JUGOSLOVANSKO NOVINARSKO ZDRUZENJE
Sekcija Ljubljana
NA NARODNI PRAZNIK DNE 1. DECEMBRA 1940 OB 20. URI V VELIKI DVORANI HOTELA „UNION“
SLAVNOSTNI KONCERT
SOLIST - PIANIST: REKTOR ANTON TROST DIRIGENT: DRAGO M. ŠIJANEC
V	PRID REVNIM DIJAKOM
Cene: sedeži od 12 do 40 din, stojišča 8 din, za dijake 5 din Prodaja vstopnic dnevno pri blagajni kina „Union“
r
C-
SPORED
DRŽAVNA HIMNA
*
ARNIČ: ZAPELJIVEC, SIMFONIČNA PESNITEV
*
ŠKERJANC: MARENKA, KOREOGRAFSKA SIMFONIČNA
PESNITEV
*
ČAJKOVSKI: KONCERTNA FANTAZIJA ZA KLAVIR IN ORKESTER
*
DVORAK: SIMFONIJA »IZ NOVEGA SVETA«
KLAVIR BLÜTHNER
DIRIGENT DRAGO MARIO ŠIJANEC
Drago Mario Sijanec, dirigent Radio-postaje v Ljubljani, spada med najbolj zmožne mlajše slovenske glasbenike in dirigente. Rodil se je v Pulju v soseščini stare rimske arene, od koder gre v Maribor, v kraj svojih staršev in dedov, ki so bili dolga leta »šolmaštri« in organisti po slovenskem Štajerju. 2e Šijančev praded je pred več nego sto leti ustanovil eno prvih slovenskih godb v Lembergu pri Rogatcu. Ta godba je slovela daleč naokoli, njeno zgodovino pa je pisal prof. H. Druzovič v razpravi o glasbi na slovenskem Štajerju. Šijančev praded je gojil prijateljske odnose z rodbino bratov Ipavcev. Njemu tudi pripisujejo mnogo pesmi, ki so izšle v Slomškovih »Drobtinicah«. Vsa rodbina je že nekaj rodov muzikalična ter hrani še sedaj zaboje rokopisov in napevov prednikov, kar pomeni čisto slovensko glasbeno tradicijo te rodbine. Tudi Drago Sijanec je nastopal že kot otrok na koncertih v Mariboru, kot dijak v Mariboru pa je komponiral svoj prvi meloplastični balet na tekst Zupančičevega »Ptiča Samoživa«. Spada v tedanjo »mariborsko generacijo«, ki so jo predstavljali poleg njega še Pino Mlakar, Rudi Leskovar, Bratko Kreft, Ferdo Delak, Roman Klasinc, Polde Stanek, Edvard Kocbek. Po maturi je odšel na glasbene študije v Prago, kjer je tri šole konservatorija, ki predstavljajo skupaj za tri osebe 16 let študija, končal v 5 letih. Za svoje učitelje je imel K. Jiraka (kompozicija), J. Mareka (gosli), K. Haba (četrttonska glasba), dr. Ballinga (mikrofonska glasba) itd.
Ze tedaj je sestavljal scenske in plesne glasbe za praške odre ter pod okriljem Češke Akademije znanosti in umetnosti prirejal za Fonetski institut pariške univerze zbirke lužiško-srbskih narodnih plesov, ki jih je družba Pathe snemala na plošče. Štiri leta zaporedoma je hodil med Lužiške Srbe koncertirat (violina). L. 1931. je bil poklican v Kopenhagen, da izvaja z danskim akademskim orkestrom klasične manuskripte, ki jih je sam odkril in priredil za sodobna izvajanja. Za Mlakarja je sestavil glasbo k »Srednjeveški ljubezni«. Tedaj je kot glasbeni vodja spremljal tudi češki balet v Pariz in je bil (po uspehu Mlakarjeve točke — dobila je 3. mednarodno nagrado) postavljen za dirigenta Jug. glasb, udruženja v Parizu. Nato je potoval po Angliji in Danskem na intimne komorne koncerte, nakar je napravil s svojim zborom koncertno turnejo po vsej Franciji ter dosegel z njim prvo ceno za folkloro v Grenoblu in Nici (1932). Njegov zbor je pel večkrat v pariškem radiu in tudi v filmih. L. 1933. je zbor zapel v imenu 29 narodov Evrope in Amerike Opelo pred Spomenikom mrtvih v Nici, pozneje (1933 in 1934) pa priredil dva Jugosl. glasb, festivala v Parizu, ki sta dosegla velik uspeh ter propagirala tudi slov. skladatelje.
Sijanec je dirigiral tudi vse komemoracije za pokojnim kraljem Aleksandrom v Franciji pa tudi ob proslavi 700 letnice sv. Save na Sorbonni ter gala-koncert ob priliki Masarykove 85letnice v Parizu. Dirigiral je v Grand Amphitheätru tradicionalne koncerte ter postal tudi glasbeni vodja pariškega zbora Les Menestrels. Kot violist pa je sodeloval med pariškimi izbranci v orkestru Cortot, preživel nekaj časa v Švici ter bil tudi delegat Društva duševnih delavcev za Jugoslavijo v Parizu in Ženevi (1932 do 1935).
Po dolgoletnem bivanju in delovanju v inozemstvu se je vrnil pred leti v Ljubljano, kjer je sprejel mesto dirigenta pri Radio-postaji v Ljubljani, kjer deluje sedaj. Poleg te ljubezni do radiofonije in slovenske glasbe v njej pa prireja razne koncerte ter je dirigiral tudi lanski koncert Ljubljanske Filharmonije, kar ga postavlja v vrsto naših najboljših dirigentov.	C. L.
u
B L A 2 ARNI C:	ZAPELJIVEC
Po simfoniji »Dumi« je Arnič v zadnjih treh letih napisal tri velike simfonične pesnitve: »Ples čarovnic«, »Zapeljivca« in »Pesem planin«. Značilno za Arniča je, da tudi v simfoničnih pesnitvah, v tej tako imenovani programski glasbi, ne taji svojega osnovnega nagnjenja do čistega muziciranja, do absolutne glasbe. Posebno opazno je to v »Zapeljivcu«. V njem se glasbene misli razvijajo in si slede z nujnostjo, ki je čisto glasbena. Glasbeni potek raste predvsem iz tistih napetosti, ki so skrite v dveh, treh glavnih temah samih. Tak način glasbene obdelave, združen z močnim dramatskim poudarkom v izrazu, se nehote približuje posebni, dramatični vrsti čiste glasbe, sonatni obliki. Zato ni čuda, da so v »Zapeljivcu« tudi načela celotne gradbe v marsičem sorodna sonatnim. Po vsem tem je jasno, da tudi vsebina take glasbe ne more biti neka določena fabula, kot bi morda koga zapeljal naslov, ampak je bolj abstraktna in notranja, nekako ogledalo človekove duše, kos njegovega življenja. Mladost, zorenje, skušnjava, boj med dobrim in zlim, spoznanje, bolečina, to je osnovna misel, program te Arničeve skladbe. Podrobnejša razlaga pa se mora držati glavne, to je glasbene vsebine. Sicer gre namreč beseda le prerada svojo pot in kaj hitro izgubi zvezo z glasbeno mislijo. Ko pa izgubi to, izgubi tudi svoj smisel.
»Zapeljivec« je v glavnem zgrajen na dveh močno kontrastnih temah, ki se pojavita že v prvem delu (ekspoziciji) po precej dolgem uvodu, ki je pesem idilično mirne, brezskrbne mladosti. Sredi tega miru se nenadoma oglasi v rogovih nemirna, samozavestno sunkovita prva misel. Kmalu ji odgovori v čelih druga misel (melodična obrnitev prve), nekam trpka in otožno umirjena. A zopet se pojavi prva, tokrat že močnejša, vse bolj divja in zapovedovalna se razraste do silnega fortissima. V največji tišini prične angleški rog izpeljavati drugo temo v obliki dolgega zamišljenega samogovora. Ko jo pozneje prevzamejo drugi instrumenti (violine, bas-klarinet, rogovi), vedno bolj dobiva drug izraz, vedno bolj se vriva vanjo tesnoba. V tem se zopet pojavi brutalno prva tema, ki od sedaj dalje skoro ves čas trdovratno kljuje v ozadju v obliki ostinata, nad njim pa raste nemir in tesnoba. Oglasila bi se rada pesem v violinah, pa utihne ob grohotu fagota. Vedno silnejši je vrtinec nemira in divje sile; kadar za čas utihne, se pojavi čudna praznota, jeza in upor, a na koncu srednjega dela se surovo razdivja v brezobzirnem ritmičnem zaletu. Zatem se ponovi prvi del: kot svetel spomin na mladost se oglasi iz daljave prvotni spev, a zopet se prične javljati odmev vsega, kar je bilo vmes. Tudi zvonovi, ki zapojo v mogočnem koralu, še ne prineso pomir-jenja. Še vedno se oglaša mračna žalost in posmeh. Končno se tudi bolečina izpoje v krasnem godalnem stavku; iz tega se dvigne (v trobentah) zopet prva misel, čistejša in jasnejša. Zaključek pa, ki je podoben onemu iz srednjega dela, neha v neki negotovosti, kot da bi hotel avtor reči češ, življenje teče svojo pot naprej.
Čeprav Arničeva pesnitev ni programatičnega temveč izključno glasbenega značaja, se vendar jasno občuti ob nje izvajanju osnovna inspiracija, ki je: življenje je zapeljivec, ki človeka izmami iz lepe idilične planinske pokrajine in mladostnega veselja v življenjske vrtince, v katerih se človek z otožno ljubeznijo zasanja nazaj v mladostni raj, a ga vendarle opoj življenja zadržuje in zadrži v svojem vrvežu.
Ob to osnovno doživetje je Arnič nanizal toliko glasbenih lepot in psiholoških globin, da je ta njegova pesnitev resnična povest duše.	W.
n
r
J
L. M. ŠKERJANC:	M A ft E N K A
KOREOGRAFSKA SIMFONIČNA PESNITEV
Pobudo za to delo, napisano koncem oktobra 1940, je dala koreografska zamisel plesalke Marte Paulinove, ki je zajela vsebino svoje plesne stvaritve iz Cankarjeve novele »Spomladi« (»Krpanova kobila«). Pogoj poglobljenega razumevanja skladbinega in plesnega poteka je poznanje novele, v kateri je Ivan Cankar podal življenje in trpljenje predmestnega delavskega otroka Marenke.
Skladateljev namen je bil podati misli, ki se vzbujajo v dovzetni duši ob čitanju Cankarjeve novele. Uvodno obeležje okolja (sivo zidovje dunajske delavske četrti), v katerem je rasla in dozorevala Marenka, njena želja po boljšem, srečnejšem življenju, slučajni nastop lajnarja, čigar obrabljeni instrument izzove v nji nov val neizpolnljivih želja, njeno nenadno, plaho, a vendar zavestno in svojsko doživljanje narave in njen končni padec v obup, iz katerega zanjo ni izhoda — to so bile glavne zunanje poteze v gradnji skladbe. Njene vsebinske osnove niso realistično-dramatične, temveč refleksivno-meditativne, in jim je koreografsko vtelešenje realno dopolnilo.	1.	K.
P. I. ČAJKOVSKI: KONCERTNA FANTAZIJA
To delo je Čajkovski napisal leta 1884. Prvotno ga je posvetil pianistki Anetki Esipovi, ki se pa zanj ni navdušila. Skladatelj je umetnino zatem poklonil pianistki Zofiji Menterjevi, a tudi ta je ni sprejela v svoj koncertni program. Prvi je delo izvedel šele skladatelj in pianist Tanejev februarja 1885. Dosegel je z njim ogromen zunanji uspeh. Kritika pa je bila tudi to pot kakor mnogim drugim delom našega skladatelja krivična.
Splošno smatrajo »Koncertno fantazijo« Čajkovskega za njegov četrti klavirski koncert.
Prvi stavek tega obsežnega dela poteka v allegru in nosi naslov: »Quasi rondo«. Drugi stavek je Čajkovski postavil pod značilno zaglavje »Contrastes«. Prične v lagodnem »Andantu«, nakar preide v razburkani »Molto vivace«. Fantazija je natrpana z razkošnim tematičnim tkivom in se v tem pogledu približuje načinu kompozicije, kakršno je Čajkovski izpeljal v svojem tretjem, postumnem »ameriškem« koncertu op. 75 in 79. Oba opusa so kasneje proglasili za sestavne dele enotno zamišljenega tretjega klavirskega koncerta našega skladatelja. — Koncertna fantazija slovi s svojimi silnimi tehničnimi težkočami. Baš zato se je tudi največji umetniki le poredkoma lotevajo. Zasluži pa najmanj enako priljubljenost, kakor prva dva klavirska koncerta tega glasbenega tvorca. Posebno učinkoviti, v prelestnih orkestralnih barvah blesteči, so čisto instrumentalni interludiji v tej fantaziji.	I.	K.
n_____________________________r
J
L
REKTOR ANTON TROST
Letos v poletju je bil imenovan za rektorja Državne glasbene akademije v Ljubljani znani pianist mojster Anton Trost, ki nastopa na današnjem koncertu kot solist v Čajkovskega »Koncertni fantaziji«. Tako je mojster Anton Trost prvi rektor te visoke glasbene ustanove ter današnji koncert prvi njegov umetniški nastop v novi funkciji.
Anton Trost je iz znane glasbeno nadarjene in udejstvujoče se učiteljske in organistovske rodbine iz Vodic, kjer je v hiši bila že od očetove matere glasbena tradicija ter so se tudi njegovi bratje in sestre posvetili glasbi. Svoj prvi glasbeni pouk je dobil doma, tedaj že v Trnovem v Ljubljani, kamor se je oče službeno preselil: klavirski pouk mu je nudila očetova mati, ki je bila Riharjeva učenka, orglarskega pa oče. Kot gimnazijec je obiskoval tudi Glasbeno matico, kjer se je pri Prochazki in Hubadu učil harmonije, kontrapunkta in teorije. Doma v rodbini so imeli tedaj družinski kvartet, kjer se je najprej začel udejstvovati kot čelist.
Tedaj je bilo pri Slovencih težko živeti samo kot glasbeni umetnik, zato si je tudi Trost hotel poiskati drugačen kruh. Po maturi se je vpisal v Gradcu na pravno fakulteto, Čehi pa so tedaj poklicali v Prago njegovega učitelja Prochdzko in Glasbena matica je bila brez pravega pedagoga. Zato mu' je odbor ponudil mesto klavirskega učitelja ter mu s tem določil življenjsko pot. Tri leta se je šel izpopolnjevat na Glasbeno šolo na Dunaj, kjer se je izobrazil v glasbeni teoriji pa tudi praksi, v kateri se je seznanil z glavnimi klavirskimi svetovnimi mojstri ter za zaključek šolanja priredil Lisztov koncert leta 1912. Zato je poleg navadne diplome dobil še Lisztovo nagrado ter sloves virtuoza.
Še z Dunaja je koncertiral večkrat v Ljubljani in Trstu, z violinistom Zlatkom Balo-kovičem nastopa po Hrvatskem. Po turneji prevzame mesto profesorja klavirja pri Glasbeni matici, kjer je vzgojil nekaj naših prvovrstnih pianistov. Z Balokovičem gre nato na veliko turnejo v Egipt, svetovna vojna pa ga zanese na Dunaj, kjer je ostal vse do leta 1939.
Trostovo delovanje na Dunaju pa je pedagoško, umetnostno in kulturno. Na glasbeni šoli Horäkovih zavodov vodi višje klavirske letnike. Poleg tega pa stalno koncertira, kjer ima velike uspehe, tako da mu sam predsednik avstrijske republike podeli častni naslov profesorja glasbe. Vrsta njegovih koncertov je zelo dolga ter jih ne moremo naštevati. Omenjamo le, da je z Dunaja vedno rad prihitel v Ljubljano ter je že 1. 1918. priredil prvi doslej znani samostojni nastop slovenskega pianista. Odslej je večkrat nastopal v Ljubljani, Celju, Mariboru, Zagrebu in Beogradu pa tudi pri radio-postajah v Ljubljani kakor tudi na Dunaju, ki je bil vsa ta leta torišče njegovega dela.
Na Dunaju je bil vedno v stalnih stikih s Slovenci ter je bil predsednik Slovenskega krožka, ki je organiziral slovenske družabne prireditve ter koncerte. Na željo članov je priredil razne slovenske ljudske pesmi za klavir. Konzulat kraljevine Jugoslavije mu je poslal posebno pismeno priznanje za njegovo nacionalno delo vsa ta leta na Dunaju.
Tako je Trost slovenski pianist z izredno virtuoznostjo ter umetnik evropskega slovesa. Vse to ga je v najvišji meri usposobilo za to, da postane prvi rektor slovenske Glasbene akademije, najvišjega slovenskega glasbenega zavoda, ki naj pod njegovim vodstvom vzgoji slovensko glasbeno bodočnost.	C. L.
n
r
ANTONIN DVORAK: IZ NOVEGA SVETA
Dvorak je začel s »Simfonijo v e-molu«, po vrsti IX. in poslednjo (op. 95), svoje tvorno delo na ameriških tleh in ji je dal naslov »/z novega sveta« šele, ko jo je novembra 1893. izročil dirigentu Seidlu. O njej je sam zapisal, da jo smatra skupno s kvartetom v F-duru in kvintetom v Es-duru za svoje najboljše in najoriginal-nejše delo. Po strukturi je v prvih treh stavkih izraz klasične enotnosti, v četrtem stavku pa je neshematična. V vsebinskem pogledu je na njo močno vplivala neizmerna razgibanost newyorskega velemesta, zlasti v prvem in poslednjem stavku, katerih vsak je po ritmiki, dinamiki in splošnem razpoloženju zelo širok in stopnjevan do največjih izraznih možnosti. V drugem in tretjem stavku pa opeva skladatelj tisto Ameriko, ki je romantična in poetična; sam je dejal, da je bil v teh dveh stavkih pod močnim vtisom Longfellove »The song of Hiawatha«, ki obravnava stare indijanske legende in vsebuje življenjsko usodo mistične indijanske osebnosti Hiawatha iz rodu Onondaga,
V prvem stavku (Adagio-Allegro) je skladatelj bržkone hotel z resnim, počasnim uvodom izraziti svoja čustva v trenutku, ko je zagledal ameriško obalo in premišljeval o bližnji bodočnosti. Uvodu sledi v violah, čelih in rogovih energičen motiv, glavni tema stavka in izraz novega vzdušja, katerega še naglasi v sledečem Allegru-molto. Sklepni tema je ritmično vzrastel iz ritma prvega temata, melodično pa je povsem nov. V izpeljavi je izvedel skladatelj pestro modulacijo, repriza pa se oddaljuje od ekspozicije le po tem, da je stranski tema pol tona višji in da je sklep razširjen z zvočno napeto codo.
Drugi stavek (Largo) je po obliki tridelen: v prvem delu izraža neskončni mir, poglobljen z mehko pesmijo, ki jo prinaša angleški rog in spremlja sordiniran godalni orkester; v srednjem delu se razpoloženje nekoliko dvigne, vendar pa se v tretjem delu spet povrne v začetni tempo in v klarinetu se razvije žalobni spev. Vsebinski je bil ta stavek baje inspiriran od scene »Pogreb v gozdu« iz omenjene pesmi, predvsem srednji del, označen »Legenda«; v ostalih dveh stavkih prevladuje slikanje prirodnih lepot notranje Amerike, prav tako pod vplivom »The song of Hiawatha«.
Tretji stavek (Scherzo, Molto vivace) je baje črpal razpoloženje iz »Slavnosti v gozdu« iste pesmi. K temu pojmovanju navajata oba skrajna dela; v prvem razvija sinkopični in kanonično imitirani tema plesni rej v zvokih flavt, oboj, klarinetov in godal, katerim se sčasoma priključi celotni orkester; nato rej počasi utihne ter zazveni mehka kantilena v valčkovem tempu, končno pa sledi spet uvodni tema ter zaključi prvi del Scherza. V tretjem delu se ponovi s codo razširjen uvod. Srednji del Scherza nima sorodnosti s prvim in tretjim ter se zdi, da je skladatelj čustveno nekje v svoji domovini.
Četrti stavek (Allegro con fuoco) se izrazno dvigne do impozantnih višin in je tudi formalno poln smelih ter originalnih domislekov. Glavni tema je dinamično in melodično močan; sledi mu stranski in nato mehki, iskreno v češkem duhu zveneči sklepni tema. Odtod preide skladatelj k uvodni sili, ki se, vračajoča se k citatom glavnih motivov in k uvodnim akordom iz Larga, vedno bolj stopnjuje. Konec preseneča zavoljo izgubljajočega se diminuenda zadržanega akorda poslednjega takta po navalu mogočnih akordov v E-duru.
J
L
Simfonija »Iz novega sveta« je značilna po melodični in ritmični svežini ter individualni sili, po izredni zvočni učinkovitosti in po prisrčni, neposredno doživeti čustvenosti, ki vpliva neposredno tudi na poslušalca; zlasti je značilna izrazna globina v Largu in mogočna zgradba finalnega stavka. S to simfonijo, v kateri se spajajo klasični in romantični oblikovni elementi s češkim nacionalnim duhom, je ustvaril Dvorak eno najboljših in najbolj priljubljenih del svetovne simfonične literature. Ze samo dejstvo, da je bila n. pr. v New Yorku od 1. 1893.—1929. izvajana 63krat, dokazuje, koliko uspeha je z njo žel in žanje ter koliko velikega umetniškega užitka je nudila in nudi človeštvu ta globoka umetnina nesmrtnega češkega mojstra, ki tekmuje s Čajkovskega VI. simfonijo za prvenstvo med slovanskimi simfoničnimi deli.
LJUBLJANSKA FILHARMONIJA
je še prav mlado stebelce naše reproduktivne glasbene umetnosti. Komaj v petem letu so njene mladike! Pričela je namreč rasti 1. 1935. Tedaj so to stebelce zasadili neugnani idealisti kar brez izdatne javne podpore, tako rekoč na slepo srečo. Upoštevati moramo, da so filharmonije višek reproduktivne glasbene kulture in kot take sila drage ustanove. V Beogradu in Zagrebu sta priskočili na pomoč država in mestna občina oz. banovina, pri nas pa bo treba to vprašanje šele širokogrudno rešiti, kajti prav teh prvih pet let nenavadno idealističnega dela in plodov naše filharmonije izpričuje, kako visoko bi lahko pognali svoje mladostne glasbene sanje, če bi bili deležni složne podpore in vsestranskega razumevanja.
In še ena misel je, ki spravlja LF v ospredje našega glasbenega življenja. To je mlado pokolenje slovenskih skladateljev, ki bo poleg inspiracije s tujih logov in pri tujih vzorih lahko računalo na našo filharmonijo kot na glasbeno telo, ki jim bo moglo izvajati njihove umetniške plodove kvalitetno in sedanji evropski koncertni višini primerno.
LF so doslej vodili in ji vlivali svojega podjetnega duha Neffat, Štritof, pa zopet Neffat in v najnovejšem času Ukmar, direktor opere.
Z veliko požrtvovalnostjo je doslej izvedla mnoge umetnine svetovne glasbene tvornosti, poseben poudarek je dajala vedno slovanskim skladateljem, pa tudi slovenskim. Lani je Filharmonija izvedla kar tri simfonije Čajkovskega in s tem dostojno proslavila stoletnico njegovega rojstva. Od domačih so že bili na sporedu Adamič, Arnič, Bravničar, Lajovic, Osterc, Škerjanc.
Med dirigenti je treba na častnem mestu omeniti Francoza Rene Batona, ki je dirigiral prvi koncert našega društva. Ljubljansko občinstvo se še živo spominja njegovega poduhovljenega vodstva. Sedaj že rajnki Baton bo zapisan v častni knjigi LF, saj ji je prvi utrl pot v visokoumetniško udejstvovanje. Navesti je treba nadalje dirigente Scherchena, Siegel Louisa, Poliča, Matačiča, Baranoviča, dr. Švaro, Šijanca, Štritofa in Neffata, ki so jim imena združena z odličnimi izvedbami in sijajno uspelimi koncerti LF.
Kot solisti so nastopili hrvatski violinski virtuoz in eden najslavnejših Ševčikovih učencev Zlatko Balokovič, nadalje pianist Trost, ga. Djundjenac, pianist Noč, bolgarski skladatelj in pianist Vladigerov.
Orkestralni korpus LF sestoji iz 70 godbenikov. Večinoma so to člani opernega orkestra, sodelujejo poleg teh člani radijskega orkestra, Orkestralnega društva Glasbene matice in izbrani amaterji.
Naj bi se okrog LF končno strnili vsi odločilni činitelji slovenske glasbe in vsega našega slovenskega tvornega življenja. Kajti poleg vseučilišča, znanstvene akademije pa Glasbene akademije in premnogih drugih ustanov je Filharmonija najvidnejša vizitka narodne kulture.	S.
Dr. D. C.
r
Opozarjamo Vas na naslednja koncerta UJMA (Društva jugoslovanskih glasbenih avtorjev)	
2. decembra 1940. ob 20. uri	16. decembra 1940. ob 20. uri
v veliki Filharmonični dvorani	v veliki Unionski dvorani
Koncert slovenske komorne glasbe (klavirski trio)	Simfonični koncert SPORED:
IZVAJAJO FRANCKA 0RNIK0VA, CENDA ŠEDLBAUER MARJAN LIPOVŠEK NA SPOREDU SO dr. ŠVARA ŠKERJANC OSTERC ARNIČ	OSTERC OUVERTÜRE CLASSIQUE LIPOVŠEK NOČNA PESEM TOMC NIZKI REJ (Suita v 3 stavkih) BERNARD RAPSODICNO KOLO ZEBRE VIZIJA OSTERC SIMFONIJA (v 4 stavkih) DIRIGENT ZEBRE Sodeluje Ljubljanska Filharmonija
Slamičeve trgovine Vam postrežejo z najboljšimi mesnimi izdelki in delikatesami — restavracija pa z izborno pijačo in odlično kuhinjo
T. Slamic
J^uMiana, (fttsyio.sve.Uka cesta štev. 6
ELEGANTNO VAS OBLEČE
Konfekcija Lukič, Ljubljana
PRI TROMOSTOVJU
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA
V L J VBIL J A NI
Telefon št. 21-75, 21-76, 21-77
N
>
<
>
C
c_
m
N
>
V
požar, olom, nezgode, transport zakonito odgooornost. Razna avtomobilska zaoarooanja, razne kombinacije ž i o II j e n j s k i h zaoarooanj itd. preozema po ugodnih pogoji h
DRAGULJE, MODEREN IN KLASIČEN NAKIT IZ PLEMENITIH KOVIN
ORIGINALNE ŠVICARSKE URE
A. BOŽIČ, LJUBLJANA
FRANČIŠKANSKA ULICA ŠT. 3
'ajfcafisa iti bogata izbita
Šolske in pisarniške potrebščine Knjigarna
^L.aüokha. Ls.htan.Lk
L&oitnik stoostoanik dati, i—————————
•posebno Ooana Cankatfa	V	L	J	U	B	L	J	A	N	I	(Kongresni	trg št. 19)
Ln Sad. <^-Lnigalja zbtani spisi __________
Izbrana darila za vsako priliko
SANATORIJ GOLNIK
500 m nad morjem, na južnem pobočju Karavank
NAJVEČJI ZAVOD ZA ZDRAVLJENJE TUBERKULOZE
Sprejemajo se skozi vse leto odrasli bolniki obojega spola // Trije oskrbni razredi // Prvovrstna kuhinja // Postaja za brzovlake Kranj, za osebne Križe-Golnik // Pošta, telefon, brzojav v zavodu // Avto pri vseh vlakih
Prospekti in informacije brezplačno pri upravi sanatorija
J. BLASNIKA nosi. d. d.
univerzitetna tiskarna
litografija in
kartonaža
LJUBLJANA
Breg 10—12
DRAGOTIN
R IBAR
fOtoa klanjska tootnLca f-hatatiLn
Ljubljana, Zaloška c. 14
Za nakup vsakovrstne železnine, strojev, orodja za vsako obrt, kakor tudi vsega za stavbe potrebnega mate-rijala: betonskega železa, železnih nosilk, cementa, strešne lepenke, vodovodnih cevi in armatur, štukaturja, železnih peči in štedilnikov s potrebnim priborom za kopalnice in stranišča kot: čučavce za industrijska podjetja, odtočne cevi ter ostale zraven spadajoče armature, se Vam priporoča prva domača tvrdka
trgovina z železnino in vsakovrstnimi stroji in orodjem
v LJUBLJANI, Tyrseva (Dunajska) cesta 16
pri največji izbiri v prvovrstni kakovosti in najnižjih konkurenčnih cenah na veliko in drobno
A
IBi
GRADBENO PODJETJE ING. JO§. DEDEK
POOBLAŠČENI GRADBENI INŽENIR
LJUBLJANA
ŽIBERTOVA TJEICA ?/l. TELEFON 22-57
PRELOG KARL
LJUBLJANA
Židovska ulica št. 4 Stari trg 2 - Tyrseva c. 22
~OaH(ikg-
atifatna
IN TVORNICA LIKERJEV, RUMA, VINJAKA, BREZALKOHOLNIH PIJAČ IN KISA
Viktot
LJUBLJANA / TELEFON 20-71
NUDI PO ZELO UGODNIH CENAH: PRISTNO DOMAČO SLIVOVKO, PRAVI KRANJSKI BRINJEVEC, SADJEVEC, LIKERJE IN GRENČICE, ČAJNI-RUM, VINJAK MEDICINAL, VINO VERMOUTH, MALINOVEC IZ GORSKIH MALIN, KIS / POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA!
LITOGRAFIJA
KOLEDARJI
K ARTO IV AZA
JOSIP ČEMAŽAR, LJUBLJANA
TELEFON ŠT. 25-69	IGRIŠKA	ULICA	ŠT.	6
OPOZARJAMO, DA
Jl^akatna ^Lstal
V	PALAČI BAT E
ŽE
POSLUJE
kmečka soba * Bogato založene
kleti z najboljšo pijačo * Odlična
V LJUBLJANI
se boste zmeraj najbolje počutili v
DAJ-DAMU
ALEKSANDROVA CESTA
T
V domačem slogu opremljena
Laneno olje, firnež, barve, lake, kit, lanene tropine
ter vse v fo stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri domačem podjetju
MEDIČ - ZANKL
tovarne olja, lakov in barv
družba z omejeno zavezo, lastnik FRANJO MEDIČ Tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah
Centrala v Ljubljani -- Podružnice v Mariboru in Novem Sadu
lA?e tiskat/inč
TELEFON ŠT. 25-52
VAM NAJHITREJE IN PO ZMERNIH CENAH izgotovi
TISKARNA MERKUR D. D.
LJUBLJANA
_______GREGORČIČEVA	ULICA	ŠTEV.	23
LASTNA KNJIGOVEZNICA
Špedicija	^
TURK
Ljubljana
Ocarinjenje vseh uvoznih in izvoznih pošiljk in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnosti zaračunanja carine in vse informacije brezplačno. Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice). Telefon 24-59
Prevažanje vsakovrstnega blaga, kuriva, strojev, selitve v Ljubljani in Prevzema & izven Ljubljane z vozovi in avtomobili in to hitro ter po nizki ceni. Masarykova cesta 9 (nasproti tovornega kolodvora). Telefon 21-57
>
Vskladiščenje raznega blaga, kakor
► tudi pohištva v lastnem, mestne trošarine in uvoznine prostem javnem skladišču. — Oskrba inkaso-povzetij. Kotnikova ulica štev. 12 (nasproti mestne elektrarne). — Telefon 30-73
o° o o
oo o
JŠCt
ZDRAVI.
D O B R N
A
je odprto tudi v zimskem času
Zahtevajte pojasnila od ravnateljstva zdravilišča
Knjigarno Kleinmayr & Bamberg
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 16
9
I
i
i
3
?3
i
I
i
Vi
Vam doSavlja vse domače in tuje leposlovne, znanstvene in praktične knjige
Maše Bogato založene knjižne police z naj-raznovrstnejŠimi deli iz slovenske in iz vsefi svetovnifi literatur, so Vam vedno na razpolago
J
Pri nas najdete najpestrejše izbire revij in m o d n i k žurnalov
PRI NAKUPU ČEVLJEV
SE BOSTE ODLOČILI ZA ZNAMKO
KI JE VODILNA V MODI, ELEGANCI, KVALITETI
NAD 50 PODRUŽNIC V JUGOSLAVIJI
PODRUŽNICE V LJUBLJANIs MIKLOŠIČEVA C, l'i, ŠELENBURGOVA ULICA IN GOSPOSVETSKA C» 3
Vloge
na knjižice in tekoče račune obrestujejo najugodneje
*	* *
Vrednostne papirje
kupujejo, prodajajo, lombardirajo in posojajo
*	* *
Hranilnica dravske banovine
LJUBLJANA * MARIBOR * CELJE * KOČEVJE
Posojila
dajejo profi zadostnemu kritju
* * *
o n\	r~\	r\ r\ o
A K R O T I S K
OFFSETTISK IN
LITOGRAFSKI TISK
K L I Š A R N A
KNJIGOTISK
UMETNIŠKI TISK
KNJIGOVEZNICA
KADAR POTREBUJETE
TISKOVINE, KATALOGE, ILUSTRACIJE, PROSPEKTE IN SE NE MORETE ODLOČITI, V KAKŠNI TEHNIKI NAJ SE IZDELAJO, SE BLAGOVOLITE OBRNITI NA
^/iigogdooangko tiskalno
V	LJUBLJANI
*
UMETNIŠKI GRAFIČNI ZAVOD,
V	KATEREM SO ZASTOPANE VSE MODERNE GRAFIČNE PANOGE / VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO, SOLIDNO IN PO ZMERNI CENI
*
BRZOJAVNI NASLOV: „ J U G OTI S K A R N A LJUBLJANA“
TRGOVINA S KURIVOM
LJUBLJANA
DOLENJSKA CESTA
TELEFON 29-51
—	1	 ■..	'=	mmmm	tel.:
2 9 51
Jljuit^
n&P^Q^eoa- 6
NARODNA TISKARNA D. D.
V LJUBLJANI, KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. 5
IZVRŠUJE RAZLIČNE MODERNE TISKOVINE OKUSNO, SOLIDNO IN POCENI
Telefoni šf. 31-22 do 31-26. Pošfni čekovni račun v Ljubljani št. 10.534
ia f Miklavža * T i	Ut tožil Bizjak keksi
	
Priporoča se
t'ftttyO-tt & C&mp.
[/e-tetcg.&t/ifia špecmiske-pa in Ubtbniatntfra bia^a
Telefonska številka 22-46 — Brzojavke: Gregorc Ljubljana
Prve dni decembra se preselimo v nove prostore, TYRŠEVA CESTA šfev. 15, dvorišče kavarne Evropa
*
NAŠA DNEVNIKA
»JUTRO«
IN TEDNIK
»DOMOVINA«
Vas hitro in točno poučijo o vsem dogajanju po svetu in doma. Naši trgovini, obrti in industriji so s svojo veliko publikacijsko silo — z oglasi — najboljši sotrudniki.	Q
„Jutro" zavaruje svoje naročnike za primer nezgode s smrtnim izidom za
10.000'— dinarjev!
NAROČI
»SLOVENCA«
Zakaj? Ker je najboljši slovenski dnevnik in ker si zavarovan za 10.000 d in za primer smrtne nezgode
*
Naš najcenejši popoldnevn ilc
»SLOVENSKI DOM«
(na mesec stane le 14 din) je dober informativni dnevnik, ki ga priporočamo vsakomur, zlasti pa vsem tistim, ki ne zmorejo naročnine za dnevnik „SLOVENEC"
*
»DOMOLJUB«
je naš največji, najbolj razširjeni tednik, prinaša redno dve strani slik. Stane leino le 38 dinarjev. Požarna podpora 1000 dinarjev
Oglašujte v naših listih!
Tiskala tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani
1341 40