- drsljaje in še bolj uspešno povezal začeto de- lo med prakso - šolo - raziskovalnim delom. OXF.: 971:972.2 IUFRO 18. svetovni kongres IUFRO je pred nami S prispevkom želim informirati javnost o delu pri pripravi za izvedbo kongresa in po- kongresne dejavnosti. Pokroviteljstvo kongresa je prevzel ZIS, na čelu s predsednikom Brankom Mikuličem. Predsednik IUFRO kongresa je prof. dr. D. Mlinšek, generalni sekretar pa je H. Dolin- šek, dipl . inž. V organizacijskem pogledu vo- di jugoslovanski organizacijski odbor M. An- drašek dipl. inž., predsednik izvršilnega od- bora pa je dr. ž. Ostojič. Predsedstvo YU komiteja za organizacijo kongresa so zaupali meni, predsednik re- publiškega organizacijskega odbora pa je M. Trebežnik, dipl. inž. V okviru YU komiteja za organizacijo kon- gresa delujejo naslednje delovne komisije, ki jih vodijo: - J. Ahačič, dipl. inž., komisija za kulturne prireditve; - Dr. B. Anko, mag. D. Robič, komisija za vsebinski strokovni tisk; - M. Kmecel, dipl. inž., komisija za propa- gando; - Dr. S. Horvat, komisija za delo s študenti; - Mag. J. Pogačnik, komisija za enodnevne in dopoldanske ekskurzije: - Mag. Smolej, komisija za knjige, učila in film; - Z. Zakrajšek, dipl. inž., komisija za interni tisk; - Dr. N. Torelli, komisija za vabljene tujce; - J. Temlin, M. čas, komisija za marketing; - Mag. Z. Otrin, komisija za izvedbo kon- gresa. Vodje posameznih delovnih skupin so vključile v delo več sodelavcev. O delu pri pripravi IUFRO kongresa je objavilo svoje prispevke že več sodelavcev. V večini pri- merov so se vsi zelo resno lotili dela. Operativno organizacijo kongresa ter teh- nična izvedbo smo zaupali Cankarjevernu domu v Ljubljani. Pri tem delu ima največji delež Srečko Peterlič s svojimi sodelavci. Ob tem želim poudariti, da je za CD organizacija takega svetovnega kongresa velika preiz- kušnja kljub temu, da je to kongresna hiša. V pripravah se je CD izredno anagaži.ral in za- služi pohvalo. Velike težave so v tem, da CD nima v celoti lastne infrastrukture in bi potre- bovali za uspešno izvedbo takih kongresov lasten hotel. V Ljubljani delujemo na rednih sestankih naslednji strokovnjaki: prof. dr. D. Mlinšek, H. Dolinšek, dipl. inž., prof. dr. S. Tomanjic iz Za- . greba, M. Trebežnik, dipl. inž., in jaz. Po po- trebi povabimo na sestanke tudi vodje delov- nih komisij in sodelavce - . umetnike (Pečko RTV Ljubljana, Studio ZNAK Ljubljana) in druge. Kljub veliki zagnanosti in prizadevnosti v tej skupini večkrat čutimo, da nismo za tako odgovorno in obsežno delo verzi:rani kot pro- fesionalci in se zato pri delu večkrat sami uči­ mo. Koncept izvedbe kongresa, ki smo ga po- stavili, ne dopušča nikakršne inprovizacije. Izdelali smo detajlni vsebinski in terminski program kongresa. Poleg strokovnega dela programa je še veliko drobnih stvari, o kate- rih do sedaj večinoma sploh nismo razmišlja- li. Izdelan je scenarij za otvoritveno in za- · ključno svečanost (Pečko), ki vključuje origi- nalno glasbo 0· Golob), izrazni ples in podob- no. Detajlno smo izdelali program sprejema gostov, z vsemi protokolarnimi zahtevami. Pred · začetkom kongresa, v nedeljo zve- čer, bo organizirana »spoznavalna priredi- tev,« na kateri naj bi se udeleženci »ogreli«. V ponedeljek bo svečan sprejem udele- žencev in ob koncu tedna v soboto slovesna zaključna prireditev. Pri tem delu smo se morali najaviti za spre- jeme pri vodilnih družbenopolitičnih delav- cih. Med njimi je pokazala veliko zavzetost predsednica skupščine mesta Ljubljane Nu- ša Kerševan v vlogi gostiteljice kongresa. Veliko smo razmišljali o izgledu mesta Ljubljane v času kongresa, o gostinskih po- nudbah, parkirnih prostorih, prireditvah v tem času in še o mnogih drugih drobnih re- čeh, ki bodo zagotovile dobro počutje udele- žencev kongresa. Že podatek, da bo v času kongresa 170 konferenc, nam pove, da je bilo potrebno ve- lik? organizacijskega dela. Pri tem je bilo po- 216 trebno tudi zagotoviti veliko tehničnih sred- stev, ozvočenje, video, itd .. V es material bo tiskan že pred kongresom. Obsega 4000 do 5000, ali celo več strani strokovnega tiska. Glavno breme pri tem delu nosita dr. B. Ank:o in mag. D. Robič. Zelo obsežno delo pri obdelavi prijav vab- ljenih udeležencev je opravil dr. N. Torelli s sodelavci. Na kulturnem področju se je zelo anagaži- ral J. Ahačič, dipl. inž. V času kongresa bo več razstav in kulturnih prireditev. Od raz- stav naj omenim »LESENO HIŠO«, ki pred- stavlja izdelke avtorjev iz celega sveta. Sodelovala bo tudi folklorna skupina Fran- ce Marolt. Akademski oktet se nam bo pred- staV1l na Bledu. Tudi mladina bo sodelovala z razstavo svojih umetnin, na Cankarjevi cesti pa bodo mladi risali v živo. Pri tem se je an- gažirala tudi ljubjansko društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva, ki ga vodi dr. J. Božič . K sodelovanju smo povabili tudi akademsko slikarko Marjanco Božič. V CD bo demonstracija okrog 200 poster- jev, ki jo pripravlja mag. D. Robič. Zasluga dr. B. Anka je tudi ta, da bo do kongresa priprav- ljena potE 7. V spomin na prof. dr. ]esenka, bo pripravljena pot z njegovim imenom. Pri tem sta se najbolj angažirala dr. B. Anko in I. Žonta, dipl. inž. RTV Ljubljana je pripravila program oddaj za pred in medkongresno obdobje. Pri tem je vključena tudi Evrovizija. Več dobrih sugestij srno prejeli od RTV Ljubljana, ki si za to za- služi našo pohvalo. Še veliko del, ki jih nisem opisal, so opravili razni sodelavci, ki se jim ob tej priložnosti op- ravičujem, da jih zaradi omejenega teksta ni- sem imenoval. Pri obsežnih pripravah se je izredno anga- žirala gozdarska operativa, in sicer v stro- kovnem in materialnem pogledu, za kar ji gre posebno priznanje. Tudi v času kongresa bo- do številni strokovnjaki iz operative sodelo- vali pri strokovnem in organizacijskem delu. Udeležencem kongresa smo namenili tudi primerna darila. Vsak bo dobil lično torbo, v kateri bo poleg drugega tudi posebej izde- lan katalog »LESENA HIŠA«. Prepričan sem, da bomo znali to edinstve- no priložnost uspešno izkoristiti, ker bi bila si- cer velika škoda. Uspeh pa je odvisen od nas samih in zato vabim k sodelovanju vse gozdarje. mag. Zdenko Otrin 216 OXF.: 971:972.2 IUFRO Organizacijske priprave na XVIII. svetovni IUFRO kongres Petletne priprave XV111. svetovnega IUFRO kongresa so v zaključni fazi. Po XVII. IUFRO kongresu v KYOTU na Ja- ponskem je Jugoslavija kot gostiteljica na- slednjega XVIII. IUFRO kongresa postavila zvezni organizacijski odbor in republiške or- ganizacijske odbore s komiteji in komisijami za posamezna področja. Vsa ta delovna telesa so pod vodstvom Zveznega organizacijskega odbora in njego- vih izvršilnih teles skrbela za kar se da teme- ljite priprave kongresa. Postavljeni so bili cilji na področjih : - razvoja raziskovalnega dela v gozdar- stvu in lesarstvu - intenziviranju povezave znanosti s prak- so in šole s prakso - razvojnih nalog v gozdarski operativi - medrepubliškega strokovnega sodelo- vanja in drugo. O vsem tem je v preteklem obdobju GV podrobno že poročal in sproti seznanjal našo strokovno javnost. Ob zaključku predkongresnega obdobja , ki smo ga želeli izkoristiti za nove, sveže po- bude ugotavljamo, da je veliko bilo storjene- ga, da pa seveda vseh zastavljenih ciljev ni- smo uresničili. To bomo morali nadoknaditi v pokongresnem obdobju. Za vsebinske priprave je med obema kon- gresorna skrbela IUFRO organizacija s svoji- mi 6. divizijami in nekaj sto delovnimi skupi- nami. Izvršilni odbor IUFRO organizacije je vsako leto na svojih 14 dnevnih zasedanjih skrbel in preverjal ter usklajeval te vsebin- ske priprave kongresa. Naš organizacijski odbor je imel tu vedno prisotnega svojega predstavnika, ki je povezoval organizacijske priprave obeh teles. Posebej velja omeniti prispevek Jugoslavi- je, ki bo skupno z IUFRO organizacijo in dru- gimi omogočila udeležbo na kongresu v Ljubljani 100 priznanim znanstvenikom iz de- žel v razvoju. IUFRO je poskrbela za letalske karte, naša naloga pa je, da omogočimo biva- nje v Ljubljani. Za izvedbo te naloge je skrbe- la komisija organizacijskega komiteja pod vodstvom Prof. dr. N. Torelhja. Svetovno gozdarsko javnost je komite za organizacijo kongresa obvestil o pripravah in vsebini kongresa v dveh broušurab, ki sta bi- li razposlani po svetu v razmaku enega leta. V zadnji Il. brošuri je objavljen urnik zase- danj, avtorji in naslovi prispevkov, natančen razpored zasedanj po dvoranah, urnik vseh satelitskih prireditev, družabnih prireditev in druge informacije. Ta komite skrbi tudi za kulturne prireditve ob kongresu, med kate- rimi je posebnost razstava in katalog idejnih projektov enodružinske hiše v lesu, kjer so udeleženi avtorji številnih dežel vsega sveta. Kot zanimivost velja omeniti odločitev Or- ganizacijskega komiteja, da organizira v času kongresa »PRESS CENTER«. V dogovoru z znanimi novinarji predvsem iz evropskih de- žel, ki se poklicno ukvarjajo z gozdarsko pro- blematiko, želimo na ta način poskrbeti za neposreden prenos aktualnih dogajanj in za- ključkov kongresa v javnosti. Z istim namenom pripravljamo v sodelova- nju z RTV Ljubljana >>okroglo mizo« s sodelo- vanjem najvidnejših znanstvenikov na kon- gresu. V se kaže, da bo to prenašala Evro vi- zija. Drugi, terenski del kongresa prične ne- posredno po zaključku zasedanj v Ljubljani tj. v soboto 13. oziroma nedeljo 14. septembra z enotedenskimi ekskurzijami, ki bodo orga- nizirane po celi Jugoslaviji. Največ jih bo v Sloveniji in na Hrvaškem. Komite za ekskur- zije je skupaj s svojimi komisijami tudi te pri- prave uspešno pripeljal h kraju. Naštel sem le mah delček aktualnih pri- prav na kongres, s katerimi želimo prispevati k nadaljnji popularizaciji gozdarstva in po- udariti večnamensko vlogo gozda in moto kongresa »gozdarske znanosti v službi člo­ veštva« o dilemah, spodrsljajih in stranpoteh v času organizacijskih priprav pa bomo raz- pravljali po kongresu, ko bo na voljo še ana- liza vseh dogajanj. Hubert DOLINŠEK, dipl. inž. gozd. OXF.: 90 Razmišljanja ob IUFR0-86 Kakorkoli razpredamo misli, vedno znova se vračamo k ugotovitvam modreca, kako »vse teče« (Cuncta fluunt) . Kar je včeraj ve- ljalo za sveto, danes to ni več. Kako nesmi- selno je vztrajati pri načinu dela ali usmerit- vah, ki jih je pregazil čas. V primerih takega obnašanja nastopi krizna stopnja, ki povzroča pretrese in zlome nekega stanja. V naravi se ni ohranilo ničesar živega, kar ni sledilo evo- luciji- vse kar obstaja, je samo delček tega velikega sistema. Ko človek načrtuje in usmerja svoje delo, bi moral računati na zakonitosti narave. Pro- blem bi ostal tudi v tem primeru dovolj velik, saj spoznanja te vrste tudi niso prepogosta. V · gozdarstvu, kjer imamo opravka z živo nara- vo neposredno, seveda vemo, da gozda, ki je čudovita živa tvorba dolgotrajnega delova- nja naravnih sil, ne moremo dolgo posiljevati s človekovimi muhastimi posegi, ki so v na- sprotju z razmerji, pridobljenimi v toku evo- lucije gozda. V vsakdanjih ukrepih že goz- darji sami čestokrat premalo to dejstvo upoš- tevamo. V edno znova smo nekako presene- čeni in nočemo biti krivi, če ugotavljamo, da smo gozdu - velikemu naravnemu sistemu, povzročili hudo zlo in je zato klonil. V takih primerih je bil rezultat tudi za človeka vedno porazen; za gozdom je često klonil tudi člo­ vek, pa najsi je šlo le za pretirana krčenja gozdov. Kar počne človek danes, ko je oborožen s tehničnimi sredstvi velikih zmogljivosti, a tudi obsežnih škodljivih učinkov na naravo, pre- sega meje zdravega razuma. Preprosto nera- zumljivo je, kako nismo pripravljeni zaustaviti trenda negativnih posegov v naravne danosti tudi, ko je očitno, da nam jemljejo zdravo ozračje, vodo, hrano -in gozd. Ko so pred ne- kaj leti gozdarji in naravovarstveniki s severa 217 dvignili alarm, smo mi kar mirno nadaljevali in načrtovali delo, kakor da se nič ne dogaja, čeprav nam je Jelka že nad dvajset let izred- no intenzivno izginjala iz gozdov, pred našimi očmi. Danes, menim, da pri nas ni mogoče najti gozda iglavcev, ki ne bi kazal močnih znakov hiranja; stabilnost gozda, tudi narav- nega, je močno načeta. Hodimo skozi gozdove, jih opazujemo in razmišljamo o našem vsak danu: kriza gozdov in kriza družbe stopa ta ena z drugo v korak. Kaj nam je storiti, nam gozdarjem? Kaj je z ekološko osveščenostjo nas samih, kaj naše širše družbe? Svetovni kongres gozdarske znanstvene misli bo letos, pri nas v Ljubljani; Pevropska« akcija je stekla. Poslali srno vabila na vse evropske fakul- tete, kjer naj bi mentorji izbrali eno ali dve dipl?mi, katerih raziskovalno delo je toliko kvahtetno, da zasluži predstavitev na kon- gresu. Odmev je bil izreden! Iz 15 evropskih držav, z 20 gozdarskih in lesarskih fakultet bo tvorno sodelovalo 32 kandidatov. Udele~ ženci prihajajo iz naslednjih držav in fakultet Gozdarska Število Država fakulteta udelež. Francija Nancy 2 Belgija Gent 2 Madžarska Sopron 2 Avstrija Dunaj 2 Velika Britanija Edinburgh l Aberdeen 1 Ban gor 2 Zvezna republika Nemčija Munchen 2 235 Gozdarska število Država fakulteta udelež. Norveška As 2 Poljska Krakow 2 Warszawa l Švedska Umea l Švica Zurich l Italija Viter bo l Padova l Nemška demokratična republika Tharandt 2 ČSSR Zvolen 2 Turčija Trabzon 2 Jugoslavija Ljubljana 2 Osrednja točka programa študentskega zasedanja je posterska predstavitev, na ka- teri bodo udeleženci predstavili diplomska ali raziskovalna dela. Izdelava, predstavitev in pisna dokumentacija posterjev v enem od jezikov IUFRO bo po zahtevnosti enakovred- na prispevkom gozdarskih strokovnjakov in znanstvenikov iz vsega sveta. V okviru kongresa se bodo študentje ude- ležili še nekaterih ključnih predavanj, sicer pa je pripravljen povsem samostojen pro- gram zasedanja. Sem sodijo družabna sreča­ nja, pogovori o študijski problematiki, pred- stavitve posameznih dežel, dve strokovni ek- skurziji in vikend na morju. Gostje bodo bivali pri naših študentih, kar bo skupaj z družabno dejavnostjo in biva- njem na morju omogočilo nastanek trajnejših prijateljskih vezi. To bo omogočilo sodelova- nje med udeleženci tudi v prihodnje, ko se bodo v poklicu ubadali s problematiko goz- dov, ki je v Evropi in svetu iz dneva v dan bolj mednarodna. Pogovori o študijski problematiki bodo služili predvsem boljšemu medsebojnemu poznavanju, lahko pa se zgodi, da se bo utr- nila tudi kakšna ideja za izboljšave na tem področju. Boljšemu poznavanju evropske problematike in širjenju obzorij so namenje- ne tudi predstavitve gozdarstva in gozdov posameznih dežel. Našo deželo in njene gozdove bodo udele- ženci spoznali na dveh ekskurzijah. Prva bo vodila po raznolikih gozdovih Kamniške Bi- strice. Njen namen je prikazati pestrost flQre in združb v našem prostoru in način.~gospo­ darjenja, ki iz tega izvira. Na drugi ekskurziji čez Kras in snežniške gozdove bodo spoznali posebnosti gozdarstva na krasu, zgodovino 236 in problematiko pogozditve krasa, problem propadanja jelke in problematiko odnosov med gozdom in divjadjo. Da se bo srečanje primerno izteklo, pri- pravljamo še dvodnevno bivanje ob naši obali. Tu se bodo udeleženci lahko sprostili in skupaj potegnili črto pod dogajanjem na srečanju. Priprave na zasedanje vodi organizacijski odbor študentov pod vodstvom in s požrtvo- valno pomočjo mentorice dr. Sonje Horvat- Marolt. Pri izvedbi in organizaciji bodo sode- lovali še: VTOZD za gozdarstvo, GG Ljublja- na, GG Postojna, GŠC Postojna in druge orga- nizacije. Nekaj finančne oziroma materialne pomoči pa pričakujemo od ostalih GG in ne- katerih drugih organizacij. Menimo, da bo satelitsko zasedanje štu- dentov gozdarstva in lesarstva 18. kongres IUFRO obogatilo, osvežilo in pomladilo. Sonja Horvat-Marolt, Jernej Stritih l OXF.: 833 Domišljija arhitekture Les lahko ustvari hišo, ki bo njene uporab- nike bivalno zadovoljevala in osrečevala. V okviru mednarodne likovne prireditve Mi za mir pod pokroviteljstvom generalnega sekretarja Združenih narodov Pereza de Cuellarja je bila v Umetnostnem paviljonu v Slovenjem Gradcu postavljena razstava lesc- reza in drobne plastike, ki je trajala od 20. ok- tobra lanskega leta do 31. januarja letos. Že prej, poleti 1985, pa je bil v sodelovanju z re- vijo Sinteza razpisan mednarodni natečaj Enodružinska hiša v lesu, ki je potekel 5. ok- tobra, tako da je režija 5 strokovnjakov, Fin ca, Italijana in 3 Jugoslovanov, mogla do 19. ok- tobra odbrati lO del (3 nagrajene in 7 pohva- ljenih), ki so bila prikazana na že omejneni razstavi. Seveda pa je bil odziv na razpis mnogo večji, saj je kar 318 posameznikov in skupin iz 27 držav in vseh kontinentov razen Avstralije poslalo na okoli 500 listih svoje za- misli o predlagani temi. V se to bogastvo idej in predlogov je bilo med 18. aprilom in 25. majem na ogled v Umetnostnem paviljonu v Slovenjem Gradcu, septembra pa bo izbor pr.edstavljen v Can- karjevem domu v Ljubljani ob mednarodnem kongresu IUFRO. Organizatorji se trudijo, da bi udeležencem kongresa ponudili tudi kata- log razstavljenih projektov. Ker je bil natečaj anonimen, so seveda razstavljena dela signi- rana, vendar pa označena mesta in države, iz katerih so avtorji. Med nagrajenci so Vladan Citlučanin iz Beograda, Tor ben Bregenhjej iz Kopenhagna in Heino Partenen iz Lahtija, med pohvaljeni- mi pa je pet projektov iz SZ, po eden pa iz Ro- munije in Finske, kar jasno govori o tradiciji lesenega stavbarstva v teh državah. Razstavljeni idejni projekti in njih zasnove, ki večkrat zajemajo tudi hišno opremo, nam poleg čisto projektantskih in oblikovalskih rešitev .ponujajo tudi svojo likovno dognanost in iz nje izvirajoče vizualno komunikativnost. Zato nekateri med njimi učinkujejo kar deko- rativno, če ne celo grafično. Pri tem pa nam ponujajo pogled v društveno in socialno strukturo okolij, iz katerih in za katere so na- stali. Določila razpisa so bila namreč ne- dvoumna, raba lesa pri izdelovanju indivi- dualnih enodružinskih hiš naj se uveljavi po- vsod tam, kjer je njegova uporaba smiselna, gospodama in ekološko upravičena, saj jo s svojimi zahtevami podpira tudi sodobni čas, ki želi ustvariti hišo, zasnovano po meri stano- valcev in ne obratno, zgolj zaradi oblikovne- ga učinka. Pri tem ni nujno, da je raba lesa izključna, vendar pa naj bo prevladujoča in oblikovno poudarjena. Les naj prispeva k bivanju kva- liteto, ki jo lahko nudi s svojo toplo in slikovito naravo, zato naj ne bo omejen samo na kon- struktivno plat hiše, ampak tudi na funkcio- nalno in estetsko v smislu oblikovanja njene notranjščine in poglavitne opreme. Hiša naj ustreza življenjskim potrebam sodobne dru- žine, živeče v sodobnem okolju, in naj bo uresničljiva v prostoru in času, v katerem in za katerega je projektirana. Pri tem pa v našem primeru nikakor ne gr.e za izvedbene projekte, ampak le za idejne, ki naj pokažejo domiselne zmožnosti sodobne arhitekture na področju, ki je pogosto sen vseh tistih, ki morajo živeti v slabo rešenih stanovanjskih blokih in stolpnicah. Sodelavci natečaja so torej imeli trdno precizirana izho- dišča in jasno zastavljene cilje, ki so jih po- skušali doseči s tem, da so les uporabili kot temeljno gradivo in arhitektonsko izrazilo s ciljem, ustvariti hišo, ki bo njene uporabnike bivalno zadovoljevala in osrečevala . Kako se jim je to posrečilo z ozirom na živ- ljenjske navade in potrebe raznih narodov, civilizacij, kultur in klimatskih pogojev, lahko presoja le obiskovalec razstave, ki bo morda na njej našel tudi kako inspiracijo za lastno razmišljanje v tej smeri. Jože Curk 237 OXF.: 903:971:972.2 IUFRO XVII. Svetovni IUFRO kongres Republiški organizacijski odbor Yu-86 Komite za razvoj Opravljeno delo na področju razvoja gozdarstva v predkongresnem razdobju že leta 1982 smo v Sloveniji oblikovali Re- publiški organizacijski odbor za pripravo in izvedbo XVII. svetovnega IUFRO kongresa - YU-86. Sestavni del organizacijskega odbora je tudi komite za razvoj. Komite za razvoj formalno ni nikoli obstajal. Formalno ni bil nikoli oblikovan. Kljub temu je na temu področju delalo in še dela veliko gozdarjev, ki so opravili pomembno delo. To smo dosegli tako, da smo v vse aktivnosti že od samega začetka vključili vse organizacij- ske strukture gozdarstva v Sloveniji. Zlasti uspešna in posrečena je bila vključitev de- lavcev in vseh organov Splošnega združenja gozdarstva SR Slovenije. Strokovnjaki in od- bori združenja so bili pobudniki in nosilci akcije. Sestava odborov pa je zagotavljala in zagotovila uspešen prenos in izvedbo akcije na gozdnih gospodarstvih. To pa je bil tudi cilj vse dejavnosti. V sodelovanju z vsemi odbori Združenja smo že leta 1982 sestavili Program predkon- gresne aktivnosti za razvoj gozdarstva. Pro- gram je sprejela skupščina združenja in tako obvezala svoje člane za njegovo izvršitev. Na podlagi tega programa smo nato vsako leto sestavljali letne programe za posamezna 238 področja (gozdnogojitveno in urejevalno ter gozdnotehniško) dela v gozdarstvu. Naštevanje vseh akcij, ki srno jih izvedli gozdarji v zadnjih štirih letih, bi trajalo pre- dolgo, zato bom tu naštel le najpomembnej- še, izvedene za vso republiko ali pa pri ve- čini gozdnih gospodarstev. Žal ne moremo našteti vseh aktivnosti, ki so jih izvedla posa- mezna gozdna gospodarstva. Najpomembnejša dejavnost razvoja goz- darstva je brez dvoma prenos raziskovalnih dognanj in novih znanj v prakso. V ta namen je v TOZD za gozdarstvo izvedel3 visokošol- ske študijske dneve: Ar eh 83: Oblikovanje in reševanje proble- ma Portorož 84: Stabilnost gozda in gozdarstva Ljubljana 85: Pomen zgodovinske per- spektive v gozdarstvu. Izvedli smo 15 republiških seminarjev iz različnih področij gozdarstva. Naj naštejemo: Delnice 1983: Značaj pripreme proizvod- nje in izgradnje šumskih komunikacija. Bled 1883: Merjenje in vrednotenje dela neposrednih delavcev v gozdarstvu. Jezersko 1983: Ergonomsko oblikovanje dela. Črni vrh 1984: Učenje z delom- gozdnogo- jitveni seminar. Straža - Radlje 1984: Prenos znanstvenih dosežkov v prakso. Ljubljana 1984: Uporaba aerofotografije v gozdarstvu. Ljubljana 1984: Daljinsko pridobivanje podatkov o stanju in razvoju gozdnih sestojev in gozdnega prostora. Vrhnika 1984: Sekundarno odpiranje goz- da. Ljubljana 1984: Uporaba panožnega spo- razuma v gozdarstvu in uveljavljanje ZRRMD v gozdarstvu. Bled 1985: Gozdnogojitveno in sečnospra­ vilno načrtovanje. Glažuta 1986; odpiranje gozdov. Ljubljana 1985: Problemi pri pouku gojenja gozdov. Ljubljana 1986: Varovalni gozd. Radlje 1986: Spravilo lesa. Novo mesto 1986: Ergonomika in racionali- zacija prevoza lesa. Poleg teh je bilo posredovanih veliko no- vih dognanj skozi delo raznih odborov in ko- misij pri združenju in na raznih posvetovanjih. Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SRS je v tem razdobju izvedla 7 strokovnih posvetovanj: Celje 1983: Pomen kvalitete v gozdarstvu in lesarstvu. Postojna 1983: Znanstveno raziskovalno delo v dolgoročnem razvoju gozdarstva in le- sarstva Slovenije. Kočevje 1984: Informacijska dejavnost v slovenskem gozdarstvu in lesarstvu. Rogaška Slatina 1984: Pomembni razvojni dejavniki slovenskega gozdarstva in lesar- stva v srednjeročnem obdobju 1986-90 Novo mesto 1985: Ustrezna organizacija pogoj za uspešno delo. Krško 1985: Kakovost življenja in bivanja. Bled 1986: Inovacije kot osnova za tehno- loški razvoj. Gozdarji smo v obravnavanem obdobju vložili veliko dela v posodobitev in dopolni- tev zakona o gozdovih in spremljajočih pod- zakonskih predpisov. Izdelali smo smernice za gozdnogojitveno in sečnospravilno načrto­ vanje in skoraj po vseh gozdnih gospodar- stvih izvedli seminarje o tem načrtovanju. V predkongresnem obdobju smo izdelali območne gozdnogospodarske načrte in dol- goročne (do leta 2000) perspektivne plane gospodarjenja z gozdovi. Oboji so solidna os- nova našemu bodočemu delu. Načrtovanje in izvajanje gradbenih del v gozdarstvu je vse bolj pomembno področje. Gozdarji smo uspeli ohraniti to v svoji pristoj- nosti in tako zagotovili, da bo projektiranje in gradnja cest za gozd prizanesljiva. Uvajamo nove tehnologije, ki povzročajo manjše rane. Veliko naporov je bilo vloženih v usklaje- vanje gozdarstva in lovstva; od objektivnega ugotavljanja staleža in pogojev razvoja posa- mezne divjadi, zlasti jelenjadi, do objektivne- ga ugotavljanja in vrednotenja škod po divja- di. Uspehi tega dela se kažejo v dogovorih gozdarjev in lovcev o gospodarjenju z div- jadjo in odstrelu. Pomemben napredek beležimo pri zbira- nju in hranjenju raznih informacij o gozdar- stvu. Izdelani so novi sistemi, ki zagotavljajo zbiranje in hranjenje potrebnih podatkov za odločanje pri gospodarjenju z gozdovi. Zaradi različnih vzrokov moramo čedalje pogosteje intervenirati z ogozditvami. Tu je kakovost sadik zelo pomembna. Izdelan je predlog standarda za sadike, ki naj bi lajšal delo na tem področju. Gospodarski položaj nas je prisilil v razvi- janje domače strojne opreme. Ugotavljamo, da je naša industrija ponudila že vrsto strojev za delo v gozdu. Sproti jih preizkušamo, tes- tiramo in v sodelovanju s proizvajalci postop- no izboljšujemo. Tu smo posvečali posebno skrb varstvu delavcev. Vsi stroji so ergo- nomsko ovrednoteni. O rezultatih teh razis- kav so sproti obveščeni uporabniki in proiz- vajalci. Skrb je posvečena izboljšanju gospodar- nosti in proizvodnosti dela. Tu smo veliko de- la vložili v iskanje in oblikovanje meril za ugotavljanje uspeha dela in njegovo nagraje- vanje in zlasti motiviranje. Vse uspešneje de- lujejo razni solidarnostni mehanizmi od preli- vanja sredstev v okviru Republiške samoup- ravne interesne skupnosti do različnih soli- darnostnih akcij pri odpravi posledic narav- nih ujm, ki zadnja leta vse pogosteje pustošijo po Sloveniji. Pomemben napredek je pri obravnavi ne- donosnih in degradiranih gozdov. Tu se ka- žejo pozitivni rezultati dogovarjanja gozdar- jev in predelovalcev lesne surovine. Zadnja leta je opazen napredek pri ovred- notenju socialnih in estetskih funkcij gozda. Skozi razne prireditve in manifestacije, zlasti v zvezi z naravnimi ujmami in odrniranjem gozdov, smo uspeli v javnosti vzbuditi skrb za gozdove. Tu moramo omeniti popis goz- dov l. 1985 s katerim smo ugotovili ogrože- nost naših gozdov zaradi onesnaževanja oko- lja. Odmiranje gozdov, naravne ujme, pojav škodljivcev (zalubnikov) zahteva drugačno obravnavo gozdov. Tu iščemo primerne me- tode dela za gospodarno izrabo vseh vrst slučajnih pripadkov, ki ponekod presegajo že polovico etata. Kljub velikim motnjam v gospodarjenju z gozdovi (žled, vetrolom) smo uspeli izpolniti zelo visoko postavljene zahteve družbe po sečnji. Zaskrbljujoče pa je, da ne dosegama predvidevanj pri gojitvenih delih. Izboljšali smo delovne pogoje delavcev v gozdarstvu in povečali varnost pri delu. Poročilo ne more prezreti tudi naporov stroke za izboljšanje strokovnega šolstva in raziskovalnega dela. V predkongresnem ča­ su je gozdarstvo zbralo denar za razširitev in posodobitev vseh treh osrednjih gozdarskih inštitucij.: Gozdarskega šolskega centra v Po- stojni, Instituta za gozdno in lesno gospodar- stvo in VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fa- kultete. Posodobili smo tudi učne programe in razširili raziskovalno delo. Organiziranost gozdarstva v Sloveniji je ze- 239 lo pestra. Na osnovi proučevanja organizira- nosti in posvetovanja o tej problematiki srno izdelali napotke in priporočila za ustrezno organiziranost. Akcija je v teku. Ze v preteklem letu, še bolj pa letos smo naše aktivnosti osredotočili na samo pripra- vo in izvedbo kongresa. V ta namen smo delo osredotočili na dve področji: - Pripravo za sprejem ekskurzij. Poleg sa- me priprave objektov na terenu je tu zlasti pomembno očiščenje cest, njihovih robov in okolice raznih zgradb v gozdu. - Izdaja monografij, predstavitev območij ipd. S tem naj bi obdelali posamezne strokov- ne probleme, ohranili zanamcem v pisani be- sedi in podobi vse kar je zanimivega in se lahko pozabi in zgubi ter zbrali v najgostejši, pa še pregledni in nazorni obliki značilnosti posameznih območij. Na tem področju ježi- vahna aktivnost. Skoraj vsa gozdna gospo- darstva so pripravila zgoščen prikaz značil­ nosti svojih območij. V vseh območjih so pri- pravili tudi eno ali več monografij. Škoda je le, da jih večina ne bopravočasno končana. Z izpolnitvijo teh nalog lahko vsak brez za- drege pričaka ekskurzijo in s ponosom poka- že kaj je naredil. Poročilo ni popolno. Narejenega je bilo še veliko drugega in tudi pomembnega, ki tu ni zajeto. Že ta pregled pa kaže, da smo bili marljivi in smo naredili precej. prof. dr. Edvard REBULA 240 OXF.: 971 Interforst 1986 Mlinchenčani so po štirih letih spet ponovi- li svojo prireditev, povezali posvetovanje s sejmom razne opreme v gozdarstvu in dali celoti mednarodno obeležje. Po zagotovilu prireditelja je bila to pot udeležba večja kot pred štirimi leti. Sejem sam je prinesel nekaj novitet. Idejna zasnova pa je ostala v primer- javi z zadnjim sejmom nespremenjena. V raz- govoru z direktorjem »sejmišča« je bilo mož- no dojeti, da razmišljajo o svežih idejah, ki so za takšen tip prireditve nujnost. Posebno po- zornost sem posvetil kongresnemu delu. Gre pohvala bavarskim gozd arjem in še posebej munchenski gozdarski fakulteti, da so se tudi to pot zagrizli v delo z Nemcem poznano na- tančnostjo in kakovostjo, izbrali aktualno te- matiko, poiskali kvalitetne referente in po- skrbeli za prezhibno izvedbo posvetovanja. Petnajst referatov se je zvrstilo pod okriljem teh tematik: Sta.nje gozda v Evropi in progno- za razvoja·, razmere na lastnih trgih doma in v mednarodnih vodah, scenariji in strategije na temo kako mojstriti posledice umiranja gozdov. Referati so bili zelo zanimivi, z mnogo zamisli in bogato dokumentirani. Nastopali so znani strokovnjaki, med njimi tudi nekaj mlaj- ših, ki si šele ustvarjajo svoje ime. V toku predstavitev in pri diskusiji je prišlo do raz- ličnih rrmenj, kar je povsem razumljivo. Sama otvoritev na čelu z munchenskirn županom in bavarskim ministrom za kmetijstvo in gozdar- stvo, kakor celotno prireditveno vzdušje pa je v celoti izražala veliko bojazen za naš gozd, za to, kako bolje predelati les ter na od- ločnost, da je potrebno pod vzeti vse v stroki in zunaj nje, da rešimo naš gozd bodočim ro- dovom. Po posvetovanju so sledile ekskurzi- je v gozdarstvu in lesarstvu. V kratkem so posamezni referati prikazo- vali naslednje: Prof. Moosmayer iz Freiburga je prikazal stanje o umiranju gozdov v Evropi, kolikor je pač lahko to storil na podlagi nepopolnih podatkov. Slika je nepopolna tudi zaradi raz- ličnih metod snemanja. S ponovitvami, ki so »na dnevnem redu« pa ta podoba dobiva vse jasnejše obrise. Medtem ko so gozdovi v vzhodni Evropi na več mestih kompleksno uničeni, so škode v zahodni Evropi razsejane bolj na velikih površinah. Mnogi gozdovi v za- hodni Evropi pa so na kritični meji umiranja. Južna Evropa kaže pri tem razmeroma ugod- no podobo. Morda tudi zato, ker ni dovolj podatkov. Profesor Pollanschutz z Dunaja je prikazal prirastek, kot pomemben pokazatelj za umi- ranje gozdov. Opozoril je, kako raznotero drevje na osnaževanje reagira. Opazovanja je naslanjal na bogato gradivo iz zahodne Nemčije in Avstrije. Predvsem pa je opozoril na potrebo po permanentnem spremljanju sprememb na prirastkih. Profesor Glos iz Munchna je prikazal vpliv bolnega gozda na kakovost lesa. Vprašanje, ki v zadnjem času precej vznemirja go z darje. Zaenkrat pa so raziskave pokazale, da kako- vost lesa ni bistveno prizadeta in da ni razlik med lesom iz zdravega ali bolnega gozda. Z raziskavami nadaljujejo. Naj omenim, da bo temu vprašanju posvečeno posebno poglav- je na kongresu v Ljubljani. Povedano velja seveda, če les pravočasno spravimo iz goz- da in ga predelamo. Posebno pozornost je vzbudil referat dr. Bossharda iz Švice na temo: Socialni odraz umiranja gozdov. Ves njegov referat, ki je globoko prežet z idejo humanosti, kliče nazaj k prevzemanju nalog in odgovornosti tako pri posamezniku kot pri družbi. Globji vzroki umiranja gozdov ždijo v duhovnem odnosu človeka posameznika in družbe do narave. Dolgoročne rešitve je zato iskati v duhovnem odnosu posameznika do narave in njenega gozda. Načel je vprašanje .svobode, nap red- ka, življenjske ravni in laži, ki se za temi pa- rolami skrivajo. Gozdarstvo je obvezno svoj delež prispevati, ta pa se mora odigrati pri vsakem posamezniku in pri nastopanju stro- ke in njenega udejstvovanja na družbenopo- litični sceni. Gospod Peck iz Združenih narodov iz Že- neve je govoril o strukturi in razvoju trga z ža- ganim lesom do leta 2000. Referat je poln podatkov in zanimivih ugotovitev, mimo kate- rih naši gozdarji in lesarji ne bi smeli. Opozo- riti velja, da bo umiranje gozda imelo na ta trg svoj vpliv; kakšen - je težko ugotoviti, ker manjkajo podatki. Vendar kaže biti na preži. Dr. Glunz iz Zvezne republike Nemčije go- voril o gibanjih na trgu iveric. Kot eden veli- kih lastnikov tovrstnih tovarn je imel gotovo po svoje obarvan pogled. Posebej se je do- taknil varstva okolja iz vsega, kar je v zvezi na to temo z iverko. Njegov referat je zelo kri- tičen do administracije na področju varstva okolja. L. Strangh iz Švedske je poročal o strukturi in o razvoju zunanjega trga in o njegovem vplivu na Evropo. Danes je Evropa stičišče uvoznikov lesa iglavcev iz vsega sveta. Pri tej veliki konkurenci lahko Evropa profitira. Pri tem sem se vprašal, v kakšnih razmerah smo mi nasproti evropskemu lesnemu trgu. Profesor Schulz iz Munchna je govoril o možnih vplivih tehnologije in varstva okolja na lesni trg. V referatu omenja dejstvo, da se prognoza o povečani porabi lesa v Evropi ni uresničila. Podoba o prodaji lesa v Evropi je dokaj črno prikazana. V zadnjem času pa pri- haja do vznemirljivih sporočil, ki govore o bu- kovem in hrastovem lesnem prahu, ki naj bi bila povzročitelja raka. Kaj je resnica in kaj umazana propaganda se ne ve. Res pa je, da to že škodljivo deluje na lesnem trgu in v predelavi lesa. Prognoza o bodoči porabi le- sa bi lahko bila optimistična le, če bo v pošte- no propagando vloženo dovolj truda. Profesor Kroth je operiral v svojem refera- tu z novejšim terminom »scenariji« kot okvir za bodoča strateška razmišljanja. Pri tem je seveda vključil problem umiranja gozdov. Razmišljal je tudi o sami tehniki izdelave sce- narijev o bodočem razvoju gozdarstva, goz- da in lesarstva. Kakorkoli je referat zanimiv, je v diskusiji vzbudil dvom o planiranju in strategiji zaradi slabih izkušenj iz preteklosti, tako na zahodu kot na vzhodu, še posebej pa zaradi vse večjega splošnega spoznanja o dejstvu, kako nepredvidljiva je narava. Riederer von Paar je govoril o ukrepih in o ravnanju gozdnega obrata v krizi, ki mu z umiranjem gozdov grozi. Bil je zelo kritičen do vlade in družbe. Z urniranjem gozda je na- čet osnovni kapital. Kdo bo poravnal izgube v načeti in z lastnimi silami ustvarjeni glavnici, je bilo osrednje vprašanje. Država vendar z ustavo zagotavlja nedotakljivost lastnine v neki demokratično urejeni družbi. Pri orien- taciji kaj konkretno storiti v gozdu, je avtor z obžalovanja vredno ugotovitvijo prišel do . spoznanja, da nam ne preostaja drugo, kot že klasična pravila o ravnanju z gozdom kot so: red v gozdu, pravočasno pospravljanje, izbi- ra drevesnih vrst, pravočasna podsadnja itd. Izvajanja moža, ki ima mnogo praktičnih izku- šenj, so izzvenela pesimistično. Profesor Liese iz Hamburga je govoril o 241 strategiji shranjevanja in konzerviranja ok- roglega lesa glede na večji posek pri suše- nju gozdov. Nemške izkušnje povedo, da je najprimernejše shranila okroglega lesa škropljenje na zato pripravljenem skladišču. Kemične spremembe v takšnem lesu so raz- meroma majhne, stroški shranjevanja razme- roma nizki. Zame je bilo predvsem zanimivo opazovanje, kako se Evropa vsestransko pri- pravlja na neugodne posledice, ki jih prinaša sušenje gozdov. Dr. Grieder iz Zuricha je govoril o meto- dah, kako povečati porabo lesa. Z natanč­ nostjo in s solidnostjo Švicarja se je lotil tega problema v korist gozda, varstva okolja in v korist takšne družbene nravnanosti, ki ne po- zna uničevanja. Apeliral je, da je v predelavi in porabi lesa potrebno upoštevati veliko raznoterost lesa, to izkoristiti na trgu pa ven- dar to po poti domiselnega homogeniziranja pri sami predelavi. Korenjak iz Krakovskega pragozda 242 Dr. Schotte iz Švedske je obravnaval stra- tegijo mednarodnega sodelovanja na lesnem trgu. Umiranje gozdov nas more tudi tukaj združiti, če hočemo ohraniti ta kontinent ze- len. Zaveda pa se vnaprej, da bo takšno so- delovanje ena od najtežjih preizkušenj. Profesor Plochmann je kot predsednik or- ganizacijskega odbora povzel v tričetrtur­ nem referatu celoto: sodelovanje med goz- darstvom in lesarstvom vendar na poštenih temeljih; vztrajanje na pridobitvah sred- njeevropskega gozdarstva- visoka lesna za- loga, dolge obhodnje, pronaravno grajen gozd - torej vse kar govori v prid varstva okolja in stran od »polgozdov« s kratkimi ob- hodnjami itd. V vsakem primeru pa bo iskati prirojeno podobo gozda in vložiti vse napore v gozdarskih vrstah kot v družbi, da z uniče­ vanjem narave prenehamo. Prof. dr. Dušan Mlinšek OXF.: 176.1 Fagus silvatica: 228:24 (497.12) Rastne in razvojne značilnosti bukovih gozdov v Sloveniji Marjan Kotar* Kotar, M.: Rastne in razvojne značilnosti bukovih gozdov v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 44, 1986, 6, str. 243-252, v slovenščini. Povzetek v nemščini. V prispevku je obravnavana zgradba bukovih sestojev na najbolj razširjenih rastiščih v Sloveniji. Bukovi sestoji so navidezno enomerno, vendar pa so že na majhni površini zastopana različno stara drevesa. Razširjenost rdečega srca je povezana s starostjo in rastišči. V končni lesni zalogi sestaja je lahko zelo velik delež najbolj kakovostnega lesa. Proizvodne sposobnosti bukovih rastišč so iznad tistih, kot bi jih pričakovali po pripadajočem ras- liščnem indeksu. Bukev je zelo prilagodljiva dre- vesna vrsta. zato lahko z njo·gospodarimo z različ­ no dolgimi proizvodnimi dobami. Dolžina proiz- vodne dobe je pogojena z intenziteto redčenj in manj z rastiščem. Kotar, M.: Growth's and development's characte- ristics of beech forests in Slovenia, Gozdarski vest- nik. 44, 1986, 6, p. 243-252, in Slovene. Summary in German, Ref. 6. The structure of beech forests on the most widened sites in Slovenia is treated in this article. The site index is under the expected production possibility of beech forests. The beech is very adaptable tree species, therefore the management is possible in various production periods. The length of production period specially depends on intensity of thinning and less on sites. * Prof. dr. M. K., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU l. UVOD Na polovici površine slovenskih gozdov po naravi uspevajo bukovi sestoji. V teh gozdo- vih se pojavlja bukev kot edina vrsta ali pa je zastopana z večinskim deležem. Nadalje ima Slovenija na eni četrtini gozdne površine goz- dove, kjer se bukev po naravi pojavlja sku- paj še z drugimi drevesnimi vrstami. V teh sestojih je bukev zastopana z zelo različnim deležem, ki običajno ni manjši kot 30 %, po- gosto pa se ta delež povzpne celo do vred- nosti 70%. Zato upravičeno trdimo, da ima bukev na treh četrtinah površine slovenskih gozdov pomembno, če ne celo najpomemb- nejšo vlogo. V sedanjih gozdovih Slovenije pa je delež bukve manjši, kot bi ga sicer imela, če bi ohranili naravno sestavo teh gozdov. Bukev smo na velikih površinah izrinjali in jo nadomeščali z drugimi, gospodarsko bolj za- nimivimi drevesnimi vrstami in to predvsem z iglavci. V preteklosti so bukov les uporab- ljali predvsem za kurivo in manj za mehansko predelavo, zato ni bil cenjen in je bukev ve- ljala kot manj vredna drevesna vrsta. Poleg tega pa je veljalo prepričanje, da bukovi goz- dovi na istih rastiščih bistveno manj proizva- jajo tudi po količini in ne samo po vrednosti. V novejšem času pa je bukev pričela pri- dobivati na svojih rastiščih na pomenu, in si- cer zato, ker smo spoznali njeno ekološko vrednost pri ohranjanju stabilnosti gozdov in rastišč ter zaradi vse večje uporabnosti nje- nega lesa. Zato se bo njen delež v slovenskih gozdovih povečal in to predvsem v tistih goz- dovih, kjer je bila v preteklosti premočno iz- rinjena ter v jelovo bukovih gozdovih, kjer nam jelka peša in umira. V naslednjem se- stavku podajam ugotovitve raziskave sloven- skih bukovih gozdov na njenih najbolj razšir- jenih vegetacijskih enotah. 1 V analizi obrav- navam sestoje v optimalni fazi in sestoje, kjer so bila ukrepanja po človeku minimalna. Lah- ko bi trdili, da so bili analizirani sestoji - z redkimi izjemami - prepuščeni naravnemu razvoju. Pri izbiri sestojev za analizo smo te- žiti, da smo izbrali glede na kakovost debel najboljše - seveda na danem rastišču . Analizo sestojev smo izvedli na ploskvah velikosti 30 x 30 m, s petimi ponovitvami zno- traj vsake vegetacijske enote. 1 Predložen sestavek predstavlja prve analize, ki so bile izvedene v okviru raziskovalne naloge: Raziskava proizvodnih sposobnsoti gozdnih rastišč in ugotavljanje razvojnih zakonitosti gozdnih sesto- jev. 243 2. ZGRADBA BUKOVEGA GOZDA 2.1. Zgradba sestojev glede na starost dreves, velikost krošenj in višino dreves Bukovi gozdovi v optimalni fazi so glede vi- šine dreves znotraj sestaja precej enomerni. Izločena iri potisnjena drevesa so odmrla, za- to prevladujejo drevesa, ki imajo krošnje v strehi sestaja (stand canopy) oziroma dreve- sa, ki jih po klasifikaciji po Kraftu uvrščamo v l., 2., in 3. socialni razred. Večja pa je raznomernost glede prsnega premera. Drevesa z isto višino imajo zelo raz- lične prsne premere, ki pa so odvisni od ve- likosti krošnje. V enomernih bukovili sestojih prevladuje- jo drevesa s premajhno krošnjo ter drevesa z normalno veliko krošnjo, ki pa ni simetrična oz. je deformirana. Drevesa s preveliko kroš- njo se pojavljajo izjemoma. Do presenetljivih rezultatov pa srno prišli, ko smo analizirali starost dreves v teh navi- dezno enomernih delih sestaja. Na ploskvah 30 x 30m smo ugotovili naslednje standar- dne odklone. Podatki v tpbeli predstavljajo najnižjo in najvišjo ugotovljeno vrednost v ploskvah znotraj iste vegetacijske enote. Tako je sta- rost sestaja na rastišču vegetacijske enote Querco-Luzulq-Fagetum 129-134 let; to pa pomeni, da je bila najmanjša starost sestaja na eni izmed petih ploskev l29let, najstarejši sestoj v okviru teh petih ploskev pa je bil star 134. Analogno je imela ena izmed teh petih ploskev standardni odklon 4 leta, ena izmed ploskev pa lO let. Podane so vedno ploskve z najmanjšo in največjo vrednostjo (varia- cijski razmak za srednjo vrednost) . Kot je raz- vidno iz tabele so se ti sestoji pomladili zelo različno . Tako so se sestoji na rastiščih Querco-Luzulo-Fagetum (1) ter na rastiščih Luzulo-Fagetum (2) pomladili razmeroma hitro, nasprotno pa so sestoji na ostalih rasti- ščih nastali v zelo dolgih pomladitvenih do- bah. 2.2. Zgradba sestojev glede na kakovost debel Pri analizi kakovosti debel smo določili pri vsakem drevesu v sestoju (ploskvi) sorti- Standarni odklon pri starosti dreves na ploskvi 30 x 30 m (variacijski razmak za vrednosti iz posameznih ploskev) Tabela 1 Vegetacijska enota2 Nadmorska višina l. Querco-Luzulo-Fagetum 640-680 (Q-L--F) 2. Luzulo-Fagetum (L--F) 530-670 3. Hacquetio-Fagetum (H-F) 740-800 4. Querco-Fageturn Co-F) 510-520 5. Festuco 500-510 drymeiae-Fagetum (F-F) 6. Abieti-Fagetum dinaricum 980-1020 maianthemetosum (A-F maian.) 7. Lamio Orvalae-Fagetum 600-890 (L-0-F) 8. Abieti-Fagetum dinaricum 890-1010 typicum (-F- typ.) 9. Blechno-Fagetum (B-F) 490-500 lO. Luzulo-Abieti-Fageturn 880-1040 prealpinum (lr-A-F) 1 l. Adenostylo-Fagetwn 1230-1265 (Fagetum altimontanum dinaricum) (Ad-F) 2 Vegetacijske popise in vsa ostala dela v zvezi z uvrstitvijo analiziranili fitocenoz je naredil višji pred. mag. Dušan Robič, Biotelmiška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo. 244 Starostna Standardni Geolo~ka podlaga sestava let odklon let 129-134 4-10 eocenski fliš 98-110 8-9 peščenjaki 130-159 17-40 dolomit 146-161 15--23 apnenec 94-132 16-27 peščenjaki 129-137 15-29 apnenec, dolomit 119-143 14-25 dolomit, apnenec 156-196 29-49 dolomit 184-190 7-48 perm o kar bonski skrilavci in peščenjaki 123-160 22-29 kremenov keratofir 143-154 ll-19 dolomit mentno sestavo. Tvorili srno štiri kakovostne razrede in sicer: l. razred: les za furnir in luščenje 2. razred: les za žago v ce (večje kakovosti) Kakovostna zgradba sestojev (odstotni delež) Vegetacijska enota l. kak razr. l. Querco-Luzulo-Fageturn 22-46% 2. Luzulo-Fagetum 19-32% 3. Hacquetio-Fagetum 10-25% 4. Querco-Fagetum 12-37% 5. Festuco drymeiae--Fagetum 14-34% 6. Abieti-Fageturn dinaricum maianthemetosurn 8-14% 7. Lamio Orvalae-Fagetum !4-23 o/o 8. Abieti-Fagetum dinaricurn typ. 7-26% 9. Blechno-Fagetum 24-44% lO. Luzulo-Abieti-Fagetum prealp. 9-20% ll. Adenostylo-Fagetum (Fagetum altimontanum dinaricum) 6-14% 3. razred: les za žagovce (manjše kako- vosti) 4. razred: les za kemijsko predelavo in dr- va. Sumarni podatki te analize so prikazani v tabeli 2. Manjša vrednost predstavlja vedno ploskev z najnižjim deležem lesa v obravna- vanem kakovostnem razredu, večja vrednost pa najvišjo vrednost v posamezni ploskvi (variacijski razmak za srednje vrednosti). Razlike med rastišči v kakovostni zgradbi so statistično značilne, velike pa so razlike tu- di znotraj rastišč. Te razlike znotraj rastišča nakazujejo, da imamo v bukovih gozdovih še velike možnosti povečevanja kakovosti z ne- go. Delež prvega kakovostnega razreda (zgornja vrednost variacijskega razmaka) kaže, da lahko na naših rastiščih dosežemo izjemno visok delež najkakovostnejšega lesa (furnir). Iz podatkov analize )ahko sklepamo, da je delež najbolj kakovostnega lesa v bu- kovih sestojih manjši na tistih rastiščih, kjer je bukev po naravi primešana drugim dreves- nim vrstam (Abieti-Fagetum). Slabša kako- vost v teh sestojih je posledica drugačnega razvoja in drugačne rasti, kot pa jo imajo se- stoji v čistih bukovjih. Prav tako imajo majhen del najbolj kakovostnega lesa bukovi gozdo- vi visokih gorskih leg (rastišče 11). 2.3. Gostota sestojev ter pojavljanje rdečega srca Pri zgradbi sestoje v ne smemo prezreti nji- hove gostote. Gostota je odvisna od rastišča, Tabela 2 2. kak raz. 3. kak. raz. 4. kak. raz. 9-28% 18-32% 18-32% ll-18% 29-45% 23-34% 5-17% 32-54% 22-41% 17-25% 22-46% 16-24% 9-18% 38--37 o/o 14-26% 10-29% 37-51% 19-25% 9-18% 39-53% 15-32% 8-26% 41-57% 14-19% 17-26% 24-38% 9-22% 9-26% 28---48% 26-35% 12-22% 36-45% 31-34% drevesne vrste ter gojitvenega ukrepanja v preteklosti. Ker smo analizirali sestoje, kjer so bila gojitvena ukrepanja minimalna ali pa jih ni bilo, lahko smatramo to gostoto sestojev kot naravno gostoto sestojev (maksimalna gostota sestojev). Gostota v tabeli 3 je prikazana z dvema ka- zalcema in sicer s številom dreves na ha ter z indeksom gostote Ik (Kotar 1985). Indeks gostote Ik je izračunan po nasled- njem obrazcu h =zgornja višina sestaja (po Pardeyu) N =število dreves na ha Pri obeh kazalcih smo upoštevali samo drevesa, ki imajo svojo krošnjo v strehi sesta- ja, torej drevesa prvega, drugega in tretjega socialnega razreda (po Kraftu). Poleg teh kazalcev pa je v tabeli prikazan tudi delež rdečega srca, ki predstavlja pre- cejšnjo napako lesa pri bukvi. Obseg rdeče­ ga srca je povezan s starostjo ter velikostjo krošnje. Velikost krošnje pa je v povezavi z gostoto sestoja. Indeks gostote sestaja je višji v višjih nad- morskih višinah zato sklepamo, da so gorski bukovi gozdovi gostejši. Pri pojavljanju rde- čega srca ugotavljamo, da delež te napake narašča s starostjo in da je povezan z rasti- ščem. Visokogorski bukovi gozdovi imajo manj rdečega srca kljub večji gostoti sesto- jev. 245 · Gostota sestoja in delež rdečega srca (variacijski razmak vrednosti za ploskve znotraj rastišč) Tabela 3 Vegetacijska enota l. Q-L-F 2. L-F 3. H-F 4. Q-F 5. F-F 6. A.-f maian. 7. L-0-F 8. A-F-typ. 9. B-F 10. L-A-F 11. Ad-F štev. dreves na ha (brez drev. 3. in 4. razreda) 211-389 244-356 28S-356 256-389 200-533 222-300 267-544 211-322 200-278 167-356 511-689 3. RAST IN RAZVOJ BUKOVIH SESTOJEV 3.1. Rast v višino Ker so bili analizirani sestoji glede starosti silno nehomogeni, smo pri višinski rasti pose- bej analizirali v vsaki ploskvi ter skupno za rastišče razvoj višine 1 OO najdebelejših dre- ves na ha. Povprečna višina teh dreves pred- Graf 1: Višinska rast bukovih sestojev (osnova je 100 najdebelejših dreves na 1 ha) Indeks gostote sestaja Ik (brez drev. 3. in 4. razreda) 0,86-1,04 0,89-l,lS 0,93-1,06 0,93-1,20 0,89-1,34 0,80-0,95 1,03-1,49 0,87-{),99 0,91-{),99 0,77-1,11 1,11-1,29 % rdečega srca 4-14% 1-10% 6-18 o/o 10-15% 2-12% 2-8% 7-13% 11-22% 8-19% 17-21% 4-7% stavlja tudi zgornjo višino sestaja. Domneva- mo, da so drevesa, ki so imela največji prsni premer v času analize, bila najdebelejša tudi v prejšnjih desetletjih. Zato nam razvoj višine sedanjih 100 najdebelejših dreves predstav- lja razvoj zgornje višine. V tabeli 4 so podane nekatere karakteri- tične vrednosti glede razvoja zgornJe višine. a) Vegetacijska enota: Festuco drymeiae - Fagetum (rastišče št. S - najboljše) h, i 45 1 40 35 30 25 20 15 3 JO 2 5 o a o 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 246 b) Vegetacijska enota: Adenostylo- Fagetum (rastišče št. 11 -najslabše) h, i 45 1 - rastna krivulja - višina 2 - tekoči letni višinski prirastek 40 3 - povprečni letni višinski prirastek h- višina 35 30 25 20 15 lO s i - prirastek a- starost 1 o ~~--~----~----~----_.----~------._----~----------~----~a o 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 Starost. pri kateri so dosegla drevesa, kt. tvorijo zgornjo višino sestoja, višino 2,6 m, višino S,O m ter prsni premer ·di,3'= ~o cm Tabela 4 Vegetacijska enota Starost pri viši_ni 2,5 m Starost pri višini 5,0 rn Starost pri dl,3 =lO ern l. Q-lr-F 2. lr-F 3. H-F 4. Q-F S. F-F 6. A-F maian. 7. L-0-F 8. A-F-typ. 9. B-F 10. L-A-F 1l. Ad-F 14 14 21 20 19 20 15 28 17 24 20 Grafična predstavitev razvoja zgornje viši- ne, tekočega in povprečnega višinskega pri- rastka je podana na grafikonu l . Razlike med rastišči so vsekakor tudi poslectica načina, kako so ti sestoji nastajali, oziroma koliko ča­ sa so se prve razvojne faze (mladovje) razvi- jale pod okriljem starega sestoja. Da bi ugo- tovili, kolikšen je vpliv zasenčenosti, smo do- datno analizirali razvoj mladja na prostem. Starosti dreves, ki so se razvijala na pro- · stem, pa so bile naslednje: Rastišče 3. H-F pri višini 2,5 m 9 let; pri višini 5,0 m 18 let 6. A-F maian. 20 19 31 29 27 31 24 42 27 31 31 40 34 57 47 50 50 41 67 60 47 43 pri višini 2,5 -m 8 let; pri višini 6,0 m 16 let Pri višini mladja in gošče -če se je mladje razvijalo na prostem- ni bistvenih razlik med rastišči; te razlike postanejo izrazitejše v sta- rejših razvojnih fazah. Ugotavljene razlike med staros~o dreves pri vi~ini 6 m in to pri drevesih, ki so se raz- vijala pod zastorom starega sestoja ter dre- vesi, ki so se razvijala na prostem, so nam slu- žila za ugotavljanje razvojne (fiziološke) sta- rosti. Starost analiziranih sestojev smo morali zmanjšati za to razliko. To potrebno zmanjšanje starosti je prika- zano v tabeli S. 247 Število let, za katero moramo zmanjšati fizično starost dreves, da dobimo razvojno starost Tabela 5 Rastišče št. oznaka 1 0-lr-F 2 lr-F 3 H-F 4 o-r 5 F-F 6 A-F maian 7 L-0-F 8 A-F-typ. 9 B-F lO I.r-A-F ll Ad-F Razlika med dejansko in raz- vojno starostjo (pri višini 5 m) let 3 2 14 12 lO 14 7 25 lO 14 14 Iz tabele je razvidno, da so analizirani se- stoji, ki_ so imeli višino 5 m, izgubili zaradi za- strtosti matičn'ega sestoja na višinski rasti na rastišču l (Q-L-F) 3 leta, na rastišču 8 (A-F typ.) pa kar 25 let, oziroma da moramo pri sestoju, ko je imel višino 5 m, v prvem prime- ru fizično starost zmanjšati za 3 leta, v dru- gem primeru pa kar za 25 let, če hočemo, da so ti sestoji primerljivi glede na starost. V neposredni povezavi z višinsko rastjo je ugotavljanje proizvodnih sposobnosti rastišč oziroma rastiščnih indeksov (site index). Te vrednosti smo ugotavljali na dva načina. Pri prvem načinu smo ugotovili rastiščni indeks oziroma zgornjo višino sestoja pri starosti 50 let iz krivulj, ki ponazarjajo razvoj zgornje vi- šine v analiziranih sestojih. Pri drugem nači­ nu pa smo ugotavljali rastiščni indeks s po- močjo donosnih tablic (EAFV ( 1967, Zurich). Kot vhod smo uporabili zgornjo višino (razvojno) pri starosti sestojev v času analiZe. Poleg rastiščnih indeksov smo ugotovili tudi stopnjo proizvodnosti, ki jo predstavlja veli- kost povprečnega volumenskega prirastka v starosti l OO let in sicer s pomočjo donosnih tablic za bukev (Schober 1971). Kot vhod smo uporabili zgornjo višino sestoja v času analize. V si ti kazalci so prikazani v tabeli 6. Vrednosti po rastiščih so podane v varia- cijskem razmaku. Pri rastiščnem indeksu, ki smo ga ugotovili preko donosnih tablic (EAFV) je izračunana tudi srednja vrednost za rastišče, ki pa je podana v oklepaju. Ra- stiščni indeksi, ki smo jih ugotovili iz višinske rastne krivulje, so ugotovljeni na osnovi rasti v višino iz podatkov vseh ploskev znotraj istega rastišča. Na osnovi tabele 6 prihajamo do naslednjih ugotovitev: l. Znotraj iste vegetacijske enote variirajo vrednosti rastiščnega indeksa na sedmih rastiščih za en razred, to je do 2 m; na treh ra- stiščih za dva razreda ( 4 m) v enem primeru pa celo za tri razrede (6 m). Rastiščni indeksi v donosnih tablicah znašajo od 10 do 26m, in to po im. 2. Glede na stopnjo proizvodnosti pa je to · variiranje manjše, saj znaša v 8 primerih raz- lika med zgornjo in spodnjo vrednostjo samo en razred. V enem primeru pa leže sestoji znotraj istega rastišča kar v treh stopnjah proizvodnosti. V donosnih tablicah variirajo stopnje proizvodnosti za bukev od 3 do 9, in to ločeno za zmerna in močna redčenja. 3. Rastiščni indeks, ki smo ga ugotovili na osnovi krivulje višinske rasti najdebelejših dreves, izkazuje bistveno manjše vrednosti, čeprav smo kot vhodni kriterij uporabili raz- vojno strost SO let. 4. Na osnovi razlik med rastiščnimi indek- si, ugotovljenirni po obeh načinih in ker so te razlike vedno istega predznaka, lahko skle- Ugotovljene vrednosti rastiščnih indeksov ter stopnje proizvodnosti (variacijski razmak vrednosti za ploskve) Tabela 6 Rastišče Starost sest. h zg v SLsp SIE:AFV LS SI~Iso Št Oznaka v času analize času analize 1 0-L-F 129-134 27,8-34,7 17 18-22 (20) &-7 3 2 lr-F 9B-110 31,3-37,8 17 20-26 (23) 8-9 6 3 H-F 130--159 29,8-33,7 15 18-20 (18) 5-6 3 4 o-r 146-161 33,6-36,8 14 20 (20) &-7 6 5 F-F 94-132 31,6-39,5 16 22-24 (23) 8-9 7 6 A-r maian. 129-137 28,9-31.7 13 18-20 (18) 5-6 5 7 L-0-F 119-143 33,5-40,1 15 20-24 (22) 7--B 7 8 A-F-typ. 15&-196 29,B-35,9 12 18-20 (19) 5-7 7 9 B-F 184-190 34,1-40,0 13 16-18 (18) 3-6 5 lO lr-A-F 123-160 34,B-37.4 14 18-22 (20) 6-8 6 ll Ad-F 143-154 21,9-24,1 11 12-14 (14) 3--4 3 248 parno, da je bila večina dreves pri svojih 50 letih še vedno zastrta, vsi indeksi Slso so na- mreč manjši kot SIEAFV· Zato je pri ugotavlja- nju rastiščnega indeksa v starostno nehomo- genih sest o jih primernejša zgornja višina ses- toja, ko je ta že blizu svoje zrelosti in je višin- ska rast že skoraj zaključena. Na osnovi podatkov o priraščanju dreves, ki so osnova izračunu zgornje višine, ugotav- ljamo, da na večjem številu rastišč višinska rast še ni zaključena, pa čeprav znaša fizična starost dreves že preko 150 let. To prirašča­ nje v višino je upočasnjene vendar še vedno pomembno. 3.2. Priraščanje dreves v debeline Podobno kot obstajajo velike razlike med rastišči v priraščanju v višino, obstojajo razli- ke tudi v priraščanju v debelina. Z izjemo sestoje v na rastišču 6. A-F maian, še vsi ostali sestoji močno prirašča jo v debeline. Pri ana- lizi l OO najdebelejših dreves na ha znotraj vsakega rastišča smo ugotovili, da v nekate- rih sestojih še ni nastopila kulminacija po- vprečnega debelinskega prirastka. Istočas­ no pa moramo imeti pred očmi, da je debe- linski prirastek močno odvisen od gostote sestoja. Vendar imajo obravnavani sestoji razmeroma velike gostote glede števila dre- ves, zato lahko upravičeno domnevamo, da imajo analizirani sestoji še vedno zelo velik volumenski prirastek Dosežene debeline dreves kažejo, da je na vseh obravnavanih rastiščih bukovih gozdov možno proizvajati debele sortimente. Povprečna debelina teh dreves bi bila mnogo večja, če bi v analizira- nih sestojih izvajali redčenja. 3.3. Lesna proizvodnja sestoja ter volumenski prirastek sestoja Vpogled v rast in razvoj bukovih sestojev na posameznih rastiščihnam podaja tabela 7. Najbolj presenetljivo je to, da je tekoči vo- lumenski prirastek kljub visoki starosti sesto- je v še vedno zelo velik. Še vedno ni nastopila kulminacija povprečnega volumenskega prirastka, kar pomeni, da v teh sestojih še ne bi smeli pomlajevati. Izjema so le sestoji na rastišču št. lO (1-A-F). Tekoči volumenski prirastki znotraj rasti- šča so v pozitivni korelacijski povezavi z go- stoto sestoja po številu dreves. Pozno kulminacijo sestojnega povprečne­ ga volumenskega prirastka si razlagamo z velikimi gostotami teh sestojev. Če bi v teh sestojih zmanjševali število dreves s pravo- časnirni redčenji, bi ta kulrninacija že davno nastopila. Drugo, kar nas preseneča, so velike konč­ ne lesne zaloge bukovih sestojev. Delež končne lesne zaloge v celotni lesni proizvod- nji sestaja je tem manjši, čim starejši je sestoj in čimvečja je gostota sestoja. V gorskih predelih je ta delež višji (rastišče ll). Naj- manjši pa je ta delež tam, kjer so bukovi goz- dovi nastali s postopnim vraščanjem bukovih šopov v vrzeli starega jelovo bukovega goz- da (rastišče 6. A-F-maian., rastišče 8. A-F typ., rastišče 10. L-A-F). Kljub velikim razlikam v končni lesni zalo- gi sestaja znotraj istega rastišča, pa razlike med volumenskimi tekočimi prirastki niso velike. Iz tega sklepamo, da odvisnost med višino lesne zaloge in višino tekočega pri- rastka znotraj istega rastišča niso tesne. Kazalci rasti in razvoja bukovih sestojev (srednje vrednosti iz 5 ponovitev) Tabela 7 Rastišče St. sest. Lesna zal. Celotna les. Tek. prirast. Tek. prir. v Povpr. vol. let stoj. sest proizvodnja v zadnjem predzadnjem prirastek desetletju desetletju št oznaka m1/ha m3/ha ml/ha/leto ml/ha/leto m3/ha/leto 1 Q-L-F 132 775 ll42 13,9 13,1 6,8 2 1-F 104 838 1231 16,7 19,7 11,8 3 H-F 145 949 1296 14,6 16,5 8,9 4 Q-F 157 919 1299 10,0 11,2 8,3 5 F-F 114 1072 1284 18,0 18,7 11,3 6 A-F maian. 132 578 1010 10,9 ll,O 7,7 7 L---0-F 135 946 1331 11,3 11,4 9,9 8 A-F-typ. 174 787 1409 11,3 11,2 8,1 9 B-F 187 853 1390 11,2 9,3 7,4 lO 1-A-F 141 987 1542 10,7 13,3 10,9 ll Ad-f 146 619 744 9,7 9,0 5,1 249 4. PROIZVODNE SPOSOBNOSTI RASTIŠČ Ker smo v analizi obravnavali sestoje s pol- no zastrtostjo ter sestoje, ki imajo naravno gostoto in naravno temeljnico (izjema je ras- tišče 6 A-F maian.), lahko ti sestoji služijo za določitev proizvodne sposobnosti teh rastišč . Velikost povprečnega volumenskega pri- rastka v času njegove kulminacije nam poda tudi proizvodno sposobnost rastišča v m3 /ha/leto. Ker je večina sestojev še v fazi, ko ta kul- minacija še ni nastopila, smo jo ocenili ob na- slednjih predpostavkah: a) tam, kjer je tekoči volumenski prirastek večji od povprečnega volumenskega pri- rastka, predpostavimo, da bo kulminacija na- stopila v naslednjem desetletju oziroma v na- slednjih dveh desetletjih. Trend padanja te- kočega volumenskega prirastka je linearen, zato uporabimo za izračun vrednosti po- vprečnega volumenskega prirastka v času kulminacije tekoči prirastek v zadnjem de- setletju, tekoči ·prirastek v ~redzadnjem de- setletju, ter povprečni volumenski prirastek v času analize.· b) tam, kjer je tekoči prirastek zadnjega desetletja višji kot v predzadnjem desetletju predpostavimo, da bo ta v naslednjem deset- letju enak. Upravičenost uporabe teh dveh predpo- stavk je podprta z visoko starostjo analizira- nih sestojev, ki bi nujno privedla do kulmina- cije prirastka. Izračun višine povprečnega volumenskega 'prirastka v času kulminacije smo izačunali . po naslednjih obrazcih. ip, A . A + b(2itl0 - i~20) ip.k =·---~----------- A+B oziroma ip,A . A + b (~.JO) ip,k = -------------- A+b Prvi obrazec smo uporabili v primeru, ko je tekoči prirastek zadnjega desetletja nižji kot pa prirastek predzadnjega desetletja; drugi obrazec pa takrat, ko je prirastek za- dnjega desetletja višji ali enak prirastku predzadnjega desetletja. ip,k = povprečni volum. prirastek v času kulminacije ip,A =povprečni vol um. prirastek v času A (starost analiziranega sestaja) it, JO= tekoči volumenski prirastek v za- dnjem desetletju (0-10 let pred analizo) 250 it,20 =tekoči volumenski prirastek v pred- zadnjem desetl~.tju ( l 0-20 let pred analizo) A = starost sestaja v času analize b =razlika v Je tih med časom nastopa kul- minacije ter starostjo sestaja v času analize V našem primeru smo vzeli b =lO ter b = 20 za primere, ko kulminacija še ni nastopila, ter b = - lO, ko je kulminacija že nastopila. V tabeli 8 so podane izračunane proizvod- ne sposobnosti rastišča. Vrednost povprečnega volumenskega prirastka v času njegove kulminacije (ip,k) pri b = 10 (-lO) ter b = 20 Tabela 8 Rasti~e ip.k (b =± lO)ipx (b = + 20) št. oznaka m3/ha/leto m3/ha/leto 1 Q-lr-F 9,0 9,3 2 L-F 12,0 12,2 3 H-F 9,2 9,4 4 Q-F 8,4 8,4 s F-F 11,8 12,2 6 A-F maian. 7,8 8,0 7 L-0-F 9,8 9,9 8 A-F-typ. 8,3 8.4 9 B-F 7,7 7,8 lO lr-A-F 11,0 11,0 11 Ad-F 5,4 5,7 Proizvodna sposobnost analiziranih buko- vih gozdov zna~a od 5,4 do 12,2 m3/ha/leto. V analizi nismo zajeli subalpskega bukovja, ki uspeva na rastiščih z znatno nižjo proizvodno sposobnostjo. V tabeli 8 prikazano proizvod- no sposobnost lahko izkoristijo le polno po- rasli bukovi sestoji v katerih ne prihaja do raznih vrzeli zaradi bolezni, ujm itd. V praksi bomo te proizvodne sposobnosti rastišč lah- ko izkoristili le na posameznih manjših povr- šinah, ne pa na celotni površini bukovih goz- dov. Kljub temu pa so nam te vrednosti do- ber kazalec, koliko lahko nudi posamezno rastišče, če bomo znali pravilno gospodariti. S. POVZETEK . Bukev je v Sloveniji gospodarsko po- membna drevesna vrsta; na polovici površi- ne slovenskih godzov je osnovna graditeljica sestojev, na eni četrtini gozdov pa se pojavlja v veliki primesi z ostlimi drevesnimi vrstami. Njen pomen narašča in to zaradi vse večje možnosti uporabe njenega lesa v lesno pre- delovalni industriji in zaradi nadomeščanja jelke v jelovo bukovih gozdovih kjer jelka umira. Bukovi gozdovi imajo velik delež viso- kokakovostnega lesa, če jih pravilno vzgaja- mo in negujemo. Nega bukovih sesto)ev je predpogoj za proizvodnjo visokokakovost- nega lesa. Bukov gozd, posebno tam, kjer je bukev dominantna dre vesna vrsta daje videz enomernosti, vendar pa se na zelo majhni po- vršini pojavljajo drevesa z zelo različno sta- rostjo. Kljub različnim starostim teh osebkov so ti kvalitetni, če so se v mladosti razvijali v polsenci, oziroma, če so bili utesnjeni. Ta pol- zastrta drevesa imajo manjši višinski in manj- ši debelinski prirastek, zato lahko medseboj- no primerjamo le sestoje pri isti razvojni sta- rosti. V gostih bukovih sestojih ima velik del dreves premajhne in deforrnirane krošnje. V tesno sklenjenih sestojih polnilni sloj bukve odpade, preživijo le drevesa, ki imajo svoje krošnje v strehi sestaja. Vrednotenje oziroma bonitiranje rastišč na osnovi zgornje višine sestaja je zaradi velike raznodobnosti sesto- jev problematično. Če že pristopimo k dolo- čevanju rastiščnih indeksov potem je dopust- na uporaba zgornje višine v sestojih, ki so v optimalni fazi to je v času, ko so blizu svoje zrelosti. Rdeče srce, ki je pomembna napaka bukve je v pozitivni korelacijski povezavi s starostjo ter rastišči. Kulminacija povprečnega volumenskega prirastka nastopi v sestojih, ki so bili prepuš- čeni naravnemu razvoju zelo pozno. V izjem- nih primerih celo pri 180-200 letih. Ker ima- mo v gospodarskih tj. red čenih gozdovih na- stop te kulrninacije v dosti mlajših letih lahko sklepamo, da je dolžina proizvodne dobe lahko zelo različno dolga in da je bolj odvisna od gojitvenih ukrepanj kot pa od rastišča . Za- to bomo v primerih, ko želimo gospodariti z dolgimi proizvodnimi dobarrii red čili manj in- tenzivno ter imeli bolj goste sestoje, nasprot- no pa bomo v primerih ko želimo gospodariti s kratkimi proizvodnimi dobami, redčili bolj intenzivno (večja jakost) in to že od letvenja- ka naprej. Proizvodne sposobnosti analizira- nih rastišč so iznad tistih, kot bi jih pričakovali na podlagi ugotovljenih rastiščnih indeksov. Na nekaterih rastiščih je proizvodna spo- sobnost rastišč precej višja, kot pa jo prika- zujejo sestoji donosnih tablic v najvišjih boni- tetnih razredih. Zgradba najbolj kakovostnih sestojev je pokazala, da ti nastajajo do kratkih kakor tudi dolgih pomladitvenih dobah. Pogoj pa je, da so osebki v mladosti (mladje, gošča, letve- njak) utesnjeni. V debeljakih, ko ima vsako drevo svoj prostor v strehi sestaja, naj se in- tenziteta redčenj močno zmanjša, in naj red- čenja dobijo značaj sanitarnih sečenj, tj . od- stranjevanje poškodovanih dreves. 6. LITERATURA 1. Kotar, M.: 1985 Povezanost proizvodne zmog- ljivosti sestaja z njegovo gostoto. Spominski zbornik gozdarstva in lesarstva. Ljubljana, 26, 1985, s. 107-125 2. Schober, R.: 1971 Die Rotbuche 1971. l. D. Sa- uerlander's Verlag, Frankfurt am Main 3. Schwappach, A.: 1911 Die Rotbuche. Neu- mann Verlag, Neudarrun 4. Sterba, H.: 1975 Assmanns Theorie der Grundflachenhaltung und die »Competition-Den- sity-Ru1e« der Japaner Kira Ando und Tadaki. Cbl. ges. Forstwesen. 92 (1975) l. s. 46-62 5. Sterba, H.: 1981 Nattirlicher Bestockungsgrad und Reinekes SDI. Cbl. ges. Forstwesen. 98 (1981), 2, s. 101 - 116 6. 1976 Ertragstafeln fur die Buche in der Schweiz. Anstalt ftir das forstliche Versuchswesen, Birmensdorf, Zurich ZUSAMMENF ASSUNG Die Buche ist in Slowenien eine wirtschaftlich bedeutsame Baumart. Auf der Halfte der Waldflache Sloweniens ist sie von Natur aus die dominierende Bawnart. auf einem Viertel der Flache kommt sie als beigernischte Art var. Ihre Bedeutung nimmt wegen der imrner grasser werdenden Be- und Verarbeitungsmoglichkeiten ihres Holzes standig zu. Die Rolle der Buche nimmt auch deshalb zu, weil sie die absterbende Tanne in den Tannen - Buchenwaldern ersetzen wird. Buchenbestande haben einen hohen Anteil hoch- wertigen Holzes, wenn sie fachgemass gepflegt sind. Die Pflege der Buchenbestande ist die Vor- aussetzung fur die Produktion hochwertiger Holz- masse. Die Buchenbestande sind hinsichtlich der Baumhohe gleichmassig ausgebildet. Aber die Al- tersstruktur ist oft schon auf sehr kleinen Flachen stark inhomogen. Obwohl die Baume hinsichtlich ihres Alters sehr verschieden sind, ist die Qualitat der Stamme sehr gut wenn sie sich in der Jugend unter dem Schirm des Mutterbestandes entwickelt haben. In den Bestanden, die der Natur Uberlassen wurden, hat ein Grossteil der Baume zu kleine und deformierte Kronen. In dicht geschlossenen Be- standen iiberleben nur vorherrschende, herrsc- hende und mitherrschende Baume, also die Bau- me, die mit ihren Kronen ins Dach des Bestandes reichen. Die Bonitierung auf Grund der Oberhohe des Bestandes ist wegen der Alterszusarnmense- tzung sehr problematisch und belastet mit grossen Fehlern. Der Fehler ist kleiner, wenn bei der Boni- tierung das Alter und die Oberhčhe der alten Be- 251 standen (Optimalphase) verwendet wird. Der Rot- kern ist ein bedeutender Schadfaktor beim Bu- chenholz und eng mit Standort und Alter verbun- den. Der Zeitpunkt der Kulmination des durchschnit- tlichen Volumenzuwachses trittin den Bestanden. die der Na tur iiberlassen waren, sehr spat ein. Mit Ausnahmen geschieht das erst im Alter von 180-200 Jahren. Von gepflegte Bestanden, in de- nen Durchforstungen durcbgeflihrt werden, kon- nen wir behaupten, dass diese Kulmination schon in viel niedrigerem Alter erreicht wird. Die Lange des produktionszeitraumes hangt bei der Buche weniger von dem Standort als von der Starke der Pflegeeingriffe ab. Deswegen werden wir versuchen .:_ bei ent- sprechender Zielvorgabe - einen langeren Pro- duktionszeitraum zu erreichen und schwache bis Motiv iz gozdnogospodarskega območja Brežic 252 massige Durchforstungen ausfifuren. Wenn im Ge- genteil eine kurze Produktionszeit angestrebt wird, miissen starke und intensive Durchforstun- gen ausgefiihrt werden. Die Ertragsfahigkeit der analysierten Standorte liegt weit Uber der Leistrung der zugehorigen Bo- nitatsklassen, die wir mit der Hilfe der Bestandes- oberhohe errechnet haben. Die Spannweite in den bestehenden Ertragstafeln ist fUr die analysierten Standorte im Bestande zu eng und die obere Gren- ze dieser Spannweite zu niedring. Die Bestandesstruktur der besten Bestande hat gezeigt, dass die Bestande mit hochwertigen Starn- men in kurzen aber auch langen Verjungungszeit- raumen entstehen. Hierbei muss betont werden, dass die Individuen in den ersten Ent- wicklungsphasen (Jungwuchs, Dickung, Stangen- holz) beengt stehen mussen. Ini k