142 , kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1934 POPULACIJSKI RAZVOJ IN SOCIALNA STRUKTURA OKRAJNEGA GLAVARSTVA RADOVLJICA MED LETI 1869 IN 1910 jasna fischer Ob pripravi tematske številke Kronike, po- svečene zgodovini Bleda, je bila želja uredni- kov revije, da napišem prispevek o populacij- skem razvoju in socialni strukturi Bleda. To bi nedvomno bila zelo zanimiva in predvsem zelo potrebna študija družbene zgodovine manjšega slovenskega kraja. Žal pa je tak- šna naloga zaradi narave virov, s katerimi razpolagamo, za sedaj neizvedljiva. Najpomembnejši vir za študij populacijske- ga razvoja in socialne strukture — pri tem mislim predvsem poklicno razdelitev prebi- valstva — so rezultati popisov ljudskih štetij, ki so jih avstrijske oblasti objavljale v serijah uradnih statističnih publikacij avstrijskega centralnega statističnega urada.' Gradivo, ob- javljeno v teh publikacijah, je za raziskoval- ca družbene in gospodarske zgodovine izjem- no bogato. Objavljali so splošne demografske podatke o rodnosti, smrtnosti, prirodnem pri- rastku ter vrsto podatkov, ki so dragoceni za preučevanje zgodovine gospodarstva, pred- vsem poklicne sestave prebivalstva, zdrav- stva, šolstva, volitev in vrste drugih pomemb- nih vprašanj iz naše preteklosti. Ena izmed velikih pomanjkljivosti tega gradiva pa je, da so najmanjše upravne enote, po katerih so objavljali podatke o rezultatih popisov, okrajna glavarstva. V tem prispevku bom obdelala in prikazala rezultate ljudskih štetij, ki so bila izvedena v letih 1969, 1880, 1890, 1900 in 1910.« Okrajno glavarstvo Radovljica sta sestavljala dva sodna okraja, katerih meje so približno enake me- jam današnjih občin. To sta bila sodni okraj Kranjska gora z občinami Jesenice, Koroška Bela, Kranjska gora, Dovje, Rateče in Bela peč ter sodni okraj Radovljica z občinami Breznica, Kropa, Lancovo, Lesce, Srednja vas. Mošnje, Zgornje Gorje, Ovsiše, Radovljica, Ribno, Kamna gorica, Bled, Begunje, Predtrg in Bohinjska Bistrica. Podatki o rasti prebivalstva v obravnavanem obdobju 40 let so nekoliko presenetljivi. Šte- vilo prebivalstva po popisih leta 1880 in 1890 ne doseže števila iz leta 1869. Šele popis leta 1900 kaže, da se je upadanje v zadnjem deset- letju 19. stoletja zaustavilo. Število prebival- stva se je povečalo za 11 */o, v naslednjem desetletju pa še za 15 */o. Vsi podatki so raz- vidni iz tabele številka 1. V oklepaju so za primerjavo navedeni še indeksi rasti prebivalstva na vsem sloven- skem narodnostnem ozemlju. Vidimo, da je razlika med indeksi rasti prebivalstva v ok- rajnem glavarstvu Radovljica in na sloven- skem etničnem ozemlju kar precejšnja. Kljub neugodnim gospodarskim razmeram — po- časnejši industrializaciji in splošnemu gospo- darskemu zaostajanju slovenskih dežel za razvojem v habsburški monarhiji in Evropi — ki so povzročile veliko izseljevanje prebi- valstva iz slovenskih pokrajin v drugi polo- vici 19. stoletja, so indeksi rasti razen v letu tabela 1. Število prebivalcev v okrajnem glavarstvu Radovljica 1869 1880 Indeks 1869 = 100 1890 Indeks 1869 = 100 1900 Indeks 1869 = 100 1910 Indeks 1869 = 100 moški ženske 13.175 13.620 12.269 13.911 12.554 13.943 14.294 15.154 17.139 16.889 skupaj 26.795 26.180 97,7 (106,1) 26.497 98,9 (108,6) 29.448 109,9 (115,4) 34.028 127 (124,9) kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1984 143 ä 1910 kljub temu precej višji kot v okrajnem glavarstvu Radovljica. Nobenega dvoma ni, da je tak razvoj posledica izseljevanja tudi iz tega območja. Vprašanje pa je, kam so se ljudje izseljevali, koliko je šlo za migracije znotraj slovenskega narodnostnega ozemlja in koliko za emigracije. To so seveda izjemno pomembni procesi v naši ne tako zelo odda- ljeni preteklosti, so pa žal še vedno premalo raziskani. Toda na tem mestu lahko samo opozorim na ta odprta vprašanja. Poklicna in s tem tudi družbena sestava prebivalstva nam pokaže pomen prebivalstva kot pomembnega gospodarskega dejavnika. Podatki poklicne statistike nam omogočajo študij obsega in smeri delitve dela, s tem so- cialno diferenciacijo pa tudi razčlenjenost in stopnjo gospodarskega razvoja. Podatki, ob- javljeni za okrajno glavarstvo Radovljica, so zelo zgovorni. Iz tabel številka 2, 3, 4 in 5 je razvidna delitev prebivalstva v štiri osnovne delitvene razrede, ki ustrezajo štirim glavnim gospodarskim panogam. To so kmetijstvo z gozdarstvom in lovom, industrija in obrt, pro- met in trgovina ter javne službe in svobodni poklici.' Po tej delitveni shemi lahko primer- jalno prikažemo podatke za celotno prebival- stvo le za popise med leti 1880 in 1910, med- tem ko so podatki popisa leta 1869 obdelani in objavljeni na način, da jih je smiselno pri- kazati posebej. Prebivalstvo so po tem popisu razdelili po skupinah tako, da lahko rezultate priredimo po štirih osnovnih gospodarskih (poklicnih) skupinah le za tisti del prebivalstva, ki ga imenujemo aktivno, to je pridobitno prebi- valstvo, kot so lastniki oziroma zakupniki, uradniki in nameščenci, delavci, dninarji in služinčad. Skupaj pa so objavili podatke za vse ostalo neaktivno, vzdrževano prebival- stvo. Zato ne moremo vedeti, kolikšen del prebivalstva so preživljale posamezne štiri osnovne panoge narodnega gospodarstva. Prav tako ni prikazana delitev aktivnega pri- dobitnega prebivalstva po spolu, marveč le skupen seštevek obojih. Glede na rezultate poznejših popisov nas najbolj presenetita odstotka pridobitnega prebivalstva v kmetijstvu, industriji in obr- ti, ker je v prvem primeru nižji kot kažejo rezultati kasneje, v drugem pa višji. To po- meni, da je v kmetijstvu leta 1869 delalo manj ljudi kot pa v naslednjih dveh deset- letjih in obratno, da sta industrija in obrt zaposlovali več ljudi kot pa v naslednjih šti- rih desetletjih do prve svetovne vojne. Očitno gre za drugačen način zbiranja in obdelave podatkov pri tem popisu kot pa pri nasled- njih in od tod te presenetljive razlike. Pri TABELA 2. POKLICNA RAZDELITEV PO PO PISU LETA 1869 TABELA 3. POKLICNA RAZDELITEV PREBIVALSTVA LETA 1880, 1890, 1900 in 1910 Kmetijstvo, gozdarstvo, lov v «/o Industrija, obrt Promet, trgovina v Vo Javne službe, svobodni poklici v »/o 1880 18.619 71,2 5,793 22,1 832 3,2 867 3,3 1890 16.719 56,8 9,210 31,3 991 3,7 2.048 7,7 1900 16.719 56,8 9,210 31,3 1.216 4,1 2.303 8,8 1910 15.441 45,4 11,019 32,4 3.988 11,7 3.532 10,4 TABELA 4. PRIDOBITNO PREBIVALSTVO PO POPISIH LETA 1880, 1890, 1900 in 1910 Kmetijstvo, gozdarstvo, lov v Vo Industrija, obrt v »/o Promet, trgovina v »/» Javne službe svobodni poklici v "U Skupaj v Vo 1880 12.236 46,8 3.057 11,7 329 1,3 449 1,7 61,6 1890 11.608 43,8 3.360 12,7 446 1,7 1,593 6,0 64,2 1900 10.720 36,4 4.356 14,8 553 1,9 1.549 5,3 58,4 1910 9.479 27,7 5.132 15,1 1.785 5,2 2.561 7,5 55,7 144! kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1984 TABELA 5. VZDRŽEVANO PREBIVALSTVO PO POPISIH LETA 1880, 1890, 1900 in 1910 Kmetijstvo, gozdarstvo, lov v «/0 Industrija, obrt v »/0 Promet, trgovina v »/0 Javne služb; svobodni poklici v »/0 Skupaj v % 1880 6.383 24,4 2.736 10,5 503 1,9 398 1,5 38,3 1890 5.877 22,2 2.613 9,9 545 2,1 455 35,8 1900 5,999 20,4 4.854 16,5 663 2,3 754 2,5 41,7 1910 5,962 17,5 5,887 17,3 2.203 6,5 971 3,8 44,2 naslednjih popisih takšnih velikih in nerazum- ljivih razlik ne opazimo več. Gre resda za ni- hanja, ki pa niso tako izrazita. Predvsem je precejšnje povečanje zabeleženo v skupinah promet in trgovina ter javne službe in svo- bodni poklici, torej v dveh gospodarskih pa- nogah, ki sta zaposlovali in preživljali vse do konca 19. stoletja le manjši delež celotnega prebivalstva. Večji strukturni premik v njuno korist je opazen šele v začetku tega stoletja, vendar sta še vedno preživljali manj kot četr- tino vsega prebivalstva na tem območju.* Ve- lik je ta skok zlasti v prometu in trgovini. V obeh skupinah pa se je delež prebivalstva, ki se je preživljal s temi dejavnostmi, v štirih desetletjih potrojil. Delež prebivalstva, ki se je preživljal s kmetijstvom, gozdarstvom in lovom, po letu 1880 dokaj hitro pada. V letu 1880 ga je še okoli dve tretjini, v času pred prvo svetovno vojno pa precej manj kot polovica. Avstrij- ska statistična služba je izračunala za leto 1910, da je bilo tega leta globalno razmerje med agrarnimi in neagrarnimi panogami pri Slovencih 67,6 : 32,4.^ Tega podatka seveda ne moremo brez rezerve primerjati z rezultatom, ki smo ga izračunali za okrajno glavarstvo Radovljica, ker ta zajema vse prebivalstvo tega območja in ne samo slovensko. Navajam ga v ilustracijo, ker nam vseeno pove, da je bil odstotek od agrara živečega prebivalstva v tem delu Slovenije verjetno precej nižji, kot v povprečju to velja za slovenske dežele. Da ta hipoteza ni tako daleč od resnice, nam do-' kazujejo tudi podatki, ki sem jih izračunala za prebivalstvo, ki je bilo zaposleno v indu- striji in obrti na vsem slovenskem etničnem ozemlju. Po podatkih popisov je leta 1869 de- lalo v obeh gospodarskih panogah 7,1 "/o, leta 1880 7,70/0, leta 1890 8,2 »/o, leta 1900 8,9 «/0 in leta 1910 10,4 «/0 oseb glede na celotno pre- bivalstvo v slovenskih pokrajinah. Ti izraču- nani odstotki so v povprečju primerjalno kar za polovico nižji kot pa rezultati dobljeni za okrajno glavarstvo Radovljica. Še posebej mačilen je tudi podatek, da je bil delež vzdr- ževanega prebivalstva v skupinah kmetijstvo'^ in industrija ter obrt v letu 1910 skoraj do stotinke odstotka enak. Splošen trend je, da je delež aktivnega pridobitnega prebivalstva padal, vzdrževanega pa naraščal. Podatki o razvrstitvi oseb znotraj posa- meznih glavnih skupin narodnega gospodar- stva nam pokažejo, katere panoge so bile naj- močnejše in so preživljale največ ljudi. V prvi skupini je bilo to kmetijstvo. Z lovom, ribolovom in gozdarstvom se je ukvarjalo le nekaj odstotkov prebivalstva, največ leta 1910, ko je njihov delež znašal skoraj 4"/». Pri tem je treba povedati, da je od lova in ribolova živelo le nekaj posameznikov. V skupini obrt in industrija so značilne panoge rudarstvo in plavžarstvo, kovinska industri- ja in obrt, gradbeništvo, lesna industrija in obrt ter oblačilna obrt. Po številu zaposlenih sta vsekakor najmočnejši industrijski panogi rudarstvo in plavžarstvo ter kovinska indu- strija. Kranjska industrijska družba z obrati na Jesenicah je bila eden največjih industrij- skih podjetij v slovenskih deželah pred prvo svetovno vojno in kot kažejo analize, je — podobno kot velja za druge velike industrij- ske obrate na Slovenskem — zaposlovala ve- liko večino delavcev, rojenih v bližnji okolici. Leta 1910 je polovico zaposlenih v obrti in industriji v okrajnem glavarstvu Radovljica delalo prav v teh industrijskih panogah. V skupini promet in trgovina je kopenski pro- met preživljal tri četrtine oseb, ki so bili uvr- ščeni vanjo. V skupini javne službe in svo- bodni poklici pa je bila po številu najmočnej- ša skupina rentnikov. Ni bil moj namen, da bi v tem prispevku orisala gospodarsko zgodovino okrajnega gla- varstva Radovljica v zadnjih desetletjih 19. stoletja in letih do prve svetovne vojne, tem- več da bi pokazala stopnjo gospodarskega in družbenega razvoja, kot se odslikava po po- datkih poklicne statistike. Omejila sem se na glavne splošne značilnosti, zato podrobnosti, ki so včasih bolj zanimive in ilustrativne, ni najti. To so pač omejitve, ki jih zakoličijo značilnosti uporabljenega vira. Pritegniti bi morali še druge vrste virov. Kljub temu pa iz povedanega vidimo, da so v okrajnem gla- varstvu Radovljica opazne nekatere značilne posebnosti, ki jih v razvoju slovenskega na- rodnega ozemlja ne zasledimo. kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1984 145 I OPOMBE 1. Podrobneje o statističnih virih glej Jasna Fischer, O virih za gospodarsko in družbeno zgodovino Slovencev lod sredine 19. stoletja do prve svetovne vojne, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja XXXII/1984, str. 31—35. — 2. Rezultati poklicne statistike popisov prebival- stva za ta leta so objavljeni v naslednjih publi- kacijah: Bevölkerung und Viehstand der in Re- ichsrathe vertretenen Königreiche und Ländern dann der Militärgränze nach der Zählung vom 31. Dezember 1869, 2. zvezek — Bevölkerung nach dem Beruf und der Beschäftigung; österrei- chische Statistik, I. knjiga, 2., 3., 4. zvezek; Österreichische Statistik, XXXIII. knjiga, 4., 5., 6. zvezek, österreichische Statistik, LXV. knjiga, 4., 5., 6. zvezek; österreichische Statistik, Neue Folge, III. knjiga, 4., 5., 6. zvezek. — 3. Glej citirano razpravo Jasine Fischer, tabela številka 1, str. 34. — 4. Leta 1880 so promet, tr- govina, javne službe in svobodni poklici pre- življali v okrajnem glavarstvu Radovljica 6,5 "/o prebivalstva, leta 1890 11,4 »/o, leta 1900 12,5 "/» in leta 1910 22,1 »/o. — 5. Glej razpravo Janka Pleterskega, Položaj Slovencev pred 1. svetovno vojno v zborniku Jugoslovenski narodi pred pr- vi svetski rat, Beograd, 1967, str. 768.