f Štev. 2. V Ljubljani, 29. januarja 1915. LV. leto. UČITELJSKI TOVARIŠ Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Učiteljski TovariS izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . IO-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta ... . 2*50 „ posamezne i te vilke po 20 h. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Vse spise v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. 11, mi. Oh sedemdesellelnicl njegovega rojstva. Ime M. J. Nerata je med slovenskim učitelistvom popularno. Čitamo ga teto za ¡letom v vsaki »Popotnikovi« številki. Sicer se spominjajo le starejši izmed nas, kdaj se je pojavilo v javnosti prvič to ime in pod kako raznovrstnimi okornostmi se je ponavljalo. Leta pa beže, z njimi spomin o delu; ostajajo le sadovi, sejalci izginjajo. In mi uživamo sadove. Zato vemo mlajši med slovenskim učitekjstvom o Neratovem imenu le to. da je njegov nositelj »Popotnikov« urednik, šolski ravnatelj v pok. in da stanuje v Mariboru. Ne dosti več celo tisti, ki ga pozna osebno in ima priliko, da se z njim razgovarja ustno ali pismeno. M. J. Nerat!... Visokorasla postava je pred menoj; zrem v lice, ki mu je vtisnite vanje svoj pečat dela polno življenje; dobrodušne srve oči gledajo vame, ko mi govori njegov mirni glas: počasi, preudarno, nobena beseda odveč, nobena premalo. Taka so njegova pisma: brez postranskih reči, stvarna, krepka; taka so še danes, ko obhajal M. J. Nerat svojo sedemdesetletnico, zakaj obhaja jo čvrst, čil na duhu in telesu še vedno kot aktiven urednik znan-stvenega-pedagoškega glasila slovenskega učiteljstva, kot njegov duševni vodnik. Takemu možu pozdrav, takemu naše čestitke! Temu možu našo želijo, da nam ostane še mnogo let, kar nam je danes! M. J. Nerat!... Petintrideset let nazaj: en glavni mejnik v Tvojem življenju ... Dvainpetdeset let nazaij: spet drugi glavni mejnik..,. Sedemdeset let nazaj: začetek dolgega plodonosnega življenja... * * Sedemdeset let nazaj... Dne 26. prosinca 1845. 1. je bilo, ko se |e rodil posestniku Mihaeliu Neratu in njegovi ženi Tereziji v Hotinji vasi v sliv-niški fari pri Mariboru deček, ki so ga krstili za Mihaela in ga vpisali v krstno knjigo za »Neratha«. kar je ostal v uradnih listinah do 1. 1881. Usoda je namenila dečku, da bo ledina, ki jo bo kdaj oral v življenju, drugačna^ kot jo je oral njegov oče, ki je bil pristavnik v »Wartenheimu«. Ko je bil deček star 5 let, sta roditelja zamenjala tamošnjo službo z enako v »Burg Maierhofu« v Mariboru. Odtod je pohajal tudi v šolo; in sicer najprej k Sv. Magdaleni čez Dravo, in ko se je ustanovila I. 1854/5 farna šola pri Devici Mariji v (Iraškem predmestju, v to šolo. Ta šola seje 1. 1874. v istih prostorih izpremenila , v šolo za občini Leitersberg-Krčevino, in prvi je službovalma njej kot nadučitelj M. : J. Nerat. O svojem šolskem obiskovanju pa pi-! še sam: »Farna šola v Graškem predmestju ! je imela slovenski učni jezik, medtem ko smo se v prejšnji (Magdal.) poučevali le nemški. Učenci smo namreč bili le Slovenci, in jaz sem tukaj — namreč v novi šoli — prav lepo napredoval in bil »pri- mus«.I meli pa smo tudi izbornega, mladega, a vestnega učitelja Franca Rošker-ja. Silno radi smo ga imeli, in jaz sem ga čislal kot višje bitje in njegov poklic kot ideal, ki sem se od tedaj že trudil ga doseči. Zakaj ko sem kot lOtetni deček prestopil odtod v mestno normalko v 4. razred, sem storil trden sklep, da postanem tudi jaz učitelj in nič drugega. Zvest svojemu sklepu sem po dovršenem 1. letniku realke naprosit svojega bivšega vzor-učitelja Roškerja, ki je medtem prišel za šolnika k Sv. Janžu na Drav. polju, da me je sprejel za praktikanta. Leta 1669. sem nameraval vstopiti v preparamdijo, ki je tedaj imela le en tečaj. A ker še nisem dovršil 15. leta, nisem bil sprejet in moral sem vstopiti v II. tečaj realke, ker bi se brez tega sploh ne mogel več posvetiti učiteljstvu; zakaj preparandija je bila medtem razširjena na 2 letnika, in kdor je hotel biti sprejet, se je moral izkazati s primernimi predštudijami, s spodnjo gimnazijo aH realko.« Obiskoval je torej realko, med tem pa je prejemal tudi prvo pripravo za; »škol* niški« stan. Kakšna je bila v tistih dneh ta priprava, naj pripoveduje kot dokument za svojo dobo izpričevalo, ki ga je v ta namen izdal župnijski urad v Št. Janžu na Dravskem polju dne 30. sept 1860: »Es wird hiemit pfarrämtKch bezeuget, dass Michael Nerath... bei der hiesigen Pfarrschule als Praktikant, in der Schute, beim Organisten- und Messnerdienste gebildet wurde; bei diesen Fächern mitEifer sich angelegen sein Mesnimi sittlicher Beziehung angemessen sich verhielt, in seinem ganzen Benehmen umter-thänig, demüthig und bereitwillig war, daher derselbe zur Aufnahme in den Lehramts - Candidatenkurs empfohlen wird«. — Podpisana sta provizor in »Pfarrschullehrer« (zgoraj omenjeni Roš-ker). Pozneje se je sicer Nerat otresel nekaterih lastnosti, ki mu jih pripisuje to izpričevalo—če jih je takrat res imel — in o »unterthänig« in »demüthig« v njegovem poznejšem življenju ni več sledi, zakaj njegov moški, samozavestni nastop je vse prej, kakor ti dve čednosti; takrat pa so ga, to je izpričevalo in njegove znanosti spravile 1. 1862. na učiteljišče v Mariboru. Dne 31. jul. 1863. so mu zapisali: »Kann als Lehrer an Trivialschulen mit deutscher und slovenischer Unterrichtssprache verwendet werden«, in s tem si je postavil v svojem življenju prvi glavni mejnik. * Mejnik na začetku petinštiridesetlet-nega učiteljevanja; dolge dobe veselih in tožnih dni — dni, polnih trpljenja in učiteljske bede — dni, polnih veselja in zadoščenja v krogu malih. . Dne 1. majnika 1864. je nastopil prvo mesto, ki mu ga je podelil »F. B, Lavan-ter Konsistorium zu Marburg« pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. "Postal je provizorični podučitelj. Čez eno leto pa se začne Neratovo romanje po Spodnjem Štajerskem. Najprej je zamenjal ravno Ptujsko polje z griči, ki se dvigajo iz Murskega polja in 1. 1865. ga najdemo pri Kapeli. Tu je ostal dve in pol leta, potem je nadaljeval službo provizoričnega poduči-telja na Vranskem, odkoder je šel s pohvalnimi izkazi župnijskega urada in trške občine na Vranskem v žepu v Slo- Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefoi št. 118). venske Gorice, in sicer k Sv. Trojici. Spet kar za eno leto; 19. vinot. 1869. ga že najdemo v Kamnici pri Mariboru. Tukaj ga je nastavila prvič posvetna šolska oblast — bilo je v času, ko se je uveljavil novi državni šolski zakon. Leto 1870. ga je povedlo v visoko Ribnico na Pohorju kot »provizoričnega nadučitelja«, kjer ga je potrdil dež. šol. svet štajerski s 1. prosincem 1871. za definitivnega nadučitelja. Ko si je tako pridobil stalno mesto, si je ustvaril še lastno ognjišče. Dne 5. junija 1871 se je v Ribnici na Pohorju poročil s hčerjo tamkajšnjega mesarja, gostilničarja in veleposestnika Karla Puhra — Elizo Puhrovo, ki mu je v teku let rodila 10 otrok, od katerih še živilo: Karel, stavb, tehnik; Anton, nadučitelj v Zgornji Ponikvi; Olga ima doma damski modni salon; Marko, trgovec (Gradec); Bogomir, operni pevec, in Josip, trgovski sotrudnik na Dunaju. Najstarejši sin Miroslav je kot c. kr. sodnik v Litiji na ve-likp žalost svojih staršev leta 1908 dne 26. julija umrl. Da se je moral Nerat s tako mnogo-brojno * obiteljo pri naših pičlih dohodkih boriti vse življenje s skrbmi, pač ni treba še posebe poudarjati. In soproga, ki je iz-borna gospodinja, mu je v tej borbi zvesto stala ob strani — kakor vedno rad sam poudarja. Še enkrat se je selil Nerat: jeseni L 1874. je nastopil nadučiteljsko mesto v Krčevini pri Mariboru, kjer je ostali do svoje upokojitve koncem vel. srpana 1909. leta. Enkrat se je pač ločil od svojega mesta, ker je bil imenovan od c. kr. ministrstva za bogočastje in uk okrajnim šolskim nadzornikom za šolske okraje: Šmarje, Konjice, Celjska okolica, Brežice, Kozje in Sevnica. Nadzorniški posel je opravljal od 1. listopada 1877. 1. naprej štiri leta. Dalje ni hotel: njegovemu zdravju ni hasnilo potovanje od šole do šote, pa tudi razmere takrat niso bile po tem, da bi ostal v njih neupogljivi slovenski Nerat, ki mu je zlasti vedno presedal birokratizem. L. 1909. je bilo zaključeno njegovo aktivno šolsko delovanje, v katerem je skrbel vedno najpreje za svojo nadaljno izobrazbo, kakor tudi za izobrazbo tovarišev, ki so delovali z njim na isti šoli. Dvajset let je bil tudi učiteljski zastopnik v ,okr. šol. svetu mariborskem, mnogokrat predsednik domačega učiteljskega društva. Njegovo vsestransko šolsko delovanje so priznavale tudi šolske oblasti z raznimi pohvalami; leta 1899. mu je podelil naučni minister naslov »šolski ravnatelj«. 1. 1904. je postal lastnik častne svetinje za 401etno zvesto službovanje, 1. 1908. pa mu je podelil cesar zlati zaslužni križec s krono. * * Petintrideset let je, odkar je prišla prva številka »Popotnikova« na dan. In njen izid je v tesni zvezi z M. J. Neratom, ki mu je še danes urednik. V tesni zvezi! Bilo je jeseni 1. 1879. Tedaj so imeli v nekdanji Pallosovi gostilnioi v Gosposki ulici v Celju svoje redne sestanke takratni celjski okr. šol. nadzornik Nerat, mestni nadučitelj Bobošut, celjski okoliški nadučitelj Lopan in učitelj Kregar. V tistih dneh je izhajal kot učiteljski list v Ljubljani »Učiteljski Tovariš«. To je bilo stanovsko glasilo, pa pred vsem kranjskega učiteljstva. Učiteljstva pa je žejalo Naročnino, reklamacije, to je vse administrativna stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. po listu, ki bi bil poleg stanovskega tudi znanstveno njegovo glasilo, kakršno bi gojilo zlasti tudi metodiško stran. Kolika potreba Je bil tak list tedaj, Je pač posebno dobro vedel nadzornik Nerat. Iz želje se je rodila določena misel, in ti trije možje so se dogovorili, da jo oživotvorijo. če te mogoče. Samo da takoj to ni šlo. V mali krog so pritegnili še tovariše Brezovnika, Jarca in Graha, in v pogostnih sejah je postajala pomaiem misel meso. Določil se je načrt, pridobivali so se deliavci in — manjkalo je denarja. Zadnjikrat je mislilo teh šest mož, da so se posvetovali o svojem listu v celjski okoliški šoli; zadnjikrat in brezuspešno, in razhajali so se... Po ulici nasproti njimi pa prihaja celjski gimn. profesor M. Zol-gar. Bilo je naključje, ki je rodilo spočeta idejo. S tem možem so stali naši znanci v prijateljskih odnošajih, in ta mož je bil znan za ptičnega. Sešli so se na ulici in na ulici so se zmenili... Tako je postal Zolgar lastnik lista, ki so ga — tudi kar na ulici — krstifi in mu dali ime »Popotnik«. Zolgar je napravil pogodbo s celjskim tiskarjem Rakušem, uredništvo je prevzel po brezuspešnih uporih Jakob Lopan — Nerat bi ga moral, a ga ni mogel zaradi svojega nadzorni-škega mesta — in L 1880. je' izšla takoj pO novem letu prva številka »Popotnika« — »lista za šolo in dom«. Dete je bilo rojeno, pa bilo je slabotno. Dvakrat na mesec naj bi izhajal, a založniku je menda le preveč trgai mošnjo pri vsej njegovi požrtvovalnosti, in v, IL letniku je začel izhajati list sredi leta enkrat na mesec. Slovensko učiteljstvo hudo; Lopan — užaljen zaradi mnogoštevilnih pritožb — odloži oktobra meseca' uredništvo. To je prevzeli sicer za to iit prihodnje (1882.) leto založnik prof. Zolgar sam, a list je hiral in hiral, da so mu prorokovali že na vseh straneh konec. Proroki pa so pozabili, da je »Popotnik« duševno dele Nerata, ki mu ne bo pustil, da umrje. Sam je bil tedaj že Vi Mariboru; prišel je v Celje in na njegov predlog je sklenili konsorcij, da odpove prof. Žolgarju založništvo ter da to Neratu, ki vzame list s seboj v Maribor. Bilo je to 24. grudna 1882. Dne 26. grudna je že sklenil Nerat pogodbo z mariborskim tiskarjem Leonom, in 10. pro&. 1883. je pokazal »Popotnik« prvič svojega pravega očeta kot lastnika in urednika. List je izhajal zopet dvakrat na mesec. Poznejša zgodovina »Popotnikova« je znana; na kratko jo omenja »Petin-dvajsetletnica«, spomenica Zaveze. Mo| namen na tem mestu je bil le, da pokažem »Popotnikov« postanek in pa to, da je s tem postankom, kakor tudi z vsem bitjem in žitjem znanstvenega in pedagoškega glasila slovenskega učiteljstva v najtesnejši zvezi M. J. Nerat, tako da govorimo o »Popotniku« vedno lahko o »Neratovem Popotniku«. Tako še danes. Dne 1. grudna 1901. leta je hotel Nerat odložiti uredništvo. Niso mu mogli najti naslednika, in moral je ostati. In danes je v nas glede tega tudi le še želja, da nam ostane, kar nam je že petintrideset let: naš duševni vodnik. * * * Duševni vodnik slovenskega učiteljstva še tudi v drugem oziru. Lapidarni podatki o početku naše Zaveze v spomenici »Petindvajsetletnica« in F. Kocbekov spis »M. J. Nerat in Zaveza (»Pop.« 1. 1912. str. 357—361.) nam pripovedujejo o tem, kako tesno je združeno Neratovo ime z začetkom in obstankom naše Zaveze. Bilo je v času 1. 1886. in v letih za njim, ko se je začelo slovensko učiteljstvo stanovsko krepiti ter zahtevati celokupno organizacijo; ko so se začele vnemati misli, ki so oživele pozneje našo Zavezo. Ne ponavljam tistih dni z opisi; Ne-rata kažem v njih. Sam se karakterizira kot organizatorja z nekaterimi, javnosti že znanimi stavki. »Pa le ne rogovilite preveč po časnikih, to je stvari na kvar«, je pisal Kocbeku dne 15. listopada 1887. S tem je označil svoje delo; tiho, mirno! L. 1886. je bil sicer izvoljen provizorič-nim predsednikom osnovane Zveze slovenskih učiteljskih društev, pozneje pa je delal v ozadju. Njegovo ime se ni imenovalo javno, le na sejah upravnega odbora so oživljale njegove ideje... Ko pa se je bilo bati, »da komaj ustanovljena Zaveza vsled nebrižnosti izvoljenih funkci-jonarjev ne zmrzne, je bil zopet urednik Nerat mož na svojem pravem mestu. Tovariša Praprotnika (takrat 2. podpredsednika) in mene je ponovno pismeno dregal, da smo vsi trije sestavili program, oklic in vse drugo potrebno za drugo skupščino Zaveze, ki se je vršila 25. in 26. maja 1890. 1. v Celju. Zediniti smo se morali tudi za novi odbor.« (Kocbek). Kaj bi bilo naravnejše, da prevzame Nerat ponovno ponujano predsedništvo Zavieze zdaj, ko jo je prav on ohranil pri življenju? Ne; »Da bi bil sedež Zaveze v Mariboru, s tem ni nič ..« je pisal Kocbeku. A »podpiral je njen poznejši razvoj, ko so bili včasih kritični časi za mlado dete«. (Kocbek). Še druga poteza je značilna za njegovo organizatorsko delovanje. Ko je objavil Fr. Kocbek v »Popotniku« »O zvezi slovenskih učiteljskih društev« z dne 2. listop. 1887., je omenili v govoru tudi tisto formalno snovanje zveze, iz katere »moke dosedaj še ni postal kruh. Zakaj?« — Točno mu je odgovorili Nerat v opombi uredništva pod črto, kjer je zapisal: »Zato ne, ker se je pokazalo, da nameravana (slovenska štajerska) zveza občim potrebam ne more zadostovati, razprave pa, ki so se1 zaradi splošne zaveze (tam podčrtano. Op. pis.) s kranjskimi in primorskimi merodajnimi tovariši že pred enim letom začele, žal, le malo napredujejo.« — Torej v e l i k a, v s e-obča organizacijamu je bila ideal; organizacija, kakor |e bila ravno pozneje Zaveza. Znabiti da ni dal ravno Nerat iniciative za ustanovitev Zaveze? Ni bil li tudi na tem torišču vodnik slovenskega učiteljstva v tisti dobi? Na en pristavek »Pop. uredništva« v štev. 11. 1. 1887. se je opiral že Kocbek v zgoraj omenjenem govoru, kjer se zavzema Nerat prav za isto idejo. S kolikim veseljem je delal spet tedaj, ko se je 1. 1889. Zaveza vendarle ustanovila, kjer je bil zopet glavni delavec Nerat: sestavil je I. glavni dnevni red, sodeloval je pri sestavi pravil. — A Zaveza tudi takrat še ni mogla živeti krepkega življenja ■— omenil sem to in Neratovo zopetno pomoč že zgoraj. — Tudi na njegov nasvet se je storil takrat »greh«, zaradi katerega so bili »mogoče posamezni ali večina ljubljanski učitelji iz krajevnega patriotizma indignirani. ker si je Zaveza za svoje društveno glasilo izbrala Neratovega »Popotnika«.« (Kocbek). To je bil torej Neratov »greh«: obsodili so njega za separatista, ki mu je bila v mislih le »splošna zaveza«. Danes ob njegovi sedemdesetletnici mi pač ni treba popravljati več tega nerazumevanja. Govoriti bi moral še o Neratovi osebnosti. Povedal pa sem skraja, kako ga poznam, mislim pa tudi, da kaže njegovo delo, kakšen je kot človek. Mirnega, vedno stvarnega, vsakomur blagohotno mislečega in globoko čutečega moža ga pozdravljamo ob njegovi sedemdesetletnici ter mu kličemo: »Ostani še in še med slovenskim uči-teljstvom, ti naš M. .!. Nerat!« Pavel Flere. Vojna. MATI. »Mati, kdaj pride oče iz vojne?« Otroci, mirujte! Začela se je šele vojna grozeča, in kdaj se zaključi ta vojna besneča, nihče tega ne zna. »Mati, k nam ne dospe nobeno pisemce več!« Otroci, mirujte! V sovražirui deželi je daleč vaš oče — ni pošte pri roki, pa kaj se li hoče? Lahko noč, moji ljubi! »Mati, zakaj so tvoje oči tako rdeče?« Otroci, mirujte! Mogoče je smet mi v oko danes pala, a menite mar, da skrivaj sem jokala? Lahko noč, pa zaspite! »Mati, čemu nosiš črno obleko?« Otroci, otroci, mirujte! Spominja nas vojna na žalostne čase, zakaj bi ne dela obleke te nase? — Naj se vam kaj sladkega sanja! M. Buchner. Poslovenil črnovojnik V. R. >i [U J . i. Agitirajte za svoje glasilo! Pridobivajte mu novih naročnikov! IZ RUSIJE. V Revalu so zaprli vse srednje šole, ki jih vzdržujejo protestantska društva. — Vseučiliški svet v Dorpatu je sklenil razveljaviti vse častne doktorate nemških in avstrijskih zdravnikov, ki jih je priznalo to vseučilišče. — Iz StockhOlma poroča »Vossische Zentung«: Politiška policija je izvedla hišno preiskavo pri vdovi Leva Tolstega na posestvu Jasnaja Poljana. Sumljivih papirjev revolucijske vsebine niso našli, a grad je na skrivnosten način zgorel, ko je bila navzoča policija. — Iz Peterburga poročajo: Zaradi prepovedi točenja alkohola so padli dohodki države mesečno za 185 milijonov. ŠOLSTVO V VZHODNI GALICIJI IN BUKOVINI. Petrograjska brzojavna agencija poroča iz Levova: Grof Bobrinskij, ruski generalni gubernator v Levova, je izdal ukaz, ki se tiče privatnih šol v Galiciji in Bukovini in ki se glasi: S 1. januarjem 1915 so dovoljene take šole, ki izpolnijo te-lie pogoje: 1. Osobno dovoljenje generalnega gubernatorja na prošnje za otvoritev novih šol. Tej prošnji se mora priložiti imenik učiteljev, ki bodo poučevali na šoli. 2. Vsaka izprememba učnih oseb na dotičnih šolah je dovoljena samo s privoljenjem generalnega gubernatorja. 3. Pouku ruskega književnega jezika se mora na vsaki šoli odkazati najmanj 5 ur na teden. 4. Poljska zgodovina, geografija, jezik poljski in književnost se smejo poučevati samo po knjigah, ki so dovoljene v Rusiji, odnosno ki jih je odobril generalni gubernator. 5. Verouk smejo poučevati samo taki učitelji, ki pripadajo isti veroizpovedi kakor učenci. APEL VLADE NA ŠOLSKO MLADINO K VARČNOSTI. Korespondenčni urad poroča: V svr-ho pokritja naših živilskih zalog in pre-prečenja eventualnega pomanjkanja krušnih sadov so bile sicer že izdane potrebne odredbe; toda te morejo biti uspešne le tedaj, 6e prispeva k temu prebivalstvo z razumno varčnostjo in si je vtej smeri vsak svest svoje patriotične dolžnosti. Posebno mladino se mora dobro opozoriti na veliko važnost tega vprašanja, zaradi česar je vlada naročila deželnim šolskim oblastim, da maj se o tem učenci primerno pouče. Pri tem je bilo odrejeno, da se izroči vsem šolskim zavodom opozorilo, ki naj se prečita po razredih in obesi v šolskih sobah: Opozorilo ima sledečo vsebino: 2e tedne in mesece se nahajajo naši bratje v vojni in se bojujejo za domovino. Našim sovražnikom se gotovo ne posreči, premagati naše hrabre in junaške vojake. Toda sedaj nas poizkušajo izstradati s tem, da nam izkušajo odrezati uvoz iz dežel, ki nam niso sovražne. Tudi ta poizkus se bo ponesrečil. Imamo dovolj živil doma, da vzdrži-mo lahko do prihodnje žetve, če postopamo gospodarsko in varčno. V tem ozi-ru prispevajte tudi vi, da bo končan naš boj zmagovito. Vaša sveta dolžnost je, da niste potratni z nobenim živilom in da vairčujete z lesom in premogom. S tem dokažete svojo ljubezen do domovine in pomagate tudi svojim staršem. V tem težkem času postopajte torej pametno in varčno s kruhom, ki nam ga daruje nebo. Ce izkažete božjemu daru pristojno spoštovanje, vam vsakdanjega kruha ne bo primanjkovalo nikdar, in ne boste nikdar trpeli lakote. Ne vrzite proč nobenega koščka kruha, četudi ni več svež. Ne odrežite večjega kosa kruha, kakor ga morete pojesti. Mislite na vojake na vojni, ki bi bili dostikrat srečni, če bi imeli kruh, ki ga vi omalovažujete. Varčujte tudi s krompirjem! Treba ga je kuhati v koži in šele potem olupiti. Kdor ga najprej olupi in šele skuha, ta je potraten. Odpadkov kuhinje ne smete za-metavati. Ostanke jedil od mesa, sočivja in krompirja uporabljajte za pitanje perutnine ali pa jih dajte kmetovalcem, da jih porabijo za prašiče. Otroci! Bodite varčni! S tem služite svoji domovini in svojim staršem! PROTEKTORAT NAD VOJNO PRESKRBO. Korespondenčni urad poroča: Njegovo Veličanstvo cesar je najmilostljiveje blagovolilo protektorat nad vojno preskrbo vse monarhije — izvzet- je le »Rdeči križ« — ki ga je imel doslej Nj. c. in kr. Visokost gospod nadvojvoda Evgen, izročiti Nj. c. in kr. Visokosti gospodu nadvojvodi Karlu Štefanu. GROF BERCHTOLD — ODSTOPIL. 2e dlje časa je nameraval avstrijski minister za zunanje zadeve odstopiti. Sedaj je cesar sprejel njegovo demisijo. — Naslednik grofa Berchtolda je ogrski baron Štefan Burian, intimni prijatelj ogrskega ministrskega predsednika grofa Tisze. CESARJEVA ZAHVALA PROSTOVOLJNI SANITETNI OSKRBI. Cesar je v nedeljo sprejel c. kr. komisarja za avstrijska pomočna društva grofa Trauna v daljši privatni avdienci. Ko je grof Traun podal natančno poročilo o delovanju avstrijskih pomočnih društvih od začetka vojne, je cesar izrekel komisarju svojo najtoplejšo zahvalo za trud. ki je z njim dosegel tako lepe uspehe na tem polju. Prostovoljna sanitetna oskrba in specialno avstrijsko društvo* »Rdečega križa« je neizogibno potrebna dopolnitev vojaškega sanitetstva. Cesar je končno pooblastil komisarja, naj izreče njegovo pohvalo vsem funkcionarjem zveznega vodstva, kakor tudi centrali in podružnicam avstrijske družbe »Rdečega križa«, prav posebno tudi mnogim sto prostovoljnih delavskih moči, ki so se dali na razpolaganje v izvrševanju svoje domovinske ljubezni in svojega človekoljubja »Rdečemu križu«. DELO SLOVENSKEGA UČITELJSTVA ZA »RDECl KRIŽ«. Šola pri Sv. Juriju ob Ščavnici 234 K 45 vin.; šola v Št. Janžu na Dravskem poilju 800 K; šolski okoliš Velika Nedelja 298 K 44 vin.; učenke v Trbovljah 175 K 49 vin.; popust plače učiteljstva na Dobrovi 13 K 47 vin.; popust plače učiteljstva v Leskovcu 4 K; šolsko vodstvo Čatež 30 K; popust plače učiteljstva v Št. Rupertu 12 K 14 vin; učiteljstvo v Mokronogu 11 K; popust plače učiteljstva v Leskovcu 5 K 43 vin.; popust plače učiteljstva v Št. Vidu pri Zatičini 4 K 37 vin.; učiteljica Marija Hrastova nesprejeta naj-denina 1 K; šola na Gomilskem 337 K 90 vin.; prireditev ljudske šole v Dol. Logatcu 83 K; učiteljica Gamsova iz Srednje vasi 10 K; Antonija Kračmanova in Terezija Fabjanova, učiteljici v Št. Bernardu pri Loškem, za januar 4 K; šola na Vranskem 670 K 45 vin.; šola v Pilštajnu 130 K; učiteljstvo deške in dekliške šole v Ptujski okolici za mesec november 1914 in januar 1915 od mesečne plače; 1% skupno 30 K 32 vin.; skupaj 2855 K 46 vin. V zadnji številki izkazanih 15385 K 23 v. Danes izkazanih 2855 K 46 v. Doslej nabranih 18240 K 69 v. Prosimo nadaljnih obvestil, oziroma izpopolnil1 dosedanjih izkazov! i m in s i. Dunaj, 16. jam. 1915. Državno sodišče je danes izreklo razsodbo glede na pritožbo, ki je bila obravnavana v ponedeljek, dne 11. t. m., in ki jo je vložil Franc Puchold in njegova hči iz Visokega Mita proti kršenju v ustavi zajamčene pravice svobode vere in vesti. Pritožba je slonela na tem. da je okrajni šolski svet v Visokem Mitu — čeprav ni nobene zakonite ali odredbeno statuirane dolžnosti obiska cerkve šolske mladine Komur ne ugaia zrnata; kava, temu se prlporola KathreinerJeva ■ Kneippova sladna kava. KathreinerJeva Je zdravju popolnoma neškodljiva ter ima pri tem popolni okus zrnate kave. Pri nakupu le pailti na dobre zaprto hlgl|«nliro zavolnlno s sliko iupnika Knalppa.—Odprto, nateh-tanobtagoni nikoli prtaini Kathrciner. • Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko , O A. & E. Skaberne Ljubljana, Mestni trg 10 » obstoji od leta 1883. ® Vzorci poštnine prostol Izredno nizke cene! A — obsodili pritožnika na denarno kazen 20 in 40 K, ker ni dovolil, da bi se njegova hči — učenka ljudske šole — udeleževala cerkvenih vaj:. — Češki deželni šolski svet je potrdil odredbo okrajnega šolskega sveta in je zastopal mnenje, da so verske vaje del veronauka.» in da je torej obisk cerkve za šolsko mladino obligatori-čen. — Pritožba pa je izvajala, da loči šolski in učni red ver o nauk od verskih vaj in da ustanavlja kaznovanje staršev zaradi šolskih zamud, ne pa zaradi cerkvenih zamud njihovih otrok. Državno sodišče je razsodilo: Kršenje po državnem osnovnem zakonu zajamčene pravice svobode ver© in vesti s6 n i zgodilo, kolikor prihaja tu otrok v po-štev, ker otrok nima takih pravic. Zgodilo se pa je tako kršenje z ozirom na pritožnika, in sicer zato, ker je v šolskih zakonih izrecno navedena razlika med verskimi vajami in med veronaukom. Očeta se more prisiliti te glede na obisk šole, vštevši veronauk. da bi se ga pa sililo očeta, oziroma otroka k obisku cerkve, za to ni zakonite podlage. bi Ho imw Pi litoiii iMi Glasilo nemškega dunajskega in obenem tudi dolnjeavstrijskega učiteljstva, »Lehrerstimme«, priobčuje v svoji zadnji številki zanimiv spis o vojni in na-rodnošolskem vprašanju na Dunaju, v katerem pravi: »Voina je s svojo železno silo razrešila šolsko-politiška vprašanja, ki so bila že desetletja v notranjem življenju avstrijskih narodov prava sfinga. Na Nemškem Češkem, kjer je vsak razred, ki naj bi v njem poučevali v drugem jeziku, izzval politiške viharje, so sedaj ustanovljene poljske šole sredi popolnoma nemških občin, in povsod jih trpe popolnoma mirno. Na Dunaju, kjer je edina češka šola v tretjem okraju neprestano dajala opravka vsem instancam, imamo sedaj pet poljskih srednjih šol, in nihče se ne trese strahu za nemški Dunaj. Koliskov zakon nima za Dunaj in Dolnjo Avstrijo prav nikake nade, da bi postal' zakon, dokler bo trajala vojna; ovire so rasle, a zdi se, da je gordiški vozel razrešen. Tako nam je vojna prinesla s svojimi bridkostmi tudi nekoliko pameti. Kaj bi počeli sedaj učitelji s poljskimi otroki, ki ne znajo besedice nemški, ko bi bil Koliskov zakon sankcioniran?« Via razsodba l Ir. upravna sodišča. Od več strani nas povprašujejo, kako je to, da tirja c. kr. štajerski deželni šolski svet, naj plačajo' šolska vodstva in krajni šolski sveti zaostalo naročnino po 5 K za »Naredbeni List«, saj je vendar upravno sodišče s svojo razsodbo z dne 3. novembra 1914 štev. 8874/14, razsodilo, Ha i P. «NareHhp.ni List« Stvar deželnega šolskega sveta, čigar troške mora država nositi. Odgovor ni težak. Upravno sodišče ni razsodilo, da deželni šolski svet ne Sme tirjati naročnine, temveč je samo reklo, da v zakonu ni nikjer določbe, ki bi komu nalagala dolžnost »Naredbeni List« plačevati. Deželni šolski svet torej sme tirjati naročnino, če mu jo hoče kdo prostovoljno plačati, a siliti ne sme nikogar. Odvisno bo torej od krajnih šolskih svetov, če hočejo to breme prostovoljno prevzeti ali ne, šolska vodstva pa lista itak ne morejo plačevati, če jim krajni šolski svet ne dovoli v to potrebne vsote. |redn|6S6lske wssil. Djačko pripomočno društvo v Pazinu razpošilja svoje petnajsto letno poročilo ter apelira na vse prijatelje naše učeče se mladine, da ostanejo prepotrebnemu društvu tudi v sedanjih kritičnih časih zvesti. Društvo je podpiralo, vršeč svojo pleme- | nito nalogo, v preteklem šolskem letu 61 I dijakov pazinske gimnazije s skupnim zneskom 6605 K 20 vin. L. 1912-13 je uživalo podporo 46 učencev, ki so prejeli 5465 K 92 vin. Društveno delovanje je bilo torej lansko leto znatno intenzivnejše. Od podpirancev je 52 Hrvatov in 9 Slovencev. Odkar društvo obstoja, je izdalo za dijake že koraj 186.000 K. Prejemki društva so znašali 1913-14 4677 K 34 vin., temeljna glavnica znaša 27.919 K 19 vin. Društvo upravlja tudi glavnico za ustanovitev »Dijaškega doma«, ki znaša, vštevši vrednost zemljišča, 85.326 K 46 vin. Predsednik »Djačkog pripomočnog društva« je odvetnik in poslanec dr. Dinko Trinajstič v Pazinu. Promocija. Supleut slovenske gimnazije v Gorici, Josip Lovrenčič, je bil na graškem vseučilišču promoviran za doktorja filozofije. V Gradišču ob Soči so te dni otvorili novo poslopje za laško moško učiteljišče. Hrvatska gimnazija v Pazinu je nastanjena v frančiškanskem samostanu v Pazinu, ker so gimnazijsko poslopje morali izprazniti za nastanjenje ranjencev. Matura med vojno. Trije abiturientje iz Dalmacije so bili pred meseci poklicani pod zastave in so se udeležili vojne. Zdaj so dobili dopust, da napravijo v Zadru maturo. Iz naše organizacije. Štajersko* Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju, registrovana zadruga z omejeno zavezo. — Iz računskega zaključka za četrto upravno leto 1914 posnemamo: Zadruga uraduje vsako nedeljo od 8. do 11. dop. v Celju na Bregu št. 26. — Pristopilo je 17 zadružnikov s 44 deleži, tako da šteje zadruga 306 zadružnikov s 401 deležem. — Novih hranilnih knjižic se je izdalo 23, uničila 1, stanje: 105 kmjižic v vrednosti 19463 K 37 vin., povprečna vloga 185 K 53 vin. — Novih posojil je dobilo 17 zadružnikov, posojila je popolnoma vrnilo 29 zadružnikov; stanje: 64 dolžnikov! in dolga 19972 K 93 vin., povprečno 312 K 07 vin. — Čistega dobička je imela zadruga 572 K 51 vin., ki se ves pripiše rezervnemu zakladu, tako da ta naraste na 2424 K 45 vin. — Denarnega prometa je imela zadruga 130501 K 23 via Učiteljsko društvo za ormoški okraj objavlja, da je povodom izplačila plač dne 1. januarja 1915 darovalo za podporni sklad učiteljskih vojaških rodovin: 1. učiteljstvo pri Sv. Bolfenku . . K 4.00 2. učiteljstvo pri Vel. Nedelji . . K 3.00 3. učiteljstvo pri Sv. Miklavžu . . K 2.00 3. učiteljstvo pri Sv. Miklavžu . . K 2.50 4. učiteljstvo Ormož-okolica . . . K 1.00 Skupaj ... K 10.00 kateri znesek se je poslal Zvezinemu blagajniku. Letni občni zbor tržaškega učit. društva se vrši z navadnim dnevnim redom (razna poročila in volitve) dne 7. februarja (v nedeljo) v prostorih C. M. ljudske šole v ulici Acquedotto ob 10. uri zjutraj. Trst, Učiteljsko društvo za Trst in okolico. Orjaški dogodki so nas prehiteli; dolžnost je klicala drugam — na bojno polje. Marsikateri član odbora, marsikateri tovariš, ki nam ie obljubil intenzivno sodelovanje pri začrtanem našem delu v jesenski , in rimski sezoni, nas je zapustil. In zaostali ? Živeli smo in še živimo pod vtiskom velikih dogodkov. Vse društveno delovanje, ki smo si era zamislili spomladi, ie moralo iz-ostati. Društveno leto ie minilo nenadoma, in zda i stonamo v nov letnik. Odločiti nam je sedai, koliko moremo in hočemo žrtvovati da ohranimo tudi v teh težkih časih svoio stanovsko organizacijo na tržaških tleh. Na tržaškem učitelistvu. ki se ie ravno sedaj pokazalo toli požrtvovalno, leži, da se ne odtuji niti svoii organizaciu. da jo krenko podpre moralno in materialno po svoii moči. Koliki sta ta naša moč in naša volia, nai se izkaže na letnem občnem zboru rine 7. februaria. Na tem zborovaniu se ima Holočiti gmotna podpora, ki jo more zaostalo slov. učitelistvo v Trstu še nodati svoiemu društvu: določiti ie. kie treba šte-diti. da orebiie društvo brez gmotnih za-rlr^e društveno leto 1915.. določiti, komu bodo tovarišice in tovariši noveriM v tem letu skrb za društvo; odločiti nam je tedaj ' skoro o obstanku našega društva. To naj bo vsakemu zavednemu tovarišu opomin, da se gotovo udeleži letošnjega občnega zborovanja. V težkih časih štejemo prave prijatelje in dne 7. februarja jih bomo šteli. Skupne zadeve. Članom sem poslal položnice, da plačajo letnino in upravnino za leto 1915. Kdor je že plačal letnino, a pozabil na u-pravnino, bo to poravnal pri prvem smrtnem slučaju v letu. Kdor ima zastanke, naj jih sedaj poravna, da bo enkrat red. Srečno novo leto vošči vsem članom Ivan Schmeidek, učitelj v Krtini, p. Dob, t. č. predsednik. Kraniske vesti. Avgust Adamič. Dne 22. t. m. je umrl pri Sv. Petru v Ljubljani tovariš Avgust Adamič, nad-učitelj v pok., v visoki starosti 72. let. — Popojni Adamič je bil naše gore list, vnet učitelj, zvest tovariš, dober glasbenik in ljubeč oče svoji rodovini. Sin Ivan mu je umrl dne 20. septembra 1908 v Ljubljani, sin Emil — naš slavni skladatelj — pa se nahaja sedaj na severnem bojišču. — Splošno priljubljenost pokojnikovo je kazala obilna udeležba ob njegovem pokopu. Prišli so mnogi njegovi tovariši in prijatelji izkazat ljubemu učiteljskemu veteranu zadnjo čast. — Bodi mu ohranjen najblažji spomin! Njegovi rodbini naše iskreno sožalje! —r— Iz Borovnice nam pišejo : Poleg že izkazanih 33 K, ki jih je poslal naduči-telj tovariš Zirovnik iz Borovnice za »Rdeči križ«, je ondotno učiteljstvo nabralo še 406 K 97 vin. za družine vpoklicanih vojakov in 147 K 60 vin. za volno, iz katere so naše učiteljice in druga dekleta napletle za vojake nad 70 parov nogavic in nad 70 parov zapestnikov. — Tovariš Zirovnik pomaga brezplačno pri občinskem tajništvu, ker je bil občinski tajnik vpoklican, in sodeluje v smislu oblastvenega razpisa pri nadzorstvu obdelovanja polja. To so pač lepe vojne dajatve zavednega slovenskega učiteljstva! —r— Vodstvo ljudske šole na Brez-nici je poslalo že drugič 49 komado pletenih predmeto iz lepe domače volne. Ta šola je dosedaj po svojem nadučitalju tovarišu Josipu Ažmanu posala že 142 komadov za naše vojake. Hvala vodstvu in pridnim malim delavkam! —r— Vljudskih šolah izdelujejo iz papirja podplate za vojake in tudi papirnate nogavice. —r— Poroka. Poročil se ie naduči-telj tovariš Fran Zagorc v Beli cerkvi z gospodično Anito Pucljevo. Bilo srečno! —r— Iz Ijudskošolske službe. Učiteljska kandidatinja Kristina Hočevarjeva je imenovana za suplentinjo v Strugi, defi-nitivni učiteljici Mariji Znančevi je poverjeno vodstvo ljudske šole v Starem trgu. —r— Iz Zagorja ob Savi. Županstvo v Zagorju je s sodelovanjem Glasbenega društva in njegovega salonskega orkestra priredilo dne 10. t. m. glasbeni večer v korist tukajšnje vojaške flokrice in za vdove domačih padlih vojakov. Bogat vz-pored se je dovršil1 z vso preciznostjo pod stiokovnjaškim vodstvom domačega nad-učitelja Janka Levstika in uradnika Kristjana Zanuškarja. V lepem Sokolskem domu se je zbralo še precej domačega občinstva,, ki je res imelo umetniški užitek rri lepem petiu, snremljevanim z zvonki-mi glasi milodonečih strun. Iskrena pohvala hvaležnih poslušalcev je večkrat riisilila naše soretnc pevke in pevce, !;ubke sviralke in svirače, da so ponovili i ekatece glasbene komade Posebno je ugajala Parmova »Zora vstaja«, solcspev 7. a sopran iz »Rokovnjačev« s spremije-vaniem orkestra. Ljubka solistinja gospi-ca Jerinova Franica je z dovršeno preciznostjo. pevsko tehniko in milozvonečim simpatičnim glasom ganila hvaležno publiko ter žela zato spontano glasno po- hvalo. Tudi Pahorjev zbor »Solnce za goro gre« iz »Divjega lovca« je bil dovršen z umetniškega vidika. Mešani zbor je s času primerno Sattnerj ;vo »Vrbicc dokazal svojo življensko čilost, ki jo dvigne z marljivimi in vztrajnimi vajami do ■ metnške popolnosti. Solotrobentač je tudi dokazal svoje vrHne. Občinstvo s? je času primerno zabavalo pri pogrnjenih mizah, ker »Puškice pokajo, ljubice jokajo --«, pravi naša pesem. Bilo bi nas lahko več, a časi so resni, in v mnogih naših družinah pogrešamo svoje drage', ki so v domovinski službi, da vrše svoje lepe brambovske dolžnosti. Obiskali so nas tudi vrli naši sosedi iz Litije, za kar smo jim iskreno hvaležni. Redki kraji so po naši Sloveniji, ki bi se smeli ponašati s tako izbornim Glasbenim društvom, ki dela čast zagorskemu učiteljstvu in njegovemu voditelju Janku Levstiku. Tudi pri salonskem orkestru moramo pohvaliti njegove marljive članice tri gospice Weinberger je ve in Janovo, ki dospe s svojo vzorno in vztrajno pridnostjo do popolnosti redkih slovenskih goslaric, ki jih tako malo poznamo širom naše domovine. Čast jim! Glasbeni večer je dal tudi zadovoljiv gmoten dobiček, ki bi se gotovo potrojil. a časi so preresni in predragi. Našim, vrlim Zagorjanom želimo, da razširijo svoje prosvetno delo tudi na naše delavske rudarske sloje, ker samo nrodni demokra-tizem vzgaja naše ljudstvo, ki se le potom prosvete dvigne do narodne samozavesti in politiške samostojnosti. Na delo! —r— Smrtna kosa. V Dolenji vasi pri Ribnici je umrla due 7. t. m. po dolgotrajni mučni bolezni Marija Miheli-čeva, cerkvenikova žena in mati tovariša Jos. Miheliča nadučitelja v Preddvoru. Blagi ženi, marljivi gospodinji in vzorni materi sladak pokoj ! — —r— V Mojstrani je dne 27. decern -bi a prêt. L umri v turistovskih krogih splošno znani planinski vodnik in gostil-r ičar Fran Skumavec, po domače Šmerc. Dosegel jei starost 61 let. Bil je eden naj-' oljših gorskih vodnu ov. Triglavsko pogorje je poznal, kakor nihče, saj je bil samo na Triglavu več kakor 5">0krat. Učitelji rlaninci mu ohranijo najlepši spomin ! —r— Drugič je odlikovan Bogumil Burnik, stotnik v 33. poljskem topniškem poliku v Galiciji, zaradi posebne hrabrosti v vojni. PTvič je dobil odlikovanje »Signum laudis«, a zdaj vojaški zaslužni križe na rdeče-belem traku. — Odlikovani stotnik je sin tovariša Valentina Burnika, nadučitelja v Metliki. To junaško kri ima pač od svojega očeta — starega vojaka. Obema čestitamo! —r— Umrl je v Ljubljani pri svojih starših dne 19. t. m. g. Adolf Furlan, c. kr. nadporočnik domobranskega pehotnega polka št. 5 v Pulju, star komaj 29 let. Pokojni mladi nadporočnik je bil sin edinec našega ljubljanskega tovariša Jakoba Furlana in soproge Marije. Bil je vrl slovenski častnik, ki je ob svoji ljubeznivosti in ob svojem odkritem značaju užival splošne simpatije med stanovskimi tovariši, med preprostim vojaštvom in v civilnih krogih. Ostal je ves čas odločno narodnega mišljenja — sad vzgoje očeta-učitelja ! Ob naporih zvestega izpolnjevanja svojih službenih dolžnosti si je začetkom vojne nakopal hudo bolezen, ki je neusmiljeno razdejala njegove življenske sile ter ga končno vrgla v prerani grob. Ni se mu izpolnila želja, da bi mogel ozdravljen na bojno polje — prej je njega premagala smrt s neskončno žalost staršev, ki so zrli v edinem otroku svoj ponos in svojo srečo. Bodi očetu in materi v tolažbo splošno sočuvstvovanje. Rajnemu naporočniku pa blag spomin ! —r— Darila za zasilno rezervno bolnico v šoli pri sv. Jakobu in pri Virantu v Ljubljani. Šolsko vodstvo v Bohinjski Srednji vasi perilo, učiteljica Zemljanova v Bohinjski Bistrici nerilo, jajca, maslo; šolski otroci iz Skale (Št. Janž) orehe sadje, jajca; nadučitelj Fran Setina iz Črnomlja vino; učiteljica Gamsova iz Srednje vasi maslo in 10 K za pribolšek; učenke šentjakobske šole za Silvestrov večer razna darila in jestvine. — Za bolnico v šoli pri Virantu : Jerica Zemljanova perilo, konjak, kakao, prekajeno meso. — Tovarišica Jerica Zemljanova je prevzela popolnoma samostojno težavno in odgovornosti polno | skrb za prehrano ranjencev. Zvesto in po- | žrtvovalno ji stojita ob strani tovarišici j Vita Zipančičeva in Marija Mehletova. Štajerske vesti. —š— Iz Št. Janža na Dr. p. nam pišejo: Tudi tukaj nismo pozabili na vrle naše vojake, boreče se tako hrabro za nM dom, za preblagega vladarja. Nabralo se je zanjfe nad 800 K vsega skupaj, za nas mali okoliš pač lepa vsota. Darovali so radevolje posamezniki in korporacije. Za nabavo volne je dal krajni šolski svet na priporočilo šolskega voditelja K 50.—, županstvo pa K 30.—, za božičnico pa še kr. šolski svet posebe K 27.—. Vodja in njegov sin-zobotehnik sta nabrala nad K 70.—, učenci pa so prinesli K 26.—. Iz kupljene Voline so napletle deklice višjih dveh razredov pod vodstvom gdč. Hrovatinove in Gobčeve 6 parov kolenic, 6 parov nogavic, 20 parov dolgih zapestnikov ki 20 komadov ušesnikov. Vodja je še posebe dal dva velika zaboja lepih svežih hrušk. —š— Sv. Jurij ob Ščavnicl Poročajo nam: Učenke tukajšnje šole so izdelale in poslale »Rdečemu križu« sledeče izdelke: 7 čepic, 25 parov ovitkov za noge, 38 parov zapestnikov, 10 parov kolenic in 44 ušesnih pokrival. Vsoto 142 K 65 vin. za nabavo materiala so darovale razne stranke in učenci. — Za vojni sklad se je darovalo 9 K, za božičnico pa se je nabralo po razredih 23 K. — Podružnica Sv. Cirila in Metoda« je nabrala 59 K 80 vin, kateri znesek smo odposlali c. kr. glavarstvu v Ljutomer. _§._ Od Velike Nedelje nam pišejo: Odrinili so naši hrabri brambovci na bojno polje, ne zabimo jih mi, doma ostali Občine, krajni šolski svet, učiteljstvo, šolska rhitidinii — vsi delajo zanje, vsi služijo svoji domovini. — Krajni šolski svet in všolane občine so dovolile za nakup volne in drugih potrebščin za zimsko toplo opravo našim vojakom znesek 280 K. Neutrud-Ijive roke učiteljic in šolskih deklic so izdelale v kratkem času in v neugodnih šolskih razmerah lepo število predmetov. Od teh je sprejela visokorodna gospa grofica Wurmbrandova v Ormožu: 68 kom. ušesnih pokrival, 2 para ogreval za kolena, 7 parov ogreval za golenice. — »Rdečemu križu« v Gradec smo poslali: 55 komadov ušesnih pokrival, 15 parov ogreval za kolena, 17 parov zapestnikov in 80 flanelastih krp za noge. Z delom nadaljujejo. — V šoli hranimo 3 kg suhega robid,inega li-stia. V dnevih L, 2. in 3. decembra 1914 je prispevala šol. mladina velikonedeljska za vojaško božičnico 18 K 44 vin. _§_ Gomilsko. Pišejo nam: Dne 10. januarja tekočega leta je priredilo tukajšnje učiteljstvo s šolsko mladino gledališko predstavo, združeno s patriotičnimi deklamaoijami in triglasinim petjem, katere čisti dobiček se obrne deloma za nakup pletiva za toplo obleko našim borečim se vojakom, deloma pa za domačo šolarsko kuhinjo, ki smo jo tudi letos tu že otvorili. Navzlic tema blagima namenoma pa nismo upali na poseben uspeh te prireditve v ooi-gled sedanjim težkim časom, ki so polni skrbi in stisk. A motili smo se v svojo korist. Prostrani naš »Gasilni dom« je bil natlačeno poln občinstva, tako da so se kasneje došli gostje komaj preriniili v dvorano. Tem povodom je bila dvorana primer-uo okrašena. Sredi glavne stene je visela lepo ovenčana podoba presvetl. cesarja, ob straneh te pa z bršljanom olepšane podobe naših odličnih slovstvenikov Prešerna, S. Gregorčiča in J. Jurčiča. Prireditev se je otvorila z mično deklamacijo prelepe S. Gregorčičeve pesmi »Sam«. Potem se je uorizoril igrokaz »Kjer je ljubezen, tam je Bog«. Ta od Fr. MMčinskega po vele-umu Tolstem prirejeni igrokaz je glede svoje vsebine posebno primeren za težke dneve sedanje dobe, zakajon nudi po vojni prizadetim družinam tolažilo in uteho v dušni bolesti. Učinkoval pa je tudi na občinstvo tako, da so marsikateremu poslušalcu zablestele solze v očeh. Saj so pa tudi šolarji igrali res precizno, spretno in izrazito, da se jim je vse občinstvo čudilo. V trajen spomin je tovariš učitelj C. sodelujoče otroke v njihovih kaj prikladnih in značilnih kostumih tudi fotografiral. Zdaj so se vrstile menjaje deklamaciie in petie. Izmed deklamacii naj navedemo času posebno primerne »V težkih časih.« »Le Av-striia je naša domovina,« »Pesem domoljubnega otroka,« »Bratec ie šel.« »Ah doma« itd. Otroci so snremliali besede 7 značilnimi kretmami in tako podvoiili niih vtisk na poslušalce. Prenevali na so tri-glasno, kaj ubrano in z občutkom naslednje pesmi: dr. G. Ipavčevo »Avstriia mo- ja,« Ang. Hr.jarjevi »Slovenska dežela« | in »V boj«, nadalje »Telovadsko« in »Zvonček« iz zbirke »Mladinski glasi«. Po vsaki vzporedni točki je izražalo občinstvo z živahnim ploskanjem svoje priznanje. Pomenljivo pa je, da je neki muzikalično na-obraženi gospod po prireditvi izjavil, da tako lepega petja od šolske dece še ni slišal in tudi ne pričakoval. Po dognanem vzporedu se je zahvalil šolski voditelj vsem navzočnikom — cenjenim gostom kakor domačinom — za nepričakovano obilni obisk, ki so nam z njim izkazali svoje simpatije ter obenem pospešili blaga namena današnje prireditve. Ker pa ima ta prireditev patriotičen značaj, zato je ¡ne moremo lepše zaključiti, kakor da se dvignemo s sedežev ter zakličemo presvetlemu vladarju, ki je dika in ponos širne Avstrij.e trikratni gromoviti »Zivfo!« Temu pozivu se je vse občinstvo navdušeno odzvalo. — Tukajšnje učiteljstvo pa more z zadoščenjem zreti na to prireditev kot nov uspeh složnega in smotrenega delovanja za vzgojo mladine in izobrazbo ljudstva v patriotičnem duhu. — Pa tudi v gmotnem ožiru je prireditev kaj povoljno uspela. Dobili smo 137 K 90 vin. vstopnine, kar je za naše razmere gotovo veliko. — Zdaj bodo naše vnete učenke še lahko nadalje pletle toplo obleko našim bojujočim se vojakom, za kateri namen smo že poprej darovali in tudi porabili čez 200 K. _§_ Učiteljstvo v Dobju je v zadnjo čast svojemu tovarišu, pevovodji in kapel-niku učiteljskega orkestra, tovarišu Ličarju Iv., umrlemu zaradi bolezni, ki si jo je bil nakopal na južnem bojišču, darovalo Družbi sv. Cirila in Metoda 12 K. —š— Pogrešajo tovariša Julija Sev-nika, učitelja v Dramljah, nadomestnega rezervnika pri 26. domobranskem pehotnem polku, 11. stotnija. Zadnjič je pisal s severnega bojišča dne 4. novembra pret. 1. —š— Promocija. Dne 12. prosinca 1.1. je bil v Pragi promoviran za doktorja prava štajerski rojak, rodom iz Šmarja pri Jelšah, zniani publicist in sourednik »Vede«, Vladimir Knaflič, odvetniški kandidat v Gorici, sin tovariša Radoslava Knafliča. nadučitelja v Dobju na Štajerskem. Mladi doktor je moral takoj po promociji oditi pod orožje k c. kr. poveljstvu 87. dopolnilnega okraja v Celje. — Čestitamo sinu in očetu.! —š— Vedno nedotakljivo! Koncem meseca grudna 1914. so bila šolska vodstva predložila okrajnim šolskim svetom »Vprašalno polo A«. V prejšnjih letih ni bilo v ta namen dobiti slovenske tiskovine, zaradi česar so bila vsa šolska vodstva na Štajerskem primorana uporabljati tiskovino »Fragebogen«, pred 4 leti pa je krajni šolski svet na Gorici izposloval, da je c. kr. zaloga šolskih knjig na Dunaju založila samoslovensko tiskovino »Vpra-šalna pola A«. To tiskovino uporabljajo šolska vodstva po nekaterih okrajih Štajerske, večina pa še ne, ker ne vedo zanjo. Dolžni smo zakonito veljavo slovenskega jezika uvajati tudi v vse šolske urade brez na takozvano podrejenost ali nadrejenost. Zakonite določbe o ravnopravnosti slovenskega jezika se namreč ne izpremi-njajo v nobenem času ter pod nobenimi okolnostmi in pogoji. Ta naša pravica je vedno nedotakljiva. , "a Vranskem je prispevala do danes za »Rdeči križ« sledeče doneske v denarju in blagu: 1. Prodane priglasnice , ^ Prodane razglednice 10 K: 3 o-trocja veselica 276 K 17 vin.; 4. božičnica vojakom 40 K 44 vin.; 5. otroška zbirka za volno 142 K 02 vin,; 6. krajni šolskTsvet za volno 109 K 82 vin. Za denar in pod 5 in 6. so napletle šolske deklice 407 kosov obleke za vojake. Skupaj v denarju in v vrednosti obleke 670 K 45 vin. Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem daje svojim včlanjenim dru. štvom sledeče na znanje: V 42. številki »Učiteljskega Tovariša« z dne 18. decemb. 1914. je vodstvo Zveze objavilo vsa ona okrajna učit. društva, ki so Zvezi poslala statistiko učiteljskih vojaških rodovin. — Naknadno je poslalo zadevno statistiko še Učiteljsko društvo za ptujski okraj. Povodom izplačila plač dne 1. januarja 1915. je poslalo za podporni sklad učiteljskih vojaških rodovin: gornjegrajsko učiteljsko društvo K 18 — ormoško učiteljsko društvo . . . K 10.50 —r— Iz Pilštanja nam pišejo: Šolsko vodstvo na Pilštanju je priredlo v nedeljo, dne 10. prosinca t. 1., z učenci 4. razreda na korist »Rdečemu križu« ob številni udeležbi s Pilštanja, iz Kozjega in Zagorja A. Kostijevo spevogro: »Slava domovini«, ki se je na splošno željo dne 17. prosinca ponovila. Vkljubu nizki vstopnini sta donesli prireditvi 62 K čistega prebitka. Ta znesek se porabi deloma za nakup volne, o-stanek se pa odpošlje »Rdečemu križu«. — Omeniti je, da živimo tudi tu v znamenju pletilne igle. Doslej se je izdelalo deloma po učenkah višjih razredov, deloma po nekaterih tukajšnjih damah 130 komadov raznih zimskih predmetov za vojaštvo. Nekaj volne smo dobili brezplačno od g. baronice Tvvicklove iz Maribora, nekaj je je poslalo c. kr. okr. sodišče v Koziem. za ostalo je pa nabral šol. vodja med učitelj-stvom in nekaterimi trzanj potrebno vso--tico. Pripominiamo pa. da se dela še nada-liujeio. — Sodna noravnava Ormovšek-Staufer kontra Kovane ie donesla na zahtevo imenovanih to^iiteliev »Pdeč. križu« znesek no 50 kmr«. Za voino božičnim se ip nabralo med tnk. šolsko mlarlino 18 K. Nabralo in orlnnstalo se ie na tudi 2 veliki vreči lepo posušenega robidnega listia. PHhodnia «pwiiba „učiteljskega Tovariša" feide dne 12. februarja 1915. Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. AVGUST A0N0LA Ljubljana, Dunajska cesta št 13 - poleg Figove« 11 priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelana, petrolej nih svetilk, ogledal, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, aparate xa firikalične poiikušnje. Prevzema vsakovrstna steklarska dela, tudi nova iol. :: poslopja na deželi itd. :: Skupaj K 28.50 Vodstvo Zveze je sklenilo, da se ta majhni znesek v tem mesecu ne razdeli, ampak da se počaka do prihodnjega meseca. Mogoče se takrat nabere več? Da naša misel ni napačna, priča po-stopanie Štaj. Lehrerbunda, ki je pravkar započel slično akcijo ter že uradnim potom nabira zadevno statistiko. tfajizvrstnejše in najboljše tam d ari ce izdeluje i« j razpošilja Q Prva sisečka ročma izdelovalni ca tamburlc J. Stjepušin Sisek. Odlikovana ria pariški izložbi 1.1900 in na milenijski izložbi 1896. Razun tamburic in skladeb za razna godala ima kakor gosli, citre, gitare, mandoline, harmonike , okarine i. t. d., za katere se pošilja poseben cenik s slikami. Ilustrovan cenik tamburic pošljem [ O vsakomur zastonj. V isti tovarni izhaja strokovni tamburaški mesečnik pod imenom .Tamburica", _ ______ ki prinaša razun pouka tudi luasne tambnraške partihire ter stane letno samo 8 K. Brez vsakega posebnega naznanila. Furlan Jakob, mestni učitelj in njegova soproga Marija neutolažljive žalosti potrta naznanjata vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njun nad vse ljubljeni edinec, gospod Adolf Furlan, c. kr. nadporočnik v domobranskem pešpolku št. 5 v Pulju dne 19. jan, ob 1. uri popoldne v 29. letu svoje starosti po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nikdar pozabljenega je bil v četrtek 21. januarja ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Komenskega ulica št. 14 na pokopališče k sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin. V Ljubljani, dne 19. januarja 1915. Velecenj. učiteljstvo opozarjamo na zbirko pesmi, ki so izšle v „Učiteljski tiskarni". To je lepa Engelbert Ganglova knjiga „Moje obzorje", ki se dobiva po vseh knjigarnah, kakor tudi v „Učiteljski tiskarni". Cena lično vezani knjigi je 3 K. Po pošti 20 h več. Naj bi ne bilo učiteljice in ne učitelja, ki bi ne imel v svoji knjižnici te lepe knjige. ID a »v „i , r. z. z e Ôelcovaai laéun »te-v. ©©"312. . j. v Ljubljani m Zadružnik našega denarnega zavoda postane lahko vsak, kogar sprejme načelstvo. Delež 50 K, se mora takoj polno vplačati. Posebno se priporočajo ti deleži kot osnovne glavnice učiteljskih društev. Deležne vloge se obrestujejo po 5°/o. Vstopnine se enkrat za vselej plača 2 K. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, ako tudi ni zadružnik. Obrestna mera je 5 °/o. Obrestovanje se pričenja dvakrat na mesec in sicer: 1. in 16. dne vsacega meseca. Posojila se dajo le zadružnikom na osebni kredit po jako ugodnih pogojih. Posojila dovoljuje načelstvo. Načelstvene seje so vsako 2. in 4. delavno soboto v mesecu. Zadruga plačuje na željo za svoje dolžnike premije ter tudi posreduje pri zavarovanju. ) Vrača se po spodaj navedenih načinih. Vsakdo si lahko izbere način vračila po svoji osebni potrebi in po svoji plačilni zmožnosti. Vsakih 100 K posojila se vrača po načinu: r mesečnih rokih rokov rok A v 12 in sicer 11 à 9 K — h, 12. 4 K 73 h B , 18 17 • 6 . —. » 18. 3 „ 56 „ C . 24 23 » 4 . 50 • 24. 4 „ - , D „ 38 37 » 3 , — n 38. - . 66 . E » 46 45 n 2 , 50 j, 46. 1 , 81 „ F „ 60 59 » 2 . — ■ 60. - . 70, G . 70 69 » 1 , 75 v 70. 1 . 42 . H T 85 84 J» 1 , 50 v 85. 1 „ 26 „ informacije pošilja zadruga vsakomur franko, kdor vpošlje 20 h v pisemskih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. Dopise je naslovljati edino na zadrugo, ne na posamezne člane načelstva. Zadružni lokal je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Uradne ure za stranke so izvzemši praznikov vsak četrtek od i/i2. do '/2 3. ure popoldne In vsako soboto od 6. do 7. ure zvečer. ^ ^ ^ v ^ O » Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovariša. Agitirajte, pridobivajte novih naročnikov za naše liste, ki so: Učiteljski Tovariš - - - -- - - Popotnik, Zvonček. IznoVa pozivamo vsa okrajna učiteljska društva, na] store svojo dolžnost v polnem obsegu! Vsi na delo! Knjigoveznica Anton Janežič Florjjanslra ulica 1/4 se priporoča slav. šolskim vodstvom In gg. učiteljem za izvrševanje vseli v knji-goveško stroko spadajaftih ■mi■■!■■■—h—■«■■»«■ (Id. mnifniiuiiiiiiiiiiiii Pri večjih naročilih 10•/« popusta. Zahajajte samo v lokale, kjer imajo na razpolago naš list! Anton Krušfč, o krojaški mojster in trgoVee T7" Grorlci TržažOsa ulica, štev. ±S v lastni hiši in Tekališče Fran Jožefa št. 39. Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmeilske šoie. Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren za vsak stan. Posebno se priporočam conjenim gg. učiteljeig v mesta in na deželi. Ustanovljeno leta 1869 Orgle, harmonije piana in pianina dobavi c. kr. dvorni dobavitelj Jan Tucek Kutna Hora, Češko. Pošilja cenike brezplačno in franko. Prva gorenjska razpošiljalnica IVAN SAVNIK Kranj 172 razpošilja na vse strani sveta naj-modenjejše in najtrpežnejše klobuke v vseh cenah in oblikah od kron 3-— dalje. Čevlje za dame in gospode prvovrstne kakovosti prodaja pod konkurenčno ceno. Za neugajajoče se vrne denar. Meseca avgusta izide bogato ilustrovan cenik. Manufakturna trgovina J. Grobelnik, prej Prano Sonvan sin I iiihlinna Mestni trg 22 B-JUU,Jalla> nasproti lekarne. Posebno bogata zaloga za moška (g & M la II €ft oblačila ■ ■ Najboljši nakupni vir modernih blagov za ženske obleke iz svile, volne, delena itd. Vedno zadnje novosti rut in šerp. osa Bogata zaloga vsakovrstnih preprog, zaves in garnitur. Izkušeno dobri sifoni, platuid, kotenine in drugo belo blago. Zunajna naročila se točno izvršujejo. P. n. učiteljstvu pri nakupu posebne ugodnosti glede cen in plačila. silošfie tiradfiiš s avstro-ogrske monarhije na IDunaiu, I., TX7~ippli23.g,erstra,sse 25. je ena največjih in najstarejših zavarovalnic za življenje v monarhiji in izvršuje zavarovanja za življenje in rente v vseh kombinacijah. Za izboljšanje gospodarstvenega stanja, za preskrbljenje prihodnosti navezano je posebno učiteljstvo na samopomoč potom zavarovanja življenja; ugodnosti, ki jih nudi v tem obziru Uradniško društvo, pa tudi humanitetnemu delovanju namenjene uprave Uradniškega društva kažejo učitelju, da mu je najboljše, če se oklene Uradniškega društva. Iz pravega spoznanja teh ugodnosti pridružila so se največja, uLciteljalra. dr-ašfva Avstro-ogrske Uradniškemu društvu. Silno ugodni zavarovalni pogoji. Nizke premije. Izplačevanje nemudoma in brez odbitka. Garancijsko premoženje leta 1913 ....... 86 8 milijonov kron Stanje zavarovanj koncem leta 1913 ...... 223 m lijonov kron Izplačanih zavarovanj do konca leta 1913 . . . 128 5 milijo ov kron Pojasnila daje brezplačno in, ne da bi vprašalec prevzel kake obveznosti Glavni zastop uradniškega diuštva za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, Radetzkystra6e 10. v*; Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratniki in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v špecijalni trgovini A. & E. Skaberne Ljubljana, Mestni trg 10 o o Velika izbirat Solidna postrežba! FR. P. ZAJEC, Ljubljana, Stari trg št. 9 Izprašani optik. Zalagatelj e. In kr. armade, vojne mornarice, domobrancev 1.1, d. Očala in žčipalniki natančno po zdravniških predpisih. Toplomeri, barometri, mikroskopi, daljnogledi Busch, Ooerz, Zeiss i.t.d. Fotografični aparati itd. Moderno urejena delavnica z električnim obratom. Ceniki brezplačno. Tovarniška zaloga priznano najboljših švicarskih ur kakor tudi zlatnine in srebrnine. Zaloga raznega risalnega orodja za dijake, inženirje, arhitekte itd. Strogo solidna tvrdkatl Ogromno število pohvalnih pisem na razpolago. Krasni ceniki na zahtevo zastonj. Cene solidne! Postrežba točna! rs Gramofoni od K 20*— naprej, plošče od K 1-50 naprej ^¡J Priporočamo faff šivalne stroje ki so neprekosljivi, od strokovnjakov priznano najboljši v Evropi. — Pouk v šivanju, umetnem vezenju brezplačen. Cenjeno učiteljstvo in šole dobe pri nakupu izjemno ugodne pogoje. spec. trgovina šiv. strojev in Puch koles. IIJPIi W%Jm9 LJUBLJANA, Sodna ulica štev.7. = Pridni posredovalci se iščejo. = ima v zalogi naslednje knjige 1. A. Rape: Mladini. I., II., III. zvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K1'—, s pošto 16 h več. 2. J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka. I., II., III., IV., V., VI., VII., VIII. zvezek. Cena vsakemu teh osmih zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1"— s pošto 16 h več. 3. Engelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino. I., II., III. zvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1"—, s pošto 16 h več. 4. Josip Ribičič: Vsem dobrim. Cena lično vezani knjigi K 1"—, s pošto 16 h več. 5. Pavel Flere: Palnakovi spisi. I. in II. zvezek, K 1'—. 6. Ivo Trošt: Moja setev. I. zvezek. 7. Janko Žirovnik: Narodne pesmi za šolsko mladino. I., II. in III. zvezek. Cena vsakemu teh dveh zvezkov brez poštnine je 20 h. 8. Emil Adamič: Slava cesarju Francu Jožefu I.! Spevoigra za šolsko mladino. Cena K 2'—. 9. Besedilo k E. Adamičevi spevoigri. Cena 5 h. 10. Dr. E. Bretl: Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe? Cena 20 h. Ves izkupiček za te knjige je namenjen Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta. Kupujte te knjige vsi, ki ljubite svoje otroke! Priporočajte jih prijateljem mladine, šole in učiteljstva! Vse te knjige se naročajo in kupujejo v „Učiteljski tiskarni" in v vsaki knjigotržnici. Ali ste že član društva ,Jubilejska samopomoč4? Društveniki so lahko učitelji, njihove žene in učiteljice po Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem. V društvo se sprejemajo le oni, ki še niso stari nad 45 let. Pri pristopu v društvo se plača pristopnina, ki se ravna po starostnih letih in sicer do 25 let 2 K 50 h, od 25 do 30 let 5 K, od 30 do 35 let 10 K, od 35 do 40 let 15 K, od 40 do 45 let 20 K; poleg tega še 2 K za prvi smrtni slučaj, 2 K letnine, 1 K vpisnine, 30 h upravnine in 20 h poštnine. Letno se plačuje 30 h upravnine in .2 K za rezervni fond, ki je znašal koncem XII. upravne dobe 8052 K 99 h. Po društvenikovi smrti izplača načelništvo takoj zakonittm dedičem tolikokrat po 2 K, kolikor je društvenikov (sedaj 250). Po smiti društvenika plačajo drugi društveniki po 2 K za nadaljni slučaj smrti. Vsa pojasnila glede pristopa v društvo daje predsednik IVAN SCHMEIDEK, učitelj v Krtini, p. Dob. Ali ste že pridobili našemu listu novega naročnika ? • • • ... •«• •«• »■•■■•«■■Baa ■■■■mmiua Zaloga p jhi-štva in tapetniškega blaga J. Pogačnik mizarstvo. Ljubljana, Marije Terezije c. št. 11 (Kolizej) ■ Zaloga spalnih ter je- j Zaloga otomanov, di- dilnih sob v različnih j : o vanov, žimnic : : najnovejših slogih. : : in otroških vozičkov. zgotovljena iz tu- ali inozemskega oreha aii hrasta. Ker je trpežni Izdelek je posebno priporočljivo za one, kateri se mnogokrat selijo. ; Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, i en umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom. Zahtevajte najnovejši katalog, kateri obsega nad 300 mod. slik LJubljana, Prešernova ulica it. 3. Naiveiia slovenska hranilnica 2 Denarnega prometa koncem leta 1914 . . K 740,000.000'— Vlog............... 44,500.000'— Rezervnega zaklada.........„ 1,330.000'— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po 4 i| o 2 0 brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. :: Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. :: !! Čez 25.000 komadov !! najnovejše konfekcije za dame, deklice, gospode, dečke in otroke. Cele obleke za gospode cd K 8—, 12"—, 15'-[ele obleke za deike od K 4—, 6"—, 8'-Cele obleke za otroke od R Z'—, 3—, 4'-Pelerine za gospode. . od R 7'—, 8'-, 9'-Sportne raglane.... od R12'—, U'—, 16' naprej Kostume za dame . . . Damske sako in paletot Krila spodnja in gornja Hišne halje za dame. . . . od K 1'—, 150. 2'— naprej , od K 9'-, 12 -, 15'- .. od R S'-. 8'-, 10'- „ od K 2'-, 3'—, 4'— „ cd K 3 90, 4'90, 5 90 „ Vse drugo po priznano čudovito nizki ceni. -m Ljubljansko (prej angleško) skladišče oblek :: o. BERNATOVIČ, Ljubljana 5-6. OGLEJTE SI VELIKE IZLOŽBE. Telefon štev. 132. □trna: □ p a rounna: □ a □ Umetna knjigoveznica -m :: IVAN JAKOPIČ :: = LJUBLJANA, Frančevo nabrežje štev. 13 — se priporoča slavnemu občinstvu za izdeiovenje vsakovrstnih knjigoveSkih del, cenjenim gosp. trgovcem za izdelovanje vzorčnih knjig, vzorčnih kartonov, komisijskih knjig za potovalce po tvorniikih cenah in si. uradom za trpežno in močno vezanie protokolov. — Izvirne platnice za vsakovrstne slovenske knjige, vezanje knjig za bralna druftva, čitalnice In knjižnice po nizki ceni. — Tiskanje pogrebnih trakov in društvenih znakov s krasnimi modernimi črkami. — Postrežba točna, delo solidno. :aaoa o □ D ioodod: □ □ □ aaaa Naročajte in širite „Učiteljskega Tovariša.44 ovenska olska Matica ima v svoji zalogi razen razprodanih .Letopisov", I., II. in III. zv. — še vse do zdaj izišle knjige ter oddaja stalnim članom tudi prejšnje celotne letnike za navadno letnino 4 K; posamezne prejšnje knjige (snopiče itd.) dobivajo člani in uči-teljiščniki za polovico prodajalne cene. Nečlani pa plačajo za posamezne prejšnje knjige določeno prodajalno ceno, ki je razvidna v .Pedagoškem Letopisu". Posebej je izdala in založila Slovenska Šolska Matica: 1. A. Črnivec: Navodilo k I. zvezku „Ra-čunice za obče ljudske šole". Cena 1 K. 2. Spominski list za učence in učenke, ki dobe Odpustnico. Cena 20 vin. 3. Kren-Bajželj: Javen telovadni nastop. Cena 60 vin. 4. Trunk-Dimnik: Staršem šolske mladine. Cena 2 vin. Letnina za Slovensko Šolsko Matico znaša 4 K in se plača meseca januarja vsakega leta. TT v« i -g a Ucitelis iarna v Ljubljani reg. zadr. z ome|eno zavezo Frančiškanska ulica štev. 6 se priporoča slavnim kraj. šolskim svetom in cenj. učiteljstvu v naročilo vseh uradnih šolskih tiskovin po najnovejših vzorcih. V zalogi ima vsakovrstne napise na lepenki, razne mladinske spise, vse poštne tiskovine za šol uporabo itd. — Priporoča se v natisk uradnih kuvert in pisemskega papirja z napisom in sploh vseh v šol. stroko spadajočih tiskovin. w V zalogi vedno: K. Wider, „MOJE PRVO BERILO". «■■■■H^nH g "S* O ^ e3 ^ s ® ® o 'S- ® '5° — & ® o 03 O ■o C Is M s t- ^ c<3 g I £ O L- IN V j S t-O e2 o o o s t» C tn Ji ¡> cd § I £ e C -S >S! O o. ^ o. > _ O eS It = £ k, O. tj ca a> 58 l as >w 08 > tU 05 k. O! O > eS ti O. « Ji o ti «o m t K CO e h o « e N a. ® C «j >si S 3 > "O '5 CS cd N O, Ji « C O 53 IN rt 00" rt IN 00* co eo O eo 0 t> S j£ 1 r i R e m f% 1 R O in B 1 K m' i> R O m « R C R e K R R 05 eo Th co (N IN rt rt 'Cd R -j: D R £ le > 0 •g .it R K • R R K w tH rt rt i> rt CO tN C- 00 S Oi m OS eo 00 h C ® > •4= Ji cs **** c v T! ® S cS k. O S ai >N TS ® p C« a) 'S. 73 O a cd o Cb C 00 © S * "ti 00 CO O O m- IN CO 1)1 C t^ 00 & R R s R ■ R R S Ei « o ® >S « '3 co O 3 « eo ■n i- CM •S ^ ■2 ® -§ a Cd^ E3 KJ •5» C t» O 2 0- E '5* -o ® ki O. ® E 'p5 ® TJ tU tH '5° TJ D. 03 tH ed a £ cd 0 C S 'N 8 O 'N 0 jO 0 0 00 0. C cd a N cd >73 O CS C '03 O M (h O. 0 bi • 1-4 ® Ji C C 3 03 03 3 U u 2 tj o. ed •o >0 ^ ® >N ® 83 H ® V k. — 00 ® e ® 1» 03 E ca es S 03 U 3 C es h «h ® 85 83 > O bc -a o ® S v 00 o N V h V 'H. o "O 03 S5 *H 03 — 4/ "C W '3? ® JP ^ S SI o < o > ® >0 85 C es NI AS " 5 03 6 4) £ == 2 c l E o 5 ¿t 1-1 B -0 ® o s -s Ttl t-l OS tH O •M S d N S •»—s es N a> ^ cc S S >« cd h CS > 05 >« c« c O « o Gu «4 83 "O S V S O tH a •»m a - « s O) O ® T3 3 E v •37 0- « S T! ® (H Oh i i * >05 CD fl! M > t-i 1-1 CO t- (N t- 00 o o 10 co c» t-o; ® n m o a o t- o 00 i> oi OS n O co co th 1-1 m in CO CD co ic (N OJ co bi o • I—I C bC o c m C! ® JB C w iS go>N bc^ g S ^ <1J O C > C •o8! -S > 2 .S I J j ® ? ? §00 cb iN 4D m co to t» 00 rJH 1-1 tH (N CD M « ^ £ o, © S — c s al IIim! 03 ® - - - - - SI 2 g , ® £ o u Cu C P» O ® >0 00 in 1—H IN T-t 05 ® « N! S E o. d) 03 -H c. ® Ja: » -«ti T— Ol od ti X! E ® « ® -o _ co .¡"I * « u P CL, bi s .E T3 V ■V "5 O 00 eo ▼H 00 ib ib f-i tN 10 T-i 00 os 00 rtNCOr)IK3fflNOOOOiH 05 S 00 T* t- I> CO O) eo 05 o> o> eo o os co t- i> eo n 00 m a » h to o co 05 t> eo f o co t-i n i-h co "«f co tH 00 >0 to t> in eo (N CO T-l OJ 83 tH XI S ® o ® TJ 00 cd C "> o O O o m O a. es d 43 S > o 03 O Ou .-H ® S bc -§ > s s £ ® Oh Q ed •r-s ^H cd C « T3 03 b£ ® bo >n o O »—I > cd ® C cd = ® .E C •2 ® C td c ® S TJ 83 S "S O tn ^ O. t, ffi O > 0- l> 00 ^ 00 eo M (N ip CO 85 O. S 05 IN Ji C i •£•-§ n N MH l-H — M .S P s > I .2. £ ® o. tH O. a a — 'c S -2.-o > o «Si b ® « O" tH tH O Oh Oh ® E o tH a c > o M ® >0 ® tH CS N __ S E a. 3 w ® » 5 s £ ji o C O. ® Ji TJ ■& «s fe O V ■5 A C cd a S6 v— > s "i c O jaj B . O CN ^ CO es i g 05 "i - -57 § S 5 15 H 1 •S «i os- N % cd g I * N B ki U «J a • p— > e 2 > mm & • rm 'r" » O^ £ vi O & fi •IM cd o g cs s* S N' S S3 S S O O) ® T! O C ^ cd CD »»—« o- c >S3 D ^ ' 03 SI ^ . cd > o o c 2 Cd a s 0 s o. cd ( >w 3 C • cd CM C 10 cd o > >0 a K Os jO cd J" 03 5 >w rt 3 a rt 3 O cd rt ® E 03 N ® Ji 3 ao S Ji >ej 3 C p ed 3 >CJ > O 85 tH S ¿c 2 « Oh N £ E ® ® C Ji >N 03 3 C ~ >0 S « N ki o O cd cs > > HH "S >0 >C cd cd P C o o >3 >0 o o tH tH o o 0- Oh P ed > O . '00 g O Ji p-§ Cd ^ > Cd 03 bc tH 33 O N .2 T3 >« Cd p > ® O .-S s 0 13 (H N O cd Oh Oh 1 O > HH 03 tH O NI T3 cd C A o S OS > O "S o su O) & >N S b ts CS N O ® >u cd P O > O CS 1 "S >«3 es S O s-o Oh h N m tf m o» « 5 « 2» g ^ g a. 5r o CP B 00 03 » H P ►t » cs< c s ►» P B » O s se CL C- 3 » 5r ce " TJ g SB HJ B o « £ co S g- s- B « «Sí s». œ & ^ sr » S to B » ». 58 Q< p»J S" S * •O B ca » C ra« B o 2í a t» < » 05 .. C- SO o » o« I § B CB s* < B > B ►O O 3 o N< B «5. 05 CD S çyt o B Bi s r* « o H S" p S" ^ S! CB jT N* «s: oo wf » s. n b 2. p? -6 £ p 3 ? Q< v so » ¡2. g B 3 si £ a p' B < CD a a. 9 GO sa CL S N o. l-b 00 3 2 L g< "i CD CL s S ® o Si cr: sr >— (B B 2 g » S* 2 2 © s C S- - S < SB B 13 cd B B C »1 t» » & b " I?1 B » B ® s. Mi CH Sr ® CP - K- I oo ® < t-C_ C cr E-- SO B O. B CD co O. CD es CD 3 cr SO CO 5 CD «2: CD O o o* M. ex CD pr- ès 5" p o Ss «3 tO O 3 a co OS 00 oo Ol oo to OS 1 o os 1 00 to to OS tO -j os CO -1 os Ü1 H-*- rf». ** «o oo os co <1 co o CD en os » OS W M co oo os Ol ^ M tO K B- H CT W ° ° CS< "O CD 2 O M s 3 2. E o « o < «D to o CR ►s CD NI CD < B CD B B ré o B CL C « "S. «B: 3 03 oo SO £ 3 3 -g ■3' C. O C go< cn< B. w cr p ® 3 ° —t ® C=: ? S- B "-s Ï3 S ® s cr- 3. T3 HJ o 2 S- CD i •o < £< » 3 o ^ » S" Si 9 B B "S B 2. ® so s S CfO g b-i SO C3 O O- to S» w 5 3 3 - 1? S- O. «S 3. S- 6 S 5 B œ< — 2Î 3 i ~ •S B' • 5 a- 3 B NOS . o © CD IS So CD es CL K 3 r. cd "O B s. cr S" CD 93 B. B » a a « 4 f>-o s g en o 1 1 8 co os en a t0<£>f0it»-K0--I00>* PoBlovno leto novih dražniko kOOiOSCoSO>CO'-«íOM ►.-^ifrooiüiyc; 00 — lOMM^MOÍ» HOlAIOMi^ai ■s] a M 00 *~4 O COCÜ — ocooooooocn NíDN-'ffíOO'ika oiooo»- " KJCO00 —«00000~^00t 00 — SèSSoS^SSSSS ~ll I I 8M Tí 8S novih dolžnikov J ' — g ÜIOIOIAAMCOM-; — toto sœaoooffl-'ioooioiocj OT (O ŽS OO -J 00 SU^i - IQ dolžnikov MNOtONOlO—, — — — — soto — -^CnMOOi"- COStDüHD-^IO^íOOO KOOS — 00 I— CnuDCns54i.cn OlDQiJlOiOWOOO"- w COCO—-O^Cn^JO; to-v)4i.00tCO0cDCnC — tOIOKO&O^-CJOO^ — s^-wucuiûoaioi (DCnmfflMMOCn- Çn — — aicntûoo Cn — Ooa>—JCn00~)O>K5tO ÛlCnOOïOOOSWOlO) toto — — — — — — — KO — — -vjcncncncncncnoi — oooooooooo® t* w I I II I II II I I B- Cn^Co — cD03^-CO—^ oiviooisœoo-oooî-— COCnJ^ — N3CnOO3tv000N3 — OI toooco>t>.a)CT>ioa>cn^j^4 en — coaœuaijiiD^o w ■s o B «I B B ® < er B s CH sb « o a a. B ® hd 09 l-J (S crq à 2 s & CD £ a. o OS a. CD » CD 3 o* SB H* CO S- © a cr g M ^ I! 3 to ~ B ^ g ÇB S" « N sb B 0 o< CD < o o a! 03 al" et s B* K1 ço o cr -t CD (B 3". a 2. cT ts< CD < cb cd cr o a. o n •o » < SO go 05 o 00 r*- SO B CD pr Ç> to. 3 S- >-4 rr s Cl B cd CL SO B "O o o cr §< CD 3 N cr o B SO TJ t-s cd a. o N< cd B cd N SO CL 5 B N< B cd 77 B. N< 5" cd OI OI o a> ni. os B SB w % O Oc s %< a- X" ® s 2-1 S -a P o ci. a. o >a <1 3 ^ CD r 3 ' - s » a o» N 2 -S 50 B o 03< il N » CL 3 oo< î w a o 3 o B* so B < co — C N ? ® s ®" £ a s« TO o* CD o o < co «j G o so cs< B S' w- 2 »-r- GO . cr a? S -« CD i- a r3 S* ■o P 3 <. § b: es< SL 03 o< >— • co CL o S'. cs< CD 7? N b 0 cb< p : eos so &9 M Ou ss s* < s< M» ce » OTQ os & o a1 «< sr so en to to oi i-1 o o o tô os 00 os co Iti. 00 os ai co en en 5 p § CD a. ■ CR o. « & co .. N p b p o» M o B co r-K < o s p Ui. p S Q<- s » 3 P. B 03 <3 t- S—l. b cr p b CL b ® to oo » b s p «2. p co Ot