д ^^ Četrtek, 19. maja 2D05, št. 20, leto X., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR • 36 HRK Demokracija Bosna odstavila Osmana Dogica Kongres SDS je potrdil sredinsko usmerjenost stranke. Janez Janša je bil soglasno znova izvoljen za predsednika. RADIO TELEVIZIJA SLOVENIJA 60 LET RADIA MARIBOR Proslavite jih z nami! tretja stran Na novi poti Portoroški kongres Slovenske demokratske stranke je v skladu s pričakovanji minil v duhu soglasja in zmagoslavja. Po veliki zmagi na jesenskih parlamentarnih volitvah je bilo to tudi pričakovati, saj je stranka tako visoko, kot ni bila še nikoli. Je največja vladna stranka, njen predsednik je predsednik slovenske vlade in po volitvah njena priljubljenost še narašCa. V nasprotju s prejšnjimi kongresi, na katerih so se pogosto spraševali, ali so na pravi poti, in je šlo za različne poglede na razvoj in strategijo stranke, kot na primer na celjskem kongresu, tokrat teh dvomov ni bilo. V govoru na kongresu se je predsednik stranke Janez Janša spomnil tudi za stranko težkih Časov. SDS je po volitvah leta 2000 preživljala obdobje razhajanj in iskanj, vendar se je znala pobrati. Z Novo Slovenijo se je povezala v verodostojno in trdno koalicijo Slovenija. Kljub številnim napadom in podtikanjem s strani tranzicijske levice in njej privrženih medijev je Janši in Bajuku na podlagi medsebojnega zaupanja uspelo ohraniti trdno povezavo, ki so jo ljudje spoznali kot edino pravo alternativo prejšnji oblasti. Že takrat sta Janša in Bajuk z enotnim nastopom dosegla, da so se nekatere stvari izpeljale tako, kot je bilo prav, in da je Slovenija kljub velikim zadržkom nekaterih v vrstah tranzicijske levice glede vstopa v evroatlantske povezave le vstopila v Nato in Evropsko unijo. Volivci so še posebej v predsedniku SDS spoznali človeka, ki je alternativa Antonu Ropu, in stranko v tolikšni meri nagradili, da je v primerjavi z letom 2000 podvojila svoj volilni izid. Predsednik SDS Janez Janša je bil na kongresu kljub dobrim obetom realen in previden. Poudaril je, da si nova vlada ne dela iluzij, da bo v kratkem Času lahko vse premaknila, saj so se stvari nabirale desetletja. Vladna koalicija namerava izboljšati tako gospodarsko kot splošno družbeno okolje in narediti kar največ, da se v Sloveniji poveča blaginja za vse. SDS naj bi gradila na traj-nostnem razvoju Slovenije (o tem so sprejeli resolucijo z naslovom Slovenija na novi poti) in kljub velikim izzivom na gospodarskem področju ne bo pozabila na reševanje socialnih vprašanj zaposlenih, mladih in upokojencev. Janševe besede se potrjujejo že v praksi, saj je vlada privolila v vsaj delno usklajevanje pokojnin z rastjo plaC in dosegla dogovor s študenti glede obdavčevanja študentskega dela, pri čemer naj ne bi ogrozila konvergenčnih kriterijev za vstop Slovenije v evroobmoCje. Številni ekonomski strokovnjaki so kritični do usklajevanja pokojnin s plaCami, a pri tem pozabljajo, da so v zadnjih letih pokojnine realno močno zaostajale za rastjo plaC in da je vlada v to privolila zaradi predvolilnih obljub in koalicijskih razmerij. Večina, ki jo ima vlada, ni tako velika in vsak koalicijski partner ima svoje prioritete. Janša se kot izkušen politik zaveda, da mora vlada stvari graditi postopno in na splošnem družbenem soglasju, še posebej pa v soglasju znotraj koalicije. V pogovoru za našo revijo to ugotavlja tudi filozof dr. Ivo UrbančiC. "Očitno namerava vlada narediti pri nekaterih programskih usmeritvah nekatera odstopanja -žrtve, da ne bi ogrozila koalicije in da bo lahko glavne stvari še vedno izpeljala." Hkrati pa dodaja, da je po drugi strani tako, da stvari, "ki jih ne izpelješ prvi dve leti, potem ne moreš več izpeljati, ker se zaCnejo bližati volitve". Tega se oCitno zaveda tudi Janša, saj je bil v svojem govoru kritičen do učinkovitosti sodne veje oblasti in poskusov, "ki zanikajo legitimnost demokratične večine v parlamentu", pri čemer je imel verjetno v mislih nasprotovanje zakonu o Radioteleviziji Slovenija in sklicevanju na civilno družbo. V omenjenem intervjuju je UrbančiC spomnil, da so civilna družba ljudje "in to ljudstvo je izrazilo svojo voljo na volitvah, in to ljudstvo, ta civilna družba želi spremembe". Stranka je na kongresu naredila tudi nekaj simbolnih premikov. Iz statuta stranke so na primer Črtali določilo, po katerem je moral vsak, ki je želel kandidirati na njeni listi za državnozborske volitve, podpisati, da ni sodeloval s tajnimi službami prejšnjega, komunističnega režima. V stranki so namreč mnenja, da to doloCilo ni več potrebno, saj se je slovenski politični prostor v preteklih letih prevetril, ljudje se med seboj poznajo in vedo, kaj je v preteklosti kdo poCel. Poleg tega prihajajo mlade generacije, ki s tem nimajo nič. Sprejeli so tudi resolucijo Krščanski etos vliva pogum za novo pot, ki še dodatno potrjuje umeščanje stranke v krog Evropskih ljudskih strank, ki predstavljajo politično sredino oziroma rahlo desno sredino. Nedvomno je kongres pokazal, da se SDS prilagaja novim razmeram, ki od nje zahtevajo vladno, državniško držo in predvsem uresničevanje predvolilnih obljub, In kot je na kongresu še dejal Janša, zdaj ni čas za dolge govore, ampak je čas za delo. Metod Berlec Kongres Slovenske demokratske stranke je pokazal, da se stranka prilagaja novim razmeram, ki od nje zahtevajo vladno držo in uresničevanje predvolilnih obljub. 11 12 Staro za novo? Slovenci, narod hlapcev od pamtiveka in na večne čase. Varčevalno naravnana vlada Utrditev sredinskosti ■ Kongres SDS, največje vladne stranke, je potekal v znamenju potrditve sredinske poti, ki jo je stranka začrtala pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami. Za predsednika I stranke je bil prepričljivo izvoljen dosedanji predsednik Janez Janša, stranka pa je dobila sodobnejši program in statut. 16 Branilci statusa quo 18 22 26 Ostro polemično ozračje zaradi novega zakona o RTV Slovenija se nadaljuje. V javno razpravo o omenjenem zakonu se je vključil tudi Zbor za republiko in 10. maja v Cankarjevem domu pripravil javno tribuno o medijih. Studentski manipulatorji Potop konkurenčnosti Direktiva iz Sarajeva 32 Jubilej z napako 15. maja je Avstrija proslavila petdeseto obletnico podpisa državne pogodbe (ADP), ko je spet postala suverena država. Slavje kazi dejstvo, da obveznosti do manjšin, ki jih določa 7. člen pogodbe, vse do danes niso izpolnjene. 34 Stare sile nimajo več racionalnih argumentov 42 56 Pogovor z dr. Ivom Urbančičem Dejansko so se izpeli. To se vidi tudi po kritikah vlade. Nimajo ničesar drugega kot ideološke teme. Njihove kritike vlade na gospodarskem področju so nekonsistentne, iz trte izvite. Nimajo ničesar dobrega ponuditi. Vlado skušajo spodmakniti, vendar povsem neuspešno. Vetrinj in irebrenica Blišč in beda Hokej na ledu je šport, v katerem niso privlačni le zadetki, temveč igra na telo, močni streli in atraktivne obrambe vratarjev. Demokracija, p.p. 4315, SI - 1001 Ljubljana, obzorja@siol.net; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), 01-434-54-63 (tajništvo); faks: 01-434-54-62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Mitja Volčanšek; kolumnisti: dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, dr. Andrej Capuder, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Šoper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: SAFO, Reuters; tisk: Ma-tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Metod Berlec; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka, d. d., Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Fotografija na naslovnici: SAFO Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, St. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: obzorja.narocnine@siol.net; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. Sedemnajsta obletnica ustanovitve SI S (Stran 10) Sladko-grenki odnosi (Stran 15) Opeharjeni obrtniki (Stran 20) Vlada v Mariboru (Stran 24) Schindlerjeva tovarna (Stran 29) Slovenski šanson (Stran 38) Poglejte, kako so "štmani" (Stran 39) Vetrinj in Srebrenica (Stran 42) Zakon za zamolčane (Stran 44) Za izpolnjeno bivanje (Stran 46) Krog je sklenjen (Stran 48) Evrovizija pred Evrovi/.ijo (Stran 58) TLP kot NI.P (Stran 59) Naprej, zastava Slave (Stran 62) Revizija preteklosti (Stran 65) Radijski "politkomisar" (Stran 66) pogovor Obstaja strah, da bo spet vse po starem Zdi se mi, da Klub koroških Slovencev (KKS) širši javnosti ni najbolj znan. Nam ga lahko predstavite? Vaš vtis je kar točen, čeprav je klub tradicionalen sestavni del slovenske civilne družbe, saj je bil ustanovljen že leta 1928 in je pred vojno imel več podružnic. Do danes delujeta le mariborski in ljubljanski klub. KKS je združeval begunce, ki so bili prisiljeni zapustiti Koroško. Nekaj sto se jih je, da bi reševalo lastne socialne težave ter ohranilo sorodstvene in prijateljske vezi, začelo združevati v klubu. KKS je tudi pospeševal osebne, kulturne in politične stike preko Karavank. Takrat nismo imeli vseh današnjih ustanov, tako daje vrsto njihovih funkcij opravljal KKS. V vodstvu kluba so bili Julij Felaher, Lovro Kuhar, Fran Zwitter, Lojze Ude, Bogo Grafenauer. KKS danes skrbi za pospeševanje kulturnih povezav, za stike z manjšino, občasno pripravimo manjše oblike pomoči, izdajamo revijo Koroški vestnik. Oglašamo se tudi v javnosti, tako da mislim, da dejavnost KKS v zadnjem času ni neopazna. Pred dnevi se je zdelo, da bo Avstriji vsaj na simbolni ravni uspelo premakniti zadeve v zvezi z dvojezičnimi tablami na Koroškem, a so spet naletele na negativne odzive. Res je, a treba je pojasniti, da skoraj ni ukrepa oblasti v prid koroškim Slovencem, ki ne bi sprožil odzivov. Moram pa reči, da sem tokrat prijetno presenečen, saj je bilo negativnih odmevov razmeroma malo. Še pred desetletjem bi si bilo težko misliti, da bi table obstale čez noč. Zdaj pa ne gre le za teh pet tabel, ki so jih postavile oblasti, ampak za 150, ki so jih postavili z zasebno akcijo in so razen štirih, petih ostale. Res je, da so negativni odzivi bili, res je tudi, da so se s slovnično napačnimi napisi rahlo norčevali iz slovenskih imen. Res pa je tudi, da v 60 do 70 krajih dvojezični napisi stojijo od 70. let in jih ne podirajo prav pogosto. Stvari se spreminjajo, kar dokazuje govor predsednika Heimatdien-sta dr. Josefa Feldnerja v Slovenj Plajberku, ki bi ga verjet- Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani no podpisal vsak koroški Slovenec. Če je to rezultat konference o konsenzu, potem je to pozitiven rezultat. Strinjam pa se z ugotovitvami Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), da bi morale biti nemške nacionalne organizacije v skladu z avstrijsko državno pogodbo (ADP) prepovedane. Ob sklepanju ADP je bilo zaveznikom jasno, da je bilo delovanje teh organizacij za manjšino škodljivo in jih je poleg tega bremenilo sodelovanje z nacisti, zato so se odločili, da njihovo delovanje prepovejo. In vendar je bila ena od teh organizacij, Kärntner Landsmannschaft, obnovljena 4 dni po podpisu ADP, postopno pa se je tedaj začelo obnavljanje še drugih. Že samo izjava predsednika brambovcev, da "bi bilo postavljanje nadaljnjih dvojezičnih tabel nerazumljiva provokacija", je zadosten dokaz, da je njihovo delovanje še danes škodljivo. Zato verjamem, da je bilo za slovensko stran najteže privoliti v pogovore z njimi. A to je bilo zelo pomembno, saj so drug drugega poslušali. Obstaja pa strah, da je postavitev petih dvojezičnih tabel, ki bi morale sicer stati že od leta 1977, poskus prebroditi 15. maj, potem pa bodo stvari spet potekale po starem. Ta strah ima temelj v izkušnji narodne skupnosti. Če je resna volja pri avstrijski vladi, bi morali nadaljevati s postavitvijo vseh napisov, ki jih določa uredba iz leta 1977, kot tudi tistih, za katere se bodo še dogovorili s koroškimi Slovenci. Bo po obletnici ADP prišlo do kakšnih pozitivnih premikov? Če bodo novi dvojezični napisi obstali, je to izmerljiv premik na bolje - za četrtino. Tudi na drugih področjih so vidni premiki na bolje, npr. v šolstvu. Po drugi strani pa se število slovensko govorečih zmanjšuje. Ta čas je le še okoli sto slovenskih otrok iz vsakega letnika. Asimilacija je posledica zgodovine, četudi zdaj ni tako nasilna kot nekoč, a je zelo kapilarna. Optimističen obet pa je, da je Slovenija v EU, slovenščina je eden od uradnih jezikov, koroški poslovneži so izgubili strah pred njo. Poleg tega hodi danes v Slovenijo na delo skoraj toliko Korošcev, kot gre Slovencev na Koroško. Tudi projektov čezmejnega sodelovanja je ogromno. Vsi ti stiki pomagajo razbijati predsodke, kar nas lahko navdaja z optimizmom. M. V. Kmalu bo suša... Vremenarji za letošnje poletje znova napovedujejo sušo. Le-ta bo prizadela tudi sedanjega predsednika državnega sveta Janeza Sušnika, ki bo najverjetneje kmalu ostal brez plače. Priimek pove vse. ■ tri pike... Svoboda Verjetno se še spomnite znanega gesla Sonce, voda, zrak, svoboda v okviru akcije Razgi-bajmo življenje. No, tedaj se še ni čisto dobro vedelo, kaj pomeni biti svoboden, saj je bilo geslo uveljavljeno še pred prvimi demokratičnimi volitvami leta 1990. Svobodni smo bili recimo v tem, da smo lahko mislili po diktatu vsemogočne avantgarde delavskega razreda, ki se je v tranziciji svobodno preobrazila v svobodno avantgardo kapitalističnega razreda. Žal pa ljudstvo ni dojelo, da postaneš svoboden šele takrat, ko si svoboden v glavi, kot poje v neki svoji pesmi kantavtor Dušan Uršič. V zadnjem času pa je zelo popularna določena vrsta svobode, novinarska namreč. Če smo čisto iskreni, je le-ta res popularna že dlje časa, toda menda naj bi postala ogrožena, odkar smo dobili novo oblast. Tako vsaj meni Društvo novinarjev Slovenije oziroma njegov predsednik Gregor Repovž, ki v naši državi velja za najvišjo moralno avtoriteto, kar se tiče novinarske svobode, avtonomije in neodvisnosti. Nekaj podobnega velja tudi za fakulteto za družbene vede, ki je očitno alfa in omega novinarske stroke - nič čudnega, da so imeli zadnje čase vodilni komunikologi nosove skoraj do tal, ker jih vlada ni povprašala za mnenje ne v primeru zakona o RTV ne v primeru zakona o medijih. Res neverjetna ošabnost vlade, da na tak način ignorira stroko, si bržkone mislijo nekateri uslužbenci Dolančevega "rdečega lemenata". No, ko bo treba izreči kakšno mnenje o Katoliški cerkvi, klerikalizmu in podobnih zadevah, bo spet na potezi kakšen sociolog religije, ki bo urbi et orbi razglasil, komu se papež Janez Pavel П. leta 2000 ni opravičil in kako se Cerkev noče prilagoditi sodobnemu načinu življenja. Če bi imela interes, da se prilagodi, bi morala bržkone priznati pravico žensk do splava in morda še to, da Jezus sploh ni bil moškega spola in bele polti. Seveda zraven sodi še obvezen intervju z Uto Ranke Heinemann, da slovensko ljudstvo, pardon, narod po naključju ne bi pozabil, da laici-zem ni slovenska pogruntavščina, ampak globalen pojav. A kaj hočemo, tudi to je del svobode. Seveda bi bilo lepo, da bi naši zagovorniki novinarske svobode priznali svojo nesvobodo, ki je verjetno v veliki meri posledica (v tej rubriki že večkrat omenjenega) virusa STM. V tem primeru bo moralo posredovati tudi ministrstvo za zdravje, saj velja pravilo, da le duševno zdravje zagotavlja svobodno odločanje in da je svobodno odločanje tudi pogoj za etično delovanje. Seveda bi bilo lepo, če bi se slovenski ljubitelji svobode končno izkopali iz zabetoniranosti, ki jo prinaša prej omenjeni virus. V nasprotnem primeru bo treba nekega lepega dne v Društvu novinarjev Slovenije razglasiti karanteno. In svoboda gibanja bo spet omejena... Gašper Blažič h-umor diktafon "Res je, da so imeli partijci nekoč privilegije, a so bili ti privilegiji manj kot deset odstotkov tega, kar si danes privoščijo kapitalisti." (Župan Ajdovščine Marjan Poljšak ugotavlja, da so rdečim direktorjem v času tranzicije močno "zrasle delnice".) "Zaradi cvička sicer nisem z nobeno spal, smo pa napisali cele zgodbe, predavali na raznih predstavitvah in ga obilno točili vsem odgovornim za to področje." (Nekdanji kmetijski minister Franc But si kljub obilici cvička ni privoščil skoka čez plot.) "Delegati so razmišljali kot en človek, dihali kot en mož." (Dnevnikova novinarka Meta Roglič je ugotovila, daje bil na kongresu SDS en velik dolgčas.) "Seks in ljubezen nista nujno povezana." (Evropski poslanec Borut Pahor razpravlja o zakonitostih intimnega življenja.) "To ni edina izjava v tem slogu. Slišal sem že za govorice, da sem Cijin agent." (Ekonomist Mičo Mrkaic vsak dan v časopisih izve kaj novega o sebi.) "Bile so napake, bili so odstopi, vendar pa nobena vlada, ki so bile vse mačehovsko razpoložene zlasti pri financiranju, v vseh teh letih ni mogla smatrati, da je to njena radiotelevizija." (Predsednik sveta RTV Slovenija Janez Kocijančič je prepričan, da je doslej neodvisnost javne RTV dobro uspevala.) "To se nam zdi prva stopnica k zmanjševanju vpliva, pomembnosti ter potrebnosti državnega sveta." (Jakob Presečnik se ne strinja, da bi predsednik DS Janez Sušnik, član SLS, ostal brez plače.) "Pes je zrcalna podoba svojega lastnika." (Kinolog Jože Vidic je prepričan, da tudi pri lastnikih psov velja pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa.) "Ne moremo biti ponosni na to, da vse doslej nismo bili sposobni preseči delitev, ki imajo svoje najmočnejše korenine v medvojnih in povojnih dogajanjih." (Nekdanji predsednik države Milan Kučan je po nesreči pljunil v lastno skledo, saj je lani na proslavi v Baški grapi obujal stare delitve.) "Rebalans je pripravljen ad hoc, brez razvojnih ciljev in z njim niso izkoriščene priložnosti, ki jih imamo v tem trenutku." (Tone Rop že ve, kaj kritizira, saj ima s slabo pripravljenimi proračuni bogate izkušnje.) "Še nikoli se mi ni zgodilo, da denarja ne bi vrnil. Če pa mi nekdo naredi nekaj slabega, ne vrnem le z obrestmi, ampak petkratno." (Zmago Jelinčič Plemeniti je včasih zelo radodaren.) "Trava je baje ok, če se maš veliko za naučit, še posebej je priljubljena med študenti in višjimi letniki srednje šole." (Dijak Miloš K. je našel povezavo med kajenjem marihuane in intelektualnimi napori.) шмшшшшаш Računsko sodišče je revidiralo računovodske izkaze in pravilnost poslovanja javnega podjetja Uradni list Republike Slovenije, d. o. o., Ljubljana, ki opravlja dejavnost zalaganja uradnega lista in registra pravnih predpisov. Cilj revizije je bil podati mnenje o računovodskih izkazih za leto 2003 in pravilnosti poslovanja v letu 2003. Računsko sodišče je Uradnemu listu izreklo negativno mnenje o računovodskih izkazih za leto 2003, ker je ugotovilo, da so previsoko obračunali obveznost iz davka od dobička pravnih oseb v znesku 36,267.000 tolarjev. Računsko sodišče je Uradnemu listu izreklo tudi negativno mnenje o pravilnosti poslovanja v letu 2003, ker je ugotovilo, da so v nekaj primerih ravnali v pomembnem neskladju s predpisi. Tako je direktorica Erika Trojer (mandat se ji izteče konec leta) sprejela pravilnik o računovodstvu in navodilo o oddaji naročil male vrednosti, čeprav je po zakonu to v pristojnosti skupščine. Poleg tega je bila direktorica dodatno zdravstveno zavarovana v znesku 44.031 tolarjev, izplačilo pa nima pravne podlage v sklepu o kriterijih za sklepanje pogodb o zaposlitvi direktorjev javnih podjetij, agencij in skladov, katerih ustanoviteljica je država. Poleg tega so imeli zaposleni plačo določeno po vrednosti točke in ne po tarifnih razredih oziroma v tolarjih, kot določa panožna kolektivna pogodba. Direktorica je izplačala denarno nagrado ob koncu leta, za to pa ni imela verodostojne listinske podlage. Nezakonito so plačali tudi dodatno zdravstveno zavarovanje. Za storitev tiskanja uradnega lista, za upravljanje portfelja in za izdajo registra pravnih predpisov niso izvedli postopkov oddaje javnega naročila, kakor to določa zakon. Poleg tega so z dobavitelji sklepali neposredne pogodbe brez postopkov oddaje javnega naročila male vrednosti. Predsednica nadzornega sveta je bila Ksenija Mihovar Globokar, članice pa Helena Alenka Leskovic, Jožica Velišček, Sonja Dolčič in Majda Podlogar. Družba s 33 zaposlenimi je imela! ,3 milijarde tolarjev prihodkov in slabih 250 milijonov tolarjev dobička. V. K. Pretresljivi dokumentarec aktualnih IO OBJAV Za poslovanje v letu 2003 so dobili negativno mnenje revizorjev. V torek, 17. maja, je TV Slovenija predvajala pretresljiva pričevanja, ki jih je pod naslovom Čas vojne zbral novinar Jože Možina. Slednji je pustil globoko sled v gledalcih že z delom Dosje Zamolčani - moč preživetja. Ob šestdeseti obletnici konca druge svetovne vojne je prodorni novinar načel tematiko vojnih grozot iz redko predstavljenega zornega kota. Tokrat so bitke, politični dogodki, velike osebnosti v ozadju. V ospredju je človeški vidik konflikta, ki je na Slovenskem terjal skoraj 100.000 mrtvih, prizadel pa je še več svojcev žrtev in preživelih. V dokumentarcu tako govorijo navadni ljudje, ki še danes nosijo v sebi rane vojnega obdobja. Čas vojne predstavlja zgodbe šestih Slovencev. Izbira sogovornikov, kot je na predstavitvi filma novinarjem priznal sam Možina, ni bila lahka. Še živečih prič vojnih grozot ni malo, danes pa je večina pripravljena tudi spregovoriti. Kljub temu so zgodbe precej reprezentativne. Vključujejo pripovedi domobranca, ki je ušel smrti v kočevskem breznu, partizanske aktivistke, mobilizi-ranca v nemško vojsko, pripadnika kraljeve vojske, vojne si- Sturm proti notarskemu mononolu Jože. Možina je v dokumentarnem filmu Čas vojne razkril človeške vidike tragedije druge svetovne vojne. modrosti tedna "Najbolj komičen prizor so prikazovali posnetki ob obletnici utanovitve Kidričeve vlade iz Ajdovščine. Veljaki LDS Tone Rop, Jelko Kacin in Marko Pavliha so s partizanskimi čepicami še najbolj spominjali na Titove pionirje, ki se gredo v zrelih letih spet otroške bitke 'Nemci in partizani'. Tokrat med dobro LDS in slabo SDS." (Sociolog dr. Bernard Nežmah) • •• "... polovica problemov bi se odselila od nas, če bi se normaliziralo stanje v medijih, zlasti na RTVS. Ko smo rekli normaliziralo, si domišljamo, da smo uporabili pravo besedo: zmeraj aktualno, danes pa urgentno. Zakon o medijih bi to dosegel tako, da bi materialno in pravno omogočil njihovo pluralizacijo; zakon o RTVS pa tako, da bi izsilil delovanje te ustanove v modusu javnega zavoda, kar 2e več kot pol stoletja ni." (Publicist Justin Stanovnik) rote, ki so ji partizani ubili starše, in borca, ki se je prostovoljno vključil v odporniške enote ter bil po koncu vojne kot domnevni britanski vohun ob družbeni ugled. Zgodbe so namenoma zelo različne, ker želijo pokazati kompleksnost tedanjega dogajanja, ki se ne da opredeliti kot črno-belo. Dokumentarec ne zamolči ničesar. Osebni spomini prizadetih sežejo od okupatorjevega nasilja in taborišč prek partizanskega terorja in ogrožanja civilnega prebivalstva do posledičnega organiziranja vaških straž, prek domobranskih ekscesov, čistk znotraj OF in povojnih pobojev vse do državnega terorja povojne oblasti. Dokumentarec priča, da so bili Slovenci, ki so se v vojni vihri znašli na različnih straneh, pogosto potisnjeni na eno ali drugo stran brez možnosti izbire. Osebna tragedija jih združuje in od gledalca zahteva poklon njihovemu trpljenju. M. V. Šturm, kot je dejal, notarske storitve tako cenovno kot fizično približati državljanom, so naletele na oster odziv predsednice Notarske zbornice Slovenije Erike Braniselj. Slednja je pred kratkim napovedala, da bi lahko takšni predlogi pomenili najmanj zlom, v končni fazi pa tudi konec notariata v Sloveniji. Takšne napovedi se zdijo seveda močno pretirane, še posebej če vemo, da notarji ne veljajo za socialno ogrožen del prebivalstva. Nasprotno, zdi se, da zaradi svojega monopola (brez njihovega žiga praktično danes ne velja noben dokument) in nizkih delovnih stroškov svojih pisarn postajajo ena bogatejših kast v Sloveniji. A. K. Pravosodni minister Lovro Šturm je pretekli teden napovedal, da namerava ministrstvo kmalu za skoraj sto odstotkov povečati število notarskih pisarn po vsej Sloveniji. Po dosedanjem predlogu ministra naj bi se tako število notarskih pisarn z zdajšnjih 68 povečalo na 138, in sicer tako, da bi bil na vsakih 20.000 prebivalcev vsaj en notar. Hkrati s tem ukrepom je Šturm napovedal tudi znižanje cen notarskih storitev, pri čemer naj bi se nekatere precej pocenile (tudi do 80 odstotkov). Tako bi denimo po nekaterih napovedih za overitev podpisa ali kopije listine pri notarju namesto dosedanjih 1.000 tolarjev odšteli 250 tolarjev, kar je prav toliko, kot za overitev podpisa zaračunajo upravne enote. Takšne napovedi, s katerimi želi DemokMcii^^etrtek^^Tiaj^005 SL pro&contra Zaposlovanje Prejšnji teden je vlada na redni seji sprejela kadrovski načrt organov državne uprave za letošnje leto. Vlada si je za izhodišče postavila težnjo po postopnem zmanjševanju števila zaposlenih v državni upravi Tako so se dovoljene kvote za zaposlovanje v omenjenih organih zmanjšale za približno 100 delovnih mest oz. za približno en odstotek pri večini organov. Pri tem je razumljivo, da zmanjšanje kvot ni linearno, saj je bilo treba upoštevati kadrovsko stisko, nove naloge in tudi prednostne naloge v nekaterih resorjih. Tako bo zmanjšanje zaposlitvenih kvot na ministrstvu za finance odstotkovno nižje, na obrambnem pa občutnej-še. V skladu s kadrovskim načrtom bodo letos 35 delovnih mest prenesli iz Slovenske vojske v Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij. Pri tem gre za tiste zaposlene, ki ne izpolnjujejo pogojev za zaposlitev v obrambnem sistemu in jih je sedanji minister Erjavec "podedoval" od svojega predhodnika. Tako izpraznjenih delovnih mest ne bodo avtomatično zapolnjevali. Če bodo menili, da niso več potrebna, jih bo- obstoječih kadrovskih virih, nove zaposlitve pa bodo za določen čas. Kadrovski načrt vlade dokazuje, da se je ta resno lotila reform v smislu racionalizacije in zmanjšanja stroškov. Birokratski aparat je za majhno državo, kakršna je Slovenija, občutno predimenzioniran, kar dokazuje podatek, da se je število zaposlenih v državni upravi od osamosvojitve do da- Spet davki Po napovedih MičaMrkaiča, predsednika gospodarskega strateškega sveta pri predsedniku vlade, bodo člani sveta v teh dneh obravnavali predlog nove davčne reforme. Predlog je pripravila posebna skupina, ki jo je že pred meseci imenoval predsednik vlade, z njim pa naj bi med drugim rešili večino zapletov, ki so se pojavili po uvedbi cer 8,5 odstotka za hrano in 20 odstotkov za storitve. Zdaj veljajo tudi izjeme, Mrkaič pa napoveduje, da bodo vladi predlagali enotno stopnjo brez izjem. Drugi cilj davčne reforme naj bi bila razbremenitev cene dela za najbolj izobražene. Če namreč hočemo konkurirati najrazvitejšim državam, si ne moremo privoščiti, da imamo skoraj najbolj ob- Na vidiku so temeljite spremembe davčne zakonodaje, ki mejijo že na revolucionarnost. nes kar potrojilo, kar je mogoče le delno utemeljiti z objektivnimi razlogi. Kljub temu je prejšnja vlada po besedah ministra za javno upravo Gregorja Viranta za leto 2005 načrtovala še 500 novih zaposlitev! Vlada želi ta trend povečevanja števila zaposlenih v državni upravi obrniti, kar je vsekakor hvalevredno. Pri tem bo verjetno naletela na neodob-ravanje nekaterih, ki so se navadili udobja državnih pisarn in varnega zavetja državne uprave.To je podobno, kot je bilo v socialističnem sistemu, in je dokazano najboljši način, da zaposleni izgubijo motivacijo ter se polenijo. S kadrovskim načrtom je vlada tudi dokazala, da manevrski davčne reforme, ki jo je pripravila nekdanja Ropova vlada, lani poleti pa jo je potrdil prejšnji državni zbor. Po njeni uveljavitvi 1. januarja letos se je izkazalo, da davčnim zakonom manjkajo številni podizvedbeni akti, tako imenovane luknje v zakonih pa so bile tolikšne, da so se posamezniki, to je izvajalci zakonodaje, v novih predpisih preprosto izgubljali. Celo Davčni urad Republike Slovenije pogosto ni imel pravih odgovorov na postavljena vprašanja, predpisani so bili številni obrazci, za katere se je pozneje izkazalo, da so bolj sami sebi namen in da ne v bankah ne na davčnih uradih z njimi nimajo kaj početi. Po napovedih Miča Manevrski prostor pri varčevanju obstaja, a ga prejšnja oblast ni znala ali hotela izkoristiti. do preprosto odpravili. Na ta način pridobljene proste zaposlitve bo vlada usmerila na prednostna področja, npr. v črpanje evropskih sredstev. V ta namen so tudi oblikovali rezervni sklad 20 zaposlitev, za kolikor so zmanjšali zaposlitveno kvoto upravnih enot. Zaposlitvene kvote iz tega sklada bodo po potrebi lahko uporabili tisti resorji, ki jih bodo bolj potrebovali. Kadrovske potrebe sopredsedovanja EU v letu 2008 bo vlada prikazala ločeno. Te potrebe bodo temeljile na prostor pri varčevanju obstaja, vendar ga prejšnja vladna koalicija ni izkoristila. S tem je tudi zaprla usta opozicijskim veljakom, ki ob vsakem vladnem predlogu reform dvigujejo glas, češ da denarja ni in da gre potemtakem za račune brez krčmarja. Vlada je zelo resno vzela projekt sopredsedovanja Evropski uniji, ki naj bi bil tudi velik finančni zalogaj, vendar kritiki pozabljajo na velik ugled in prepoznavnost, ki siju Slovenija utegne pridobiti. Mitja Volčanšek Mrkaiča naj bi bilo te zmede kmalu konec. Strokovnjaki so s pomočjo kompetentnih ljudi iz gospodarstva in davčne stroke očitno pripravili odločilne spremembe. Vladi naj bi predlagali radikalno poenostavitev davčnega sistema. Vsi dohodki, tako dohodek iz dela, dobiček, divi-dende, obresti in drugo, naj bi bili po novem obdavčeni po enotni davčni stopnji, ki bi se gibala od 20 do 30 odstotkov. Tudi stopnja za davke na dodano vrednost naj bi bila enotna. Zdaj poznamo dve, in si- davčeno izobraženo delovno silo na svetu. Sicer pa bo poenostavljena metoda zelo dobrodošla sprememba, če ne celo revolucionarna, saj je bilo doslej tako, da je prejšnja vlada velikokrat zapletala stvari predvsem zato, da so imeli državni uradniki kaj delati. Če lahko nekatere napovedane predloge strateškega sveta pozdravimo, pa je po drugi strani treba opozoriti na to, da nekatere izjeme pri obdavčenju (na primer hrana) v Sloveniji morajo biti. Kruh in potica, če rečemo nekoliko karikirano, ne moreta biti obdavčena z isto (beri: višjo) davčno stopnjo vse dotlej, dokler se tudi plače ne bodo vsaj približale evropskim. Na to mora biti vlada, ki bo sprejemala novo davčno reformo, pozorna, sicer bo večina slovenskih družin spet jedla nekdaj zelo znan "socialni kruh", ki nam ga večje trgovine že ponujajo pod svojo blagovno znamko. Mrkaič in drugi ekonomisti imajo seveda prav, da je treba stvari v temeljih spremeniti in se pri tem ne obnašati socialno, vendar pa je stanje v državi takšno, da zahteva daljši čas prilagajanja. Stvari, ki so bile zavožene v zadnjem desetletju (ali več), se namreč ne dajo čez noč spremeniti na bolje. Vida Kocjan Dr. Marijan M. Klemenčič Slovenci, narod hlapcev od pamtiveka in na večne čase. Literaturo smo vedno cenili. Posebno cankarjansko. Solzna dolina slovenska. Narod, ki obožuje samoobtoževanje, samopomilovanje, samozani-čevanje, samouničevanje. Kaj ko bi enkrat obrnili ploščo in se spoznali kot samozavesten narod, poln samozaupanja, ki lahko pokaže in stori marsikaj odličnega. Da bi spoznali in cenili svojo samobitnost. Staro za nouo? Kaj nenavaden uvod na rob razpravam o (novi) regionalizaciji Slovenije. Evropa namreč zahteva, Evropa priporoča, Evropa grozi, pravijo. Komu (ali čemu) so namenjene zahteve visoke gospe Evrope? Opozarja nas, naj napravimo red v svoji hiši. Da bi spoznali bistvo prostorske stvarnosti Slovenije in se odločili. Naj se zgledujemo po Nemčiji, Italiji ali celo ZDA? To nesrečno (častitljivo?) Evropo odrivamo od sebe, da jo lahko ponižno (in za izgovor lastni nesposobnosti) gledamo navzgor, kot da nismo njen soustvaija-lec od samega začetka (vsaj od srednjega veka dalje) in da se nam ni treba pogledati v ogledalo. Kaj pa bi morali videti v njem? Slovenijo kot neverjetno raznoliko, razgibano pokrajino. Če že potrebujemo zglede za svojo regionalizacijo, so nam blizu Francozi; v razvojne namene izpostavljajo pokrajinsko samobitnost, ki ima močne zgodovinske korenine, in jo prilagajajo sodobnim gospodarskim tokovom ter prostorskemu razvoju. Kot je v vsakdanjem življenju najbolj zlorabljena beseda ljubezen, tako je v politiki (pa tudi v stroki) s pojmoma regija in regjonalizacija. Vsakdo ju drugače razume pa tudi prilagaja svojim interesom. Regija naj bi bila zaradi geografskih, gospodarskih, kulturnih in politično-zgodo-vinskih razlogov zaokrožena pokrajina, ki je dosegla stopnjo identitete. Prav identiteta je tisti cilj, h kateremu teži dobra politika družbenogospodarskega in prostorskega (regionalnega) razvoja, saj daje temelje za učinkovito rabo domačih virov. Naj -višjo stopnjo sonaravnega razvoja lahko dosežemo le v pravih regijah, torej na območjih z identiteto, z uravnoteženim razvojem v prostoru in času. Mi, ki smo Gorenjci, Brici, Korošci itn., smo pripravljeni bolj ceni- ti in več storiti za svojo regijo kot prebivalci neke prehodne pokrajine. Slovenija treh dežel. V razmislek. Sodobni gospodarsko-prostorski razvoj in globalizacijske težnje zahtevajo oblikovanje večjih prostorskih enot, v katerih je mogoče razvijati komplementarno gospodarstvo. In imamo jih: osrednjo z Ljubljano, severovzhodno z Mariborom in zahodno s Koprom in Novo Gorico. Pomen Ljubljane bi relativno zastal ob povečani moči drugih središč, kar bi omogočilo enakomernejši prostorski razvoj Slovenije. Okrepljeno obrobje bi laže konkuriralo sosedstvu, hkrati pa bi se razvile samora-zvojne sile. Zagovornika treh dežel sta poleg omenjenega gospodarstva tudi narava in zgodovina. Trojane in Postojnska vrata sta simbolni mejni točki med tremi pokrajinami. Od zgodovinske nostalgičnosti po Štajerski, Kranjski in Primorski ostaja v ljudeh zelo živo (nekdanje deželno) samozavedanje, ki je lahko humus za razvojne impulze. Stare upravno-po-litične deželne enote (Kranjska, Štajerska, Goriška itn.) so razpadle, a regionalna identiteta je ostala. Če so Kaj pa Korošci, Prekmurci, Savinj-čani, Belokranjci, Gorenjci...? Odprtost in prilagodljivost upravljanja naj bi usmerjali prostorsko organiziranost. Upravljavski formalizem (biro-kratizem) naj se podredi lokalnim pobudam po urejanju skupnih zadev. Zato bi znotraj dežel moralo biti dovolj možnosti za ohranjanje in razvijanje širših lokalnih identitet. Morda ob tem kdo že sanja o štajerskem, koroškem ali celo bohinjskem parlamentu! Obrnimo vendar upravljavsko logiko, ki stoji na glavi, na noge. Državna in družbena organiziranost se morata podrediti potrebam ljudi in ne obratno. Treba bo še veliko dela (zavesti), da npr. denar, ki ga občinska uprava namenja za razkošno urejeno občinsko stavbo, dejansko pripada vaščanom oddaljenih vasi za njihovo vključevanje v sodobno informacijsko družbo; tako je tudi denar za drag občinski avtomobil družbeno primerneje naložen v ohranjajne obstoja osnovne šole na odmaknjenih območjih. Tujci se čudijo in občudujejo raznolikost slovenskih pokrajin. Dajmo pokrajinam možnost, da pokažejo Slovenija treh dežel. V razmislek. Sodobni gospodarsko-prostorski razvoj in globalizacijske težnje zahtevajo oblikovanje večjih prostorskih enot, v katerih je mogoče razvijati komplementarno gospodarstvo. stare dežele temeljile predvsem na upravni funkciji, pa naj bi sodobne imele predvsem gospodarsko-raz-vojne naloge. Kaj pa če takšna razdelitev Slovenije povzroči povečano delitev med Slovenci, sedaj na teritorialni podlagi? Vprašanje nima velike teže, če se zavedamo zakonitosti sodobnega družbenogospodarskega razvoja. Povezovanje in prepletanje sta imperativa sodobne družbe, kar informacijska tehnologija in sodobna avtocestna mreža omogočata. vso svojo življenjsko moč. Naj živijo in se izrazijo interesi vseh slovenskih pokrajin; tako bi lahko prenovili (preživeto) geslo komunistične intema-cionale. Naj cveti sto (pisanih) cvetov slovenskih pokrajin. Slovenija -Evropa v malem. Tudi če (samo)uve-ljavitveni gesli zvenita še tako kičasto in prežvečeno, sta vendarle zelo resnični. Regionalizacija je torej ogledalo naše notranje moči, našega (samo)-zavedanja pa tudi naše prihodnosti. A stroka obrača, oblast pa obrne. Okupirali park ob filozofski fakulteti Park za ljubljansko filozofsko fakulteto se je v dnevih med 4. in 12. majem spremenil v t. i. začasno interaktivno cono, s čimer je neformalna mreža le-vičarsko-anarhističnih skupin želela območje aktivirati "skozi politično-umetniške dogodke". Zasilni oder z nekaj dodatnimi inštalacijami, posejanimi po parku, je dobil začasni naziv paviljon TEMP. Skupina TEMP se predstavlja kot "platforma neformalne mreže posameznikov in skupin", mednje pa se uvrščajo Svobodna Katedra, Ljudmila, Radio Študent, MARŠ, Do-st.je in drugi. V času delovanja interaktivne cone so pripravili koncerte, kabaretne predstave, performanse in duhu prirediteljev sorodna predavanja. Tako so poslušalci lahko prisluhnili temam Manifest črne gradnje, Infrastruktura za socialno ogrožene osebe ali Skvotiranje, okupacija in drugačni načini začasnega organiziranja prostora. Glavni namen začasne okupacije parka izhaja iz domnevne potrebe po javnem prostoru kot pogoju za obstoj demokracije. Ob tem prireditelji navajajo pri- mer gladovne stavke t. i. izbrisanih februarja letos, ki je ti niso mogli izpeljati, "ker se je izkazalo, da javni prostor, kjer se lahko demonstrira..., ne obstaja". V Sloveniji naj bi se nam bil zgodil premik iz superjavne (socialistične) v superpri-vatno situacijo. Privatizacija pa zmanjšuje pomen javnega prostora, kar močno ovira medosebno komunikacijo. Skupine, ločene od fizičnega prostora, delujejo samo še "v deteritorialni, medijski sferi in nimajo nobene možnosti za manifestiranje svojih namenov in idej". Kot posledica tega stanja postanejo te skupine naposled nevidne - izbrisane. Organizatorji okupacije nadalje poveličujejo operativni potencial mesta, ki ga urbanistična stroka zapušča in prepušča spontanemu razvoju. Tehnika začasne strukture v tem kontekstu predstavlja odgovor procesu privatiziranja mest, saj slednjega "lahko usmerimo v W Začasna zasedba javnega prostora s strani samooklicane demokratične javnosti ni doživela takšnega odmeva, kot so si želeli organizatorji. drugačne smeri, lahko okupiramo PRIVATNO Z JAVNIM". Strukture, kakršna je bila tista tik ob filozofski fakulteti, "odpirajo vrata številnim možnostim ustvarjanja lastne vizije javnega prostora..., ki vabi samoorganizirane skupine h konstruiranju enkratnega urbanizma". Zvedavi učenci slovenskih plagiator-jev Tonyja Negrija so torej mladim vcepljali v glavo, da si je za obstoj demokracije nujno prisvojiti zasebno lastnino v korist družbeno marginalnih skupin. Na papirju že tako raznoliko dejavnost naj bi začinile različne debate, informiranje o političnem položaju študentskih organizacij in "druge samoiniciativne dejavnosti". Ko pa smo si šli ogledat zadevo na lastne oči, je manjkala prav samoinici-ativa. Redki na pol zaspani mladeniči so v zgodnjem popoldnevu prej mirno uživali v prijetnem majskem soncu, kot da bi agitirali za svojo stvar. Ljubljanskim meščanom se tako ni treba preveč bati za svoje nepremičnine, saj je pri paviljonu TEMP očitno šlo le za zadnjo v vrsti demonstrativnih akcij razvajenih psevdo-intelektualcev, ki jim uporništvo pomeni le pozo in izhod iz dolgočasja. M. V. Sedemnajsta obletnica ustanovitve SLS V četrtek, 12. maja, je v Podpeči potekala slavnostna akademija ob 17. obletnici ustanovitve Slovenske kmečke zveze, predhodnice SLS. Na akademiji so se spomnili tudi 16. obletnice nastanka Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) in pete obletnice dokaj neuspele združitve SLS in SKD. Na akademiji so bili navzoči nekdanji predsedniki stranke Marjan Podobnik, Franc Zagožen, Franci But, medtem ko se je zaradi zdravstvenih razlogov ni mogel udeležiti le prvi predsednik Ivan Oman. V svojem govoru je predsednik stranke Janez Podobnik poudaril, da je imela stranka ključno vlogo pri oblikovanju Majniške deklaracije leta 1989 z zahtevo po samostojni Sloveniji ter prav tako pri pripravi plebiscita in ustanovitvi lastne države. O združitvi strank SKD in SLS je dejal, da "zgodovinska združitev leta 2000 ni prinesla pričakovanega rezultata, saj je zdru- žitev sledila predhodni, težko razumljivi zahtevi takratnega vodstva SKD, naj vsi ministri SLS izstopijo iz vlade". Presodil je še, da se je z ustanovitvijo Nove Slovenije začel proces, ki je oslabil združeno stranko. Kot je znano, SLS v prejšnjih koalicijah ni bila prav zanesljiva in stabilna partnerica, kar si je mogoče razlagati s tem, da je sodelovala pretežno v sebi nasprotnih programskih koalicijah. Tako je predsednik Janez Podobnik poudaril, da so se na podlagi prejšnjih izkušenj naučili, da se programsko sorodne stranke med seboj ne smejo napadati, ampak sodelovati. Stranka je imela v zgodovini samostojne Slovenije precej vzponov in padcev. Med slednjimi naj omenimo le leto 1996, koso pred volitvami obljubljali, da nikakor ne bodo šli v koalicijo z LDS. Po vo- litvah so obljubo prelomili in vstopili v koalicijo prav z LDS. Leta 2000 niso podprli večinskega volilnega sistema, ki ga je celo ustavno sodišče na podlagi referendumskega izida leta 1996 priznalo za veljavnega, temveč so raje podprli predlog Mirana Potrča, naj se v ustavo zapiše, da v Sloveniji velja popravljen proporcionalni volilni sistem. Stranka je v sedanji koaliciji tretja Ob 17. obletnici ustanovitve SLSJe stranka v Podpeči pripra- vila slavnostno akademijo, osrednji govornik pa je bil predsednik stranke in minister za okolje in prostor Janez Podobnik. po moči, zaseda tri ministrske položaje in je za zdaj stabilna partnerica v koaliciji. Vendar je po Podobnikovih besedah "stranka neke vrste nacionalni korektor", saj imajo druge stranke v koaliciji razmeroma odprt pristop do privatizacije državnega premoženja, medtem ko so sami zelo skeptični do takšnega delovanja. Podobnik se je dotaknil tudi problema Piranskega zaliva in dejal, da ob 1000 kilometrih obale, ki jo ima Hrvaška, lahko problematiziranje zaradi nekaj sto metrov, ki so po vseh kriterijih slovenski, ocenjujejo le kot nagajanje. VdobroSlovenije upamo, da so v SLS ugotovili, da morajo sorodne stranke delovati povezovalno in ne samosvoje, kot so to v preteklosti že nekajkrat storili, saj je to najboljše za Slovenijo in tudi za stranko. Na dveh stolih hkrati je namreč težko sedeti. G. D. Varčevalno naravnana vlada Pokojnine in sprenevedanje LDS V predlogu rebalansa so upoštevani tudi učinki predlaganih sprememb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zaradi predvidenega spremenjenega načina usklajevanja pokojnin s plačami in zaradi povečanega dodatka upokojencem bodo celotne obveznosti državnega proračuna letos na tem področju višje za 5,9 milijarde tolarjev. S tem je vlada uresničila svojo napoved, da bo država prevzela dolgove pokojninske in zdravstvene blagajne, ki znašajo več kot 45 milijard tolarjev. Možnost za refinanciranje dolgov prek ministrstva za finance in zadolževanje prek enotnega zakladniškega računa namerava ponuditi tudi občinam. Rebalans državnega proračuna je nemudoma komentiral Anton Rop, predsednik LDS in nekdanji predsednik vlade. Dejal je, da gre za rebalans izgubljenih priložnosti in da vlada ni izkoristila priložnosti za aktivno razvojno politiko, ki jo omogočajo ugodne javnofinančne razmere, gospodarska rast in rast izvoza. Dejal je celo, da bi vlada lahko znižala davke, na primer davek na plačno listo, s čimer bi ohranili številna delovna mesta. Druga izgubljena priložnost pa je razvojna, saj bi lahko vlada ohranila načrtovano investicijsko aktivnost in tako povečala gospodarsko rast. Očital ji je tudi premajhno varčevanje, pri tem pa pozabil dodati, da je sam kot predsednik vlade na marsikaj "pozabil", da zdajšnja vlada z rebalansom večinoma popravlja le napake prejšnje in da tolikšnega nepotrebnega trošenja, kot je bilo času njegovega vodenja vlade, še ni bilo v zgodovini slovenske države. Vida Kocjan Pretekli teden je vlada sprejela predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2005. V njem je načrtovanih 1.683 milijard tolarjev prihodkov, kar je 63,9 milijarde tolarjev več kot v zdajšnjem proračunu, odhodki naj bi se povečali za 41,7 milijarde tolarjev, na 1.775 milijard tolarjev. Proračunski primanjkljaj naj bi tako znašal 91,9 milijarde tolarjev, kar bo v deležu bruto domačega proizvoda (BDP) predstavljalo 1,4 odstotka. Veljavni proračun za leto 2005, ki ga je parlament sprejel decembra 2003, predvideva 112 milijard tolarjev proračunskega primanjkljaja, kar je 1,7 odstotka BDP. Vlada je v okviru predloga rebalansa, ki ga je sprejela sredi aprila v Kopru, predvidela znižanje primanjkljaja na 92,7 milijarde tolarjev, po usklajevanjih pa ga ji je uspelo znižati na 91,9 milijarde tolarjev. Andrej Bajuk, minister za finance, ki je rebalans predstavil, je dejal, da je zmanjšanje primanjkljaja dobra popotnica, da bomo uresničili prevzem evra v načrtovanem časovnem okviru. Več za naložbe Ma prihodkovni strani rebalansa si vlada obeta 20,6 milijarde tolarjev več davčnih prihodkov od načrtovanih, 28,8 milijarde tolarjev več nedavčnih prihodkov, 1,8 milijarde več kapitalskih dohodkov in donacij ter 12,7 milijarde tolarjev več evropskih sredstev. Slovenija bo tako letos iz evropskega proračuna prejela skupaj 115,9 milijarde tolarjev. Odhodki bodo od načrtovanih višji za 41,7 milijarde tolarjev, od česar se bodo vplačila v evropski proračun zvišala za 17,5 milijarde tolarjev, na 90,3 milijarde tolarjev. Vlada je sicer zagotovila dodatna sredstva za različne namene v skupni višini 70 milijard tolarjev, Bajuk pa je dejal, da se bodo zato zmanjšala predvsem sredstva za investicije. Kljub temu se skupni znesek sredstev za investicije zvišuje za 32 milijard tolarjev, kar je za 23 odstotkov več od uresničenega v letu 2004. Denar tudi za tiste, na katere je Rop "pozabil" Vlada je v predlogu rebalansa zagotovila tudi dodatna sredstva za tiste namene, pri katerih so bila načrtovana v premajhnem obsegu ali sploh niso bila načrtovana. Za plače in prispevke zaposlenih v državni upravi je tako zagotovila dodatnih 9.4 milijarde tolarjev. V veljavnem proračunu je premalo denarja za plače zato, ker je bilo načrtovano zmanjšanje števila zaposlenih v državni upravi za odstotek, v resnici pa se je število zaposlenih povečalo za 0,3 odstotka. Dodatnih 23,8 milijarde tolarjev je zagotovljenih tudi za plače v javnih zavodih, od tega 12,5 milijarde tolarjev za zaposlene v osnovnih šolah in 5,2 milijarde tolarjev za zaposlene v srednjih šolah. Za transferje posameznikom je zagotovljenih 3,2 milijarde tolarjev več, za vračilo preveč plačanih obresti iz prometnega davka pa pet milijard tolarjev več. Za pokritje pogodbenih obveznosti do Revoza sta zagotovljeni manjkajoči dve milijardi tolarjev, za poravnavo predvidenih unovčitev poroštev 8,4 milijarde tolarjev, za vzdrževanje železniške infrastrukture pa dodatnih 10 milijard tolarjev, čeprav bi bilo potrebnih precej več. Vlada je z rebalansom zagotovila tudi dodatnih 1,5 milijarde tolarjev za graditev južne meje, ki niso bili predvideni. Za poplačilo obveznosti do Sklada obrtnikov in podjetnikov je zagotovljenih dodatnih 4,2 milijarde tolarjev, medtem ko se bodo rezerve za naravne nesreče, ki so bile po Bajukovih besedah načrtovane očitno prenizko, zvišale za 2,5 milijarde tolarjev. Pretekli teden je minister za finance Andrej Bajuk predstavil rebalans proračuna. Vlada je z rebalansom znižala proračunski primanjkljaj, napovedala varčevanje in zagotovila denar za tisto, česar prejšnja vlada v proračunu za leto 2005 ni zagotovila. To je denar za plače v šolstvu, naložbe v sodstvu in drugje, hkrati pa tudi denar za večje izdatke na področju pokojninsko-invalidskega zavarovanja in s tem izpolnila svoje obljube. Utrditev sredinskosti Kongres največje vladne stranke SDS je potekal v znamenju potrditve sredinske poti, ki jo je stranka začrtala pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami. Za predsednika stranke je bil prepričljivo izvoljen dosedanji predsednik Janez Janša, stranka pa je dobila sodobnejši program in statut. Ker je SDS na tokratni kongres, bil je že njen osmi, odšla kot velika zmagovalka zadnjih parlamentarnih volitev, je bilo pričakovati, da bo ta potekal hitro in brez večjih zapletov. Takšna predvidevanja so se izkazala za pravilna, saj je nekaj več kot 400 delegatov, kolikor se jih je v soboto zbralo v portoroškem hotelu Bernardin (mimogrede, kongres je bil izveden brezhibno), brez daljših razprav potrdilo vse predloge, ki jim jih je v glasovanje dalo delovno predsedstvo stranke. Tako so delegati z manjšimi popravki in s prepričljivo večino potrdili osnutek programa stranke, ki ga je že nekaj dni pred kongresom pripravil izvršni svet stranke. Nekoliko manj prepričljivo, a še vedno zadostno večino so dobile spremembe statuta stranke, potrjenih pa je bilo tudi vseh osem resolucij, s katerimi seje stranka opredelila do nekaterih aktualnih vprašanj. Janša: Vse več je poskusov odrekanja legitimnosti parlamentu V uvodu kongresa, ki se ga je ude- ležilo tudi več visokih gostov iz tujine (večinoma predstavnikov in predsednikov sorodnih strank iz Evrope), je največ zanimanja zbudil uvodni govor predsednika stranke in hkrati predsednika vlade Janeza Janše. V svojem govoru je Janša poudaril, da bo stranka še naprej vodila uravnoteženo sredinsko politiko, s katero bo vzpostavila družbo povezanih in sodelujočih posameznikov ter ravno- vesje med tržno in socialno državo. "Ob velikokrat vsiljeni dilemi o izbiri med delom in kapitalom bo SDS izbrala človeka. Tudi zato bomo v nov program zapisali središčne vrednote svobode, človekovega dostojanstva, pravičnosti, solidarnosti in do-moljubnosti, ki bodo vodilo strankine sredinske politike," je dejal Jan-ša. V kratkem sprehodu skozi zgodovino je orisal nekatere padce in Med spremembami statuta je največ zanimanja vzbudil predlog, da se določilo, da morajo strankini kandidati na volitvah podpisati izja- I vo, da niso sodelovali s tajnimi službami totalitarnega sistema, črta Kongres SDS je minil v sproščenem ozračju. Glede na iz statuta. Kot preživeto je bilo skoraj soglasno črtano iz statuta, zadnji volilni izid česa drugega niti nismo pričakovali. vzpone stranke. "Leta 2000 smo na volitvah nastopili z geslom Čas je za Slovenijo. Rezultat nam ni pritrdil, volivci imajo vedno prav. Trdo smo delali naprej. Z Novo Slovenijo smo se povezali v verodostojno in trdno koalicijo Slovenija, podpirali smo vse državotvorne projekte vlade, mnoge smo prvi oblikovali sami... in na volitvah leta 2004 podvojili rezultat, kar ni uspelo še nikomur v Sloveniji." Po pričakovanjih se je dotaknil tudi dela stranke v vladi. Kot je dejal, si vlada ob izvolitvi ni delala iluzij, da je mogoče to, kar se je slabega nabiralo desetletja, osvežiti v nekaj mesecih, ampak se zaveda, da je za to potrebnih nekaj let. "Kljub vsemu še zdaleč ni vse slabo. Z dobrim izbiranjem prioritet in realnim pristopom nameravamo postopoma močno izboljšati tako gospodarsko kot splošno družbeno okolje ter narediti kar največ, da se v Sloveniji poveča blaginja za vse," je rekel Janša. Pri tem je napovedal tudi nekatere ukrepe, s katerimi nameravajo izboljšati pravno varnost državljanov. "Nedopustno je, da vsak četrti državljan Slovenije predolgo čaka na pravično razsodbo na sodiščih. Nedopustno je, da so se korup-cijske in druge kriminalne zgodbe reševale z enako prioriteto kot družbi manj nevarna kazniva dejanja. Nedopustno je, da so tožilci založili na stotine nerešenih zadev, nato pa nekaznovano odšli in mirno postali odvetniki." Vsemu temu naj bi zdaj vlada poskušala narediti konec, spremembe pa naj bi po Janševih besedah dosegla z organizacijskimi ukre- W4 / Kongresa SDS se je udeležilo tudi veliko uglednih gostov, med njimi hrvaški premier Ivo Sanader in predsednik češke Civilne demokratične stranke Mirek Topolanek. pi in spremembami zakonodaje na področju sodišč, tožilstva in policije. Janša se v svojem nastopu ni mogel izogniti drugemu aktualnemu političnemu dogajanju. Kot je dejal, se v zadnjem času pojavljajo številni poskusi, da bi zanikali legitimnost demokratične večine v parlamentu, kar spominja na neke druge čase. "Parlament v skladu z ustavo voli sodnike, številne nadzorne organe ter ustavno in računsko sodišče. Omenjeni poskusi pa parlamentu odrekajo legitimnost pri imenovanju članov bistveno manj pomembnih ustanov. Tako namesto v demokratično izvoljenem parlamentu želijo odločati na korporativen način, znan iz tridesetih let prejšnjega stoletja iz ene od sosednjih držav. Na način, ki pod krinko t. i. civilne družbe na čelo ustanov pripelje relikte nekdanjega komunističnega režima," je na nevarnost takšnih poskusov opozoril Janša. Svoj govor pa je vendarle sklenil nekoliko bolj optimistično: "Bil je včeraj in bil je čas za spremembe. Zdaj je čas za Slovenijo. Verjamemo vanjo in jo imamo radi. Sedaj je čas za Slovensko demokratsko stranko. Slovenija je na novi poti!" Spremembe statuta V podobno optimističnem tonu je nato potekal celoten kongres. Zlasti med delegati je bilo čutiti, da so za stranko po nekaj letih, ko se njena podpora ni mogla premakniti z nekaj več kot šestnajst odstotkov glasov, napočili novi časi. V takšnem ozračju so delegati gladko in v točno začrtanem terminu sprejeli vse pomembnejše dokumente kongresa in stranke. Tako so v dopoldanskem delu kongresa, takoj po Janševem govoru, najprej brez večjih pripomb sprejeli poročila o minulem delu organov stranke, v popoldanskem delu pa brez omembe vredne razprave potrdili še nova statut in program stranke ter osem resolucij, s katerimi se je stranka opredelila do aktualnega družbenopolitičnega dogajanja (vse tri dokumente so prej do- končno izoblikovale posebne delovne skupine). Med statutarnimi spremembami velja omeniti zlasti pred leti v statut vneseno določilo, da mora vsak kandidat, ki želi na strankini listi kandidirati na volitvah, prej podpisati izjavo, da do 15. maja 1990 ni sodeloval s tajnimi službami totalitarnega sistema. Na kongresu so poslanci to določilo skoraj soglasno (proti je bilo le pet delegatov iz Celja) črtali iz statuta, s čimer so se pridružili mnenju pripravljavca statutarnih sprememb, da določilo ni več potrebno, ker ga je že rahlo povozil čas. Hkrati s to spremembo so delegati potrdili predlog, da se v statut vnese določilo, da bodo odslej strankini poslanci v slovenskem in evropskem parlamentu, ministri, državni sekretarji, državni svetniki in predsednik strokovnega sveta avtomatično postali tudi člani sveta stranke, in določilo, da bo stranka ustanovila klub županov in klub vodij občinskih svetnikov, s katerima si želijo v stranki zagotoviti večjo povezanost stranke na lokalni ravni. Osvežitev programa Veliko več sprememb kot sam statut stranke je doživel njen program, ki ga je stranka želela, kot je v poznejši izjavi za javnost dejal njen predsednik, bolj prilagoditi novim razmeram, v katerih se je znašla tako stranka kot država (vstop Slovenije v EZ in Nato). Novi program je v veliki meri sicer izpeljan iz starega, vsebuje pa nekaj pomembnih novih elementov. Tako je v novem programu zapisano, da med temeljne vrednote )) L f Slovenske dem Portoro ■anim delegatom je govoril tudi sekretar Avstrijske ljudske stranke Reinhold Lopatka, Za dobro razpoloženje na kongresu so med drugimi poskrbele Rožmarinke. na kratka Gb robu kongresa Na kongresu je veliko zanimanja veljalo neformalnemu srečanju med slovenskim in hrvaškim premierjem Janezom Janšo in Ivom Sanaderjem. Kot sta dejala po srečanju, je bil sestanek namenjen utrditvi odnosov med državama, pokazal pa je na trdno odločenost obeh držav, da formalizirata začetek novega poglavja v odnosih med Slovenijo in Hrvaško. Tako sta se na sestanku dogovorila, da bosta vladi poskrbeli za pripravo treh dokumentov - izjave o izogibanju incidentov na obeh straneh meje, sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja in sklepa o ustanovitvi skupne mešane zgodovinske komisije, ki bo preučila dosedanjo zgodovino odnosov med državama -, vladi pa naj bi jih potrdili na skupnem sestanku konec junija na Hrvaškem. Pri tem je Sanader, ki se je ob tej priložnosti Sloveniji zahvalil za njeno podporo pri prizadevanjih njegove države za začetek pogajanj z Evropsko zvezo, dejal, da si bosta obe državi še naprej prizadevali ohraniti dobre sosedske odnose med državama, Janša pa, da s samim sestankom ne želita dajati nerealnih obljub, želita pa izraziti trdo voljo, da se z odprtimi problemi med obema državama soočita in skupaj iščeta rešitve, ki bodo po korakih pripeljale do končne pozitivne rešitve. Na volitvah članov izvršilnega odbora je največ glasov dobil aktualni šolski minister in dosedanji predsednik sveta stranke Milan Zver. )) stranke spadajo svoboda, človekovo dostojanstvo, pravičnost, solidarnost in domoljubnost, med programskimi cilji pa (če omenimo samo nekatere) program navaja hitro gospodarsko rast, uravnoteženo davčno politiko, socialno pravično družbo ter spodbudno družinsko in starševsko politiko. Na gospodarskem področju si bo, kot je zapisano v programu, stranka prizadevala predvsem za hitro in vzdržno gospodarsko rast ter osvoboditev trga dela in kapitala vseh ovir, hkrati pa si bo prizadevala za razvijanje varnostne, okoljske, šolske, kulturne in socialne politike. Zlasti slednja mora biti, kot je zapisano v programu, takšna, da bo omogočala konkurenčen razvoj gospodarstva, hkrati pa solidarnost med ljudmi, generacijami, regijami in državami. Še en mandat Janezu Janši Po sprejetju novega programa stranke so delegati sprejeli še osem programskih resolucij (z njimi so se opredelili do nekaterih vprašanj - liz-bonske strategije, krščanskega etosa, socialnega partnerstva, politike enakih možnosti, mladinske politike, trženja slovenskih kmetijskih pridelkov, vloge EU v mednarodni skupnosti ter podpore malim in srednjim podjetjem), s katerimi so se opredelili do nekaterih aktualnih družbenopolitičnih vprašanj. Na koncu so seveda razglasili izide volitev v organe stranke. Pri tem v skladu z napovedmi ni bilo večjih presenečenj. Tako je bil z veliko podporo delegatov za predsednika stranke znova izvoljen Janez Janša (zanj je glasovalo 398 delegatov, proti ni bil nihče, tri glasovnice pa so bile neveljavne). Na volitvah članov izvršilnega odbora je največ glasov prejel aktualni šolski minister in dosedanji predsednik sveta SDS Milan Zver. Poleg njega so bili v izvršilni odbor stranke izvo- ljeni še oba dosedanja podpredsednika stranke Miha Brejc in Andrej Bručan, poslanec Branko Grims, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Miroslav Luci, nekdanji poslanec Branko Kelemina, gospodarski minister v Bajukovi vladi Jože Zagožen, nekdanji poslanec in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Franc Pukšič, poslanca Dimitrij Kovačič in Miro Petek, nekdanji poslanec Drago Šiftar, državni sekretar na notranjem ministrstvu Vinko Gorenak, Gregor Go-mišček, Anton Štihec, Elizabeta Horvat, Sergij Daolio, Ladka Fur-lan in Marjan Golavšek. Člani nadzornega odbora so postali Tomaž Toplak, Brigita Brumen, Robert Celeč, Marija Doroteja Grmek in Janez Pintar. Kot je takoj po izvolitvi v svojem nagovoru delegatom dejal Janša, ga visoka podpora, ki jo je dobil na kongresu, zavezuje k še boljšemu in temeljitejšemu delu v prihodnje, kot eno temeljnih smernic svoje politike pri vodenju stranke pa je napovedal vodenje zmerne sredinske politike, ki si bo prizadevala za splošno povečanje blaginje vseh. To pa je bilo tudi temeljno sporočilo, ki ga je v soboto javnosti posredoval kongres največje vladne stranke. Aleš Kocjan Za predsednika SDS je bil na kongresu s prepričljivo večino znova izvoljen Janez Janša. Sladko-grenki odnosi Prejšnji četrtek se je parlamentarni odbor za zunanjo politiko odzval na nedavne obmejne incidente s Hrvaško. Na vprašanje predsedujočega odboru Jožefa Jerovška (SDS) je zunanji minister Dimitrij Rupel postavil pod vprašaj verodostojnost hrvaške strani pri prizadevanjih za izogibanje incidentom. Pri zaplembi broda na Muri in postavitvi boj v školjčišču v Piranskem zalivu namreč ne gre le za lokalne dogodke, je komentiral Rupel. Rupel je tudi spomnil, da dosedanja izjava o izogibanju incidentom v nasprotju s prejšnjimi izhaja iz stanja na dan 25. junija 1991. Minister je napovedal, da bodo Hrvaško opozorili na nesprejemljivost dogodkov že na sestanku štiri-laterale v Budimpešti, predvidoma pa naj bi o nastalih zapletih razpravljala tudi oba premierja. Slovenski interes je nedvoumen; hrvaška stran naj vrne brod, hkrati naj se nadaljujejo priprave na graditev mostu čez Muro, na školjčišču pa naj se vzpostavi prvotno stanje. Minister je znova izrazil interes Slovenije, da Hrvaška čim prej postane članica EU, saj bo to olajšalo pogovore. Razprava je tekla tudi o 50. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe. Rupel je kritično zatrdil, da Avstrija še zmeraj ne izpolnjuje iz pogodbe izhajajoče obveznosti do slovenske manjšine. Na vprašanje Jožefa Školča (LDS) v zvezi s stanjem v Avstriji in Italiji (razdejanje slovenske šole v Trstu) ob dejstvu, daje Slovenija že leto dni članica EU, je Rupel pojasnil, da se je ministrstvo na to že odzvalo in italijanskemu veleposlaniku izrazilo pričakovanje, da se bo Italija čim bolj potrudila za odkritje in privedbo storilcev. Problemi z Avstrijo pa po Ruplovem mnenju niso kritični, čeprav bo Slovenija pri tem uporabila evropske mehanizme, da sosedo opozori na izpolnjevanje določil ADP, ki obvezujejo severno sosedo. Zunanji minister pa je ostal zadržan do predloga Franca Žnidaršiča (DeSUS), dabi koroškemu deželnemu glavarju Jörgu Haideiju prepovedali vstop vnašo državo. Rupel je dejal, da takšni ukrepi niso vedno najboljši, in kot primer navedel sankcije EU proti Avstriji ob nastopu t. i. črno-modre koalicije. Podpora predlogu o istospolnih partnerstvih Prejšnji teden je komisija DZ za peticije in človekove pravice na prvi obravnavi podprla vladni predlog zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti. Z zakonom želi vlada določiti pogoje za vpis istospolne skupnosti v register in določiti vse pravne posledice. Vlada pa ne želi posegati v razmerja med partnerjema in otroki enega ali dragega partnerja. Čeprav je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v pripravo besedila vključilo predstavnike nevlad- nih organizacij, vseh njihovih pripomb vendarle ni moglo upoštevati. V prihodnje naj bi upoštevali pomislek glede pravice do dedovanja. Vladni predlog je po pričakovanju naletel na nasprotovanje opozicijskih LDS in SD. Zakon se po njihovem mnenju izogiba večini ključnih vprašanj. V posameznih določbah glede razveljavitve registracije partnerske skupnosti je po mnenju opozicije celo diskriminatoren in slabši od njihovega, zavrnjenega predloga. Iz tega razloga so pripravili dopolnila in komisiji predlagali, naj jih povzame kot svoje, česar pa komisija ni izglasovala. LDS in SD ministrstvu za delo očitata, da k pripravi predloga ni povabilo civilne družbe, kar so v SDS in NSi zavrnili. Sedanja vlada je po mnenju Pavla Ruparja (SDS) dala "zaušnico vsem očitkom, da je diskrimina-torno nastrojena", s tem da je v komaj šestih mesecih pripravila predlog zakona in ga poslala v DZ. Rupar je ob tem spomnil, da LDS in SD v letih, ko sta bili na oblasti, vprašanja nista zakonsko uredili. Slavko Gaber (LDS) pa je repliciral, da je pri vseh poskusih (in tudi pri vprašanju istospolnih partnerstev) preboja libertamosti desna politična opcija z grožnjo referendumov preprečila tovrstne rešitve. Na kandidatnih listah tudi tujci Četrtek je bil tudi čas za redno sejo vlade. Na njej so za parlamentarno obravnavo po skrajšanem postopku pripravili novelo zakona o lokalnih volitvah, ki bi kandidiranje v občinske svete omogočila tudi državljanom dragih držav članic EU, ob tem da tujci ne bi mogli kandidirati za župane. Novela predvideva tudi t. L spolne kvote. V skladu z njimi naj bi bilo na kandidatnih listah najmanj 40 odstotkov kandidatov vsakega spola. Na rednih lokalnih volitvah leta 2006 naj bi sicer obveljala prehodna rešitev, po kateri bi morali predlagatelji zagotoviti 25 odstotkov kandidatov vsakega od spolov. Vlada je pripravila tudi predlog novele zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, saj se lani sprejeti zakon v praksi še ne izvaja v celoti. Novela naj bi odpravila neskladja omenjenega zakona z zakonoma o delovnih razmerjih ter o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ministrski kabinet se je prejšnji teden lotil tudi kadrovskega načrta organov državne uprave za leto 2005. Načrt zmanjšuje kvote za zaposlovanje v omenjenih organih za približno sto delovnih mest. Proste zaposlitve bodo usmerili v prednostna področja, kot so črpanje sredstev iz kohezijskega in iz strukturnih skladov. Prav v ta namen so oblikovali rezervni sklad 20 zaposlitev, dodeljene pa bodo resorjem, ki jih bodo potrebovali za črpanje sredstev EU. Na seji so med dragim sprejeli sklep o valorizaciji nadomestila za invalidnost in določitvi višine dodatka za tujo nego in pomoč, s čimer bodo zneski od 1. aprila dalje višji za 5,74 odstotka. Mitja Volčanšek Iraiiici statusa quo podredi javno RTV, pa se v ozadju že kažejo pravi razlogi za veliko nasprotovanje, ki ga je tranzicijska levica z večino novinarske javnosti fo-kusirala na eno točko, in sicer na imenovanje članov programskega sveta, ki naj bi nadomestil sedanji svet RTV Slovenija. Kljub zatrjevanju nasprotnikov, da se sicer zavzemajo za reforme javne RTV, pa je čedalje bolj jasno, da je glavni motiv za ostro nasprotovanje zakonu ohranjanje statusa quo, ki je paradržavnim strukturam doslej zagotavljalo prikrito politično kadrovanje in posredno oblikovanje radijskega in televizijskega programa. O tem veliko pove tudi dejstvo, da je na javni predstavitvi mnenj 12. maja v državnem zboru reforme načelno podprl tudi generalni direktor RTV Slovenija Aleks Štakul, ki pa nedavno ni dobil potrebne podpore državnega zbora za nastop novega mandata. Čeprav gre tudi v tem primeru za politično kadrovanje, kritiki novega zakona temu niso posvetili pozornosti. Polemična javna tribuna Tokratna javna tribuna Zbora za republiko (ki se je je tudi zaradi oglasa v tedniku Demokracija ude- ležilo nepričakovano veliko število ljudi, zaradi česar so morali prizorišče preseliti v večjo dvorano) je minila v precej bolj polemičnem ozračju kot vse dosedanje, saj so med uvodnimi razpravljavci nastopili tudi najbolj izpostavljeni kritiki novega zakona o RTV - od predsednika DruStva novinarjev Slovenije Gregorja Repovža do "svete trojice" s fakultete za družbene vede (dr. Manca Košir, dr. Slavko Splichal, dr. Marko Milosavljevič). Skupaj je nastopilo sedemnajst uvodnih razpravljavcev, ki so problem medijskega prostora osvetlili z več vidikov. Mag. Klemen Jaklič, podiplomski študent prava na harvardski univerzi, je v svojem uvodnem nastopu opozoril zlasti na temeljne človekove pravice, predvsem pravico do svobode izražanja, pa tudi pravico do objektivnega informiranja. Podprl je tudi predlagani zakon o javni RTV, ki po njegovem mnenju vzpostavlja odgovornost članov programskega sveta do volivcev. Sedanji sistem namreč nima zavor in tako omogoča, da se politika vriva v javno RTV prek struktur civilne družbe. Podobno meni tudi sociolog dr. Matej Makarovič, ko medijsko objektivnost označuje za ideal, ki se mu je težko približati, zato je treba gojiti predvsem pluralnost, ki jo mora zagotavljati država. Pri tem igra posebno vlogo medijski sklad za subvencioniranje medijev, ki običajno predstavljajo zapostavljene poglede na družbeno stvarnost in odstopajo od "glavnega toka". Vladni predlog reforme RTV Slovenija po njegovem mnenju ni idealen, je pa manj slab od sedanjega zakona, saj omogoča večjo preglednost. Opozoril je tudi na neiskrenost tistih, ki govorijo o medijski pluralnosti, hkrati pa se v primeru RTV Slovenija zavzemajo za status quo. Na razmerje javno-državno je opozoril nekdanji ustavni sodnik dr. Tone Je-rovšek, ki meni, da javne službe zagotavljata država in lokalna skupnost. Država mora torej vzpostaviti organski sistem in tudi skrbeti, da bo ta sistem deloval učinkovito, za kar je odgovorna predvsem vlada. Novinarska "katastrofa" Na Jerovškov nastop se je polemično odzvala dr. Manca Košir, ki je sicer kritizirala sedanji zakon, češ da je slab, vendar naj bi bil po njenem mnenju novi zakon "katastrofa". Parlamentarna večina je po njenem mne- Zbor za republiko je prejšnji teden v Cankarjevem domu organiziral javno tribuno o medijih. Ostro polemično ozračje zaradi novega zakona o RTV Slovenija se nadaljuje. V javno razpravo o omenjenem zakonu se je vključil tudi Zbor za republiko in 10. maja v Cankarjevem domu pripravil javno tribuno o medijih. Čeprav dosedanja razprava o zakonu o RTV Slovenija ni prinesla kakšnih bistvenih novosti, saj nasprotniki zakona vztrajajo pri tezi, da gre za poskus sedanje vlade, da si levica pa želi ohraniti status quo. reforme, Na RTV Slovenija so nju del državnega aparata, kar naj bi bilo isto kot vlada, medtem ko je civilna družba, ki je za demokracijo conditio sine qua non, od države ločena. Naloga civilne družbe pa je, da nadzorjuje državo (v ožjem pomenu besede). Dr. Koširjeva je v svojem nastopu tudi kritično ocenila novinarstvo v Sloveniji, ki je po njenem mnenju preveč vpeto v interese kapitala. Dr. Marko Milosavljevič je odgovoril na očitke, češ da je stroka v primerih kršenja medijske svobode molčala, in naštel knjige, ki naj bi dokazovale nasprotno. Po njegovo so se vse vlade v dosedanj ih 13 letih do RTV obnašale ignorantsko. Vseh medijev pa seveda ne moremo metati v isti koš, saj je po njegovo v slovenskem prostoru preveč medijev, da bi lahko o vseh razpravljali. Tretji od trojice komunikologov s FDV (na tej fakulteti sicer poučujeta še dva razpravljavca, sociologa dr. Matej Ma-karovič in dr. Frane Adam) dr. Slavko Splichal je opozoril na dejstvo, da po javnomnenjskih raziskavah mediji uživajo precej več zaupanja kot nekatere druge institucije, kot so politične stranke ali Cerkev. Po njegovo je problem medijev globalen in ob tem opozoril na nekatere zagate v zvezi z mediji v ZDA. Avtorji novega zakona pa naj bi se sprememb lotili prehitro in nepremišljeno. Kot najglasnejši kritik vladnega predloga za reformo RTV Slovenija se je izkazal Grega Repovž, ki je izpostavil poročila Sveta Evrope glede položaja javnih RTV-hiš v državah nekdanjega vzhodnega bloka, kjer so bile doslej problematične tiste države, v katerih je imel parlament velik vpliv na delovanje RTV-hiše (na primer Hrvaška). Med zglednejšimi državami naj bi bile do- slej poleg Slovenije še Litva, Latvija in Madžarska. Model, kot ga predlaga vlada, pa naj ne bi bil primeren za države z neutrjeno demokracijo. Repovža moti tudi dejstvo, da je vlada dala dovolj časa za javno razpravo o zakonu o informacijah javnega značaja, čeprav se s sprejetjem tega zakona mudi, medtem ko naj bi po nepotrebnem hitela s sprejemanjem zakona o RTV, pri tem pa skušala ustvariti vtis, da o tem poteka široka javna razprava. Pri tem je Repovž na vlado naslovil tudi nekaj hudih očitkov glede obsedenosti z "medijsko zaroto" in požel precej protestov med navzočim občinstvom. Neenotni novinarji A kot kaže, novinarji niso vsi istega mnenja kot predsednik njihovega stanovskega združenja. Mag. Ros-vita Pesek, novinarka RTV Slovenija, je kot članica sveta RTV Slovenija (predstavnica zaposlenih) opozorila na velike strukturne težave v RTV-hi-ši, od finančnih izgub do slabe pre-točnosti komunikacij med svetom RTV in zaposlenimi. Glavna pomanjkljivost novega vladnega predloga pa je, da ne reši problema kadrovanja direktorjev radijskih in televizijskih programov ter odgovornih urednikov. Njen kolega Jože Možina je opozoril zlasti na ogroženost novinarske avtonomije, saj naj bi imela le-ta na RTV Slovenija plitve korenine, pa še te po njegovih besedah trčijo ob 50 let star beton. Nekdanji novinar Večera in poslanec SDS Miro Petek pa meni, da ima novinar toliko avtonomije, kolikor si jo izbojuje. Problem v medijih pa je, da se komentar, ki v mnogih informativnih oddajah ni dovoljen, vpleta drugam. Nekatere oddaje na nacionalni televiziji imajo po njegovem mnenju tudi jasen političen profil. Dejan Steinbuch, urednik Žurnala, je opozoril predvsem na povezave med novinarstvom in kapitalom ter na dejstvo, da so mediji nadzirali oblast zlasti takrat, ko nam ni vladala tranzicijska levica. Brambovci statusa quo strašijo javnost pred samim seboj, je prepričan upokojeni novinar Viktor Bla-žič, ki je med drugim opozoril na zavajajoče informiranje vodstva Mednarodne zveze novinarjev, ki nas primerja s Turčijo, in na paniko v tran- zicijski levici, ki je doslej skušala s preusmerjanjem medijske pozornosti na ideološke teme (NOB, oplojevanje samskih žensk, izbrisani) pridobivati politične točke. Blažič je opozoril, da je v minulih enajstih letih, odkar imamo sedanji zakon, prišlo do kar nekaj nedopustnih političnih posegov v javno RTV. Njemu se je pridružil tudi akademik dr. Janko Kos, ki je "z višav", kot je sam dejal, izrekel nekaj ocen o medijski problematiki. Po njegovo naj bi bila večina novinarjev nazorsko blizu nekdanjemu komunističnemu režimu, kar velja zlasti za rumeni tisk, ki se nagiba k levemu liberalizmu. Opozoril je še na problematiko izrazov, kot so javnost, država in civilna družba, in na dejstvo, da stroka ni nedolžna, saj so družbene in humanistične vede predvsem vrednotenjske in ne nevtralne. V javni razpravi so nastopili še dr. Kreši-mirPuharič,dr. Frane Adam, dr. Bernard Nežmah in mag. Andrej Ap-lenc. Slednji je opisal izkušnjo Žarka Petana z intervjujem, ki ga je posnel v Avstriji in ga je TV Slovenija predvajala v cenzurirani obliki. Monopol ob dnevu zmage Javni tribuni Zbora za republiko je dva dni kasneje sledila javna predstavitev mnenj v državnem zboru. Že zdaj pa je jasno, da bo verjetno ena od prihodnjih javnih tribun Zbora za republiko namenjena razpravi o tem, kaj je civilna družba. Pluraliza-cija medijev pa bo še naprej eden najbolj žgočih problemov, kar se je nedavno pokazalo tudi v monopolu komunistične in enobejevske ikonografije ob dnevu zmage, saj skoraj nikjer ni bilo mogoče zaslediti teze o prehodu iz enega totalitarizma v drugega. Aidan White, sekretar mednarodnega novinarske-Profesorico na FDV dr. Manco Koširje najbolj zmotilo mne- Novinar TVS Jože Možina opozarja na problematiko no- ga združenja, niti po številnih pojasnilih glede no-nje Draga Jančarja v Delovi Sobotni prilogi. vinarske avtonomije na RTV Slovenija. |ega zakona o RTVS ni spremenil svojih stališč. Grega Repovž, predsednik DNS, zavrača "mit o medijski zaroti". Viktor Blažič meni, da "brambovci" statusa quo strašijo javnost pred samim seboj. Študentom je vendarle uspelo pri njihovi poglavitni zahtevi, tako da protestnega shoda 17. maja ni bilo. Znesek, do katerega ne bo treba plačevati akontacije dohodnine, je po novem predlogu 100.000 tolarjev na eno napotnico. Vlada oz. finančno ministrstvo in predstavniki študentov oz. Študentske organizacije Slovenije so sprejeli delni kompromis in privolili v povišani znesek, saj je vlada hotela na ta način pokazati dobro voljo in pripravljenost na pogovore in iskanje najboljših rešitev. Druge težave bodo preučili in sprejeli nekatere popravke do reforme davčne reforme, ki naj bi bila nared do jeseni. vlade Toneta Ropa, ki je kritičen do vsake poteze sedanje vladne ekipe. Tako je na seji parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko, ki je potekala 4. maja, dejal, da so se, ko so bili še v vladi in so pripravljali davčno reformo, "velikokrat usklajevali s študentskimi organizacijami. Dejstvo je, da je na koncu prišlo do uskladitve, do soglasja, ki je šlo najprej v državni zbor, in zakonodaja je bila sprejeta takšna, kot je bila". V opoziciji menijo, da so prav na področju študentskega dela nekatere re- šitve, ki so pretrde in jih je treba izboljšati. Na koncu je še dejal: "V LDS pravimo, če je denar za upokojence, je tudi denar za študente. Če je 70 milijard za upokojence, potem mora biti 140 milijard za študente." Rop je očitno pozabil, na kakšen način je branil davčno reformo, ko je bil še predsednik vlade. Na splošno se zdi, da se Rop in njegova najožja ekipa zapletata v čedalje večja protislovja, saj iz njihovih nastopov lahko razberemo, kot da sami nikoli niso oblikovali politike države, v kateri je bila tudi davčna reforma. Zanimivo, kako hitro človek pozabi na svoja dejanja, ko izgubi oblast. "Študentska vzgoja" Vodilni pri raznih študentskih organizacijah so imeli večinoma "politično" zaslombo pri strankah prejšnje koalicije. To velja predvsem za pripadnike sedanjih Socialnih demokratov oz. njenega podmladka Mladega foruma. Znano je, da je Mladi forum še nekoliko bolj levo usmerjen kot njihovi starejši tovariši, zato Nekdanji predsednik vlade Anton Rop se je nenadoma spomnil, da mora biti denar tudi za študente. Na RŠ prihodnjega sodelavca v njihovi aktualnopolitični redakciji čaka izpit iz opravilnih sposobnosti in splošne mislovidnosti. Opozicija (oz. LDS) spet protislovna Ironični, če ne že kar smešni so zadnje čase poskusi prvaka LDS in nekdanjega predsednika v nekaterih pogledih izraža tudi precej bolj radikalne ideje in ni vedno na isti valovni dolžini s centralo stranke. Eden vidnejših "igralcev" je tako svetnik in vodja svetniške skupine SD v mariborskem mestnem svetu Matevž Frangež. Je namreč avtor plakatov, ki prikazujejo sedanjega finančnega ministra Andreja Ba-juka z rogovi na glavi. Pomenljivo je, daje bil svojčas predsednik Študentske organizacije v Mariboru. Prav tako je solastnik podjetja Be One Razvojne rešitve, d. o. o., katerega soustanovitelj je Študentski servis Maribor, d. o. o. Na spletni strani Študentskega servisa poleg raznih ponudb prostih del, prostih sob, fotokopiranja in drugih možnosti najdemo tudi zanimivo dejavnost, s katero se ta servis ukvarja. Gre za upravljanje z vrednostnimi papirji. Študentski servis Maribor, d. o. o., je pogodbeni partner Veritas BH, borznoposred-niške hiše, d. o. o., in med drugim kupuje in prodaja vrednostne papirje, njegova dejavnost pa je še investicijsko svetovanje, opravljanje prenosov zemljišč, izplačila dividend delničarjem in podobne storitve. Skratka, zanimivi posli, ki si jih običajni študentje ne morejo privoščiti. Direktor Študentskega servisa je Marjan Kranjc, ki je v zadnjem času postal znan po tem, da je prevzel lastništvo nad jeseniško polnilnico vode in družbo Voda Julijana in je tudi lastnik hotela v Rogaški Slatini. Vse skupaj torej kaže, da se posamezniki, ki se predstavljajo kot predstavniki celotne študentske populacije, ne bojujejo le za študentske pravice, ampak bolj za svoje privilegije, ki so jih imeli v času prejšnjih vlad. Radio Študent sprašuje V teh dneh Radio Študent (RŠ) praznuje 36-letnico nepretrganega oddajanja. Treba mu je priznati velike zasluge v osemdesetih letih, ko je skupaj s tednikom Mladina opravljal glavno informativno vlogo pri ozaveščanju ljudi o stanju v takratni skupni državi. Zal pa je z osamosvojitvijo Slovenije in njeno demokratizacijo spremenil ideološko noto in se ni obdržal kot kritični medij do vsakršne oblasti, ampakje kljub svoji alternativni naravnanosti podpiral skrajne levičarske organizacije in nji- Г ŠOU je organizirala 4. Million Marihuana March, na katerem so se zavzeli za spremembe zakonodaje na področju prepovedanih drog in legalizacijo marihuane. Avtor plakata, ki poziva k študentskim demonstracijam, je mariborski mestni svetnik Socialnih demokratov in nekdanji predsednik ŠOU Maribor Matevž Frangež (levo). hove ideje. Prav tako seje zgodilo pri Mladini, ki je sedaj nekakšno trobilo "leve scene", predvsem LDS in Foruma 21. A vrnimo se k RŠ. Na omenjenem radiu imajo zanimiv vprašalnik za kandidate, ki želijo delati v njihovi aktualnopolitični redakciji (APR). Naslov vprašalnika je pomenljiv: Izpit opravilnih sposobnosti in splošne mislovidnosti. Upamo, da svojega vprašalnika pri ocenjevanju kandidata ne jemljejo preveč resno in da ta ni samo informacija o "pravilni" ideloški usmerjenosti posameznega kandidata. Nekatera vprašanja so precej dvomljiva in pravilne odgovore z vidika RŠ verjetno vsak kandidat pozna. Na vprašanje: Kaj je WTO? so denimo mogoči štirje odgovori: a) stolpnica na Dunajski v Ljubljani, b) eno od palestinskih gve-rilnih gibanj, c) ena od temeljnih in-štitucij globalnega neoliberalnega kapitalizma, d) mehanizem odpravljanja socialnih nemirov. Izbira odgovorov nakazuje, na kakšen način je treba odgovoriti. Eno izmed provo-kativnih vprašanj je tudi: Kdo je bil notranji minister, ko so iz registra stalnih prebivalcev Slovenije izbrisali Društvo izbrisanih? Obstaja še nekaj dvomljivih vprašanj, a jih na tem mestu niti nima smisla predstavljati. ŠGU za legalizacijo marihuane V ljubljanskem parku Tivoli je bil 7. maja 4. Million Marihuana March, prireditev, ki sta jo je pripravili Študentski organizaciji Univerz (ŠOU) v Ljubljani in Mariboru. PO besedah pomočnika predsednika ljubljanske ŠOU za področje civilnodružbene iniciative Mateja Jankoviča želijo s tem projektom doseči spremembe zakonodaje na celotnem področju prepovedanih drog. Projekt je tako del svetovnega gibanja in združuje več kot 180 mest po svetu. Namen shoda naj bi bil doseči spremembo odnosa politikov, medijev in širše javnosti do uporabe konoplje v medicinske namene in uživanje konoplje. Dejstvo je, da so za organizacijo prireditve porabili študentski denar, po posnetkih sodeč pa se je v parku Tivoli zbralo zelo malo študentske populacije. ŠOU si torej lahko privošči, da zapravlja denar za prireditve, ki spod- bujajo uživanje marihuane, in tudi druge marginalizirane dejavnosti, namesto da bi ta denar namenjali za graditev študentskih domov ali urejanje štipendijske politike. Na prireditvi je podmladek SLS Nova generacija delil zloženke o škodljivosti uživanja mamil, a seje na protest odzvala ŠOU Ljubljana, ki pravi, da je njihova organizacija poklicana, da odpira tabuizirana vprašanja. Zanje je namreč popolnoma jasno, da je prohibicija negativna. Iskreno upamo, da si ŠOU ne jemlje pravice, da propagira uporabo marihuane v imenu vse študentske populacije, saj je samo v podmladku SLS veliko študentov, ki se s tem ne strinjajo. Vlada rešuje problematiko V tem prispevku je opisanih le nekaj primerov, ki so dvomljivega značaja in mečejo slabo luč na del študentskih organizacij. Študentske organizacije so imele v preteklih letih veliko privilegijev, te pa jim je novi zakon o dohodnini močno oklestil. Ne smemo pa pozabiti, da so ta zakon lani predstavniki študentov po pogajanjih z vlado podprli in umaknili zahtevo po referendumu. Nepošteno je, da so z grožnjo demonstracij pritisnili na zdajšnjo vlado, ki je stanje na tem področju podedovala od prejšnje. S kompromisno rešitvijo je le pokazala, da želi študentsko problematiko urediti celovito, vendar pri tem ne želi hiteti z odločitvami samo zaradi pritiskov študentov. Gregor Drnovšek ^^gpfej^ 102.1 ^Radiom Bk. stereo v V V Afr M5^bota tel-.02/537-194® Slave Klavora 1 9000 Murska Sobota Slovenija tel.: 02/537 1949 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46 GSM: 031/34 51 51 http://\vww.radio-viva.coni e-mail: viva@radio-viva.com Obrtniki, ki so desetletja dolgo plačevali prispevke za starost v Sklad obrtnikov in podjetnikov, se pritožujejo nad samovoljo vodstva, ne zaupajo pa niti članom nadzornega sveta. Prejemajo sramotno nizke pokojnine, vlada pa je desetletje dolgo odmikala reševanje te problematike. Zdajšnja vlada bo morala stvari čim prej urediti, verjetno pa bi bilo umestno podrobneje pregledati poslovanje sklada. V Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP), ki deluje na Vošnjakovi ulici 6 v Ljubljani, je vključenih približno 18 tisoč slovenskih obrtnikov (konec novembra2004jihjebilo 17.995). Deluje od leta 1956, njegova naloga pa je bila, da je obrtnikom omogočal pokojninsko in invalidsko zavarovanje tudi v času, ko jim tega ni omogočal državni socialnozavaro-valni sistem. To je bilo v času nekdanjega socialističnega sistema. Po pri- povedovanju predstavnikov Obrtne zbornice Slovenije je država krivice do obrtniške populacije delno priznala in svoje obveznosti do sklada uzakonila v 232. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Formulacija tega člena pa naj bi bila nerodna in nejasna, zato so nastajale različne razlage tako v laični kot v strokovni javnosti. Zaradi teh dilem je sklad iskal pravico na sodišču in marsikaj tudi dosegel (sodba je že pravnomočna), država pa bi mu morala povrniti precej denarja. Ministrstvo za finance je še pod vodstvom Dušana Mramorja samo ali prek Kapitalske družbe (KAD) pripravilo nekaj predlogov finančne sanacije sklada. Eden izmed njih je bil, naj bi upokojenci sklada prešli na KAD, v skladu pa bi ostali le aktivni zavarovanci, ali pa bi se sklad pripojil KAD in v tem okviru ohranil tudi blagovno znamko. Zdajšnja vlada se po naših informacijah pogovarja o rešitvah, vendar bo morala pohiteti, saj je nezadovoljstvo obrtnikov s poslovanjem zelo veliko. Desetletje enake pokojnine Bilančna vsota sklada v letu 2004 je bila 23 milijard tolarjev, sklad pa je izplačal približno 1,95 milijarde tolarjev pokojnin ter izstopov. Po podatkih sklada je bilo izplačanih še 1,34 milijarde tolarjev premij. Sklad, Obrtna zbornica Slovenije ima vse instrumente, da bi lahko zavarovala obrtnike, ki so desetletja dolgo plačevali prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v poseben sklad, na katerem pa se danes po prepričanju obrtnikov obnašajo precej svojeglavo. Miroslav Klun, predsednik Obrtne zbornice Slovenije, zatrjuje, da zbornica s skladom nima nič skupnega in da so njemu osebno preprečili navzočnost na 13. seji skupščine. Dušan Mramor, minister za finance, je lani poskušal urediti nekatere stvari, vendar je ostalo le pri poskusu. Zdaj naj bi Janševa vlada zadeve dokončno uredila in preprećila morebitno samopaš-nost v katerega prispevke plačujejo obrtniki, je imel lani na podlagi delne sodbe, s katero je od države iztožil poravnavo nekaterih prispevkov, 720 milijonov tolarjev prihodkov. Prav neurejene stvari z državo v preteklih letih naj bi bile po besedah vodstva sklada razlog za to, da se pokojnine in premije v skladu ne povečujejo. Ena od bralk nas je opozorila, da se pokojnine tistih upokojenih obrtnikov, ki so dolga leta v sklad plačevali svoje prispevke, zadnjih 10 let niso povečale. To pomeni, da imajo obrtniki sramotno nizke pokojnine, saj se te dejansko sploh ne revalorizirajo z rastjo življenjskih stroškov oziroma plač, kot se povečujejo pokojnine drugih upokojencev. Po besedah naše bralke to pomeni naslednje: če so obrtniki v preteklih desetih letih v sklad plačevali po 10 tisoč tolarjev mesečno, danes prejemajo po 10 tisoč tolarjev mesečne pokojnine. In tako že vseh 10 let. Dejansko v skladu vplačanih zneskov v zadnjem desetletju niso oplemenitili niti za tolar, kar je seveda gospodarska škoda brez primere. Dogajale naj bi se čudne stvari Četudi vodstvo sklada odgovarja, da je za to kriva država, pa obrtniki menijo drugače. Pravijo, da se v skladu dogajajo "čudne stvari", predsednik sklada pa je že 12 let isti človek. To je Jože Štefančič, ki je bil letos vnovič izvoljen za predsednika. Ker vodstvo sklada nadzira nadzorni svet, je zanimiva tudi njegova sestava. Po besedah ene od članic sklada naj bi bila glavna nadzornika Peter Hrastelj in Stane Špindler, oba naj bi bila člana še v nekaterih drugih nadzornih svetih, ki pa naj ne bi uživala popolnega zaupanja obrtnikov. Skupščina sklada naj bi že dvakrat izglasovala odstop uprave, na naslednji seji pa naj bi bili sklepi ovr-ženi. Člani uprave naj ne bi bili hoteli odstopiti. Poleg tega naj člani skupščine ne bi vedeli, kaj se sploh dogaja v skladu, kje je denar in kako sklad posluje. Veliko kritik naj bi bilo tudi na delo Jožeta Štefančiča in Bojana Jeana, zakonitih zastopnikov sklada. Nekateri člani njima in Petru Hrastlju očitajo, da so si leta 2004 izplačali zelo visoke nagrade za preoblikovanje sklada. Skupni znesek naj bi znašal 45 milijonov tolarjev. Do nepravilnosti pri poslovanju naj bi prihajalo že v preteklih letih, ko naj bi bili nekateri iz vodstva sklada poslovali brez potrjenih in ustrezno podpisanih naročilnic. Po pripovedovanju nekaterih naj bi bilo nepravilno izpolnjenih naročilnic v letu 2002 za več kot 40 milijonov tolarjev. Navedeni seveda to zanikajo. Sklad v zasebni lasti Skladu torej večina obrtnikov ne zaupa več, zato bi bil nujno potreben pregled revizorjev. Po nam dostopnih podatkih revizorji računskega sodišča poslovanja sklada v letih obstoja računskega sodišča niso nikoli pregledali. Res pa je, da je bil sklad v takšni obliki, kot je zdaj, pri Okrožnem sodišču v Ljubljani registriran 10. decembra 2001, kot vrsta lastnine pa je vpisana zasebna lastnina. Iz Ajpesove finančne baze podatkov je razvidno, da sta zakonita zastopnika Bojan Jean in Jože Štefančič, iz revidiranega poročila o poslovanju za leto 2003 pa ni mogoče razbrati lastništva sklada. Podatki o dohodkih posameznikov so tajni Ker se je na nas obrnila ena od obrtnic in predlagala, naj preverimo prihodke Jožeta Štefančiča in Bojana Jeana, moramo zapisati, da to lahko storijo le člani sklada ali pa oba navedena prihodke razkrijeta sama. Na Davčnem uradu Republike Slovenija so namreč prihodki posameznikov davčna tajnost. Vida Kocjan lani nadzornega sveta Predsednik; Stane Špindler Člani: Peter Hrastelj, Jaka Vadnjal, Boris Pfeifer, Vladimir Klemenčič Opomba: Po statutu so trije člani nadzornega sveta iz vrst zavarovancev, dva pa iz vrst neodvisnih strokovnjakov. - Skupščina Šteje 25 danov, zastopnikov zavarovancev, ki jih izvolijo zavarovanci po regijskem'kljuću na podlagi pisnega glasovanja. Vir: Poročilo leta 2003 Zaključni račun in redno revizijo poslovanja sklada vsako leto obravnava skupščina sklada. Pokojnin ne povečujejo že celo desetletje, vodstvo pa odgovarja, da bo tako vse do dokončne ureditve razmer z državo. Na ta način naj bi se namreč delno ohranjalo ravnotežje med aktivnimi in upokojenimi zavarovanci. "Ko se bodo razmere dokončno uredile, bo glede na razpoložljiva sredstva o spremembah odločala skupščina. Do takrat imajo aktivni zavarovanci možnost povečati premijo s prestopom v višji razred, zatrjujejo v vodstvu sklada. Drugače pa naj bi bilo pri rent-nem zavarovanju. Tega sklad trži od leta 1996, obveznosti do zavarovancev naj bi bile pokrite s sredstvi, sklad pa naj bi iz tega vira ustvarjal dobiček, ki naj bi se po sklepu skupščine pripisal na račune zavarovancev. Rentno zavarovanje naj bi bilo primerljivo z življenjskimi zavarovanji drugih ponudnikov. Na račun sklada so obrtniki v nekaj zadnjih letih, predvsem pa lani, ko je bila potrebna finančna sanacija sklada, izrekli marsikatero gorko. Miroslav Klun, predsednik Obrtne zbornice Slovenije (OZS), je februarja letos za stanovsko revijo Obrtnik na vprašanje o tem, zakaj nekateri člani zbornice, ki so hkrati člani sklada, menijo, da OZS premalo skrbi za zavarovance, odgovoril, da zbornica nima nikakršnega -vpliva na skladovo poslovno politiko. Za ilustracijo je navedel, da si sklad ne želi sodelovanja OZS, saj seje skupščina sklada odločila, da on kot predstavnik OZS ne sme sodelovati na njenem 13. zasedanju. EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke 22 1412 KISOVEC tel.: 03 16 S7 ISO fax: 03 $6 71 488 www.elektroprom.si ELEKTROPROM ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦ trgovina EVJ Center ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje imlaiaiiiiiMaUi Ш Vnovič smo zdrsnili na lestvici mednarodne konkurenčnosti in padli celo pod raven Slovaške, Madžarske in Estonije. Raziskava IMD je pokazala, da je Slovenija že tretjič zapored nazadovala in s 45. mesta zdrsnila za celih sedem mest navzdol. Tako je na lestvici mednarodne konkurenčnosti nazadnje pristala na nehvaležnem 52. mestu. Za seboj smo med novimi članicami EU pustili le še Poljsko, ki je tudi ena izmed novih članic EU, zdrsnili pa smo pod Slovaško in Madžarsko ter Češko! Poljska je obdržala lansko 57. mesto, medtem ko smo mi potonili za sedem ШШ Ш ^р^- шШШ &>* ■ r. ■ - Шш^ m J-"-:' . Potop konkurenčnosti mest. Pred nami so Slovaška (na 40. mestu), Madžarska (na 37. mestu), Češka (na 36. mestu), Estonija (na 26. mestu). Skupni kazalec konkurenčnosti posamezne države je po raziskavi švicarskega Mednarodnega instituta za razvoj menedžmenta (IMD) sestavljen iz štirih področij: delovanja gospodarstva, učinkovitosti države, poslovne učinkovitosti in infrastrukture. Omeniti velja, da Slovenija v letošnji raziskavi ni izboljšala oziroma popravila ocene niti na enem izmed omenjenih področij. Raziskavo oziroma njene izsledke tako lahko imamo za katastrofalne. Nazadovali smo že tretjič zapored in v tretje celo najbolj doslej. In v istem trenutku, ko se soočamo s katastrofalnimi izsledki raziskave, se vprašamo, kdo je dejansko kriv za nastali položaj, za tak drastični padec slovenske konkurenčnosti. In brez ovinkarjenja lahko zapišemo, da so za takšno situacijo odgovorne prejšnje vlade pod dolgoletno taktirko LDS. Pod njihovim vodstvom je prišlo do potopa slovenske konkurenčnosti in v preteklosti ni bilo storjenega praktično nič, da bi potapljanje ustavili, lahko bi celo rekli, da so ga samo še pospeševali. Lahko bi krivce ponovili stokrat ali morda še večkrat, vendar bi situacija še vedno ostala ista. In iskati krivca sedaj, ko je vse že mimo, je izguba časa Res pa je, da bosta sedaj nova vlada in novi premier tista, ki bosta morala Slovenijo vleči iz "krize konkurenčnosti". Vse, kar se je dogajalo zadnja leta in kar je vztrajno drselo navzdol, je sedaj na ramenih nove vlade. Posledice nas tepejo še naprej, čeprav je LDS že nekaj časa v opoziciji. Kako si bomo izboljšali ugled in kako bomo splezali više na lestvici? Eldeesova zapuščina Janezu Janši je zelo nehvaležna dediščina in po večini meril raziskave IMD zares katastrofalna. Popoln poraz je bil iz- merjen na področjih realne davčne obremenitve - obremenilen, nepregleden in neučinkovit davčni sistem zagotovo zaseda prvo mesto; omenjeni davčni sistem duši podjetniško dejavnost, aktivno prebivalstvo odvrača od dela in prizadevanja za večjo lastno učinkovitost in napredovanje, delovna zakonodaja odvrača brezposelne od iskanja dela in podjetja od odpiranja delovnih mest. Ustanavljanje in poslovanje podjetij je zapleteno in zbirokratizirano, naložbene spodbude ne privabljajo tujih vlagateljev in ne spodbujajo konkurence, tako potrebne in nujne za razvoj. Gospodarstvo ne prejema potrebnega znanja iz izobraževalnega Janez JanSa se mora ukvarjati s klavrno Ropovo zapuščino. sistema niti zadostnega števila visoko usposobljenih kadrov. Tuji vlagatelji se v širokem loku izogibajo s političnim vplivom in protekcioniz-mom prežetega slovenskega gospodarstva, kjer niti lastniki prek svojih nadzornih svetov niso zmožni učinkovito nadzorovati menedžmenta in uveljavljati svojega interesa. To je le nekaj dejstev, ki škodijo, zatirajo in dušijo konkurenčnost Slovenije. Velika poslabšanja Največje poslabšanje delovanja gospodarstva, kjer je Slovenija izgubila kar šest mest, je pri mednarodnih naložbah. Slovenija je namreč lani zasedala 23. mesto, letos pa je drastično zdrsnila na 59. Temu sledi nazadovanje v delovanju domačega gospodarstva, in sicer za enajst mest, na 52. mesto. Za dve mesti je Slovenija nazadovala tudi na področju učinkovitosti države. Najslabše se je izkazala na področju poslovne zakonodaje, in sicer se je uvrstila le na 55. mesto, na področju davčne politike pa se uvršča na 52. mesto. Nekoliko seje izboljšala edino ocena javnih financ. Med podpodročji poslovne učinkovitosti, po kateri se Slovenija med 60 državami uvršča le na 52. mesto, so bile tradicionalno najslabše ocenjene poslovne vrednote (pristali smo na 54. mestu). Na področju infrastrukture pa Slovenija stagnira; to je edino izmed štirih področij, ki jih ocenjuje raziskava IMD, kjer Slovenija ni nazadovala. Obdržala je lansko 38. mesto. Manjkajoče reforme Po izsledkih raziskave lahko sklepamo, da v vsej tej zgodbi nekaj manjka. Manjkajo namreč strukturne reforme, ki jih potrebujemo, da bi postali moderno gospodarstvo. Vprašati se je treba, zakaj Slovenija tako vztrajno tone, iz leta v leto in že tretjič zapored, oblast pa do sedaj ni naredila nič konkretnega, da bi to padanje ustavila. Lahko bi rekli, da je spala na lovorikah oziroma na makroekonomskih dosežkih. Upoštevaje slovenski bruto družbeni proizvod (BDP) smo rasli in se razvijali. Po BDP smo naravnost odlični. Vendar velja opozoriti, da smo morda bili odlični zase, nikakor pa ne v primerjavi z drugimi. Nekateri strokovnjaki so mnenja, da je bilo prejšnjo oblast "strah", da bi ko-renitejše reforme, kot so na primer reforma socialnih transfer- r jev, utegnile ogroziti makroekonomske dosežke in socialni mir, zaradi česar so v preteklosti z njimi odlašali. Vendar to nikakor ni opravičljiv razlog, če se sploh najde kakšen. Čeprav je rast BDP zadovoljiva, je vsekakor treba vedeti, da to ni vse. Kolikor se bomo še naprej krčevito oklepali rasti BDP in se ne bomo ozirali na podatke, ki nam p jih dobrohotno ponuja raziskava IMD, bomo najprej povprečni, nato podpovprečni in nazadnje bomo potonili še globlje. Vsekakor morajo biti najprej odpravljene strukturne ovire, priti mora tudi do vzpostavitve prijaznejšega podjetniškega okolja in do učinkovitejšega pretoka znanja v gospodarstvo in davčnega sistema. Stephane Garelli s švicarskega Mednarodnega inštituta za razvoj menedžmenta (IMD) pravi, da je padec mednarodne konkurenčnosti Slovenije posledica zamude pri uvajanju nekaterih pomembnejših re- konkurenčnosti je za nami le še Poljska. form v državi, kot so reforme na področjih proračunskega primanjkljaja, davkov, naložbenih spodbud, ustvarjalnega podjetniškega okolja, znanosti in tehnologije v izobraževanju. V primerjavi z drugimi državami je Slovenija najšibkejša na področju davčnega sistema, spodbud za naložbe in spodbudnega podjetniškega okolja. Na kratko: Slovenija je za tuje vlagatelje manj privlačna kot preostale države, dodati pa je treba, da je za to kriva tudi slovenska miselnost, ki ji lahko očitamo zaprtost za tuje ideje. titi vseh starih grehov, ki jih je zakuhala prejšnja oblast, in jih nadomestiti z učinkovitimi rešitvami, ki nas bodo potisnile po lestvici konkurenčnosti navzgor. Izmed vseh težav, ki pestijo konkurenčnost Slovenije, zagotovo ne bo lahko izbrati najpomembnejših, ki se jih bomo lotili najprej, saj je le-teh na pretek. Zapuščina prejšnjih vlad je na tem področju več kot ogromna. Dejansko je vztrajno padanje konkurenčnosti odsev dolgoletne neodgovorne in brezbrižne vladavine prejšnje oblasti nad slovenskim gospodarstvom. Vsekakor je jasno, da so bremena prejšnje vlade še zelo težka in da bo za dobre in učinkovite spremembe potreben čas. A kot pravijo, kjer je volja, tam je moč. Denis Vengust Upanje za prihodnost Pred nami je obilica problemov, s katerim se bodo morali soočati reševalci te kompleksne engime. Kje bodo začeli in kako se bodo lotili tega vročega poglavja, ki se ga iz strahu ni upal dotakniti nihče v preteklosti, bo pokazal čas. Jasno je, da bo treba močno zavihati rokave in se lo- ч Vlada v Mariboru Vlada Janeza Janše nadaljuje z nizom delovnih obiskov, na katerih se seznanja s stanjem v slovenskih regijah. Po januarskem obisku Bovca, marče-vem Prekmurja in aprilskem Gbalno-kraške regije je tako pretekli teden praktično celotna vlada obiskala Podravje. Tudi tokratni obisk vlade je minil v nadvse delovnem ozračju, saj so predsednik vlade, ministri in nekateri državni sekretarji v dveh dneh opravili okoli 60 delovnih pogovorov s predstavniki političnega, gospodarskega, univerzitetnega in družbenega življenja v Podravju. Predsed- nik vlade in nekateri ministri so se v Podravje odpravili že v torek, glavnina obiskov pa je vendarle potekala v sredo. Dan se je, kot je že običaj, začel z dveumim delovnim posvetom vlade, po njem pa so se predstavniki vlade razkropili na vse strani. Predsednik vlade je skupaj z notranjim ministrom Dragutinom Matejem, gospodarskim ministrom Andrejem Vizjakom in ministrom za promet Janezom Božičem obiskal mariborsko letališče, kjer se je sešel z njegovim vodstvom. Sestanek je bil internega značaja in zato za novinarje zaprt, vendar je predsednik vlade na popoldanski skupni tiskovni konferenci dejal, da jim je vodstvo Aerodroma Maribor predstavilo vizijo in načrte prihodnjega razvoja Aerodroma, kar sam ocenjuje kot zelo dobro. Pri tem je, kot je dejal Janša, vlada Aerodromu obljubila, da mu bo pomagala odpraviti nekatere administrativne ovire, ki so do zdaj preprečevale njegov še hitrejši razvoj. znanil z razmerami, nato pa sta s finančnim ministrom odšla na obisk k vodstvu Nove Kreditne banke Maribor (NKBM). Za ta obisk je med novinarji vladalo največ zanimanja, saj so mnogi pričakovali, da bodo na srečanju govorili tudi o že dolgo napovedani privatizaciji te banke. Kot sta na popoldanski skupni tiskovni konferenci dejala Janez Janša in Andrej Bajuk, je beseda res tekla o tem, vlada pa je vodstvu banke predstavila tudi model, po katerem bo delno privatizirala banko, ki je, kot je znano, zdaj v večinski državni lasti. Kot je na tiskovni konferenci dejal Bajuk, se je vlada dokončno od- ločila, da v banki izpelje postopno in pregledno privatizacijo, slednje pa bo storila tako, da bo del banki-nega premoženja v obliki delnic ponudila v odkup na ljubljanski borzi. Kot je dejal Bajuk, bo premoženja, ki ga bodo ponudili v odkup, največ 25 odstotkov (pogovori z nekaterimi interesenti, ki bi bili pripravljeni odkupiti delnice, naj bi že potekali, neuradno pa se za nakup delnic najbolj zanima Gantarjeva KD Group), tako da bo država tudi po tej prodaji obdržala ključno besedo pri določanju poslovnih načrtov banke, še pred prodajo pa bo, kot je dejal Bajuk, treba izvesti dokapitalizacijo Bajuk: Čas za privatizacijo NKBM Po obisku mariborskega letališča se je predsednik vlade odpravil na mariborsko univerzo, kjer se je se- banke. V ta namen naj bi ministrstvo že začelo pogovore z Evropsko banko za obnovo in razvoj, ti pa naj bi se v najkrajšem času začeli tudi uresničevati. Sicer pa je dolgoročni cilj vlade ta, da bo NKBM kot drugi finančni steber odigrala svojo vlogo tudi v skladu s tradicijo, ki jo ima NKBM kot naslednica nekdanje Hranilnice mesta Maribor, kijebilaževprejšnjem stoletju močna finančna ustanova in jedro za razvoj tega dela Slovenije. Vizjaka impresionirala TDR Metalurgija v Rušah Medtem ko sta se Janša in Bajuk mudila v NKBM (od tam je pred- Predsednik vlade se je med drugim sešel z mariborskim županom Borisom Sovičem. Ob tej priložnosti se je vpisal v častno knjigo mesta Maribora. sednik vlade odšel na srečanje z mariborskim županom Borisom Sovičem), so bili nadvse dejavni tudi drugi ministri. Gospodarski minister Andrej Vizjak seje po obisku mariborskega Aerodroma odpravil v Selnico ob Dravi na srečanje s po-dravskimi gospodarstveniki, nato pa se je v ruškem podjetju TDR Metalurgija srečal s širšim krogom županov in obrtnikov. Kot je dejal na popoldanski tiskovni konferenci, je bil obisk tovarne v Rušah zanj osebno zanimiv zato, ker je podjetje lep primer, kako so neposredne tuje investicije ob krčenju proizvodnje odigrale pomembno razvojno vlogo. Omenjena tovarna je nekoč zaposlovala 2.000 ljudi, zdaj pa le okoli 400, vendar po Vizjakovih besedah ni propadla, saj so na njenem prostoru zrasla nova podjetja s tujim kapitalom, kar je preprečilo socialne težave in prineslo nove priložnosti. "Zadnja leta so v podjetju storili veliko za zmanjšanje porabe ob naraščajočem obsegu poslovanja, zdaj pa so prišli do točke, ko je treba tovarno modernizirati," je dejal Vizjak. Na tej točki vidi lepo priložnost za strateškega partnerja, ki bo s svežim denarjem tudi privatiziral državno premoženje in posodobil tovarno. redstva iz evropskih skladov Kot sta na tiskovni konferenci dejala predsednik vlade Janez )anša in minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar, se je vlada na delovnem sestanku seznanila s problematiko črpanja sredstev iz evropskih skladov. Kot je znano, je vladna ekipa že ob prevzemu poslov ugotovila, da na področju črpanja sredstev ne teče vse tako, kot bi moralo, zaradi česar je sprejela nekaj ukrepov za boljše črpanje teh sredstev, na delovnem sestanku v Podravju pa je zdaj preverila, kako se ti sklepi uresničujejo. Kot je dejal Žagar, so na delovnem sestanku ugotovili, da se stanje na tem področju počasi izboljšuje, sprejeli pa so tudi nekaj ukrepov, s katerim bodo črpanje sredstev še pospešili. Med drugimi je navedel sklep, da vlada čim prej pripravi popravek zakona o javnih naročilih, saj, kot je dejal, zdajšnji zakon omogoča, da se postopki pri posameznih razpisih v celoti blokirajo. stvo želelo zavirati denacionalizacijo), da novi minister in njegova ekipa sprejela v vsega dveh mesecih. Dogovor rešuje prostorsko stisko treh šol, hkrati pa omogoča vrnitev po vojni zaplenjenih prostorov Cerkvi, saj bo škofija s temi prostori rešila stisko svoje gimnazije. Tudi zato ni čudno, da je Zver sporazum, s katerim so očitno zadovoljni tudi ravnatelji omenjenih šol, podprl pa ga je tudi mariborski župan Boris Sovič, označil za zgodovinskega. "Gre za pomemben sporazum, ki omogoča vzpostavitev oz. nadaljnji razvoj mariborske srednješolske mreže, hkrati pa bo pomemb- no pripomogel k izboljšanju njenih materialnih pogojev," je dejal Zver. Janša: Regija se po začetnem šoku počasi dviguje Cisto na koncu dvodnevnega obiska se je vlada srečala z župani, gospodarstveniki ter poslanci in državnimi svetniki regije. Se pred tem je bila skupna tiskovna konferenca, na kateri je predsednik vlade strnil nekaj ključnih misli o obisku v regiji. Kot je dejal, je ključna ugotovitev praktično celotne vlade po dvodnevnem obisku v Podravju ta, da se stanje po začetnem šoku, ki ga je po odcepitvi in izgubi jugoslovanskega trga doživela regija, počasi, a čedalje bolj prepričljivo izboljšuje. "Tako statistika kot tudi stanje, na katerega smo naleteli ob tokratnem obisku, kažeta, da se stanje v regiji izboljšuje. Število delovnih mest v povprečju narašča hitreje kot vdržavi. Tudi število brezposelnih pada hitreje kot nasploh v državi, čeprav je delež brezposelnih v regiji še vedno za štiri odstotne točke večji od državnega povprečja. Negativna je tudi na-taliteta, vendar le še malo zaostaja za državnim povprečjem," je dejal Janša. Po njegovih besedah v regiji počasi, a vztrajno oživlja tudi gospodarstvo. "Nastajajo nova mikro in mala podjetja, nekatera mala podjetja pa so v zadnjih letih prerasla v srednja, kar postopoma nadomešča izgubljena delovna mesta." Sicer pa predsednik vlade v prihodnje vidi tri ključne razvojne potenciale, na katere se mora opreti regija. To so univerza, letališče in Nova Kreditna banka Maribor. Če sklepamo po Janševih besedah, so napovedi za nadaljnji razvoj regije spodbudne, k še večjemu in hitrejšemu razvoju pa bo nedvomno pripomogel tudi nedavni obisk slovenske vlade. Aleš Kocjan Več muh na en mah Da takšni vladni obiski, kot je bil obisk v Podravju pretekli teden, ni- so namenjeni samo pogovorom in seznanjanju z razmerami, ampak tudi sprejemanju konkretnih odločitev, ki rešujejo posamezne probleme, je dokazal šolski minister Milan Zver. V dveh dneh, kolikor je trajal njegov obisk, je z mariborskim škofom Francem Krambergerjem podpisal pogodbo, ki mariborski škofiji v naravi vrača objekte na Vrbanski cesti, kjer sedaj domujejo tri šole: fakulteta za kmetijstvo, srednja kmetijska in srednja šola kmetijske mehanizacije, hkrati pa mu je z vodstvi vseh treh šol uspelo doseči dogovor o preselitvi na druge lokacije. Sporazum, ki ga prejšnjemu ministru za šolstvo in šport Slavku Gabru kljub nekaterim obljubam in zavezam, ki jih je dal šolam, ni uspelo sprejeti v nekaj letih (najverjetneje zato, ker je ministr- Notranji minister Dragutin Mate je poleg Aerodroma Maribor obiskal Policijsko upravo Maribor. Ogledal si je tudi policijsko postajo vodnikov službenih psov in konjenikov. Zelo dejaven je bil Šolski minister Milan Zver. V torek se je srečal z mariborskim škofom Francem Krambergerjem, v sredo pa je obiskal dve osnovni in dve srednji šoli ter se sešel z ravnatelji podravskih gimnazij. Srečanje z gospodarstveniki Podravske regije Tiskovna konferenca vlade v mariborskem hotelu Piramida Slovenija Direktiva iz Sarajeva Skaljeni medčloveški odnosi Gre pravzaprav za nesoglasja med strujo Osmana Dogiča, ki se zavzema za večjo samostojnost slovenske skupnosti, in strujo Nevzeta Poriča, ki se zavze- S sporočilom za javnost 16. maja je sabor islamske skupnosti s predsednikom Harisom Rosi-čem v Republiki Sloveniji potrdil govorice o razrešitvi Osmana Dogica s funkcije slovenskega muftija. Na izredni seji dan pred tem je sabor kot najvišje telo Islamske skupnosti v Sloveniji enoglasno sprejel sklep, da Do-gič nima več pooblastil za predstavljanje islamske skupnosti na območju Republike Slovenije. Pred dobrim tednom so s sedeža Islamske skupnosti v Sloveniji sporočili, da je Osman Dogič razrešen svojih dolžnosti in obveznosti, ki jih je imel kot slovenski mufti. Na funkcijo začasnega koordinatorja je bil imenovan mariborski imam Ibrahim Mala-nović. Dogič se je sicer zavzemal za sestanek predstavnikov slovenske islamske skupnosti, na katerem naj bi se pogovarjali o spremembah statuta, s čimer bi uredili postopek izvolitve slovenskega muftija. A so bila njegova prizadevanja že vnaprej obsojena na neuspeh. ma za ohranitev dosedanjih vezi s Sarajevom. Govorice o morebitni zamenjavi so se v javnosti pojavile že konec marca. Dogič je zavračal domnevna nesoglasja glede vodenja skupnosti v Sloveniji, zato je pričakoval, da mu bo vrh v Sarajevu podaljšal mandat, ki se mu izteče to soboto. Govorice naj bi bila tedaj sprožila skupina nezadovoljnih vernikov in namerno zavajala javnost, da bi ga ta strmoglavila. A D ogič je menil, da do odpoklica lahko pride le, če mufti deluje v nasprotju z ustavo islamske skupnosti. Očitno pa je šel Osman Dogič v svojih prizadevanjih za večjo samostojnost slovenske islamske skupnosti predaleč. Dva dokumenta, ki sta na sedež Islamske skupnosti v Sloveniji prispela iz Sarajeva, se v dobršni meri nanašata na "skaljene medčloveške odnose" med poglavarjem muslimanov v BiH, reis-ulemom Mustafo Ceričem in nesojenim slovenskim muftijem. Sporočilo se nanaša na 45. člen ustave Islamske skupnosti v BiH, po katerem muftije imenuje, razrešuje in premešča sabor Islam- ske skupnosti v BiH. Dogič sam trdi, da ni odstopil, ampak da so ga odstavili. Novega muftija naj bi po besedah predsednika bosenskega sabora Huseina Smajloviča slovenski muslimani dobili septembra. Priseljeni islam Osman Dogič, ki naj bi bil v veliki meri kriv za poslabšanje odnosov, je prepričan, da postopek razrešitve ni potekal v skladu s pravili in da imenovanje Malanoviča na omenjeno funkcijo nima pravne teže. Nekdanji slovenski mufti je pojasnil, da Islamska skupnost v Sloveniji deluje po drugačnem pravnem redu kot skupnost v BiH. Slovenska islamska skupnost je registrirana pri uradu za verske skupnosti v Sloveniji, Islamska skupnost v BiH pa na za to pristojnem organu v Sarajevu. V Sloveniji se islamska skupnost še vedno sklicuje na zakon o verskih skupnostih iz sedemdesetih let, to je na zakon o svobodi veroizpovedi v BiH. Dogič je prepričan, da bi se Islamska skupnost v Sloveniji morala osa- mosvojiti: "Tako je v vseh drugih muslimanskih verskih skupnostih v nekdanjih jugoslovanskih republikah kakor tudi v evropskih državah in zakaj ne bi bilo tako tudi v Sloveniji?" Vzrok za nastale razmere vidi v tem, da je Islamska skupnost v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami na tleh nekdanje skupne države najmlajša. V Sloveniji obstaja tako imenovan islam priseljencev. Glede na to, da Slovenija ni tradicionalno islamska država, so tovrstni problemi nekaj običajnega -v BiH je denimo islam navzoč že 500 let. A Dogič je mnenja, da je pravno povsem nemogoče, da bi muslimani v Sloveniji odgovarjali za svoje delovanje, medsebojne odnose in prihodnost, če njihov vrhovni predstavnik prihaja iz neke druge države. Zavzema se za to, da bi bili organi in pravni akti Islamske skupnosti v Sloveniji na prvem mestu, saj je islam nadpolitič-na in nadpravna kategorija. Islamska skupnost je etično heterogena in protislovno je, da slovenski mufti zastopa interese neke druge osebe, pravi Dogič in dodaja, da koordinator ni Trinajstega maja je Islamska skupnost v Sloveniji javnosti sporočila, da Osman Dogič ni več slovenski mufti. Lahko zaplet vpliva tudi na graditev džamije ob Cesti dveh cesarjev? verska funkcija in odločitev sabora v BiH ni nič drugega kot izraz nespoš-tovanja Islamske skupnosti v BiH do slovenskih muslimanov. Dogič pravi, da ne Zeli pretrgati duhovne vezi s Sarajevom, saj gre pri tem tudi za spoštovanje muslimanske tradicije. Na drugi strani novi koordinator Ibrahim Malanovic meni, da je Islamska skupnost v Sloveniji del sarajevske; tudi če bi slovenska islamska skupnost hotela imeti upravo v svojih rokah, bi morala ta proces opraviti v BiH. Islamska skupnost v Sloveniji Večje število muslimanov je v Slovenijo prišlo v začetku 60. let prejšnjega stoletja, in sicer iz ekonomskih razlogov. Do leta 1961 sejeizBiH izselilo okoli 320.000 prebivalcev, do leta 1971 pa še dobrih 460.000. Znotraj nekdanje Jugoslavije so se večinoma selili v Hrvaško in Slovenijo. Tako se je v Slovenijo do leta 1971 preselilo dobrih 20 tisoč ljudi iz Bosne, predvsem iz Bosenske krajine in vzhodne Bosne, kjer so muslimani takrat predstavljali večino. Po podatkih popisa prebivalstva Statističnega urada Republike Slovenije iz leta 2002 živi v Sloveniji nekaj manj kot 50 tisoč muslimanov, od tega največ Bošnjakov, Albancev, Makedoncev in Turkov. Velika večina muslimanov (skoraj 40 tisoč) živi v mestih, največ v Ljubljani in na Jesenicah, večje skupine pa so še v Kopru, Mariboru in Velenju. Islamsko skupnost sestavlja trinajst odborov in ima deset verskih objektov ali mesdžidov. Začetki ustanavljanja Islamske skupnosti v Sloveniji segajo v 60. leta, uradno pa je bila islamska skupnost prijavljena leta 1976. Prvo srečanje je bilo organizirano pozimi leta 1963. Prvotni odbor islamske skupnosti je bil ustanovljen leta 1967 v Ljubljani, kjer so dve leti kasneje organizirali tudi prve javne verske obrede ali mevlud. Decembra 1994 se je slovenska islamska skupnost odcepila od hrvaške in ustanovila lastno muftijstvo. Na konstitutivni seji sabora so sprejeli statut, po katerem je mufti postal član Rijaseta v Sarajevu. Najvišji predstavnik Rijaseta v BiH je reis-ulema, hierarhično so pod njim muftiji, piše eden vodilnih islamskih ideologov v Sloveniji Ah- med Pašič v delu Islam in muslimani v Sloveniji. O aktualni problematiki smo poskušali povprašati tudi njega, a nam je tajnik slovenske islamske skupnosti Nevzet Porič dejal, da je na počitnicah nekje daleč in da se v to zadevo ne vpleta. Znano je, da je v zadnjem času že dvakrat odšel v Me-ko in morda je poromal prav tja. Referendum je padel Džamija je na slovenskem ozemlju nekoč že stala. Majhno mošejo so leta 1916 v Logu pod Mangartom zgradili Bošnjaki, a o njej obstaja le malo podatkov. Postavili naj bi jo bili pripadniki 4. bosensko-herce-govskega polka, ki so tja prispeli v aprilu 1916 v okviru soške fronte. Muslimani v Sloveniji so prek predsednika mešitaha v BiH za graditev džamije v Ljubljani zaprosili leta 1969. Za lokacijo džamije so bile predvidene ljubljanske Žale, a leta 2000 je bil izvedbeni načrt za območje Plečnikovih Zal spremenjen in mestni oddelek za urbanizem je kasneje predlagal lokacijo med južno ljubljansko obvoznico in Cesto v Mestni log. Vprašanje džamije v Ljubljani je v zadnjem času nekoliko potihnilo. Lanski referendum o potrditvi lokacijskega načrta za omenjeno lokacijo ob Cesti dveh cesarjev je padel. Veliko je bilo povedanega o (ne)smiselnosti referenduma, marsikdo pa se sprašuje, ali je to res le problematika Ljubljančanov ali pa smo o tem dolžni odločati vsi Slovenci. Omenjeni zapleti med islamskima skupnostma v Sloveniji in BiH po mnenju novega koordinatorja lbra-hima Malanoviča nimajo povezave z graditvijo džamije. Dogič pa je prepričan, da niti morebitna upravna osamosvojitev Islamske skupnosti v Sloveniji ne bi vplivala na to oziroma bi bili lahko odzivi celo pozitivni. V islamu je v nasprotju s krščanstvom, ki ločuje duhovno in posvetno oblast, ideal povezanost vseh vidikov življenja v eno. Povsod po Evropi je bilo vključevanje organiziranega islama naporen proces, vsaka država pa je skladno z lastno kulturo določala merila vključevanja islama v družbeno življenje. Slovenija ni tradicionalno islamska država, zato je proces vključevanja toliko težji. V času demokratizacije Slovenije so tovrstne teme še občutljivejše kot sicer. Olje na ogenj pa priliva tudi terorizem, ki v zahodnem svetu poraja čedalje globji strah pred islamom, saj so v glavnih vlogah domala vselej islamski skrajneži. Do džamije imajo muslimani ustavno pravico, a omenjeno nasilje lahko marsikaj pove o razsežnostih, ki jih islam premore v svojih negativnih in skrajnih interpretacijah. SLopJik- Ločujmo za prihodnost Feta je lahko le grška Na sodiSču evropskih skupnosti v Luksemburgu so presodili, da je feta lahko le ime tradicionalnega slanega sira iz Grčije in si zato zasluži zaščito v celotni Evropski zvezi. Zdaj bo njihov predlog preučilo še sodišče, ki mnenje pravobranilcev upošteva v 80 odstotkih primerov. Eden od pravobranilcev je namreč v svojem mnenju ocenil, da ime feta izpolnjuje pogoje iz uredbe o zaščiti geografskih imen in določitve izvora za kmetijske pridelke in hrano, saj gre za sir, ki je doma v velikem delu Grčije, njegove lastnosti izvirajo iz geografskega okolja, izdelujejo pa ga na določenem območju. Zato ime feta ni generično, temveč tradicionalno ime, ki je povezano z državo izvora, meni pravobranilec. Mnenje je podal, potem ko sta se na sodišče obrnili dve članici, in sicer Nemčija in Danska, po mnenju katerih je feta splošno ime za slan sir iz kozjega in ovčjega mleka, zato njegova zaščita ni potrebna. Sicer pa ima spor glede imena feta v EZ že dolgo zgodovino. Sodišče bo dokončno sodbo podalo v prihodnjih mesecih. Najbolje je v Franciji Delavci v novih članicah EZ v povprečju letno delajo tri tedne več kot njihovi kolegi v starih članicah povezave. Po eni izmed raziskav je delovni čas v novinkah daljši kot v starih članicah, zaposleni pa imajo v povprečju tudi manj dni letnega dopusta. Kolektivno dogovorjen delovni čas v članicah EZ v povprečju znaša 38,6 ure na teden, medtem ko so imeli zaposleni lani v povprečju 26 dni plačanega dopusta. V 15 starih članicah in na Norveškem je dogovorjeni deloTOi teden v povprečju dolg 37,9 ure, v novinkah pa 39,5 ure. Najkrajši delovni teden je v Franciji - 35 ur, na Danskem in na Nizozemskem pa znaša 37 ur. Najdlje, po 40 ur, morajo delati zaposleni v Sloveniji, Estoniji, Grčiji, na Mad- Nova garda Papež Benedikt XVI. je med avdienco v apostolski palači izrekel dobrodošlico 31 novim članom švicarske garde, papeževe osebne vojske. Med sprejemom novih članov garde je papež govoril o lastnostih dobrega papeževega vojaka. Med njimi je izpostavij čvrsto katoliško vero, prepričan in prepričljiv katoliški način življenja, trdno zvestobo in globoko ljubezen do Cerkve in papeža. Novi vojaki so bili na avdienci pri papežu pred svojo prisego v Vatikanu. Švicarska garda, ki šteje okoli 100 pripadnikov, varuje papeža in visoke cerkvene dostojanstvenike, ustanovil pa jo je papež (ulij II. leta 1506. Pripadniki morajo biti švicarski državljani, katoličani, neporočeni, visoki in stari med 18 in 25 let. žarskem, v Latviji, Litvi, na Malti, Poljskem ter v pristopnicah Romuniji in Bolgariji. Skladno z evropsko direktivo o delovnem času delovni teden ne sme presegati 48 ur. Takšno zgornjo mejo postavlja približno polovica članic, druga polovica, med njimi Slovenija, kot zgornjo mejo opredeljuje 40 ur, medtem ko v Belgiji delovni teden ne sme presegati 38 ur. Dragulj vnovič odprt Vila Gregoriana, eden od draguljev italijanske stavbne dediščine, ki stoji v parku Tivoli približno 40 kilometrov iz Rima, je po restavraciji in večdesetletni zapuščenosti spet odprta za javnost. Italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi je znova odprl ogromni park na rimskem podeželju, ki ga je dal leta 1835 urediti papež Gregor XVI. Ena naj-privlačnejših točk parka je več kot sto metrov visok vodni slap. Park so za 23 milijona evrov obnovili pod okriljem Italijanskega okoljskega sklada (FAI), iz njega pa so morali odstraniti več ton odpadkov, da so pešpoti znova usposobili za sprehajalce in jih opremili s klopicami. Druga faza obnove Vile Gregoriane, ki zadeva predvsem arheološke najdbe -nad parkom se razprostira majhna akropola z dvema templjema iz 2. st. pr. Kr. - se bo začela kmalu, stala pa bo 1,7 milijona evrov. Z restavracijo Vile Gregoriana bo Tivoli, kjer stojita že Vila d'Este in Vila Adri-ana,yobe vpisani v seznam svetovne kulturne dediščine organizacije UNESCO, dobil svoj tretji dragulj. Nova odkritja Havajski astronomi so odkrili 12 novih majhnih lun s premerom od tri do sedem kilometrov, ki krožijo Papežev avtomobil naprodaj Edino vozilo pokojnega papeža Janeza Pavla II. bo šlo na dražbo v ZDA, prodajalec pa pričakuje, da bo zanj iztržil od 1,5 milijona do pet milijonov dolarjev. Svetlomodri ford escort GL letnik 1975 je na dražbi leta 1996 za 102.000 dolarjev kupil poslovnež iz ameriške zvezne države Illinois Jim Rieh. Dean Kruse, predsednik in lastnik dražbene hiše Kruse International iz Auburna (država Illinois), je dejal, da bo avtomobil nekdanjega papeža na dražbi 3. in 4. junija vhotelu Mandalav Bay vLas Vegasu najbrž dosegel kar visoko ceno. Pred tem pa so za slabih 189 tisoč evrov na dražbi že prodali šest let star Volkswagen golf, ki je bil nekoč last sedanjega papeža Benedikta XVI. Najstarejši primerek Britanski arheologi so našli kar 2000 let star čevelj, kar so že označili za izredno najdbo. Čevelj so našli v bližini Wellingtona na jugozahodu Britanije v izdolbenem drevesnem deblu, ki je bilo zakopano v tleh. Drevo naj bi po mnenju raziskovalcev takratni prebivalci uporabili pri iz- okoli Saturna. S tem odkritjem seje število znanih Saturnovih lun povzpelo na 46. Največ znanih lun v našem Osončju ima Jupiter - kar 63. Kar 11 novoodkritih Saturnovih lun kroži okoli Saturna v nasprotni smeri od večjih Saturnovih satelitov, zato znanstveniki predvidevajo, da so te lune v orbito Saturna vdrle od dru-god iz vesolja. Nove Saturnove lune so odkrili s teleskopom Subaru na havajskem vulkanu Mauna Kea. kopavanju vodnjaka. Čevelj je dolg približno 30 centimetrov, kar naj bi ustrezalo današnji številki 42 ali 43. Zato sklepajo, da je pripadal moškemu. Šlo naj bi tudi za najstarejši primerek čevlja, ki je bil kdaj najden v Veliki Britaniji. Je razmeroma dobro ohranjen, v usnju so še vedno vidne luknje od šivov in vezalk. Stavka na BBC Več tisoč novinarjev in drugih uslužbencev britanske medijske hiše BBC je privolilo v stavko v znak protesta proti napovedanemu odpuščanju. Sindikati so sporočili, da so nji- hovi člani večinsko glasovali v podporo stavki, do katere naj bi prišlo v primeru neuspeha pogajanj med sindikati in vodstvom družbe, ki potekajo ta čas. To bi se po navedbah francoske tiskovne agencije AFP lahko zgodilo v mesecu dni. Generalni direktor BBC Mark Thompson je na začetku tega leta napovedal, da bodo v družbi odpustili skoraj 4.000 uslužbencev. Predsednikovo razkošje Predsednik Turkmenistana Sa-parmurat Nijazov si je kupil letalo vrste boeing 767-300 in ga poime- noval "leteči štab". 130 milijonov dolarjev vredno letalo so izdelali po naročilu posebej za Nijazova, ki je na čelu te nekdanje srednjeazijske sovjetske republike od njene neodvisnosti leta 1990. Letalo je opremljeno z najsodobnejšimi komunikacijskimi sistemi, da bi Nijazov državo lahko vodil, tudi ko je v tujini. Nakup letala so financirali iz deviznih rezerv Turkmenistana, kjer so bogata nahajališča zemeljskega plina. Nijazov, ki ga kličejo Turkmenbaši, kar pomeni vodja vseh Turkmenis-tancev, je razvil kult osebnosti. Po vsej državi so v njegovo čast postavili na tisoče kipov, med katerimi je tudi 12 metrov visok kip iz zlata. Več telefonov kot prebivalcev Število mobilnih telefonov na Norveškem je lani prvič preseglo število prebivalcev te skandinavske države. Norvežani so kot njihovi drugi nordijski sosedje veliki uporabniki mobilnih telefonov in čedalje bolj odpovedujejo stacionarne telefone. Konec leta 2004 je bilo na Norveškem 4,6 milijona prebivalcev, naročnikov mobilnih telefonov pa 4,71 milijona. Okoli 17 odstotkov norveških gospodinjstev ima samo mobilne telefone brez fiksne telefonske linije. Napovedani potresi Seizmologi opozarjajo, da bi potres, ki je 26. decembra 2004 prizadel Indonezijo in povzročil uničujoče cunamije, utegnil biti prvi v nizu močnih premikov zemeljske skorje v prihodnjih desetih do petnajstih letih. Eno izmed potresno najbolj ogroženih območij je Sredozemlje, kjer bi močan potres lahko povzročil tudi uničujoče cunamije. Ogrožene so predvsem obale Grčije in Turčije. Štirje najmočnejši potresi v 20. stoletju so se zgodili v dvanajstih letih, in sicer od 1952 do 1964. Zato je zelo verjetno, da bo v prihodnjih letih prišlo do več potresov, podobnih tistemu, ki je konec lanskega leta prizadel Indonezijo. Evropo je od prazgodovine do danes prizadelo najmanj 232 cuna- Ven iz Indonezije japonski avtomobilski izdelovalec Mitsubishi bo do junija v Indoneziji nehal izdelovati osebne avtomobile; zapreti namreč namerava svojo tovarno v Džakarti, pri čemer bo delo izgubilo 300 ljudi. V tovarni izdelujejo modele kuda in galant sedan. Po zaprtju tovarne bodo osebne avtomobile za prodajo na indonezijskem trgu uvažali iz Tajske in od drugod. Za zaprtje tovarne so se po navedbah podjetja odločili zaradi padca priljubl jenosti avtomobila kuda na indonezijskem trgu, decembra pa seje iztekla tudi pogodba o najemu zemljišča, na katerem stoji tovarna. Prodaja Mitsubishijevih avtomobilov na japonskem trgu se je od lani znižala, potem ko je podjetje priznalo, da je več let načrtno prikrivalo napake na delih avtomobilov, da bi se izognilo dragim vpoklicom vozil. Zaradi prikrivanja so aretirali šest vodstvenih delavcev podjetja. mijev. Nekateri so bili tako močni, da so spremenili celo tok civilizacije. Malarija znova grozi V Južni Afriki opozarjajo, da se bi malarija, ki so jo že zajezili, do leta 2050 zaradi podnebnih sprememb lahko znova razširila. Poleg tega opozarjajo, da bi podnebne spremembe v območje z malarijo lahko spremenile območje, kjer sta največji južnoafriški mesti Johan- sloje prebivalstva, biološko raznovrstnost, poljedelstvo, zdravje, v bistvu skoraj vse sektorje družbe. Schindlerjeva tovarna Znamenito tovarno nemškega poslovneža Oscarja Schindlerja, ki je med drugo svetovno vojno več kot 1.200 Judov rešil pred holokav-stom, bodo obnovili. Tovarna, ki stoji v Krakovu, je v tako slabem stanju, da so stražarji številnim turistom iz Izraela, ZDA in drugih držav prepovedali obisk kraja, kjer je ameriški režiser Steven Spielberg posnel prizore za film Schindlerjev nesburg in Pretoria. Lahko bi se zgodilo, da bo do leta 2020 število Južnoafričanov, ki jih bo ogrožala malarija, štirikrat večje kot doslej. Malarija vsako leto pokosi več kot seznam, ki je dobil filmskega oskar-milijon Afričanov, posebej otrok do ja. V krakovskem turističnem uradu petega leta starosti. Podnebne spre- menijo, da bi morali tovarno obno-membe bodo prizadele najrevnejše viti in čim prej odpreti za turiste. BERLINER ZEITUNG THE WALL STREET JOURNAL LA REPUBBLIGA THE WASHINGTON TIMES V šole kasneje Ste že opazili, da se včasih zbudite tudi brez budilke? Poznate koga, ki hodi naokoli brez ročne ure, pa nikoli ne zamudi na sestanek? Vse to se dogaja zaradi notranje, biološke ure, ki jo ima vsak človek. Odvisno je le, kako je naravnana. Z vidika kro-nobiologije bi se pouk v šolah moral začenjati še eno uro kasneje, kot se, in sicer ob devetih. To pa zato, ker daljše spanje dobro vpliva na zbranost in hkrati tudi na spomin. Zakaj je tako, raziskovalci z univerzitetne psihiatrične klinike v Baslu še ne vedo. Znano je le, da notranja biološka ura, ki je v vsakem od nas, močno vpliva na ritem menjavanja budnosti in počitka. V zadnjih dvajsetih letih se je povprečna dolžina spanca pri ljudeh skrajšala z 8,3 na sedem ur. Dandanes mnogi trpijo zaradi kroničnega pomanjkanja spanca in nespečnosti. Večina ljudi je po nekaterih nemških raziskavah takšna, da bi najraje hodila spat ob pol enih ponoči in vstajala ob pol devetih, zato bi bilo edino smiselno zares prestaviti urnike. Se nam sčasoma obeta še bolj evropski delovni čas? Grehi babic Pred dvema in pol tisočletjema je Evripid izjavil, da se grehi staršev poznajo na otrocih, sodobni znanstveniki pa ugotavljajo, da je narava lahko še bolj kruta: otroci se lahko pokorijo še za "grehe" svojih starih staršev. Nastavki za nekatera obolenja se razvijejo že pri zarodku, bolezni pa se pojavijo šele čez desedet-ja. To velja predvsem za srčno-žilne bolezni, diabetes in težave z imunskim sistemom. Kaže pa, da nagnjenost k tem boleznim nastane v času prenatalnega razvoja. Na primer, če plod ne dobiva dovolj hrane, se razvije v ekonomičen fenotip - iz vsakega obroka hrane se bo organizem trudil dobiti čim več hranilnih snovi. Po rojstvu bo organizem otroka počel prav to - vendar je to v svetu hitre prehrane in hamburgerjev zanesljiva pot k diabetesu drugega tipa. Nagnjenost k boleznim pa lahko preskoči generacijo: otrok bo imel štirikrat večjo možnost zboleti za rakom, če je njegova babica med nosečnostjo z njegovo mamo kadila. Tveganje je popolnoma enako, kot če bi kadila njegova mama. Predor za veliki pok Ali je mogoče izvedeti, kaj se je dogajalo v našem vesolju takoj za tem, ko je nastalo? Fiziki menijo da lahko, zato gradijo veliko napravo, kjer bodo opazovali trčenja delcev v velikosti atomov in manjših, ki bodo letali po prostoru s skoraj svetlobno hitrostjo. Cilj je rekonstruirati energijo, ki je povzročila veliki pok. Jekleni predor v obliki obroča, dolg 27 kilometrov, bo zgrajen pod zemljo na globini 80 metrov med Francijo in Švico. Za njegovo graditev bodo potrebovali 50 tisoč ton materiala. Pred nekaj tedni so na gradbišče pripeljali največji magnet, težak 50 ton, ki je potreben za izvajanje napomembnejših poskusov na Largue Hardon Collider, kot se imenuje ta orjaški pospeševalec delcev, ki bo dokončan leta 2007. Pri projektu poleg Francije in Švice sodeluje tudi Italija, njegova vrednost pa je 350 milijonov evrov. Ljudje proti naravi Po mili volji lahko razpravljamo o globalnem segrevanju, jedrski nevarnosti, cunamijih in trčenjih z asteroidi, toda največja grožnja za ekosistem so ljudje. V zadnjih 50 tisoč letih je pojav ljudi na celinah, kjer so prej živele samo živali, povzročil izginotje megafavne, trdi David Berny, direktor Nacionalnega tropskega botaničnega vrta na Havajih. Množično izumrtje živali, še posebej velikih, je najprej opaziti v krajih, ki so jih ljudje naprej kolonizirali, konča pa se na otokih, ki so jih ljudje dosegli zadnje: to sta Galapagos in Mauritius. Zadnje izumiranje poteka še danes, začelo pa se je pred 12 tisoč leti. Ko so v Severno Ameriko prišli ljudje, so tam izumrli mamuti, konji, kamele, sabljezobi tigri in drugi. Zaradi lova in povečanja človeške populacije so na primer mamuti izumrli v pičlih tristo letih. Na drugem koncu sveta, v Sibiriji, si direktor severovzhodne znanstvene postaje Zimov prizadeva za ustanovitev tako imenovanega pleistocenskega parka s površino 160 kvadratnih kilometrov. Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija: • prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno • brezplačno prejmete majico Demokracija • sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe Naročnina na revijo Demokracija je lahko todi darilo. ! laroči ilnica i ■ <Ш - ЈШЈ ii|j| - Plačilo s položnico • Uredništvo revije jj/i/j fp јјшјјМшЈ Demokracija • p.p. 4315, 1001 Ljubljana Demokracija ime in priimek: datum rojstva: kraj, poštna št.: pošiljati začnite dne: datum:............. is naročnika: .......... S to naročilnico se zavezo ik Demokracije najmanj eno le Davčni zavezanec: □ da □ ne Če želite 8-odstotni popust pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ invalid □ brezposeln □ študent ali dijak 1ГДГД cena: 550 SIT Kitajska že dolgo časa ne skriva svoje želje po odpravi embarga, ki je bil uveden leta 1989 in ji prepoveduje nakup orožja. Prepoved prodaje orožja Kitajski je bila uvedena po krvavi zadušitvi demonstracij v Pekingu, ko je življenje izgubilo več sto neoboroženih civilistov. Decembra lani so se evropski voditelji dogovorili, naj bi do junija letos unija odpravila prepoved prodaje orožja tej državi, vendar pa ta datum predvsem zaradi različnih mnenj ni povsem realen. povečati svoje zaloge orožja. To v zadnjem času počne tudi venezuel-ski predsednik Hugo Chavez, ki je zaradi svoje revolucionarne politike že dolgo časa trn v peti predvsem Was-hingtonu. S španskim predsednikom vlade Josejem Rodriguezom Zapate-rom je že lani novembra podpisal sporazum, v katerem sta potrdila, da Španija Venezueli prodaja 12 vojaških letal, vojaške ladje in več policijskih patruljnih čolnov. Kmalu zatem je Chavez od Rusije odkupil več de-settisoč kosov strelnega orožja in od Brazilije kar 36 vojaških letal. Svoje- Oboroževalne ambicije Deljena mnenja Odprava prepovedi prodaje orožja Kitajski je tudi področje ne-strinjanja Bruslja in Washingtona, saj Združene države Amerike močno nasprotujejo odpravi prepovedi. Po mnenju ameriške administracije je Kitajska še vedno država, ki ne spoštuje človekovih pravic, zato je prodaja orožja zelo tvegan podvig. Čeprav je od začetka prepovedi minilo že 15 let, pa v kitajskem političnem vrhu do sedaj še ni prišlo do menjave oblasti, ki je zakrivila pokol miroljubnih civilistov. Poleg tega kitajske oblasti še vedno ne priznavajo svoje krivde za ta dogodek in zatrjujejo, da so ravnale pravilno. Tako torej bolj preseneča miselnost nekaterih predstavnikov EU, ki so pripravljeni znova odpreti trgovino z orožjem med Evropo in Kitajsko. Med slednjimi je največji zagovornik Kitajske francoski predsednik Jacques Chirac, kijebil tudi med pobudniki začetka pogajanj o odpravi embarga. Po njegovem mnenju je pogodba iz leta 1989 že zastarela in jo je treba odpraviti, opozarja pa tudi na dejstvo, da Severna Koreja s strani EU nima embarga, kar naj bi bil večji problem. Chirac pa s svojo politiko do Kitajske opozarja tudi na dejstvo, da je Kitajska na poti, da postane gospodarska velesila, zaradi česar je Francija v zadnjih letih postala ena izmed njenih največjih gospodarskih zaveznic v EU. K odpravi embarga se nagiba tudi visoki predstavnik EU Javier Solana, saj naj bi po njegovem mnenju Kitajska precej napredovala na področju človekovih pravic. Vendar pa večina držav petindvajsete-rice še vedno ne podpira odprave embarga, dokler kitajske oblasti ne potrdijo listine Združenih narodov o političnih in civilnih pravicah. Posledice odprave embarga Odprava embarga s strani EU bi zagotovo prinesla več negativnih kot pozitivnih posledic. Senat ZDA je že večkrat zagrozil, da bi spreminjanje kitajske oboroževalne politike pome- bodo vsi poskusi odcepitve zadušeni, če bo treba, tudi s silo. Ta zakon tako potrjuje dvoličnost kitajske politike, saj je ob pogovorih o odpravi prepovedi prodaje orožja Kitajska zatrjevala, da orožja ne bi uporabljala v nedemokratične namene. Analitiki opozarjajo, da bi ob vnovični vzpostavitvi trgovine z orožjem med Kitajsko in EU Kitajska posledično lahko zahtevala tudi prepoved prodaje orožja Taj vanu, kar bi še dodatno otežilo pot Tajvana k samostojnosti. Prodaja orožja državam, v katerih je oblast vse prej kot demokratična, je zelo tvegan poseg, saj se prav kmalu lahko ponovijo dogodki iz leta 1989, in glede iH®1! j .-vjjMk^ I Mnenja EU glede odprave prepo- ■јШШШ iHn> 4». vedi prodaje orožja Kitajski so Eden izmed glavnih zagovornikov odprave embarga med deljena, vendar večina članic EU in Kitajsko je francoski predsednik Jacques Chirac. podpira prepoved tudi v prihodnje. nilo tudi ohladitev zunanjih odnosov med ZDA in EU. Zagovorniki statusa quo so postali še glasnejši po sprejetju protiodcepitvenega zakona za Tajvan, ki so ga v Pekingu sprejeli letos marca. V njem je določeno, da je Tajvan le kitajska provinca in da na to, da se kitajsko vodstvo od takrat še ni spremenilo, še vedno obstaja možnost, da bi se kakršni koli proti-vladni protesti spet končali krvavo. Venezuelske ambicije Ktajska pa ni edina država, ki želi ga nezadovoljstva v zvezi z venezu-elskimi nakupi orožja ne skrivajo v sosednji Kolumbiji, hkrati pa je kolumbijski predsednik Alvaro Uribe izrazil razočaranje nad obnašanjem španskega premierja Zapatera. Leta je namreč sočasno s prodajo orožja Venezueli Kolumbiji prodal 41 tankov, za kar pa po mnenju Uri-beja ni bilo potrebe. Kolumbija je Španijo sicer prosila, da ji proda orožje, ki ga potrebuje za boj proti gverili in pridelovalcem kokaina, vendar pa v Kolumbiji infrastruktura ni primerna za uporabo tankov in jih zato niti ne potrebujejo. Če so potrebe Kolumbije po oboroževanju smiselne, pa tega nikakor ne moremo trditi za Venezuelo. V tej državi namreč nimajo več problemov z uporniškimi skupinami ali s trgovino z mamili, s kakršnimi se spopadajo v sosednji Kolumbiji. Prav tako pa bi lahko Hugo Chavez svojim oboroževalnim ambicijam namenil manj denarja glede na dejstvo, da je Venezuela ena najrevnejših držav Južne Amerike, saj v njej kar 70 odstotkov državljanov živi v revščini, od tega jih je polovica izjemno revna. A kljub temu prebivalci Venezuele zaupajo svojemu predsedniku, saj že od prihoda na oblast leta 1998 uživa njihovo veliko podporo, za katero ne kaže, da bi kmalu usahnila. Ana Müllner Jubilej z napako 15. maja je Avstrija proslavila petdeseto obletnico podpisa državne pogodbe (ADP), ko je spet postala suverena država. Slavje kazi dejstvo, da obveznosti do manjšin, ki jih določa 7. člen pogodbe, vse do danes niso izpolnjene. Vsaka obletnica prinaša s seboj ponos na prehojeno pot in pot Avstrije je bila od leta 1955 dolga in uspešna; je stabilna demokracija, desetletje članstva v EU jo je v tem še utrdilo, gospodarski razvoj je zgleden. Nemogoče pa je prezreti neizpolnjen obračun z ostanki nacistične dediščine in pomanjkljivo uresničevanje pravic narodnih manjšin. Črna preteklost Da bi razumeli težave, ki Avstrijo bremenijo v letu 2005, se moramo ozreti na čas pred 2. svetovno vojno. Že leta 1933 je Avstrija po notranjepolitični krizi doživela vzpostavitev stanovske države kle-rofašističnega tipa pod vodstvom Engelberta Dollfiissa, ki je vnesla marsikatero delitev. V boju zoper socialdemokrate kot tudi zoper naciste se je Doll-fuss naslanjal na Mussolinijevo Italijo. Julija 1934 je sledil neuspešen nacistični puč, ki pa je terjal DoUfussovo smrt. Ozračje je ostalo naelektreno, nacisti pa so bili v Avstriji še naprej zelo močni. Leta 1938 je sledila priključitev države Hitlerjevi Nemčiji. Šlo je za nasilno dejanje, ki pa ga je spremljalo odobravanje dela prebivalstva. Zavezniki so sicer že z moskovsko deklaracijo oktobra 1943 ugotavljali, da je Avstrija prva žr-tevnacizma in da je "anšlus" ničen. Hkrati pa je veljalo opozorilo, da Avstrija "nosi odgovornost zaradi sodelovanja v vojni na strani Hiderjeve Nemčije". Po končani vojni je Avstrija postala zasedbeno območje ZDA, Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze. Deli Koroške, ki jih je jugoslovanska armada zasedla do srede maja 1945, so prešli pod britansko upravo. Jugoslavije k razdelitvi okupacijskih območij niso pripustili. Avstrija naj bi namreč v očeh Zahoda predstavljala tampon, ki bi preprečeval širjenje komunistične nevarnosti. Pogajanja o prihodnosti Izhodišče pogajanj o Avstriji, ki so se začela januarja 1947, je bilo, da Avstrija kot država ni napovedala vojne in je ni vodila, ob koncu spopadov pa je bila osvobojena in ne premagana. Zato zavezniki z Avstrijo ne bi sklenili mirovne, ampak državno pogodbo. Jugoslovanske ozemeljske aspiracije na Koroškem je podpirala le Sovjetska zveza, a je tudi ta po informbirojskem sporu leta 1948 umaknila svojo podporo. Pogajanja so zaradi načelnega vprašanja avstrijske odgovornosti in zaradi praktičnih vprašanj -meje z Jugoslavijo in sovjetskih zahtev po nemški imovini - zastala. Jugoslavija je bila prisiljena postopno zmanjševati svoje zahteve, na pogajanjih pa je veliko nesoglasij dvignilo vprašanje slovenske manjšine. Čeprav je bila nato pogodba v glavnem pripravljena že do leta 1949, je hladnovojno "kazanje mišic" preložilo njen podpis. Do njega je končno prišlo leta 1955. Avstrijska državna pogodba je znova vzpostavila Avstrijo kot suvereno, svobodno, neodvisno in demokratično državo (1. člen), prepovedala je politično ali gospodarsko združitev z Nemčijo (4. člen), za meje so bile določene meje pred priključitvijo Nemčiji (5. člen), pravice slovenske in hrvaške manjšine (lastne organizacije in tisk, osnovno in srednje šolstvo, dvojezičnost v upravi in na sodiščih, dvojezični krajevni napisi, prepoved delovanja organizacij, ki kratijo pravice obeh manjšin) je zaobjel 7. člen, v 9. pa je bila naložena razpustitev nacističnih organizacij. Spremenljiv odnos do manjšine Neposredno po podpisu ADP je Avstrija razglasila nevtralnost. Z Jugoslavijo so se stiki postopno normalizirali. Krizo v jugoslovansko-avstrij-skih odnosih so nato prinesla sedemdeseta leta zaradi vprašanja manjšine. Avstrijski nacionalisti so 1970 ob obletnici koroškega plebiscita zatrjevali, da bo zgodovina na Koroškem potegnila končno črto šele, ko enega izmed obeh narodov ne bo več. Leta 1972 je sledil zloglasni pogrom nad dvojezičnimi krajevnimi napisi, leta 1976je bila sprejeta t. i. sedmojulijska zakonodaja, ki je temeljila na preštevanju Slavje ob petdeseti obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe na balkonu ^ dunajskega dvorca Belvedere manjšine in s katero naj bi izpolnili 7. člen ADP. Dediščina tega obdobja se danes kaže predvsem v odsotnosti dvojezičnih krajevnih napisov, ki jih predvidevata tako uredba iz leta 1977 kot razsodba avstrijskega ustavnega sodišča iz leta 2001. Napisi pa so le najvidnejša težava koroških Slovencev. Na ne najboljše stanje so opozorili tudi na okrogli mizi z naslovom Slovenstvo v Avstriji 50 let po avstrijski državni pogodbi, ki je 10. maja potekala v prostorih državnega sveta. Na njej je predsednik državnega zbora France Cukjati uvodoma opozoril, da "smo Slovenci v prvi vrsti domoljubi in ne nacionalisti". V tem smislu je torej treba jemati ugotovitve udeležencev okrogle mize, da 7. člen po 50 letih ni v celoti uresničen, najbliže uresničitvi pa so določila, ki zadevajo šolstvo. Dr. Avguštin Malle je opozoril na pomanjkanje politične volje pri političnih strankah v Avstriji in na to, da Avstrijo k varstvu manjšine poleg ADP obvezuje vrsta sklepov in deklaracij EU. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Jože Wakounig je opozoril na zastoje pri konferenci o soglasju, avstrijski veleposlanik Valentin Inzko pa je poudaril, daje avstrijska vlada vendarle sprejela več ukrepov v prid manjšine. V iskanju soglasja Sicer pa so zadnji meseci minili v znamenju ADP in nerešenih sporov. Potem ko se je polegla razprava o nasledstvu Slovenije pri ADP, so bili opazni poskusi pozitivnih premikov s sklicem druge konference o soglasju (prva je propadla leta 2002), ki jo je sklical avstrijski kancler Wolfgang Schüssel, da bi dosegli sporazum gle- 0 U NI VOX MHz tvornega sodelovanja manjšine in večine. Neizpolnjena obveza Nedeljske slovesnosti v dunajskem dvorcu Belvedere so potekale v RUMENE STRANI SLOVENIJATEL www.rumenestrani.com Avstrija naj bi bila prva žrtev nacizma, a je CV, . -УКаДачДИ bila v tridesetih letih nreisniena stnletia ViS^S^S&dH m . u ■ ■ pud vodstvom Engelberta Dolltussa organi- ' Celo desetletje po koncu vojne je bila Avstrija razdeljena na ameriš zirana kot fašistična stanovska država. ko. sovjetsko, britansko in francosko zasedbeno območje. Schwabegg Zvabek INTER MARKETING de postavitve dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem. Morda tudi kot posledica povečane pozornosti mednarodne javnosti ob jubileju so pogovori do zdaj kljub začetni skepsi potekali razmeroma uspešno. V kanc-lerjevi navzočnosti so tudi postavili prve dvojezične napise v petih krajih od velikem slogu in so bile zamišljene kot obnovitev zgodovinskega dogodka izpred 50 let. Ob tem pa velja opozoriti na pomembni pomanjkljivosti proslave. Prva je ta, da slovenski zunanji minister nanjo ni bil povabljen, saj Avstrija naše države ne priznava kot sopodpisnice ADP. Zunanji mi- podpisnice, in opozoril, da 7. člen ob opaznih premikih pri njegovem uresničevanju ostaja odprto vprašanje in da Slovenija pričakuje dokončno izpolnitev vseh obveznosti. Se zgovornejši podatek pa je bila odsotnost zunanjih ministrov ZDA in Velike Britanije na proslavi. Obe drža- IJ li» Iii > hI , -- Ж y tistih, kjer bi ti morali stati že po uredbi nister Rupel je v sporočilu za javnost vi sta sicer poskrbeli za nadomestno na-izleta 1977. Napačen slovenski zapis priznal Avstriji mednarodno veljavo vzočnost drugih svojih predstavnikov, dveh izmed njih je bil neprijeten spo- na podlagi uveljavitve vrednot de- a v tihem jeziku diplomacije je bilo drsljaj, če v njem ne vidimo podce- mokracije, svobode, miru in stabilnos- to znamenje Avstriji, da se tudi za-njujočega odnosa oblasti. Vsekakor ti,kčemurjelevjideležprispevalaADP. vezniki zavedajo, da po petdesetih lepa je bila pozitivna in odmevna ak- Hkrati pa je spomnil, da se Slovenija tih ni vse tako, kot bi moralo biti. cija civilne iniciative Vidna domovi- šteje za naslednico Jugoslavije kot so- Mitja Volčanšek zasebnih zemljiščih postavila manjkajoče dvojezične napise v približno 150 krajih na Koroškem, kar kaže na zmožnost Rojen je bil leta 1930 v Robiču pri Kobaridu. Je doktor filozofskih znanosti. Bil je sodelavec univerzitetnega Inštituta za filozofijo in sociologijo v Ljubljani. Ukvarja se s hermenevtiko, fenomenologijo, filozofsko metodologijo, filozofijo mišljenja, preučuje zlasti Heideggerja, Vebra in Nietzscheja. Je avtor številnih knjig in strokovnih člankov. Spada v krog intelektualcev, ki se zbirajo v okviru Nove revije. Približno pol leta je minilo od državno-zborskih volitev, ki so prenesle spremembo oblasti v Sloveniji. Kje vidite ključne vzroke za preobrat? Sedaj je to preprosto. Predvsem v aroganci prejšnje oblasti, drugo pa je tudi to, da je med ljudmi liberalna demokracija izgubila zaupanje. Zdi se mi, da bo sedanja vladajoča garnitura dalj časa na oblasti, vsaj dva ali tri mandate. Če seveda ne bo prišlo vmes kaj izrednega, če se ne bo kaj ponesrečilo ali če ne bo prišlo do razhoda v koaliciji. "Stranki levice, kolikor sta levi, se nista mogli sporazumeti. Skupnega jezika, ki bi gradil na skupno doseženih rezultatih in skupni odgovornosti, liderji teh strank niso bili sposobni najti. Tudi zdaj ne vidim resnega poskusa, da bi bili pripravljeni delovati kot opozicija," tako nekako je nekdanji predsednik države Milan Kučan v intervjuju za Mladino presodil stanje na levici. Je mogoče vzroke za poraz tranzicijske levice iskati v neenotnosti? Ne. Neenotnost pred volitvami ni bila vidna, (e šele sedaj. Dejansko so se izpeli. To se vidi tudi po kritikah vlade. Nimajo ničesar drugega kot ideološke teme. Njihove kritike vlade na gospodarskem področju so nekonsistentne, iz trte izvite. Nimajo ničesar dobrega ponuditi. Vlado skušajo spodmakniti, vendar povsem neuspešno. Je mogoče ob tem vleči vzporednice s stanjem, v kakršnem so bile pomladne stranke pred leti? Ne. Tega ni mogoče primerjati. Gre za čis- Sociolog dr. Frane Adam je nedavno v Novi reviji zapisal, da so zadnje volitve krepko zamajale hegemonijo (tranzicijskega) levega liberalnega bloka. "Kot že pojem hegemonije pove, poanta oblasti ni le politična, temveč je poudarek na obvladovanju širših institucionalnih sklopov, na penetraciji v civilno družbo, medije in univerzo. Po volitvah je v tem bloku opaziti dezorientacijo in veliko frustracijo. Ne gre samo za to, da so bili navajeni oblasti in se zdaj v opoziciji ne znajdejo. Gre za več. Najprej je pod vprašaj postavljen njihov posebni privilegirani status, poleg tega je mogoče, da bodo nekateri monopolni in rentni položaji ukinjeni." Sevam zdi, da je levica res tako izgubljena? Adam ima prav. Kot sem že dejal, so se te stranke izpele, nimajo pravega koncepta in njihova hegemonija počasi slabi. No, sedanja vlada je njihovo hegemonijo na različnih področjih šele komaj načela. V času Demosa se je tudi mislilo, da je stara elita nemočna, vendar se je prenovljena potem kmalu po osamosvojitvi prav s pomočjo črvov, če uporabim vaš izraz, spet pobrala in znova prevzela oblast. Se ta zgodba lahko ponovi? Nevarnost je, da se to ponovi. Skrbita me dve stranki v tej koaliciji; SLS in DeSUS, ki ju pogosto vodijo zelo parcialni interesi. Že sedaj so nekateri ukrepi vlade oddaljeni od temeljnih programskih usmeritev, od tistega, kar je bilo prej napovedano. Pojavljajo se številni očitki zaradi ne bo nič premaknilo. Nevarnost je, da vlada ne bo izpolnila svojih programskih ciljev in rešila tistih problemov, za katere je rešitev obljubljala. No, seveda pri odprodaji državnega premoženja stvari ni mogoče narediti čez noč. Verjetno želi sedanja vlada (in sedanja vladajoča politična opcija) v gospodarstvu utrditi svoj vpliv, saj prej tega vpliva kot opozicija na tem področju praktično ni imela. Vsekakor je tako. Očitno namerava vlada narediti pri nekaterih programskih usmeritvah nekatera odstopanja - žrtve, da ne bi ogrozila koalicije in da bo lahko glavne stvari še vedno izpeljala. Po drugi strani pa je tako, da stvari, ki jih ne izpelješ prvi dve leti, potem ne moreš več izpeljati, ker se začnejo bližati volitve. Dejstvo je, da je nekatere ukrepe treba sprejeti, speljati, čeprav so v javnosti nepopularni. Moja skrb je v tem, da nekaterih glavnih stvari, za katere se je zavzemala Slovenska demokratska stranka, vlada ne bi mogla izpeljati zaradi koalicijskih kompromisov. Naj se vrnem k Adamu. V prej omenjenem članku pravi, da je opozicija z Janšo na čelu že pred volitvami postala normalna in sprejemljiva politična opcija, tako personalno kot nazorsko. In to kaže tudi po zmagi na volitvah. Po njegovo je mogoče (in to mislijo tudi številni drugi), da se bo Janša na oblasti zasidral za več kot en mandat Drugačnega mnenja je Spomenka Hribar, ki zatrjuje, da sedanja oblast kaže totalitarne tendence, skratka, da ni sprejemljiva oblastna politična opcija. Kar se mene tiče, je izjava Spomenke Hribar absolutno prenagljena in neupravičena. Se dobro niso prišli na oblast, pa se gre Hribarjeva spet zaustavljanje desnice. Njeno sklepanje ne izhaja iz resne analize, ampak iz nekih iracionalnih oseb- Stare sile nimajo več racionalnih argumentov Pogouor z dr. luom Urbančičem to drugo stvar. Pomladne stranke so bile neenotne zaradi mnogih stvari. Poleg tega so imele takrat črve v svoji hruški - podtaknjen-ce, ki so te stranke med seboj sprli. V preteklosti je znala levica spretno med seboj spreti te stranke, medtem ko danes tega praktično ne more več storiti, saj so se pomladne stranke iz tega veliko naučile. napovedanega in sprejetega usklajevanja pokojnin z rastjo plač in zaradi prepočasnega umika države iz gospodarstva. Po drugi strani pa se ponavlja teza, da se želi odprodati celotno slovensko premoženje, česar pa iz (ne)ukrepov vlade ni moč zaslediti. Slovenija mora državna podjetja privatizirati in jih delno prodati tudi tujcem. Dokler se ne bo v to kislo jabolko ugriznilo, se nih zamer. Res je namreč, da Janez Janša ni nikoli maral plesati, kot je žvižgala Spomenka Hribar. Zadnji tedni so v znamenju konca druge svetovne vojne. Predsednik vlade Janez Janša je bil slavnostni govornik na Mah gori ob dnevu upora proti okupatorju in v Cankarjevem domu ob šestdeseti obletnici konca druge sve- )) Ill LCI »JU }) tovne vojne. Kako ocenjujete njegova govora? Ne samo njegova govora, ampak celotno ravnanje vlade ob teh vprašanjih je izredno premišljeno. Vlada (vladajoča koalicija) se ni pustila spro-vocirati v ideološki in kulturni boj, za katerega ob teh vprašanjih v resnici gre. Ni se pustila izzvati, da bi se na preteklosti delili in da bi levica na podlagi tega imela koristi. Janševa vlada in predvsem njegova stranka so načrtno izhajali iz tega, da na ideoloških temah iz preteklosti in na odnosu do preteklosti ne bodo utemeljevali svoje politike. In to je glavna stvar te nove politike. Janša je v svojih govorih to popolnoma jasno pokazal. Zato menim, da je govor, ki ga je imel v Cankarjevem domu ob šestdeseti obletnici konca druge svetovne vojne, po svoji uravnoteženosti, po politični orientiranosti v prihodnost najboljši politični govor v zgodovini Slovenije. Takega še nismo imeli. Želim, da se ta politika nadaljuje, da ideološke teme o preteklosti, o teh sporih okoli partizanov, domobrancev in neofašistov, ne postanejo osrednji predmet političnih razprav, saj je to tema, na kateri opozicija rada gradi in se v njej počuti doma. Janša je to uvidel, zato se je že pred volitvami tem temam spretno izogibal. Njegov govor torej poleg uravnoteženosti nosi tudi jasen in nepristranski pogled na preteklost Drži. Jasen, poleg tega pa tudi diferenciran pogled na preteklost. Gre za stališče, da je bil NOB tisti element, ki je bil del zmagovite zavezniške mednarodne antifašistične koalicije in ki je bil v tem smislu osvobodilni boj. In je bil pozitiven. Pri tem pa je razločil izrabo tega boja s strani manj -šinskih komunistov za zločinsko komunistično revolucijo in uzurpacijo oblasti. To dvoje je treba razločiti; partizanski osvobodilni boj in njegovo zlorabo s strani komunistov. Podobno je pri domobrancih. Njihova prisega in sodelovanje z okupatorjem nista sprejemljiva. Treba je razločiti tisto, kar je naredil vrh domobranstva kot kolabo-rant z okupatorjem in s prisego, in navadne borce, domobrance, ki so v domobranstvo stopili zaradi samoobrambe. To ne pomeni, da je treba NOB in domobranstvo izenačiti, ampak da na stvari gledamo objektivno, saj večina domobrancev ni bila izdajalcev domovine, ampak so bili izzvani s strani revolucije. Ni pa sprejemljivo, da so sodelovali po nalogu njihovega vodstva skupaj z okupatorji v ofenzivah proti partizanom. Kot protikomunistični borci? Kot že samo ime pove. Branili so svoje domove in življenja pred komunističnim terorjem, ki je potekal že med vojno. Pri tem pa ne gre za poskuse izenačevanja s partizanstvom, ampak za priznanje zgodovinskih dejstev. Janša je te stvari jasno razločil in opredelil. Očitno namerava vlada narediti pri nekaterih programskih usmeritvah nekatera odstopanja žrtve, da ne bi ogrozila koalicije in da bo lahko glavne stvari še vedno izpeljala. Po drugi strani pa je tako, da stvari, ki jih ne izpelješ prvi dve leti, potem ne moreš več izpeljati, ker se začnejo bližati volitve. Dejstvo je, da je nekatere ukrepe treba sprejeti, speljati, čeprav so v javnosti nepopularni. Zgodovinarji, ki so blizu prejšnji oblastni strukturi, zatrjujejo, da želi sedanja oblast reintepretirati zgodovino. Če pri tem mislimo, da gre za reinterpretacijo njihove interpretacije dejanske zgodovine, potem je to točno in nujno, da se dela. Mi moramo vzpostaviti historično interpretacijo na način, ki ustreza V zadnjih tednih je zelo aktualno tudi vprašanje medijev. Z vladnim predlogom zakona o Radioteleviziji Slovenija so oživele razprave ne samo o položaju in vlogi nacionalne televizije, ampak tudi o njeni uravnoteženosti oziroma neuravnoteženosti. Nasprotniki zakona trdijo, da želi vlada nacionalno televizijo podržaviti in si jo s tem podrediti. Absolutno nimam tega vtisa. Gre za predlog zakona, ki je dejansko narejen podobno kot v mnogih evropskih državah. Gonja proti temu zakonu je poskus, da bi ohranili slabo obstoječe stanje, zato ni upravičena. Nasprotniki novega zakona tudi pravijo, da mora radiotelevizijo nadzorovati javnost oziroma civilna družba, pri čemer pa je jasno, da sedanji svet RTVS preko tako imenovane civilne družbe nadzoruje tranzicij-ska levica. Je civilna družba samo kulisa? Civilna družba je fetiš. Pravzaprav je vse, kar ni vladno, civilna družba. Podjetja, ki niso v državni lasti, cerkev itd. Civilna družba so ljudje in to ljudstvo je izrazilo svojo voljo na volitvah, in to ljudstvo, ta civilna družba želi spremembe. Če vlada ne bi začela delati tega, kar dela, potem ne bi izpolnjevala svojih volilnih obljub. Ljudje so jih prav zaradi tega izbrali na volitvah, da bodo številne stvari vodili drugače. Sam se ne bi oziral na te očitke, ker so tendenciozni in neracionalni. Pisatelj Drago Jančar jepred kratkim v Sobotni prilogi Dela zapisal, da nasprotnike novega zakona o RTVS očitno moti predvsem to, da Govor, ki ga je imel Janša v CD, je po svoji uravnoteženosti, po politični orientiranosti v prihodnost najboljši politični govor v zgodovini Slovenije. razvoju dogodkov, ne pa ideološki podobi, ki je bila ustvarjena v prejšnjem režimu. To je nedvomno nujno in tu zgodovinarji stare šole nimajo prav. Oni zabrisujejo nekatere stvari. Nočejo sprejeti razločitve med narodnoosvobodilnim bojem, ki ga je seveda organizirala komunistična partija, in revolucionarnim zločinstvom že v času druge svetovne vojne, ki je sprožilo državljansko vojno. Ne razločevati, to je tista ozkost teh zgodovinarjev, ki ni sprejemljiva. V nekih akcijah nekih intelektualcev, ki so želeli usmeriti javne izjave proti neofašističnemu ravnanju v zadnjih časih v Italiji, sem se nedvoumno izrazil, da brez jasne obsodbe naših zločinov ne moremo podučevati neofašistov kako in kaj. Najprej moramo počistiti pri sebi, potem pa lahko podučujemo tudi neofašiste. Ne pa da te stvari spet zamegljujemo. Ne smemo biti zrcalna slika neofašistov, ki prav tako zamegljujejo svoje zločine. Takih izjav ne podpisujem. bo programski svet, kije predviden po novem zakonu namesto sedanjega sveta, izglasovala večina, ki pa je očitno napačna večina. Točno tako. Jančar je tu zadel v polno. Prav za to gre. Tudi "šuntanje" in zavajanje novinarskih kolegov iz tujine jim ne bo pomagalo. Prihajajo k nam in očitajo ministru za kulturo Si-monitiju stvari, ki jih imajo sami v svojih državah podobno urejene. Skratka, niso dosledni. Ko pa se jim pokaže realnost, ostanejo brez besed. Že vnaprej sejati tako nezaupanje se mi zdi popolnoma nepotrebno. Gre predvsem za poskuse ohranjanja obstoječega slabega stanja. Na Zboru za republiko, kjer je potekala razprava o medijih, je večina nastopajočih menila, da imamo še vedno neuravnotežen medijski prostor. Medijski prostor je tak, kot je bil. To ni nič novega. Vprašanje je, kdaj bodo sami novinarji ugotovili, kaj je tisto, kar je njihova državljanska dolžnost in dolžnost medijev kot četrte veje oblasti. Novinarji bodo morali prej ali slej spoznati, da morajo oni kot uho, glas in vest družbe podpirati politiko uravnoteženosti in predvsem poročati o dogodkih, ne pa sporočati svoje navijaštvo. "... menije vseeno, ali nov ali star, konservativen ali liberalen, rad bi imel normalen časopis," je v prej omenjenem članku zapisal Drago Jančar. Ali Slovenija potrebuje nov kvaliteten dnevni časopis? Če bi ga lahko vzpostavili, bi bilo to sijajno. Dolžnost vlade je, da vzpostavi razmere za pluralni medijski prostor. Predvideni sklad za medije je že en tak vzvod. Novinarstvo pa mora ob tem dozoreti in o stvareh poročati stvarno in ne ideološko. Slovenija je dobro leto članica Evropske unije. Zdi se, da se to v naši državi ne pozna preveč. Je članstvo upravičilo pričakovanja ljudi? Stare sile nimajo več racionalnih argumentov, takih, kot so jih imeli prej. Hegemonija, ki so jo imeli do sedaj, se jim sesuva. Pa ne samo zaradi članstva, ampak očitno je, da ni več mogoče kor-porativistično voditi gospodarstva in da po starih ideologijah ni več mogoče upravljati zadev. Ni pa članstvo v EU povzročilo te spremembe. Bistvena je notranja situacija, ki se evropeizira sama po sebi in kaže, da ta vlada ne bo imela samo enega mandata (če bo kot koalicija obstala), ampak več. Ostaniva še malo pri EU. Aktualno je vprašanje potrditve ustavne pogodbe v Franciji in še nekaterih drugih državah. Je Evropska unija na prelomnici? Po svoji temeljni usmeritvi sem filozof in tako tudi gledam na stvari. Izdal sem knjigo Nevarnost biti: Krokiji o duhu evropskosti. V njej govorim o zelo hudi nevarnosti, v katero drvi obstoječi razviti svet, predvsem Evropa. Sam se počutim kot evropski Slovenec oziroma kot slovenski Evropejec. Ker mi gre za Evropo, sem na neki način kritičen do tega, kako se odvija celotna zadeva. Naj na kratko povem vso zadevo. Vsa določila, norme, vrednote te nove ustave ne delajo drugega, če jih premislimo v bistvenem, kot podaljšujejo v brezkrajnost Evropo, kakršna že je. Prave prihodnosti Evrope v teh listinah ni. In tu je velik problem Evrope, Evropa, kakršna je, nima prave prihodnosti. Če bomo samo brezkončno povečevali produkcijo, ni v tem nikakršne prihodnosti in tudi ne možnosti človeškosti človeka. Vse debate, ki so mi znane ob tej ustavi, so ta problem popolnoma izpustile. Ne vidimo nevarnosti, v katero ta razviti svet drvi. In vse pričakovanje, da se bo vse rešilo, če bomo povečali produkcijo, če bomo znanost vpregli v to, da bo še bolj produktivna in konkurenčna, da bomo še več ustvarili, da bomo še bolj, kar smo, je velika utopija. To je velik problem Evrope in vsega razvitega sveta. No, očitno Evropi ne preostane drugega, kot povečevati konkurenčnost, saj se sooča s hudo konkurenco ZDA in Kitajske in se mora na to odzvati. Seveda, vendar to ne bo ustvarilo nove prihodnosti Evrope. Nam gre za to, da ustvarimo človeka vredno prihodnost. Ne pa za to, da vso produktivno populacijo spreminjamo v razpoložljivi resurs za to nenehno stopnjevanje produkcije. To ni človeško. Že Platon je videl, da pa se porajajo v tem svetu nevarnosti, ki so grožnja evropskemu načinu življenja. Ameriški predsednik George W. Bush govori o širjenju svobode po svetu. To je širjenje zahodnega odnosa do vseh stvari. To počne tudi Evropa, ki je v preambuli svoje ustavne listine zapisala (to so sicer potem nekoliko korigirali), da se bo zavzemala za širjenje temeljnih vrednot evropske kulture. To pomeni popolnoma isto, kar govori ameriški predsednik. Nekateri levičarski krogi v Evropi si izmišljujejo konflikt z Ameriko, ki jim je potreben iz nekaterih drugih razlogov. V islamskem svetu smo pač priče procesu demokratizacije, ki je ni mogoče Civilna družba )e letiš. Pravzaprav je vse, kar ni vladno, civilna družba. Civilna družba so ljudje in to ljudstvo je izrazilo svojo voljo na volitvah, in to ljudstvo, ta civilna družba želi spremembe. človek samo z znanostjo še ni človek, da je tu potrebno še nekaj tretjega. In tega današnja Evropa nima. Iz tega izvara moja skrb zanjo. So to vrednote, vera? Ne. Tukaj gre najprej za ovedenje velike nevarnosti, v kateri je evropski človek, ki je sploh neove-dena, ki ni to, kar ponavadi imenujemo ekološka, klimatska globalna nevarnost, premajhno število rojstev, gospodarski zlom ali kaj podobnega. Nevarnost, o kateri govorim, je razčlovečenje evropskega človeka kot človeka, ki je zdaj samo razpoložljiv. Ta ustava je nujna in jo je treba sprejeti. Vendar si z njo Evropa ni odprla nove prihodnosti. To ni kritika Evrope, ampak skrb za Evropo. Evropa se gre že pretirano čistunstvo človekovih pravic do te mere, da vsakega, ki razmišlja nekoliko drugače kot njena vladajoča javnost, malone obtoži za mišljenjski delikt. To se je pri Buttiglioneju že skoraj zgodilo. Evropska vrhunska politična javnost ne trpi drugačnega mišljenja od svojega prevladujočega. Kako pa gledate na trk civilizacij, ki smo mu na neki način priče po 11. septembru 2001? V arabskem svetu se ni zgodilo tisto, kar se je zgodilo v Evropi z novim vekom, da so se stvari postavile na racionalne temelje. Ni prišlo do obrata k človekovi svobodi. V Evropi se je vera ločila od politike, v islamskem svetu pa večinoma še ne. To je v teku in zato se v islamskem svetu pojavlja toliko konfliktov. Sprejemanje zahodne tehnologije in znanosti jih sili v spremembo in odvrnitev od islamskih teokratskih vladavin v demokratične oblike družbe. Gre za proces, ki ni preprost in bo še dolgo potekal. Prej ali slej bodo morali razločiti med teokratsko in posvetno vladavino. Med tem ustaviti, saj je to njihova prihodnost. So pa med njimi mnogi, ki želijo čas ustaviti in kolo zgodovine zavrteti nazaj, izredno radikalni in nevarni. Je Evropa lahko zaradi tega ogrožena? S tem v zvezi se pojavljajo upravičeni dvomi glede vključitve Turčije v Evropsko unijo. Sam sem zelo v dvomih, da je Turčija res evropska država, saj je njen največji del v Mali Aziji. Po eni strani razumem, da bi se z vstopom v EU lahko še bolj evropeizirala in bi bila lahko zgled drugim islamskim državam, po drugi strani pa je Turčija še povsem islamska in azijska država. Njen odnos do manjšin (Kurdi), do ljudi ni evropski. Evropa lahko izgubi svojo identiteto. Pojavijo pa se lahko še mnogi drugi problemi. Skratka, razumem pomisleke glede članstva Turčije v EU, nisem načelno proti priključitvi Turčije EU, mislim pa, da uresničitev tega zahteva svoj čas. To torej pomeni, da mora Evropa le ostati pri svojih koreninah. Države na robu Evropske unije se morajo najprej evropeizirati, šele potem bi lahko razmišljali o njihovi vključitvi, pri čemer je potreben daljši čas. Vprašanje pa je, ali bo to še Evropa, če se bo zveza širila prek njenih geografskih meja. Nekateri turški politiki očitajo Evropejcem, da želijo z omejevanjem širitve Evropske unije še naprej ostati ekskluziven krščanski klub. To je ta očitek, čeprav se je Evropa sprostila političnega krščanstva. Vera je ločena od državne oblasti, kar je prav. Verska izpraznjenost evropskega človeka v dotiku in mešanju z dogmatično zagnanostjo islamskega sveta pa je nekaj, kar lahko poraja še neslutene težave. Vendar premalo poznam turške razmere, da bi smel o tem soditi. Metod Berlec Festival slovenskega šansona, ki ga prireja Glasbeni program Radia Slovenija, bo letos že tretjič. V četrtek, 19. maja, si ga boste v studiu 14 Radia Slovenija lahko ogledali v živo. Hkrati ga bodo prenašali na 1. programu Radia Slovenija. Letos je na razpis za festival, ki poteka pod vodstvom glasbene urednice Meri Avsenak Pogačnik in glasbenega producenta De-ča Žgurja, prispelo 50 novih del. Izmed njih je strokovna žirija, ki jo sestavljajo literarni kritik Matej Bogataj, pesnik Ervin Fritz, skladatelj Mojmir Sepe ter skladatelj in glasbeni producent Žiga Andrej Rozman Roza je predlanskim napisal najboljše besedilo. V Slovenski šanson Stanič, izbrala 15 šansonov - od klasičnih, šlagerskih do rahlo ro-kovsko in džezovsko obarvanih. Žirija bo ob koncu festivala izbrala najboljše besedilo, najboljšo glasbo in naboljšega izvajalca. Program bo vodila Maja Sumej. Za nagrade se bodo letos potegovali: Matjaž Romih (Dama reklama), Lado Leskovar (Vabilo), Ana Vipotnik (Orfejeva pesem), Jure Ivanušič (Žabja vas), Lara Jankovič (Jaz sem tista iz omare), Lidija Kodrič (Moj koledar), Romana Krajnčan (Serenada), Nata- ša Artiček (Igla), Metod Banko (Če bom še živ), Jana Kvas (Mu-zika Marije L.), Nika Vipotnik (Eva-blues), Olivija (Brez sramu in brez strahu), Meta Vranič (Umrl je milijonar), Patetico (Nihče me ne bo videl jokat), Andraž Hribar (Moj življenjski refren). Zgodovina šansona Prvi predstavnik šansona kabaretnega sloga in tudi prvi kantav-tor pri nas je bil Frane Milčinski-Ježek. Med 2. svetovno vojno je šanson cvetel v tako imenovanem ЈЗФфШ awtgm Ш Naš čas. d.o.o.. Kidričeva 2a. Velenje tel: 03/ 897 50 03. fa* 03/ 5869 263 Totem teatru na Miklošičevi cesti v Ljubljani. V njem so sodelovali predvsem igralci, ki jih je okupator pregnal iz Štajerske, in omenjeni Ježek. Šansoni so sestavljali kar precejšen del programa. koncerte. Ob vsem tem so prihajali med nas tudi kantavtorji s svežim pristopom do tega žanra. Slovenski šanson je doživel razcvet s festivalom v Rogaški Slatini v drugi polovici 80. let. Živel je sedem Zmagovalci prejšnjih dveh festivalov SANSON 2ÜG1: najboljše besedilo: Jure Ivanušič - ODISEJ najboljša glasba: nagrado sta si delila Simon Šimat CIRKUS 1913 in Štefan Miljevič - HREPENENJE najboljši izvajalec: Andraž Hribar - CIGARETI ŠANSON 2003: najboljše besedilo: najboljša glasba: najboljši izvajalec: Andrej Rozman-Roza STRAHOVI IZ VELIKIH SOB Saša Olenjuk - KABARET BREZ SKRBI Aleš Hadalin - NOREC Čeprav so bili politično obarvani, jih je italijanski okupator nekako toleriral, pod nemško okupacijo pa je vse skupaj zamrlo. Slovenski šanson si je pozneje svojo pot utiral na Slovenski popevki ob koncu 70. in v začetku 80. let s samostojnimi šansonjer-skimi večeri pa tudi s posamezniki, ki so tej zvrsti posvetili posebno pozornost in sami prirejali let, potem pa so bili šansonjerski zanesenjaki znova prepuščeni sami sebi. Leta 2001 je glasbeni program Radia Slovenija po zamisli odgovorne urednice Ivanke Mulec Ploj obudil Festival slovenskega šansona. K sodelovanju spodbujajo že uveljavljene avtorje, kan-tavtorje, izvajalce in tiste mlajše ustvarjalce, ki vodijo slovenski šanson na nova, sodobnejša pota. Barbara Kavtičnik Ob počastitvi vstopa Slovenije v EU, priključitve Primorske Jugoslaviji in občinskem prazniku sta tolminski muzej in Zveza kulturnih društev pripravila delavnici starih tehnik vezenja in šivanja po nekdanji modi, starih pričesk, revijo noš folklornih skupin in celodnevni ekopraznik. Pod naslovom Šivanje po starem je v tolminskem muzeju prve dni maja delavnico starih tehnik vezenja in šivanja vodila Marta Košuta iz Trsta. Sledila je predstavitev oblačilne kulture gornjega Posočja in večletnega projekta izdelave noš za tri folklorne skupine z območja občine Tolmin. Strokovna gostja okrogle Poglejte, kako so "štmani" mize z naslovom Noša ni samo obleka, je več kot to, je bila tudi dr. Marija Makarovič, vodilna raziskovalka na tem področju v Sloveniji. Čez dva dni je v tolminskem muzeju potekala delavnica izdelave ženskih pričesk iz preteklosti z naslovom Počesane kot nekoč. V njej so pripravili pričeske vsem dekletom, ki so za tem nastopila v reviji folklornih skupin Razor iz Tolmina, Justin Kogoj iz Dolenje Trebuše in Ivan Laharnar s ci plesnih skupin, ko so na reviji stare mode najprej predstavili oblačenje in obnašanje po starem, potem pa v teh nošah še zaplesali. Kot je bilo med nastopom opisano, sega folklorna dejavnost v tem prostoru že v leto 1957, ko so na Šentviški Gori ustanovili šolsko folklorno skupino. Temeljiteje pa seje tega lotil organist in skladatelj Ivan Laharnar, ko je leta 1965vokviru Prosvetnega društva ustanovil folklorno skupino odras- ga nastopanja pod vodstvom Rafaele Dolenc je mentorstvo prevzel Boris Laharnar. Za ukrojitev verodostojnih noš je takratna mentorica Dolenčeva obiskala kar 36 vasi in izprašala 140 informatorjev. Akademska slikarka Jana Dolenc je vse te noše skicirala, vse gradivo pa je strokovno obdelala dr. Makarovičeva. Sele iz tega je leta 1999 nastala knjiga Oblačilna kultura kmečkega prebivalstva na Tolminskem z opisi noš, materi- dencev je nastajala najmlajša tukajšnja folklorna skupina z avtohtonimi narodnimi nošami iz Trebuše, ustanovljena leta 1995. Ta je lahko dotedanje raziskave prvih dveh koristno uporabila tudi za svoje potrebe. Ženske obleke je ukrojila Cvetka Hozjan, moške pa Darja Vončina, vendar te še vedno nastajajo. Prav jim pridejo tudi pri njihovi dramski skupini ter ob raznih prireditvah. Po oceni poznavalcev tako popolne in prijetne predstavitve Šentviške planote. Hkrati je ta dan na trgu pred muzejem potekal tretji celodnevni ekopraznik, ki ga je organiziralo Združenje slovenskih ekoloških kmetij. Vbližnji kinodvorani so medtem predstavili problematiko ekoloških kmetij na severnem Primorskem. Obujanje tradicije Največ aplavza so bili deležni "manekenke in manekeni" ter god- lih. Že leta 1997 se je to društvo preimenovalo v Folklorno društvo Ivan Laharnar - Planota, Šentviška Gora. Noše so naredili s pomočjo strokovne izvedenke dr. Marije Makarovič na podlagi slikovne in pisne zapuščine. Začetki Folklornega društva folklorne skupine Razor segajo v leto 1985. Danes šteje skupina kar 40 članov iz raznih krajev Tolminske. Po dvajsetih letih nastajanja in uspešne- alov, z risbami in s fotografijami. Potem je bilo treba poiskati prava blaga in šiviljo, ki je znala vse to sešiti po starem. Nič manj se ni bilo treba potruditi pri starinski obutvi, nakitu. Sledila je režija, odrske postavitve, koreografija, glasbena spremljava... Odmevna predstavitev S podobno navdušenostjo in s pomočjo naštetih in že tudi mlajših izve- noš in plesov, ki je privabila številne gledalce, Tolmin še ni doživel. Kdor je doživel tako kulturno in etnološko bogat dan, mu gotovo ni bilo žal, ker se ni udeležil proslave ob 60. obletnici samozvane Kidričeve lutkovne revolucionarne "ljudske" vlade, ki se je čez trupla tisočih povzpela in ostala na oblasti tega slovenskega ljudstva, ki ga je "osvobodila" v okupacijo novega totalitarizma. Miran Mihelič Predstavljamo vam novi Barcaffe Cappuccino s tremi okusi. Odlikujeta ga hitra priprava in izvrstna aroma, saj potrebujete le vročo vodo ali mleko in skodelica omamnega kapučina bo v hipu pred vami. Barcaffe. Za lepši dan. Odgovornost in svoboda Mohorjeva družba Celje Dietrich Bonhoeffer se je rodil leta 1906 v Breslauu (Vroclavu) v Šleziji. Študiral je teologijo in postal pastor. Že kot študent, zlasti pa kasneje kot docent na univerzi v Berlinu je veliko razmišljal o Kristusu, Cerkvi in življenju kristjana v sodobnem svetu. 9. aprila 1945 so ga nacisti obesili. V enem od intervjujev je kardinal Joseph Ratzinger med drugim omenil, da se je tracije in slike, na katerih je predstavljena zbirka otroških inštrumentov, glasbil, zvočil in zvočnih igrač, ki so prav tako vzete iz našega izročila. Knjiga tako omogoča otroku celostno glasbeno ustvarjanje in doživljanje. Nevarnost biti Založba Nova revija V Zbirki Phainomena je izšlo delo filozofa dr. Ivana Urbančiča Nevarnost biti s podnaslovom Krokiji o duhu evropskosti. Urbančič v najnovejšem delu nadaljuje z razvijanjem in poglabljanjem svojega mišljenja zgodovine biti. To mišljenje -strogo gledano - ni in ne more več biti filozofiranje. O tem piše v prvih dveh krokijih. V tretjem in četrtem krokiju govori o duhu evropskosti oziroma o formaciji nihilizma. V četrtem krokiju razvija temo o pomnjenju in navdihoval pri dveh velikih teologih: konvertitu kardinalu Johnu H. New-manu in potestantskem pastorju Die-trichu Bonhoefferju. Bonhoefferjevo delo je ostalo fragmentarno in v zametku, vendar prav to sili bralca k razmišljanju. Lutra je sprejemal kritično in si je prizadeval osvoboditi krščanstvo iz izolacije, ga posodobiti in narediti enakopravnega sogovornika svetu. Njegova teološka misel je bila vedno povezana z delovanjem. Teorijo je nenehno soočal z življenjsko prakso. Mohorjeva je v zbirki Religiozna mi-se/izdala izbor iz njegovih del. Spremno besedo je napisal Jože Pucelj. Otroška glasbila Založba Mladinska knjiga Knjiga Igorja Cvetka Trata pesem pelja je dragocena zbirka otroškega izročila, ki preko izbranih otroških ljudskih pesmi in ob bogatih avtorjevih ilustracijah usmerja otroka v samostojno glasbeno doživljanje in izražanje. Je eno izmed prvih del nove zbirke Pred+šolska vzgoja. Objavljene pesmi so del otroškega repertoarja v našem izročilu. Spremljajo jih ilus- Ivon URBANCIC nevarnost biti krokiji o duhu evropskosti ovedenju, ki je vprašanje vse morali-tete, nravnosti, pravnosti in za le-te nujnega pogoja možnosti svobode. Gre za vprašljivost teh najvišjih vrednot današnje nihilistične formacije zgodovine biti, kot zapiše na zavihku. S to knjigo Urbančič samo poglablja temo iz svoje prejšnje o naravi in globinah evropskega nihilizma. Svoboda za Cerkev Založba Sophia Vsebino knjige Svoboda za cerkev, svoboda od cerkve je Marko Kerševan razdelil v tri sklope. V prvem, Cerkev in moderna družba, piše o Cerkvi v družbi, o ambivalent-nosti komunističnega socializma in časa po njem, o Evropejcih jutri (kristjani brez cerkve — ljudje brez vere?), o tem, da "religija ni zasebna zadeva", o moderni državni idelogi-ji, krščanstvu in civilni religiji, o etični odgovornosti verskih skupnosti in o sporazumu s Svetim sedežem in Republiko Slovenijo. V drugem, Gas, ki ga živimo, govori o tem, kdo je odgovoren za pravičnost in mir, o obdobju pred prvim papeževim obiskom v Sloveniji, o predmetu verstva in etika v osnovni šoli, o papežu in patriarhih, o cerkvi in džamiji, o Janezu Pavlu II. in o slovesu nadškofa Rodeta. V tretjem poglavju poda svoj pogled na II. vatikanski koncil in piše o Cerkvi in sodobnem svetu. Na Morganovi liniji KS Škofije, Lipa Koper Knjiga Na Л lorganovi liniji opisuje življenje na območju sedanje Krajevne skupnosti Škofije v času po drugi svetovni vojni, ko je tam potekala de-markacijska črta, znana pod imenom Morganova linija, ki je delila najprej Julijsko krajino in kasneje Svobodno tržaško ozemlje (STO) na anglo-ame-riško zasedbeno cono A in jugoslovansko cono B. Povzeta so tudi pomembnejša povojna mednarodna dogajanja v zvezi z začasnimi vojaškimi in kasnejšimi trajnimi državnimi razmejitvami med Jugoslavijo in Italijo na Primorskem kot tudi politična situacija v obeh zasedbenih conah in še predvsem v Trstu kot epicentru političnega boja nasprotnih strani. Celje in Karel VI. Zgodovinsko društvo Celje Aleksander Žižek, strokovni sodelavec Zgodovinskega arhiva Celje, je po večletnem delu na listinskem gradivu v omenjenem arhivu za objavo v knji- gi Našim zvestim, ljubim celjskim meščanom pripravil integralni prepis in potrditev celjskih mestnih pravic, kot jih je leta 1717 potrdil cesar Karel VI., oče cesarice Marije Terezije. Pri potrditvi mestnih pravic Karla VI. gre za eno redkih ohranjenih listin z integralnim prepisom in potrditvijo mestnih privilegijev Celja. Vsebuje posamezne listine s potrditvami generalnih in posebnih pravic meščanov s strani Celjskih grofov ter Habsbur-žanov kot deželnih knezov. Pričujoča objava vsebuje faksimile izvirne listine, prepis iz gotice, prevod v slovenščino ter spremno študijo s pregledom najvažnejših etap razvoja mestne samouprave v predmodernem Celju. Slovenski prazniki Založba Karantanija S pomočjo dveh knjig Marjete Zoreč Slovenski prazniki— Prepodimo zimo in Slovenski prazniki— Od kre-sovanja do silvestrovanja se lahko podrobneje seznanimo s slovenskimi šegami, navadami in običaji, ki so povezani s posameznimi prazniki skozi celo leto. Izvemo, katere dogodke zaznamujejo državni prazniki, kdaj in kako smo Slovenci dobili kulturni praznik, od kod izvira kurent, od kdaj praznujemo valentinovo, kaj se dogaja 1. aprila in kdo je Zeleni Jurij, kakšno moč ima praprotno seme na kresno noč, zakaj na veliki šmaren blagoslavljajo cvetje in zelišča in kaj ponazarjajo posamezni božični simboli. Seznanimo se lahko tudi z izvorom in zgodovino državnih praznikov, kot so praznik dela, dan državnosti, dan reformacije in dan samostojnosti. •if j »vii МиапЉи^ии^Ла- fotmaSuu C'tvntitnrJ&^ltf/r, i d.kjZ . CAr,,. xufJL>- •■lg—J Slovenski begunci na Vetrinjskem polju. Velik del so jih Angleži pred 60 leti s prevaro izročili v smrt. Vetrinj in Srebrenica Nova slovenska zaveza je 22. aprila 2002 poslala veleposlaništvu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska v Ljubljani odprto pismo v zvezi z dogodki (zločinom) v Srebrenici in v Vetrinju. Ker veleposlaništvo ni odgovorilo oziroma se je zavilo v molk, NSZ zdaj tudi prek te javne objave znova poziva veleposlaništvo, da na pismo odgovori. Ekscelenca! Gotovo Vam niso neznani nedavni dogodki na Nizozemskem, ki so dosegli vrh 16. aprila z odstopom celotnega kabineta premi-erja Vima Koka. Razlog za odstop je bilo poročilo Nizozemskega instituta za vojno dokumentacijo o vlogi, ki so jo v zvezi s srebreniško tragedijo odigrali nizozemski mirovni vo- @ ШШШшшишшшшшшшквшшшвшшшишшвшв^^ш^шш!^^^^^^ jaški kontingent v Bosni, vodstvo nizozemske vojske, obrambno ministrstvo in celotna takratna vlada. Poročilo je to vlogo pokazalo v taki luči, da je prikrito nelagodje, ki je obstajalo v nizozemski javnosti vse od srebreniških dogodkov poleti 1995, preraslo v spoznanje, ki mu niso bile več dovolj besede, ampak je zahtevalo dejanja. Nizozemski bataljon modrih čelad, ki je od marca 1994 do srede 1995 zagotavljal varnost območja Srebrenice, je 13. julija 1995 pod pritiskom prodirajočih sil generala Mladiča kraj skoraj brez boja zapustil, tamkajšnje muslimane pa prepustil njihovi usodi. Ta usoda pa je bila genocid: ženske so bosansko-srbski vojaki iz kraja pregnali, moške in može, starce in otroke pa po bližnjih poljih pokončali. Pokol je zajel 7.000 do 8.000 ljudi. Poročilo ni govorilo samo o vprašljivem umiku neke vojaške enote: ampak tudi o odločitvi vrhov- nega vojaškega vodstva, da dejansko potek dogodkov in negativno podobo vojske prikrije pred obrambnim ministrstvom in celotno vlado. Moralna zavest Pomembnejši kot poročilo samo pa je način, kako je na v njem navedena dejstva reagirala nizozemska jav- nost, posebej pa posredno in neposredno vpleteni ljudje, od vojske do politike. Odzvali so se tako, da nas je impresionirala njihova visoka moralna zavest, zlasti v času, ko se ljudje, osumljeni velikih preteklih nepravilnosti, ničesar ne spominjajo ali valijo krivdo drug na drugega ali pa, če se jim kaj dokaže, ne kažejo ne obžalovanja ne sramu. Kok, ki je sodeloval vvladi,ko se je ta leta 1993 odločila, da sodeluje v mirovni misiji v Bosni, in je bil za časa padca Srebrenice že njen predsednik, je v parlamentu izjavil, da nizozemska vlada sicer ni neposredno kriva za genocid v Srebrenici, mora pa vzeti nase polno odgovornost za situacijo, v kateri se je genocid mogel zgoditi. Ta odgovornost je tako velika, da se lahko dostojno izrazi samo z odstopom celotnega kabineta. Anglež Toby Low (kasneje lord Aldington), ki je odigral odločilno umazano vlogo pri celovški prevari. Čast in odgovornost K temu sklepu sta bistveno pripomogla dva člana vlade. Pr- vije bil okoljski minister, socialdemokrat Jan Pronk, ki je izjavil, da mora sprejeti odgovornost za moralno stanje, izkazano v poročilu, in je sam že vnaprej napovedal odstop. Drugi je bil obrambni minister Frank de Grave, ki je tudi napovedal odstop in ga utemeljil iz dejstva pravne države: da vojaško vodstvo njegovemu predhodniku Voorhoevnu ni prikazalo prave narave dogodkov okoli Srebrenice in po njej, zadeva tudi njega, saj je resor, v katerem se je to dogajalo, prevzel in je tako na neki način tudi njegova stvar. Kako daleč je tu segel občutek za čast in odgovornost, kaže tudi odstop šefa generalštaba nizozemske vojske Ada van Baala, ki je bil za časa Srebrenice samo drugi najvišji častnik v vojski, a je zdaj menil - tako je menila tudi javnost -, da ne more biti več odgovoren za vojsko. 7.DGD in 11.000 ljudi Ekscelenca! Čudili bi se, če zdaj že ne bi vedeli, zakaj Vam pišemo. Niti malo namreč ne dvomimo, da Vam je znano ime kraja Vetrinj na sedanjem avstrijskem Koroškem. Kaj je namreč bolj naravno kot to, da se vsak nov veleposlanik Velike Britanije v Sloveniji da temeljito poučiti o pomenu kraja Vetrinj in njegovem mestu v novejši slovenski zgodovini. Od 26. do 31. maja 1945 so se tam dogajale stvari, ki so nenavadno podobne - podobne včasih do podrobnosti - stvarem, ki so se skoraj natanko pol stoletja pozneje dogajale v Srebrenici. Le ljudje in njihova imena so bila drugača: tam bosanski muslimani, tu slovenski begunci in njihova vojska, tam nizozemske modre čelade, tu britanski 5. korpus; tam mednarodno varovan kraj Srebrenica, tu vetrinjsko taborišče pod varstvom azila, ki so ga Slovencem dali Britanci. In kakor je Mladič lagal Bošnjakom, da se jim ne bo nič zgodilo in da naj bodo mirni, tako so britanski oficirji lagali častnikom slovenske domobranske vojske, da se jim ne bo nič zgodilo in da gredo v Italijo; in kakor je nizozemski poveljnik Karremans po dogodku pil slivov-ko z Mladičem, tako so britanski oficirji prej in pozneje drugovali z vojaškimi in političnimi častniki slovenske in jugoslovanske komunistične vojske. Pri vsej podobnosti je bila le ena razlika: v Srebrenici je bilo pokonča-nih 7.000 do 8.000 ljudi, Britanci pa so poslali v smrt, po njihovih izračunih, 11.850 Slovencev, vojakov in ne-vojakov. Če jih je od teh ostalo živih 850, je bilo slovenskih žrtev 11.000. To pa je vseeno več kot v Srebrenici, čeprav se tudi danes znova govori o Srebrenici kot največjem zločinu po drugi svetovni vojni. Tako dobro se je Britancem in slovenskim komunističnim partizanom posrečilo skriti naravo in obseg genocida, ki so ga eni omogočili in drugi uresničili. Ponovitev Vetrinja Tako je svet prepleten in tako je podoben veliki in napeti tragiški drami, da je Vetrinj, njegovi ljudje in njegova zgodovina še na neki drug, čuden, a resničen način povezan s Srebrenico. Oba kraja, Vetrinj in Srebrenica, sta namreč na koncu, eden kratkega in drugi dolgega razvoja, ki se je začel v Beogradu 27. marca 1941. Tedaj je britanski ministrski predsednik Winston Churchill ob nekih dogodkih vzkliknil, da so "jugoslovanski narodi spet našli svojo dušo". A niso minila tri leta, ko je z raznimi prikritirpi pogodbami dosegel, da je tako najdena duša prišla v roke njenih največjih sovražnikov. Ti so nato v prostoru, ki so ga ustvarili, to dušo pol stoletja izučevali v svojih umetelnostih in manirah in jo - že prej pohujšano po tistih varljivih pogodbah in spoznanju, da je vrhovno pravilo sveta dokončno in za zmerom cinizem - tako predelali in spremenili, da so čez nekaj desetletij njeni novi nosilci mogli uprizoriti genocid nad muslimani v Srebrenici. Tu nakazane okoliščine niso ni-kaka bizarna kurioziteta, ampak kažejo na resnično vlogo neke tuje roke, ki je z enim posegom poslala neki jugoslovanski narod na pot strašljive metamorfoze, z drugim pa poslala 11.000 Slovencev v smrt - ne iz sovraštva, ampak iz površne in objestne arogance imperialnega naroda. (Ne)raziskanost zločina Ekscelenca! Vetrinj in Srebrenica imata torej veliko skupnega. A mi Vas - kakor ste morda že zaslutili -želimo s svojim pismom spomniti predvsem na velike razlike, ki obstajajo med njima. Na velike razlike med tistimi, ki so dopustili Srebrenico, in tistimi, ki so dopustili Vetrinj, s čimer nikakor nismo pripravljeni priznati, da je dopustitev v obeh primerih enako blizu vzroku. Vloga tistih, ki so dopustili Srebrenico, je bila po sedmih letih raziskana in ocenjena, vloga tistih, ki so dopustili Vetrinj, pa še po pol stoletja ostaja v temi. Vloga Nizozemcev pri nastanku fenomena Srebrenica ni bila samo raziskana in ocenjena, ampak so bile poleg tega narejene tudi neke kretnje, ki so j ih raziskave in ocene terjale - v skladu s pravnimi in moralnimi normami demokratične politike in demokratičnega občutja. Nekaj najvišjih političnih in vojaških uradnikov je odstopilo, s čimer so na tradicionalen in učinkovit način priznali, da se čutijo odgovorne za nekaj, kar je bilo na neki način v njihovi kompetenci in se ne bi smelo zgoditi. "Zakaj prav nas?" Britanci pa paralelnega razvoja na relaciji Vetrinj - Slovenci niso dopuščali in ga ne dopuščajo. Narejenih je bilo nekaj močnih sunkov - Vi, gospod veleposlanik, zanje veste, zato o njih ne bomo govorili - v smeri raz-jasnjenja stanja, a jim ni bilo dopuščeno, da bi razvili svoje stvarno in moralno sporočilo. Mislim, da ne bomo rekli preveč, če pravimo, da so bili zadušeni. Spričo visokosti zgleda, ki zdaj prihaja s kontinenta, boste komaj mogli, da svoje vloge ne bi končno jasno zagledali. Čisto lahko, da se bodo zdaj tudi pri vas zgodili ljudje kot Vim Kok, Jan Pronk, Frank de Gave, Ad van Baal in napolnili praznino, ki zija za Tolstoyem, Nicolsonom, Corselli-som. Ne mislite, da ne vemo, kakšne zasluge imate za svobodo Evrope! Pravijo tudi, da je bil na Vetrinjskem polju narejen edini zločin britanske vojske v drugi svetovni vojni. To se sliši kot poklon, a nam malo pomaga. Naše vprašanje je namreč: Zakaj ste izbrali prav nas? Zakaj prav nas? Nova Slovenska zaveza, dr. Tine Velikonja Zakon za zamolčane nutek besedila zakona o žrtvah partizanskih pobojev. V njem uvodoma zapiše, da državni zbor Republike Slovenije, izhajajoč iz "temeljnih civilizacijskih načel, zlasti iz prepovedi odvzema življenja, spoštovanja sočloveka, njegovega dostojanstva in osebnosti ter pravil pravne države, mednarodnih dogovorov in pravil ravnanja v času vojne", sprejema ta zakon v opomin, da pripadniki slovenske vojske podobno kot v drugi svetovni vojni v prihodnje ne bi izvajali nasilja nad nedolžnimi (nič krivimi) osebami. Spomenica Skupaj z zakonom naj bi bila sprejeta tudi spomenica, s katero bi ugotovili, da pripadniki slovenske partizanske vojske niso imeli nobenega razumnega in stvarno opravičljivega razloga za nasilje in pobijanje nedolžnih oseb in soborcev v času druge svetovne vojne, kar je bilo v nasprotju s splošno priznanimi civilizacijskimi načeli, pravih pravne države, mednarodnimi konvencijami in prepovedjo mučenja in krutega ravnanja v času vojne. Z njo naj bi obsodili nasilje slovenske partizanske vojske in poboje najmanj 4.098 nedolžnih oseb in soborcev zato, da ne bo dvoma, da je pobijanje nič krivih oseb med vojno, zlasti sonarodnjakov, neopravičljivo. Zadolžili bi tudi predsednika Republike Slovenije, da posmrtno odlikuje po krivem pobite osebe med drugo svetovno vojno s strani pripadnikov slovenske partizanske vojske in njihovih sodelavcev. V osnutku zakona o žrtvah partizanskih pobojev so žrtve partizanskih pobojev opredeljene na naslednji način: "Žrtev partizanskih pobojev je državljan Republike Slovenije, ki je bil med drugo svetovno vojno izpostavljen nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom slovenske partizanske vojske in njenih sodelavcev." Kot čas druge svetovne vojne je predlagano obdobje od 27. marca 1941 do 15. maja 1945. Nasilno dejanje partizanske vojske je opredeljeno v drugem členu: "Pod nasilnim dejanjem partizanske vojske v obdobju druge svetovne vojne se razume vsako ravnanje v nasprotju s splošno priznanimi civiliza- cijskimi načeli, pravili pravne države in mednarodnimi konvencijami, zlasti o zaščiti vseh oseb pred mučenjem in drugimi oblikami okrutnega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja ter vojnim pravom. Poboj je nasilno dejanje pripadnikov slovenske partizanske vojske, s katerim so nič krivim osebam in udeležencem vojne v zunajsodnih postopkih odvzeli življenje." Upravičenci do odškodnine so svojci pobitih oseb po določilih drugega poglavja zakona o dedovanju, brez omejitev o povečanju ali zmanjšanju dednega deleža. Predlagana je tudi obveznost države, da ubite osebe s strani slovenske partizanske vojske v zunajsodnih postopkih posmrtno odlikujejo s častnim znakom svobode Republike Slovenije. Pobite osebe se vpišejo v ustrezne matične knjige (državljansko, rojstno in knjigo umrlih). Na listini o podelitvi odlikovanja in na vseh izdanih listinah za pobitega svojca se obvezno pripiše "pobit s strani slovenske partizanske vojske". Na koncu predloga zakona je dodanih tudi nekaj prehodnih in končnih določb, v katerih so opredeljene obveznosti državnih organov. Med njimi je takšna, ki govori o tem, da delavcem pristojnih služb ministrstva, ki ne izstavijo zahtevanih listin iz določil tega zakona, preneha delovno razmerje zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti. Razlogi za zakon Predlagatelj za sprejetje tega zakona navaja naslednje razloge: "Po 3. odstavku 50. člena Ustave Republike Slovenije je žrtvam vojnega nasilja zagotovljeno posebno varstvo v skladu z zakonom. Tako varstvo pa ni zagotovljeno najmanj 4.098 pobitim osebam - žrtvam nasilja slovenske partizanske vojske v že sprejetih zakonih: zakonu o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN) in v zakonu o popravi krivic (ZPKri) - ter njihovim svojcem. Zakonodajalec z zavestnim sprenevedanjem in sprevračanjem zgodovinskih resnic grobo krši pravico posameznika do zakonske zveze in družine iz 53. člena URS in do svobodnega odločanja o rojstvih otrok iz 55. člena URS ter pravico do zasebne Partizani in druge oborožene skupine, ki jih je med drugo svetovno vojno na Slovenskem organizirala Komunistična partija Slovenije, so med vojno ubili več kot 4.000 Slovencev. Vpreženi so bili v strahotno revolucionarno morijo, njihove žrtve pa so še danes, šestdeset let po vojni, skrajno diskriminirane. Slovenska država je zavarovala le tiste, ki so bili na strani revolucije, in torej tudi mnogi med njimi zločinci, žrtve revolucije pa so še danes izobčene. Vasja Majhen, sorodnik ene od žrtev, ki so jo med drugo svetovno vojno po nedolžnem (iz političnih razlogov) ubili partizani na Štajerskem, je na državni zbor naslovil os- lastnine in dedovanja iz 33. člena URS. Glede na navedeno, doslej necelovito zakonsko statusno opredelitev žrtev vojnega nasilja in povzročiteljev vojnega nasilja, se s predlaganim zakonom izničuje neenakost pred zakonom (14. člen URS) ter spodbujanje k neenakosti in nestrpnosti ter razpihovanje rasnega in drugih vrst sovraštva med državljani Republike Slovenije (63. člen URS)." Med cilje in načela zakona je predlagatelj zapisal. "Temeljno načelo predlaganega zakona o žrtvah partizanskih pobojev (ZZPartP) je izenačitev žrtev vojnega nasilja, saj je bila država med vojno dolžna skrbeti za svoje državljane, ne pa jih pobijati zaradi 'vaških zdrah'. V nobenem primeru pa ni imela pravice opustiti skrb za prevzete obveznosti, to je spoštovati splošno priznana civilizacijska načela, pravila pravne države, mednarodne konvencije ter tedaj veljavno vojno pravo. Predlagani zakon zato določa, da je žrtev partizanskih pobojev (vojnega nasilja) oseba, ki sojo člani slovenske partizanske vojske pobili v času vojne zaradi političnih, rasnih, verskih in drugih osebnih razlogov sadističnih pobijalcev. "Pri poboju gre za odvzem življenja z mučenjem na okruten način, zato so med žrtve vojne upravičeno uvrščeni svojci pobitih, saj so po ustavi upravičeni do zadoščenja." Predlagatelj meni, da za izvedbo predlaganega zakona ne bodo potrebna dodatna finančna sredstva v proračunu. "Ta sredstva se bodo pridobila z ukinitvijo dotacij iz proračuna RS Zvezi združenj borcev NOV ter s prepovedjo občinam za izvedbo prireditev ob 60. obletnici osvoboditve, na katerih del ogorčene borčevske populacije s predsednikom ZZB na čelu razpihuje sovraštvo in nestrpnost med Slovenci." Obrazložitev zakona Potrebo po tem zakonu je predlagatelj obrazložil z naslednjimi argumenti. Z zakonom se bo odpravilo "načelo neenakega obravnavanja enakih dejanskih stanov brez razumnega in upravičenega stvarnega razloga, ki ga zgodovina Neenak položaj žrtev Predlagatelj na koncu navede morda še najmočnejši argument za ta zakon, saj z njim opozarja na eks-cesnost našega sodstva, ki še kar naprej - kljub petnajstim letom demokracije, konca komunizma, ohranjanja revolucionarnih tradicij - tiči zagovarja varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Po tem njegovem stališču ima zakonodajalec pravico arbitrarno odločati o ne/enakosti stanov in uzakoniti pravico do pobijanja v zunajsodnih postopkih. Odpravlja se tudi načelo ustrežljivih sodnikov (tudi ustavnih - Janeza Čebulja, Cirila Ribičiča in Jožeta Tratnika), ki zakonodajalca niso opozorili na protiustavnost sprejetih zakonov o žrtvah vojnega nasilja in o popravi krivic." Čeprav so videli splošni interes za prostocarinske prodajalne, pa zaradi nepriznavanja splošnih civilizacijskih načel, pravil pravne države, mednarodnih konvencij ter vojnega prava niso priznali "splošnega interesa svojcem" žrtev partizanskih pobojev. V osnutku je zapisano, da je "največje neznanje prav pri sedanjem predsedniku ustavnega sodišča, ki za zunajsod-ni poboj nedolžnega državljana uporablja pojem usmrtitev (ki pomeni izvršitev - nekoč - najvišje mogoče izrečene kazni: smrtne kazni, ki se je lahko izrekla le v primerih najhujših kaznivih dejanj)." v rdeči preteklosti. Zapisal je, da enako "neznanje (ali koruptivnost!) izpričuje tudi senat Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v upravnem sporu za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja", ki zavrnitev pritožbe otroka pobitega očeta utemeljuje z naslednjimi besedami: "Na drugačno odločitev v predmetni zadevi ne morejo vplivati tožnikove navedbe, da je bil tožnikov oče s strani partizanov po krivici in brez sojenja usmrčen (!?), saj takega nasilnega dejanja kljub njegovi protipravnosti ni mogoče šteti za nasilje okupatorja oziroma njegovih sodelavcev v smislu ZZVN. V zvezi s pritožbenimi ugovori, da so določbe ZZVN krivične, ker spravljajo žrtve vojnega nasilja v neenak položaj (iz česar bi sledilo, da tožnik ugovarja, da so v nasprotju z ustavo Republike Slovenije), pa sodišče pripominja, da je tovrstna presoja v pristojnosti ustavnega sodišča." Čisto na končuje predlagatelj osnutka zakona o žrtvah partizanskih pobojev h gornjemu dodal, da je k utemeljitvi senata Vrhovnega sodišča RS treba dodati le, da doslej še ni odprlo ustave RS, ki določa: "Če sodišče pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, mora postopek prekiniti in začeti postopek pred ustavnim sodiščem." (1. odst. 156. člena URS - postopek za presojo ustavnosti in zakonitosti) tpunn.rđdiodur.si nismo najpcčji. nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbolj trapasti. 01 / 520 5000 _ —_____ Založba Ignis je v zadnjem letu predstavila slovenskemu bralcu novo knjižno zbirko Ignis. Ljudje, ki v postmodernem svetu mnogih izbir želijo izkusiti osebno srečanje z Bogom in z njim poglobiti odnos, bodo veseli teh knjižic, ki nagovarjajo človeka v njegovi žeji po nadna-š ravnem pa tudi v njegovi osebni stiski, odnosih in hrepenenju po neposrednem Božjem dotiku. I Zbirka izraža bližino sodobnemu človeku v njegovih osebnostnih in duhovnih potrebah, hkrati pa je globoko zakoreninjena v dva-tisočletno modrost krščanskega izročila in Božje besede. Prežema jo prepričanje o tem, da nam Bog hoče dobro in da nam daje dobre stvari tudi tukaj, na tem svetu. i 12 korakov k Božjemu ozdravljenju Knjiga 12 korakov k Božjemu ozdravljenju Eddieja Russlla žanje nove mednarodne uspehe. Slovenska katoliška založba Ignis jo je leta 2003 izdala v slovenščini, konec marca letos pa še v portugalskem prevodu. Knjiga je dosegla veliko priljubljenost v angleško govorečih deželah, na tisoče ljudi pa je bilo blagoslovljenih tudi ob nemškem prevodu. Knjiga, ki jo Barry James Hickey, nadškof v Perthu, priporoča kot "vir navdiha in pomoči", temelji na Božji besedi in Katekizmu Katoliške cerkve. Eddie Russell, mednarodni katoliški govornik in evangelizator, se v njej osredini na popolno Božjo voljo za nas in odkriva poti do blagoslova na vseh področjih življenja. Poglavje o zavezi razkriva, kaj je zaveza pomenila za Hebrejce, predstavi naše pravice iz zaveze in bralca spodbudi, da vstopi v zavezni odnos z Bogom, posebej pri svetem obhajilu. Razkrije štiri ključe do Božjega Za izpolnjeno biuanje ozdravljenja in 15 razlogov, zakaj do ozdravljenja ne pride. 12 korakov je spodbuda k veri. V dveh poglavjih razkriva, kako v svojem življenju zgradimo nadnaravno vero in kako lahko vstopimo v krščansko upanje. Ozdravljenje po blagoslovu Knjižica Ozdravljenje po blagoslovu (Blagoslov na blagoslov), ki je blagoslovila že stotine tisočev bralcev v špansko, portugalsko in angleško govorečih deželah, je odgovor na željo po sreči in smislu. Regis in Ma-isa Castro v njej bralcu odkrivata, kako v življenju posvojiti moč Božje besede. Nauči nas tudi molitve vere, ki zgane Božjo roko in odpre vse naše bitje za odrešenje, ozdravljenje in osvobojenje v Jezusu Kristusu. Bog nas kliče, da blagoslavljamo. Avtorja nam ob Svetem pismu odkrivata, kako živeti iz preobilja blagoslovov, ki nam jih hoče dati Bog. Razgrinjata pomen in moč blagoslav-ljanja v življenju kristjana. Marsikdo bo ob njej vstopil v takšno molitev in dobil moč za to, da blagoslavlja svoje sovražnike. "Knjižica bralca popelje v izkušnjo Božje ljubezni: 'Našli boste živega Jezusa... prejeli njegov mir, veselje, ljubezen, duhovno in telesno ozdravljenje.' V tej knjižici so zapisane lepe molitve, ki ne prosijo samo za eno stvar, ampak za vse, kar človek potrebuje" (škof Kvas). Jezus te ljubi Knjiga Jezus te ljubi je nastala ob prizoru mlade zasvojenke na televiziji, ki je kot razlog za svojo zasvojenost navedla: "Od nikogar nisem ljubljena ... Nihče me ne ljubi... Nihče ne skrbi zame!" Avtorja Regis in Maisa Castro sta spisala to knjigo, "da bi mogli spoznati in izkusiti Božjo ljubezen... da ne bi niti vi niti mlada zasvojenka niti kdor koli drugi spet rekel: 'Nihče me ne ljubi...,' ampak raje: 'Jezus me ljubi! Jezus je usmiljen z mano.'" To je knjiga molitve in meditacije, ki sloni na Božji besedi. Popeljati želi v osebno izkušnjo Jezusove ljubezni. Ob tematikah, kot so kako naj bom odrešen; ne boj se ničesar, ker je Jezus s tabo, ime Jezus ima Eddie Russell, fmi moč ali po kateri poti naj hodim v svojem življenju, odkriva svetopisemske resnice za vsakdanje življenje in usmerja v njihovo uporabo v molitvi. Nekatera poglavja so močna spodbuda k veri in ob svetopisemskih odlomkih usmerjajo k odločni in pogumni molitvi z vero. "Skoraj polovica besedil v tej knjigi je v obliki molitve. To sicer niso molitve, ki bi jih uporabljali kot liturgične molitve v cerkvi, osebno pa nas morejo z Bogom zelo zbližati. Poseben poudarek pri teh molitvah je slavljenje Gospoda" (škofKvas). Bralec bo ob premišljevanju besedil v knjigi odkril Božje usmiljenje in odrešenje, odkrival pa bo tudi, kako Bog konkretno deluje v njegovem življenju. 10 zapovedi molitve Veliko vprašanje sodobnega kristjana je, kako dobro moliti. Molitvene delavnice in skupine dosegajo uspehe, ker si ljudje želijo osebnega odnosa z Bogom. Pojavlja se potreba po osnovnih delih o molitvi. Takšno delo je tudi knjižica 10 zapovedi molitve. V njej p. Robert DeGrandis bralcu odkriva, kako naj vstopi v molitev. Ob praktičnih primerih odkriva moč spontane molitve, pomaga pa tudi na novo odkriti tradicionalne molitve, Božjo besedo in duhovno branje. Ob knjižici se korak za korakom odkriva, kako preprosto je vstopiti v oseben odnos z Bogom in okušati molitev. Prav kakor osebna molitev pa je pomembna tudi molitev v skupnosti, še posebej pri nedeljski maši. Čeprav si je avtor knjižico zamislil samo kot uvod za začetnika, nagovarja tudi številne kristjane z globoko molitveno izkušnjo. "Presenetljiva in dobra je misel že v prvem odstavku ..., naj molimo zato, da bi dobro molili... Vsak odstavek ima novo globoko misel o pomenu molitve, ki je v Jezusovih besedah: 'Brez mene ne morete ničesar storiti.' Pisec zanimivo in upravičeno pravi: 'Ne poznam človeka, ki preveč moli, vsi pa se zavedamo, da premalo molimo. Vzrok za pomanjkanje vere in miru je v pomanj-> kanju molitve"' (škof Kvas). Knjižica se konča s pričevanjem zdravnika, ki mu je odkritje Boga v molitvi spremenilo življenje in mu pomagalo, da se je osvobodil zasvojenosti s tabletami. Uvod je napisal škof Jožef Kvas. Izšla je v več svetovnih jezikih, v Braziliji je izšla že 14. izdaja, zelo priljubljena pa je tudi v špansko govorečih deželah, na Poljskem in Hrvaškem. Odpuščanje in ozdravljenje Eden od velikih biserov svetopisemske modrosti je Jezusovo navodilo: "Odpustite svojim sovražnikom ..." Danes njegovo vrednost odkriva tudi psihologija, medicina pa odkriva povezave med zamero ali sovraštvom in številnimi psihosomatskimi motnjami. Marsikdo bi rad odpustil, pa ne ve kako ali pa reče: "Saj sem odpustil, pozabiti pa ne morem." Priljubljena knjižica Odpuščanje in notranje ozdravljenje, avtorja sta p. Robert DeGrandis in Betty Taps-cott, razkriva različne vidike odpuščanja in bralcu pomaga, da se sooči z osebami iz svojega življenja, ki jim mora odpustiti, in v Božji navzočnosti naredi korak odpuščanja. L judem, ki ne vedo, ali so odpustili, je v veliko pomoč uvid, da je odpuščanje stvar odločitve. Drugi del knjižice bralcu pomaga, da se sooči s svojimi spomini in preteklostjo. Ne gre za to, "da gremo v preteklost in izkopavamo umazane podrobnosti. Ne gre za to, da bi videli, koliko smeti se lahko spomnimo. Gre za to, da vržemo proč vse smeti, ki so tam". , Ob tej knjižici lahko stopimo iz pre- teklosti in omejitev starega človeka in david taylor azgaljeni voditelj j prave poti k uspehu so končno ra/knte se v notranji svobodi in miru pripravimo na polnejše življenje, v katerem odkrijemo novo sproščenost v naših odnosih in Bogu ne postavljamo več ovir, ampak v odnosu z njim izkušamo, da smo "nova stvar v Kristusu". V knjižici najdemo tudi dve molitvi, ki pomagata vstopiti v dinam iko odpuščanja in notranjega ozdravljenja, in svetopisemske citate, ki usmerjajo na tej poti. Ozdraviti samopodobo Slaba samopodoba je ena od ovir, ki mnogim ljudem preprečujejo, da bi v polnosti razvili svoje naravne zmožnosti in da bi imeli zdrav in sproščen odnos do Boga. Na slabo sprejemanje samega sebe pogosto vplivajo mediji, ki ljudi ves čas silijo k primerjanju s standardi televizijske kulture, pogosto pa so v ozadju slabe samopodobe globoko ukoreninjeni vzorci družinske vzgoje. V poplavi psihološke literature je redko najti knjižico, ki bi z modrostjo združevala psihološke uvide, ki jih narekuje zdrava pamet, in svetopisemska življenjska vodila. To nam zdaj ponuja knjiga Kako ozdraviti samopodobo. Avtorja p. Robert DeGrandis in Betty Tapscott se soočita z značilnostmi vzgoje na Zahodu in obravnavata tri glavne razloge za slabo samopodobo: zavrženost, nezdrav občutek krivde in perfekcionizem. Ob spoznanju, da sta dobra človekova samopodoba in spoštovanje do samega sebe ena najglobljih človekovih potreb, pa avtorja zavračata vsakršno samopomilovanje in usmerita k svetopisemskim načinom kako razviti zdravo samopodobo. Kako ozdraviti samopodobo je lahko tudi dragocen priročnik za vzgojo, ki otroke obvaruje pred nezdravo osre-dinjenostjo na svoj jaz in jim vcepi zdrav, pozitiven pogled nase. Knjižica se sklene z molitvijo za Bogu všečno samopodobo in s svetopisemskimi odlomki o Božji ljubezni. Uvod je napisal škof Jožef Kvas. Ob križevem potu Križev pot je poleg rožnega venca ena od najbolj priljubljenih po-božnosti krščanskega zahoda. Ob knjižici p. Roberta DeGrandisa Notranje ozdravljenje ob meditacijah kri-ževega pota začutimo, da je lahko veliko več kakor samo pobožnost. "Ta premišljevanja o postajah križevega pota poudarjajo našo potrebo po ozdravljenju - po tem, da smo osvobojeni bolestnih čustev, kot so globoko ukoreninjena jeza, zamera, ljubosumje, sovraštvo, napuh, neodpušča-nje - prek Jezusove smrti na križu." Avtor nas ob vsaki postaji križevega pota popelje skozi tri korake: premišljevanje, osebno premišljevanje, meditacija. Premišljevanje popelje molilca v doživeto izkušnjo svetopisemskega odlomka. V osebnem premišljevanju se soočimo s svojimi osebnimi okoliščinami, avtor nas povede v soočenje z ljudmi, ki jim moramo odpustiti, "na vsaki postaji pa nas tudi kliče k spreobrnitvi, k popravi krivic in napak, ki smo jih zagrešili" (škof Kvas v uvodu). V meditaciji se srečamo z Jezusom in njegovo ljubeznijo sredi konkretnih življenjskih okoliščin. Pogoste meditacije postaj križevega pota lahko povedejo h globokim in trajnim občutjem potrebe po odpuščanju, potrebe, da bi bili sočut-nejši do drugih, in k veliki želji, da bi druge dosegli z ljubeznijo in razumevanjem. Vodile nas bodo do točke, kjer bomo služili drugim z Jezusovo ljubeznijo. "Ta oblika molitve križevega pota - zlasti osebna meditacija - je zelo primerna za osebno premišljevanje, ko si lahko vzamemo dovolj časa" (škof Kvas). Razgaljeni voditelj David Taylor je avtor knjige Razgaljeni voditelj, ki je ena najbolje prodajanih poslovnih knjig v Veliki Britaniji. Knjiga je izraz novega vala mišljenja in delovanja, ki postavlja ljudi pred procese, izbiro pred spremembo in pomen pred denar. Razgaljeni voditelj je nasprotje procesno usmerjene miselnosti, ki je zapravila tako veliko milijonov, uničila zaupanje med podjetjem in zaposlenim in tako veliko podjetij pripravila k temu, da so v najboljšem primeru ostala nepremična na mestu. Delo se usmeri v voditeljstvo na različnih ravneh podjetja in je zanimiva za vse, ki se pri svojem delu srečujejo z voditeljskimi izzivi v skupini ali podjetju. Je tudi knjiga za tiste, ki bi radi razvili voditeljske sposobnosti na osebni ravni ali pa bi preprosto želeli napredovati v službi. Razgaljeni voditelj odpravi skrivnosti, pretiravanje in žargon in razodene eno sam samcato formulo za zagotovljen uspeh, ki je dostopen vsakomur. Knjiga je potovanje, ki ga je mogoče opraviti od začetka do konca ali pa se mu je mogoče pridružiti na kateri koli stopnji - na podlagi najboljšega voditeljskega mišljenja na svetu vas popelje, kamor hočete priti. "Razgaljeni voditelj prinaša zabavo, prigodo in navdih nazaj v poslovni in osebni uspeh." Je destilat idej Davida Taylorja in njegovih navdihu-jočih zamisli, ki so ga naredile za najbolj iskanega evropskega govornika o voditeljstvu in osebnostni rasti. David Taylor pomaga podjetjem več kakor 20 let: delal je z družbami, kot so Rolls-Royce, Allianz in Corn-hill, in voditelji v svetu. Je predsednik Združenja IT-direktorjev, NCC-Cer-tusa (danes ene glavnih povezovalnih skupin med britansko vlado in IT-in-dustrijo), gostujoči predavatelj MBA na Imperial Collegea v Londonu, član Kraljeve družbe umetnosti (Royal Society of Arts), znan mednarodni govornik in reden gost televizijskih oddaj. Dela z različnimi profili ljudi, od generalnih direktorjev do profesionalnih igralcev golfa, od timov prvih 100 podjetij z indeksa FTSE do dobrodelnih organizacij pa tudi z državnimi in mednarodnimi voditelji. Vse knjige se dobijo na telefonski številki 01/283-2655. V.M. Krog je sklenjen Med tretja epizodo Vojne zvezd, Maščevanje Sitha bo vitez jedi Anakin Skywalker sprejel usodno odločitev. Moral se bo odločiti, ali naj izgubi svoje najdražje ali svojo dušo, da bi si pridobil moč, da bi jo rešil. Kakšna je Anakinova odločitev, zakaj jo je sprejel in zakaj nato nosi srhljivo črnino, ki je postala del legende Vojne zvezd? Po skoraj tridesetih letih ugibanj in pričakovanj bodo ljubitelji filma po vsem svetu v Maščevanju Sitha končno izvedeli resnico in odgovore na mnoga odprta vprašanja. Med drugim bodo izvedeli, kako in zakaj je junaški Anakin Skywalker, ki naj bi bil po prerokbah Izbranec, tisti posameznik, ki naj bi vzpostavil ravnovesje v Sili in zagotovil mir po vsej galaksiji, postal strašni Darth Vader, cesarjeva desna roka. Zadnje poglavje "Koščki sestavljanke se bodo sestavili," obljublja scenarist in režiser George Lucas, ki končuje sago, ki jo je začel leta 1977 z Vojno zvezd, IV, Novo upanje. "Končno bomo povedali še zadnje poglavje." Na začetku Maščevanja Sitha se po vsej galaksiji bijejo zadnje katastrofalne bitke klonskih vojn, tudi tista na nebu mestnega planeta Co-ruscant, kjer je sedež razpadajoče Republike in tudi sedež vitezov je-dijev. Kancler Palpatine je talec generala Grievousa, vodje droidske vojne - mehanskih vojaških enot separatistične zveze. Obi-Wan Keno- iStar Wars: Episode III - Revenge of the Sith Režija: George Lucas Scenarij: George Lucas, Jonathan Hales Produkcija: Rick McCallum Igrajo: Hayden Christensen, Natalie Portman, Ewan McGregor, Samuel L. Jaclcson, Ian McDiarmid, Frank Oz, Kenny Baker, Ahmed Best, Anthony Daniels, James Earl Jones Premiera: 19. 5. 2005 Distribucija: Continental film bi (Ewan McGregor) in Anakin Skywalker (Hayden Christensen) se trudita po najboljših močeh, da bi osvobodila Palpatina in uničila Grievousa. Gre za drzno misijo, a šele za začetek nevarnih bitk in podvigov je-dijev, s katerimi se odlikuje tretja epizoda, najbolj akcijska med vsemi Vojnami zvezd. Uvodna bitka sproži niz dogodkov, ki privedejo do trenutka resnice za Anakina, čigar skrivnosti vedno grozijo, da ga bodo dohitele. Živi dvojno življenje kot vitez jedi, medtem ko je skrivaj poročen s prelepo senatorko Padme Amidala (Natalie Portman). Anakin sejo boji izgubiti, kar izkoristi Palpatine in mu razkrije drugo plat Sile, tisto, ki mu je prepovedana, in hkrati tisto, ki mu bo dala nepredstavljivih moči. Obi-Wan sprevidi Anakinov notranji boj in se mora nazadnje Poslednji lovec Poslednji lovec gledalca popelje po stopinjah resnične osebe, ki se iz dneva v dan sooča z novimi težavami in pustolovščinami, ki jim ni para. Film Poslednji lovec je potovanje Johnson, ne obstajajo več. Obstaja pa v svet, kjer so narava, živali in človek človek, ki še vedno živi po starih lov- eno. "Pravi" lovci, kot so bili Davy skih običajih v naravi. Temu posled- Crockett, Jack London ali Jeremiah njemu lovcu je ime Norman. Starjej spopasti s svojim nekoč obetavnim učencem Padavvan v bitki s svetlobnimi meči na vulkanskem planetu Mustafar. "Ker privrženci Vojne zvezd že dolgo poznajo številne ključne točke zgodbe, jim je George želel ponuditi presenetljivo izkušnjo, ki bo hkrati izpolnila vsa pričakovanja." Sklepni dvoboj s svetiob-nimi meči med Anakinom in Obi-Wanom je samo ena od številnih akcijskih sekvenc v Maščevanju Sitha. "V tem filmu je neverjetno veliko akcije," pritrjuje McGregor. Napeti dogodki v Maščevanju Sitha so seveda neposredno povezani tudi z Novim upanjem, ki se, kot vemo skoraj vsi, začne z Darthom Vaderjem, ki s svojimi enotami zajame vesoljsko plovilo upornikov. Gre za zadnjo epizodo sage, ki jo je Lucas zasnoval v zgodnjih sedemdesetih. "Če si boste zdaj ogledali vseh šest epizod skupaj, od prve do zadnje, se pravi, do Jedijeve vrnitve, bo to povsem druga izkušnja," pravi. "Pri epizodah I, II in III meje gnala zgodba o Anakinu, kije na za- četku dober človek, a postane hudoben, nazadnje pa ga odrešita njegova otroka. Vznemirljivo je videti, kako se vse skupaj poveže." Dejansko je nemogoče določiti, kdaj natanko se je začela produkcija Vojne zvezd, Maščevanje Sitha. Film se je pravzaprav pripravljal skoraj trideset let, vse od takrat, ko je George Lucas zasnoval sago o družini Sky-walker, sago, ki je postavljena v čas vojnih viher v oddaljeni galaksiji. 50 let in živi z Nebasko Nehanni, In-dijanko. Film prikazuje eno leto življenja Normana, Nebaske in njunih psov ter vse težave, s katerimi se morajo vsak dan spopadati. Film Poslednji lovec je potovanje v svet, kjer so narava, živali in človek kot eno. Filmska ekipa spremlja Normana in njegovo indijansko partnerko na lovu, snema ju, ko postavita prvo kočo, ribarita... In seveda tudi živi z njima. Norman in Nebaska nas bosta povabila v svet, kjer so snežni viharji glasnejši od besed, kjer led, ki ti prekriva obraz, preprečuje, da bi sploh odprl usta. Ekipa filma je celo leto spremljala Normanovo življenje v divjini in s tem skušala ujeti njegove najboljše trenutke: ko igra samega sebe. Monika Maljevič ■m Le dernier trappeur Režija: Nicolas Vanier Scenarij: Nicolas Vanier Igrajo: Norman Winther, May Loo, Alex Van Bibber, Ken Bolton, Denny Denison Premiera: 19. 5. 2005 Distribucija: Ljubljanski kinematografi na kratko Znani režiser Tim Burton je v svoj novi film Charlie And The Chocolate Factory vključil vso svojo družino. Eno izmed glavnih vlog bo namreč igrala njegova partnerka Helena Bonham Carter, medtem ko bo njun dveletni sin Billy Ray nastopil v eni izmed manjših vlog. Burton in Carterjeva sta postala par leta 2001 na snemanju filma Planet Of The Apes. Do 22. maja bo v Cannesu potekal 58. filmski festival. Za letošnjo zlato palmo se bodo potegovali filmi režiserjev, kot so Wim Wenders, Jim larmusch, Gus Van Santo, Lars Von Trier in David Cronenberg. V uradnem delu programa bo prikazanih 20 filmov iz 13 držav. Največ med njimi je ameriških, kar štirje. Zunaj tekmovalnega programa bo prikazan film Woodyja Allena Match Point in Lucasov najnovejši del Vojne zvezd. Letošnji žiriji bo predsedoval Emil Kusturica. Na pričujočem festivalu v Cannesu bo prikazan tudi biografski film o življenju Kurta Cobaina. Premiera filma Last Days, pod režijo in scenarij se je podpisal Gus Van Sant, je bila pretekli petek. Film prikazuje zadnjih nekaj ur življenja rokzvezde z imenom Blake, čigar podoba temelji na pokojnem frontmanu skupine Nirvana. Gre celo za fizično podobnost, saj je igralec Michael Pitt močno podoben Kur-tu. Film prikazuje zadnje trenutke Kurtovega življenja, ko se ta bojuje z demoni in angeli, boj pa se konča s samomorom. Pred filmsko kamero v nastajajočem filmu The Guardian bosta skupaj stopila Kevin Costner in Ashton Kutcher. Disneyjeva drama režiserja Andrevva Davisa spremlja Jakea Cummingsa (Kutcher), upornega mladeniča, ki mu življenje uhaja z vajeti. Potem ko postane član obalne straže, najde prijatelja in mentorja v legendarnem reševalcu (Costner). Starejši kolega pomaga glavnemu liku, da spremeni svoje življenje, tako da mu pojasnjuje, da je smisel življenja v življenju za druge. V Ameriki že postaja običaj, da priljubljene zvezde glasbenega sveta občasno zaidejo tudi v filmske vode. Tako je tudi letos med nominacijami za filmske nagrade MTV nekaj glasbenih imen. R&B pevka Mya si je tako prislužila nominacijo za vlogo v filmu Cursed, Ashanti pa za vlogo v filmu Coach Carter. Na seznamu nominiranih najdemo tudi nepogrešljivega Willa Smitha, ki je nominiran za vlogo v filmu Hitch. Biografski film o življenju Raya Charlesa je nominiran za najboljši film leta, nominacijo si je prislužil tudi glavni igralec filma Jamie Foxx. V nasprotju z običajnimi filmskimi nagradami MTV podeljuje nagrade tudi v zanimivih in šaljivih kategorijah, kot so najboljši poljub, najboljši ples, največji negativec, najbolje odigrani strah, najboljša akcijska scena ter podobno. Velika podelitev bo 4. junija v Los Angelesu. RADIO JE UHO,S KATERIM SUŠIMO SVETI J; ŠTAJERSKI VAL VEČ KOT 50 LET PRIJATELJSKE BLIŽINE petek, —mmm 20.5.2005 Slovenija 1 6.20 tedenski izbor 6.20 kultura 6.30 odmevi 7.00 poročila (vps 07.00) 7.05 dobro jutro 8.00 poročila 8.05 dobro iutro 9.00 poročila (vps 09.00) 9.05 tedenski izbor 9.05 mudi solist, kratki dokumentarni film za otroke ebu 9.20 enajsta sou, oddaja za radovedneže 9.50 oddaja za otroke 10.05 prisluhnimo tišini 10.35 z vami 11.25 demo(s)krači|a 12.15 osmi dan 13.00 poročiu Sport, vreme (vps 13.00) 13.15 tedenski izbor 13.15 obzoria duha 13.45 duhovni utrip 14.00 čas vojne, dokumentarec meseca 15.00 poročiu, promet (vps 15.00) 15.05 mostovi • hidak (vps 15.05) 15.40 timotej hodi v solo, risana nanizanka, 7/26 (vps 1S.40) 16.05 iz popotne torbe: nit (vps 16.05) 16.25 slovenski vodni krog: mura, izobraževalno dokumentarna oddaja (vps 16.25) 17.00 novice, slovenska kronika, sport, vreme (vps 17.00) 17.35 ledena svetova novozeundska dokument. seriia 3., zadnji del (vps 17.30) 18.30 žrebanie deteljice (vps 18.30) 18.40 luka in lučka risanka (vps 18.40) 18.45 celestin, risanka 18.55 vreme (vps 18.55) 19.00 dnevnik 19.35 vreme, magnet, sport 20.00 NA|SlBKEjSl ČLEN, KVIZ (VPS 20.00) 20.50 new york ■ london, angleška nadaljevanka, 6/7 (vps 20.55) 22.00 odmevi, kultura, sport, vreme (vps 22.00) 22.50 polnočni klub (vps 22.50) 0.05 turistika ponovitev 0.25 dnevnik, vreme, magnet, sport, pon. 1.20 slovenski vodni krog: mura, izobraževalno dokument. oddaja pon. 1.45 zdaj!, oddaja za razgibano žmjen|e, pon. 2.10 dnevnik zamejske tv (vps 02.10) 2.35 infokanal Slovenija 2 6.30 infokanal 9.25 tv PRODAJA 10.00 otroški infokanal 10.40 tv prodaja 11.15 zabavni infokanal 12.00 gusnik, oddaja tv maribor (vps 12.00) 12.30 dnevi vina in vrtnic, ameriški čb film, ponovitev (vps 12.30) 1430 tedenski izbor 14.30 jasno in gusno ■ vegetarijanci: vsejedci, kontaktna oddaja 15.20 leeloojamais, posnetek koncerta 16 JO Sport Spas 16.50 zda)!, oddaja za razgibano živl|en|e (vps 16.50) 17.20 mostovi • hidak, ponovitev 17 JO davi, izbor iz jutranjega programa (vps 17.50) 19.00 iz canterburyjskih zgodb, angleška literarna nad., 5/6, ponovitev (vps 19.00) 20.00 leonardo, angleška dokumentarna oddaja 1/2 (vps 20.00) 20.50 alpe-donava-jadran (vps 20.55) 21.20 videopisma, dokumentarna serija, 6/10 (vps 21.25) 21.50 simpsonovi, ameriška risana nanizanka, 12/22 (vps 21.45) 22.15 vse za ljubezen, angleški film (vps 22.15) 23.55 amen, koprodukcijski film, pon. (vps 23.55) 2.10 INFOKANAL Kanal A Д 9.20 TV prodaja 9.25 Triki Jamieja Oliverja, pon. angleške oddaje 9.55 MacGyver, 3. sezona, pon. 20. dela am. naniz. 10.45 E., ponovitev 12.45 TV prodaja 13.15 Triki jamieja Oliverja, angleška oddaja 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 149. del am. nad. 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 44. del ameriške nad. 15.35 TV prodaja 16.05 MacGyver, 4. sezona, 1. del ameriške nanizanke 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 6. sezona, zadnji del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Mladi zdravniki, 1. sezona, 3. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 18.10 E+ Pod lupo 18.50 E+ Trač tedna 19.30 E+ Z Janinom okoli sveta 19.50 E+ Obisk 20.00 Midve z mamo, 3. sezona, 3. del am. nanizanke 20.55 Komedija: Padec v vodo, ameriški film 23.00 Ženske zadeve, 1. sezona, 5. del am. naniz. ^ 0.00 Vroča Ruby Wax, pogovorna oddaja 0.40 E+, ponovitev Pop tv ra^ 6.25 24UR, ponovitev 7.25 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.15 Pet skrivnosti, ponovitev 67. dela mehiške nad. 9.10 Zastavljeno srce, ponovitev 38. dela venezueiske nadaljevanke 10.00 TV prodaja 10.30 Srčna dama, ponovitev 64. dela mehiške nad. 11.20^ Prava ljubezen, pon. 36. dela venezueiske nad. 1215 Trenja, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Prava ljubezen, 37. del venezueiske nad. 15.55 Srčna dama, 65. del mehiške nadaljevanke 16.S5 Zastavljeno srce, 39. del venezueiske nad. 17.55 24UR - vreme 18.00 Pet skrivnosti, 68. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Sanjska ženska, zadnja oddaja 21.10 Akcija: Misija nemogoče 2, ameriški film ^ 23.25 Pod lupo pravice, 1. sezona, 10. del am. naniz. 0.20 XXL premiere 0.25 Zakleta dvojčka, kanadsko-ameriSki film 130 24UR, ponovitev 3.30 Nočna panorama TevePika 6.00 Tv prodaja 6.30 Zeleni vodnik, pon 7.00 Do zdravja tudi tako, Kaiser Kajumov, pon 7.30 A TO JE TO! poučno - zabavna oddaja z Rezo, pon 8.00 Eko Sola kot način življenja, 80 dreves za čist zrak, pon 8.30 Tv Prodaja 9.00 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 9.30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 10.00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon 11.00 ŠKL, Šolska košarkarska liga, pon 12.00 To morate vedeti!, Vzajemci. Com, vzajemci da ali ne 13.00 Do zdravja tudi tako, zdrava hrana, založba Debora, pon 13.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 14.00 Slovenska glasbena lestvica, pon 15.00 Tv prodaja 15.30 Do zdravja tudi tako, studio Ank, pon 16.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 17.00 Sijaj, pon 17.30 Do zdravja tudi tako, Biosinhron, živo 18.30 Kulturne drobtinice, Alan Ford v Šentjakobu, pon 19.00 UspeSen obrtnik, akcija z Obrtno zbornico Slovenije, pon 19JO V harmoniji z naravo, pon 20.00 V deželi ruma, salse in cigar, prvič 21.00 NT konferenca 2005, reportaža iz Portoroža, prvič 21.30 24 UR, informat. oddaja 22.30 NaS vrt, svetovalna oddaja za vrtičkarje, pon 23.00 Trenja, POPTV 00.30 Tv prodaja 01.00 Glasbeni mozaik P» - a TV SgOS TV prodaja 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Tri v vrsto 07.15 Spomin 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 08.00 Tri v vrsto 08.15 Spomin 08.30 TV prodaja 09.00 Spomin 0920 Tri v vrsto 09.35 Yu-Gi-Oh, risana serija 10.00 TV prodaja 10.25 Sto IzloZb, sto strasti, 432. del italijan. telenovele 11.00 Čarovnije, 59. del italijanske serije 11.55 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.50 TV prodaja 13.15 Tri v vrsto 13.30 Spomin 13.45 TV prodaja 14.10 Skozi ključavnico, ponovitev 14.55 Dobro Je biti..., razvedrilna oddaja 15.25 Sanje sveta, 6. del italijanske mini serije 15.55 Resnične zgodbe - v iskanju pravice 16.40 Reklamni predah, razvedrilna oddaja 17.10 Yu-GI-Oh, risana serija 17.35 Sto Izložb, sto strasti, 433. del italijan. telenovele 18.05 Čarovnije, 60. del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Policist s petelinjega vrha, 5. del srbske naniz. 21.00 101 zgodba Hollywooda, razvedrilna oddaja 21.55 Gospod Bean, 9. del angleške serije 22.25 Okrožje Columbia, 11/3. del ameriške nanizanke 23.20 Angelske oCi, ameriška romantična drama, 2001 01.00 Policist s petelinjega vrha, 5. del srbske naniz. 02.00 101 zgodba Hollywooda, razvedrilna oddaja огзо Gospod Bean, 9. del angleške serije 03.00 Okrožje Columbia, 2/111. del ameriške nanizanke 03.50 Angelske od, ameriška romantična drama, 2001 C iOBOTA, 21.5.2005 Slovenija 1 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 zgodbe iz Školjke 7.35 POD KLOBUKOM 8.10 ODDAJA ZA OTROKE 8.25 KINO KEKEC: THE BALL, BELCIJSKO- NIZOZEMSKI FILM (VPS 08.25) 9.55 TEDENSKI IZBOR 9.55 NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ 10.45 POLNOČNI KLUB 12.00 TEDNIK, PONOVITEV 13.00 POROČIU SPORT, VREME (VPS 13.00) 13.10 TURISTIKA PONOVITEV 13.30 SLOVENCI V ITALIJI (VPS 13.35) 14.00 BOLNIŠNICA NA KONCU MESTA PO DVAJSETIH LETIH, ČEŠKA NADALJEVANKA 9/13, PON. 15.05 ŽIVLJENJSKA PRILOŽNOST, dansko-Švedski film (vps 15.05) 17.00 poročiu, Sport, vreme (vps 17.00) 17.15 OZARE (VPS 17.15) 17.25 SOŽITJA SVETOVALNA ODDAJA TV MARIBOR (VPS 17.25) 18.40 PRIHAJA NODI, RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.25 UTRIP 19.40 VREME 19.45 SPORT 20.00 TOTALNA RAZPRODAJA, DRUŽINSKA HUMORISTIČNA NANIZ., 5/10 (VPS 20.00) 20.30 DIVJA UKRAJINA, DIVJI PLESI, DOKUMENTARNI FILM (VPS 20.35) 21.00 PESEM EVROVIZIJE 2005, PRENOS IZ KIJEVA (VPS 21.00) 0.25 DNEVNIK, VREME, SPORT, PONOVITEV 1.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.05) 1.30 INFOKANAL Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 9.00 TV PRODAJA 9.30 INFOKANAL 11.15 TV PRODAJA 12.10 TEDENSKI IZBOR 12.10 VIDEOPISMA, DOKUMENTARNA SERIJA, 6/10 12.35 ZDAJ!, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVL|EN|E 13.00 PESEM EVROVIZIJE 2005 PREDIZBOR, POSNETEK IZ KIJEVA 15.20 KOŠARKA NBA POSNETEK (VPS 15.20) 16.55 NOVA GORICA: LIGA SIMOBIL V NOGOMETU, HIT GORICA - PRIMORJE, PRENOS (VPS 16.55) 19.00 ODPRTO PRVENSTVO AVSTRALIJE V TENISU, Športni film (vps 19.00) 20.00 SAMO ZA ENO NOČ, AM. FILM (VPS 20.00) 21.30 VEDEL JE, DA IMA PRAV, ANGLEŠKA LITERARNA NADALJEVANKA, 3/4 (VPS 21.30) 22.30 NIKOLI OB DESETIH, GUSBENA ODDAJA (VPS 22.30) 23.30 FESTIVAL V2002, POSNETEK KONCERTA (VPS 23.30) 0.20 INFOKANAL Kanal A_Д 9.20 TV prodaja 9.50 Vsi moji otroci, 2. sezona, pon. 40. dela am. nad. 10.40 Vsi moji otroci, 2. sezona, pon. 41. dela am. nad. 11.30 Vsi moji otroci, 2. sezona, pon. 42. dela am. nad. 12.20 Vsi moji otroci, 2. sezona, pon. 43. dela am. nad. 13.10 Vsi moji otroci, 2. sezona, pon. 44. dela am. nad. 14,00 Dannyjeve zvezde 15.00 Dežela pred časom: Skrivnostni otok, risani film 16.20 Novi stari očka, 5. del ameriške humor, naniz. 16.45 Umor, je napisala, 2. sezona, ameriška naniz. 17.35 Skriti griči, 12. del ameriške humor, nanizanke 18.00 E+ 20.00 Kriminalka: Pot zločina, ameriški film ^ 21.40 Las Vegas, 1. sezona, 7. del ameriške nanizanke 22.30 Recept: umor, ameriški film 0.20 Ekstra magazin, ponovitev ^ Pop TV_pep 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 NajlepSe pravljice bratov Grimm: Voda življenja, sinhr.ris.film 8.25 Tom in jerry, risana serija 8.35 Bobek in Ciril, sinhronizirana risana serija 8.55 Mali rdeči traktor, sinhronizirana risana serija 9.05 Ogijeva druSčina, sinhronizirana risana serija 9.15 Mala čarovnica Sabrina in zgodba o prijateljstvu, sinhronizirani risani film 10.35 Transformerji, sinhronizirana risana serija 11.00 MiSek Stuart Little, risana serija 11.30 Zenki, sinhronizirana risana serija 11.55 Šolska košarkarska liga 12.55 Formula 1, prenos treninga 14.05 Sumljiva bolezen, ameriški film 16.00 Rajski svet: Tigrov tempelj, dokument, oddaja 17.10 24UR - vreme 17.15 Otrok iz pradavnine, ameriški film 19.00 24UR 20.00 Filmski hit: Kdo bo koga, ameriški film 21.55 Mreža, ameriški film 0.00 Beg pa tak, angleški film 1.45 24UR, ponovitev 2.45 Nočna panorama TevePika_E3+1 07.30 Tv Prodaja 08.00 Navigator, pon 08.30 jana, oddaja o sončni strani življenja, družinska optika Lah, pon 09.00 Tv Prodaja 09.30 Do zdravja tudi tako, zdrava hrana, založba Ipffil Debora, pon 10.00 NT konferenca 2005, reportaža iz Portoroža, pon 10.30 To morate vedeti!, pametna poteza - vzajem'c s popustim, pon 11.30 Zeleni vodnik, pon 12.00 ABCD, svet avtomobilizma, pon 12.30 Koncert 50 zvezd za otroke, dobrodelna prireditev 13.30 Glasbeni mozaik 14.30 Tv Prodaja 15.00 5kl, Šolska košarkarska liga 16.00 Denar obrača, menedžer obrne, pon 17.00 Do zdravja tudi tako, Kaiser Kajumov, pon 17.30 Do zdravja tudi tako, magnetna terapija z Biosinhromom, pon 18.30 To morate vedeti!, Vzajemci. Com, vzajemci da ali ne 19.30 Rokomet moja igra, pon 20.00 Modro, oddaja o navtiki, prvič 20.30 Miss Športa 2004, prvič 21.00 Sijaj, pon 21.30 24 UR, informat. oddaja 22.30 Evropski večeri Lojzeta Petrleta, gost večera bo: glaciolog in alpinist inž. Peter Skvarča, prvič 00.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež 00.30 Ekstra magazin 01.30 Tv Prodaja 02.00 Glasbeni mozaik Prva TV 0 И0 07.50 Yu-Gi-Oh, risana serija 08.40 Čarovnije, 56. del italijanske serije 09.35 Čarovnije, 57. del italijanske serije 10.30 Čarovnije, 58. del italijanske serije 11.25 Čarovnije, 59. del italijanske serije 12.20 Čarovnije, 60. del italijanske serije 13.15 Ena na ena, ponovitev 14.05 Prestižno, ekskluzivno, ponovitev L 14.30 Ali C, 10. del 15.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 16.00 Kraljevske družine, dokumentarna serija 16.55 Barabe in princese, 1. del hrvaške serije 17.50 101 zgodba Hollywooda 18.30 Hotel poldruga zvezdica, 10. del 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 20.00 Čudaka pod krinko, am. akcijska komedija, 2001 21.40 Hudičeva hrbtenica, Španska fantazijska grozljivka, 2001 ^ 23.30 Reporter X 00.00 čudaka pod krinko, am. akcijska komedija, 2001 01.40 Hudičeva hrbtenica, španska fantazijska grozljivka, 2001 03.30 Reporter X nedelja, 22S2005 Slovenija 1 7.30 9.50 ■■■ 10.20 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.10 14.15 14.20 14.25 14.30 14.35 14.45 14.50 14.55 15.30 15.50 15.55 16.05 16.10 16.20 16.35 16.45 17.00 17.15 17.20 17.35 17.40 17.45 18.05 18.10 18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.25 19.40 19.45 20.00 21.45 22.20 23.15 23.35 1.00 1.40 2.10 živ žav: roli poli oli, risana nanizanka, 19/24; timotej hodi v šolo, risana nanizanka, 19/26; fračji dol, risana nanizanka, 19/23 (vps 07.30) pomagajmo si, oddaja tv koper-capodistria (vps 09.55) sledi, oddaja tv koper-capodistria (vps 10.25) gospodar duhov, francoska dokumentarna serija, 10/13 (vps 11.00) ozare, ponovitev obzorja duha (vps 11.30) ljudje in zemlja, odda|a tv koper-capodistria (vps 1100) poročila, Sport, vreme (vps 13.00) pri i020vcu z natalijo (vps 13.10) tistega lepega popoldneva (vps 14.15) poldnevnik človeški faktor nova resnica nedeljsko oko pet minut slave panika, igrana reportaža planetv predmet poželenja žive legende Sport & angleška nogometna liga Sport na današnji dan osmi potnik lorella stereotipi živalski svet, animirana serija poročila sport, vreme (vps 17.00) tistega lepega popoldneva (vps 17.15) glasbeni dvoboj kek's koyaa, animirani film vabilo za dva vroče družabna kronika žrebanje lota (vps 18.30) hopla, risanka (vps 18.40) čaru in mimo, risanka vreme (vps 18.55) dnevnik zrcalo tedna vreme Sport spet doma (vps 20.00) S - Športna oddaja (vps 21.45) peti element (vps 22.15) poročila, Sport, vreme (vps 23.15) portret nekega mesta, nemSki čb film (vps 23.35) dnevnik, vreme, sport, ponovitev dnevnik zamejske tv (vps 01.40) infokanal Slovenija 2 6.30 infokanal 8.35 tv prodaja 9.20 tedenski izbor 9.20 divja ukrajina divji plesi, dokumentarni film 9,45 pesem evrovizije 2005, posnetek iz kijeva 13.10 Sport Spas (vps 13.10) 13.40 tv prodaja 14.10 podobe časa ■ ob 60-letnici radia maribor, ponovitev (vps 13.40) 15.20 košarka nba, posnetek (vps 15.10) 16.50 pred odprtim prvenstvom francije v tenisu (vps 16.40)_ 17.20 košarka nba action (vps 18.50) 17,50 magazin lige prvakov v nogometu v (vps 19.20) 18.25 dp v rokometu (m), druga tekma finala končnice, prenos (vps 17.10) 20.00 supervulkan, angleška dokumentarna oddaja, 1/2 (vps 20.00) 20.50 nase skrivno živl|enje, avstralska nadaljevanka, 6/22 (vps 20.55) 21.40 impromptu - oddaja o umetnosti glasbe in plesa 21.40 baletno in plesno solan|e v sloveniji (vps 21.45) 21.55 po sledeh baleta: začetki in razvoi v svetu, 1/2 (vps 22.00) 22.35 nasi operni pevci: rudolf francl (vps 22.40) 22.45 dp v rokometu (m), druga tekma finala končnice, posnetek 0.05 infokanal J3 Kanal A 9.20 TV prodaja 9.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 145. dela ameriške nadaljevanke 10.40 Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 146. dela ameriške nadaljevanke 11.30 Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 147. dela ameriške nadaljevanke 12.20 Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 148. dela ameriške nadaljevanke 13.10 Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 149. dela ameriške nadaljevanke 14.00 Dannyjeve zvezde, gost Vinko Vasle 15.00 Dežela pred časom: Skrivnostna skala, risani film 16.20 Novi stari očka, 6. del ameriške humor, naniz. 16.45 Umor, je napisala, 2. sezona, am. nanizanka 17.35 Skriti griči, 13. del ameriške humoristične naniz. 18.00 E+ 20.00 Družinski film: Slonova zgodba, ameriški film 21.20 Tihi zločin, 2. sezona, ameriška nanizanka 22.15 Navigator 22.45 Talec za en dan, ameriški film 0.25 Dannyjeve zvezde, ponovitev Pop TV 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Zelenjavčki, sinhronizirani risani film 8.35 Tom in jerry, risana serija 8.45 Bobek in Ciril, sinhronizirana risana serija 9.05 Mali rdeči traktor, sinhronizirana risana serija 9.15 Ogijeva druščina, sinhronizirana risana serija 9.25 Transformerji, sinhronizirana risana serija 9.55 Formula 1, prenos treninga 11.00 Sanjska ženska, ponovitev 12.05 Šolska košarkarska liga, ponovitev 13.00 Resnični svet, dokumentarna oddaja 13.30 Formula 1, prenos dirke za VN Monaka 16.00 Resnični svet, dokumentarna oddaja 16.30 Poročeni ljubimec, ameriški film 18.15 24UR - vreme 18.20 Entrada - kuhinje Latinske Amerike, dokumentarna oddaja 19.00 24UR 20.00 Nedeljski film: Ace Ventura: Nori detektiv, ameriški film 21.35 športna scena 22.35 Strah in groza v Las Vegasu, ameriški film 0.45 24UR, ponovitev 1.45 Nočna panorama 20.00 Slovenska glasbena lestvica 21.00 Slovenska radijska postaja v Argentini, prvič 21.30 24 UR, informat. oddaja 22.30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 23.00 To morate vedeti!, pametna poteza - vzajem'c s popustim, pon 00.00 V deželi ruma, salse in cigar 01.00 Miss športa 2004, pon 01.30 Tv Prodaja 02.00 Glasbeni mozaik Slovenija 2 Prva TV B ИВ 07.30 Yu-Ci-Oh, risana serija 08.45 Risani film 09.30 Otroško nedeljsko dopoldne, kontaktna oddaja 12.00 Skozi ključavnico, ponovitev 12.45 Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška resničnostna serija 13.35 Alo, alo, 9. del angleške serije 14.05 Gospod Bean, 9. del angleške serije 14.35 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 15.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 16.00 Rock Otočec 2002, reportaža 16.35 Reklamni predah, razvedrilna oddaja 17.05 Čudaka pod krinko, ameriška akcijska komedija, 2001 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 20.00 Zasebni detektiv Shame, ameriška akcijska komedija, 1994 21.40 Znani in zanimivi 22.25 Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška resničnostna serija 23.10 Gospod Bean, 8. del angleške serije 23.40 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 00.10 Zasebni detektiv Shame, ameriška akcijska komedija, 1994 01.50 Znani in zanimivi 02.35 Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška resničnostna serija 03.20 Gospod Bean, 8. del angleške serije 03.50 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja ponedeljek, 6.30 infokanal 10.00 otroški infokanal 11.00 tv prodaja 11.30 zabavni infokanal 12.10 iv prodaja 12.45 tedenski izbor 12.45 s-Športna oddaia 13.15 alpe-donava-jadran 13.50 impromptu - oddaia o umetnosti glasbe in plesa, ponovitev 13.50 baletno in plesno šolanje v sloveniji 14.05 po sledeh baleta: začetki in razvoj v svetu, 1/2 14.45 nasi operni pevci: rudolf francl 15.00 tedenski izbor 15.00 supervulkan, angl. dokument. oddaja 1/2 15.50 turistika 16.15 davi, izbor iz jutranjega programa (vps 16.15) 17.20 dediščina evrope: hawking, angleški film, ponovitev (vps 17.20) 18.55 peščica izbranih, ameriška nad., 10, zadnji del, ponovitev ^ 20.00 osebno (vps 20.00) 20.30 generacije znanosti (vps 20.30) 21.05 studio city (vps 21.05) 22.05 aritmija, glasbena oddaja (vps 22.05) 22.35 Študentska (vps 22.35) 23.05 brane rončel izza odra (vps 23.05) 0.35 infokanal Kanal A PCP Slovenija 1 a TevePika EE 08.30 Tv Prodaja 09.00 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 09.30 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 10.00 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 10.30 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 11.00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu 12.00 Do zdravja tudi tako, studio Ank, pon 12.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 13.00 V harmoniji z naravo, pon 13.30 A TO je TO! poučno zabavna oddaja, pon 14.00 Do zdravja tudi tako, zdrava hrana, založba ШшШ Debora, pon 14.30 Tam, kjer je veselje doma 15.30 In line, oddaja o in line hokeju, prvič 16.00 To morate vedeti!, Vzajemci. Com, vzajemci da ali ne 17.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 17.30 NT konferenca 2005, reportaža iz Portoroža, pon 18.00 Slo motion, pon 18.30 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, prvič 19.00 Denar obrača, menedžer obrne, pon 6.25 6.25 6.40 7.00 7.05 8.00 8.05 9.00 9.05 9.05 9.25 9.30 10.05 13.00 13.15 13.15 14.30 15.00 15.05 15.40 16.00 16.10 16.30 17.40 18.25 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.00 2U5 22.00 22.50 23.40 0.10 1.05 1.35 tedenski izbor utrip zrcalo tedna poročila (vps 07.00) dobro jutro poročila dobro jutro poročila (vps 09.00) tedenski izbor iz popotne torbe: nit risanka slovenski vodni krog: mura, izobraževalno dokumentarna oddaja tistega lepega popoldneva, ponovitev poročila, Sport, vreme (vps 13.00) tedenski izbor tistega lepega popoldneva tv smo ljudje: montaža poročila, promet (vps 15.00) dober dan, koroška (vps 15.05) telebajski, otroška nanizanka, 38/45 (vps 15.40) risanka radovedni taček: galerija (vps 16.10) ajkec pri restavratorjih: ajkec in umetnine iz gline, poučno-razvedrilna oddaja, 9/10 (vps 16.30) novice, slovenska kronika, sport, vreme (vps 17.00) v gozdu jelenov in muflonov, nemška poljudnoznanstvena oddaja (vps 17.45) žrebanje 3x3 plus 6 (vps 18.25) lolek in bolek, risanka (vps 18.40) vreme (vps 18.55) dnevnik VREME, MAGNET, SPORT bolnišnica na koncu mesta po dvajsetih letih, češka nad., 10/13 (vps 20.00) izzivi (vps 21.00) pisave (vps 21.25) odmevi, kultura, šport, vreme (vps 22,00) dediščina evrope: čarovnice, nemška dokument. nad, 3, zadnji del (vps 22.50) pisave, ponovitev dnevnik, vreme, magnet, šport, pon. dnevnik zamejske tv (vps 01.05) infokanal A 23.5.2005 9.20 TV prodaja 9.25 Triki jamieja Oliverja, pon. angleške oddaje 9.55 MacGyver, 4. sezona, pon. 1. dela am. naniz. 10.45 E+, ponovitev 12.45 TV prodaja 13.15 Triki jamieja Oliverja, angleška oddaja 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 150. del am. nad. 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 45. del am. nad. 15.35 TV prodaja 16.05 MacGyver, 4. sezona, 2. del ameriške nanizanke 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 1. sezona, 1. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Mladi zdravniki, 1. sezona, 4. del am. humor, naniz. 18.00 E+ 18.10 E+ Pod lupo 18.45 E+ Torba 18.55 E+ Sanjske minute 19.50 E+ Manipulacija 20.00 Filmski ciklus - jean Claude Van Damme: Smrtna obsodba, ameriški film ^ 21.35 Zvezdna vrata, 3. sezona, 1. del ameriške naniz. 22.30 Will in Grace, 5. sezona, zadnji del ameriške humoristične nanizanke 23.00 Seinfeld, 4. sezona, 16. del ameriške humoristične nanizanke 23.30 Caroline v velemestu, 1. sezona, 16. del ameriške humoristične nanizanke 0.00 E+, ponovitev Pop TV PCP 6.55 24UR, ponovitev 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Pet skrivnosti, ponovitev 68. dela mehiške nad. 9.40 Zastavljeno srce, ponovitev 39. dela venezuelske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Srčna dama, ponovitev 65. dela mehiške nad. 11.50 Prava ljubezen, pon. 37. dela venezuelske nad. 12.45 Športna scena, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Prava ljubezen, 38. del venezuelske nad. 15.55 Srčna dama, 66. del mehiške nadaljevanke 16.55 Zastavljeno srce, 40. del venezuelske nad. 17.55 24UR-vreme 18.00 Pet skrivnosti, 69. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Naša mala klinika, 2. sezona, 15. del sloven, naniz. 20.55 Providence, 4. sezona, 14. del am. nanizanke 21.50 Skriti aduti, 15. del ameriške nanizanke 22.45 XXL premiere 22.50 Alias, 2. sezona, 5. del ameriške nanizanke 23.45 Umor rock zvezde, ameriški film 1.25 24UR, ponovitev 2.25 Nočna panorama TevePika 07.30 ŠKL, Šolska košarkarska liga 08.30 Tv Prodaja 09.00 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 09.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež 10.00 Koncert 50 zvezd za otroke, dobrodelna prireditev 11.00 Razgledovanja, potopisna reportaža 11.30 Do zdravja tudi tako, zdrava hrana, založba Debora, pon 12.00 ABCD, svet avtomobilizma, pon 12.30 Do zdravja tudi tako, studio Ank, pon 13.00 NT konferenca 2005, reportaža iz Portoroža, pon 13.30 Rokomet moja igra, pon 14.00 Trenja, POP TV 15.30 Tv Prodaja 16.00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon 17.00 Slovenska radijska postaja v Argentini, pon 17.30 Klepet z jasnovidko Marućo, živo 18.00 Štiri tačke, oddaja o hiSnih ljubljencih, pon 18.30 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, živo 19.00 Kulturne drobtinice, Alan Ford v Šentjakobu, pon 19.30 A TO JE TO! poučno zabavna oddaja, pon 20.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja 21.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, disleksija odraslih, prvič 21.30 24 UR, informat. oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 23.00 Dražba umetnin z Mariom, živo 23.00 E + 01.30 Tv Prodaja 02.00 Glasbeni mozaik Prva TV B as 05.30 TV prodaja 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Tri v vrsto 07.15 Spomin 07.30 Yu-Ci-Oh, risana serija 08.00 Tri v vrsto 08.15 Spomin 08.30 TV prodaja 09.00 Spomin 09.20 Tri v vrsto 09.35 Yu-Ci-Oh, risana serija 10.00 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, 433. del italijanske telenovele 11.00 Čarovnije, 60. del italijanske serije 11.55 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.50 TV prodaja 13.15 Tri v vrsto 13.25 Spomin 13.35 TV prodaja 13.50 Okrožje Columbia, 11/3. del ameriške nanizanke 14.35 Zasebni detektiv Shame, ameriška akcijska komedija, 1994 16.30 Znani in zanimivi 17.10 Yu-Gi-Oh, risana serija 17.35 Sto izložb, sto strasti, 434. del italijanske telenovele 18.05 Čarovnije, 61. del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Deviški samomori, ameriška drama, komedija, akcija 1999 21.40 Alo, alo, 10. del angleške serije 22.10 UrSka Sov 23.10 Deviški samomori, ameriška drama, 1999 00.50 Alo, alo, 10. del angleške serije 01.10 UrSka Sov torek, 24.5.2005 11.55 13.00 13.25 13.25 14.25 15.00 15.05 15.40 16.05 16.10 16.15 16.30 17.00 17.30 18.00 18.35 18.55 19.00 19.35 20.00 20.55 22.00 22.50 0.15 1.10 2.00 2.25 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO poročila, Sport, vreme (vps 13.00) TEDENSKI IZBOR GLASBA TREH DEŽEL, 1. DEL TOTALNA RAZPRODAJA, DRUŽINSKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 5/10 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLjSOK (VPS 15.10) ZMAJSKE ZGODBE, RISANA NANIZANKA, 8/26 (VPS 15.45) miska smetiska: žarnica, risanka (vps 16.10) risanka ZLATKO ZAKLADKO: JEZERKO IZ CERKNIŠKEGA JEZERA (VPS 16.15) KNJIGA MENE BRIGA - NOAM CHOMSKY: 911 ENAJSTI SEPTEMBER, PONOVITEV (VPS 16.30) NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, SPORT, VREME (VPS 17.00) BILI SMO MUDI TAKRAT.... DOKUMENTARNI FILM (VPS 17.30) MODRO (VPS 18.00) METKA IN ZVERINKO ZVER, RISANKA (vps 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK (VPS 19.00) VREME, MAGNET, SPORT POD ŽAROMETOM (VPS 20.00) DAROVANJE, DOKUMENTARNA ODDAJA (vps 21.00) ODMEVI, KULTURA, SPORT, VREME (VPS 22.00) HITLER IN BORMANN, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 22.50) BILI SMO MLADI TAKRAT.., DOKUMENTARNI FILM, PONOVITEV DNEVNIK, VREME, MAGNET, SPORT, PON. POD ŽAROMETOM, PONOVITEV DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.00) INFOKANAL Pop TV Slovenija 2 6.30 infokanal 10.00 otroški infokanal 11.00 tv prodaja 11.30 zabavni infokanal 12.40 tv prodaja 13.15 tedenski izbor 13.15 osebno 13.45 slovenci v italiji 14.15 generacije znanosti 14.50 aritmija, glasbena oddaja 15.30 Študentska 16.00 studio city 17.05 mostovi - hidak: potepanja - barangoljsok, ponovitev 17.35 davi, izbor iz jutranjega programa (vps 17.20) 18.25 željko kozinc: pravica vasi brez|e, tv igra (vps 18.30) 19.35 vizum za prihodnost, bosanska humoristična nad, 7/20 (vps 19.35) 20.30 evgenij svacov: zmaj, tv priredba predstave slovenskega mladinskega gledališča (vps 20.35) 22.15 evropa, danski koprodukcijski film (vps 22.20) 0.05 infokanal Kanal A Slovenija 1 a 6.20 6.20 6.30 7.00 7.05 8.00 8.05 9.00 9.05 9.05 9.20 9.35 10.05 10.40 tedenski izbor kultura odmevi poročila (vps 07.00) dobro jutro poročila dobro jutro poročila (vps 09.00) tedenski izbor ajkec pri restavratorjih: ajkec in umetnine iz gline, poučno-razvedrilna oddaja, 9/10 cedrik, risana nanizanka, 17/52 šport špas zcodbe iz školjke sožitja, svetovalna oddaja tv maribor 9.20 TV prodaja 9.25 Triki jamieja Oliverja, pon. angleške oddaje 9.55 MacGyver, 4. sezona, ponovitev 2. dela ameriške nanizanke 10.45 E+, ponovitev 12.45 TV prodaja 13.15 Triki Jamieja Oliverja, angleška oddaja 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 151. del am. nad. 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 46. del ameriške nad. 15.35 TV prodaja 16.05 MacGyver, 4. sezona, 3. del ameriške nanizanke 17.00 Raymonde imajo vsi radi, 1. sezona, 2. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Mladi zdravniki, 1. sezona, 5. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 18.10 E+ Sekstra 18.45 E+ Zvezdniški nasvet 19.50 E+ Nebuloza 20.00 Akcija: Mladi vojaki, ameriški film ^ 21.35 Zvezdna vrata, 3. sezona, 2. del ameriške naniz. 22.30 Seinfeld, 4. sezona, 17. del ameriške humoristične nanizanke 23.00 Dobro jutro, Miami!, 2. sezona, 1. del ameriške humoristične nanizanke 23.30 Caroline v velemestu, 1. sezona, 17. del ameriške humoristične nanizanke 0.00 E+, ponovitev 6.55 24UR, ponovitev 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Pet skrivnosti, ponovitev 69. dela mehiške nad. 9.40 Zastavljeno srce, ponovitev 40. dela venezuelske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Srčna dama, ponovitev 66. dela mehiške nadaljevanke 11.50 Prava ljubezen, ponovitev 38. dela venezuelske nadaljevanke 12.45 Providence, 4. sezona, ponovitev 14. dela ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Prava ljubezen, 39. del venezuelske nadaljevanke 15.55 Srčna dama, 67. del mehiške nadaljevanke 16.55 Zastavljeno srce, 41. del venezuelske nadaljevanke 17.55 24UR- vreme 18.00 Pet skrivnosti, 70. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Preverjeno 21.00 Življenjska zgodba: Mamino darilo, ameriški film 22.40 XXL premiere 22.45 Alias, 2. sezona, 6. del ameriške nanizanke 23.40 Sivi metulji, ameriški film 1.15 24UR, ponovitev 2.15 Nočna panorama TevePika Prva TV 05.30 TV prodaja 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Tri v vrsto 07.15 Spomin 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 08.00 Tri v vrsto 08.15 Spomin 08.30 TV prodaja 09.00 Spomin 09.20 Tri v vrsto 09.35 Yu-Gi-Oh, risana serija 10.00 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, 434. del italijanske telenovele 11.00 Čarovnije, 61. del italijanske serije 11.55 Adijo pamet, kontaktna oddaja 1150 TV prodaja 13.15 Tri v vrsto 13.30 Spomin 13.45 TV prodaja 14.10 UrSka Sov, ponovitev 15.00 Deviški samomori, ameriška drama, 1999 17.10 Yu-Gi-Oh, risana serija 17.35 Sto izložb, sto strasti, 435. del italijanske telenovele 18.05 Čarovnije, 62. del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Barabe in princese, 2. del hrvaSke serije 20.30 Kraljevske družine, dokumentarna oddaja 21.15 Ali G, 11. del 21.45 Ljubezenske prevare, 2. del ameriške resničnostne serije 22.30 Barabe in princese, 2. del hrvaSke serije 03.00 Kraljevske družine, dokumentarna oddaja 23.50 Ali G, 11. del 00.20 Ljubezenske prevare, 2. del ameriške resničnostne serije sreda, Д 25.5.2005 Slovenija 1_Д EE 6.00 Tv Prodaja 6.30 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon 7.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 8.00 NT konferenca 2005, reportaža iz Portoroža, pon 8.30 Tv Prodaja 9.00 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 9.30 Sijaj, pon 10.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, prvič 10.30 Do zdravja tudi tako, magnetna terapija z Biosinhromom, pon 11.30 Slovenska radijska postaja v Argentini, pon 12.00 Do zdravja tudi tako, Kaiser Kajumov, pon 12.30 Kulturne drobtinice, Alan Ford v Šentjakobu, pon 13.00 To morate vedeti!, pametna poteza - vzajem'c s popustim, pon 14.00 Evropski večeri Lojzeta Petrleta, gost večera bo: glaciolog in alpinist inž. Peter Skvarča, pon 15.30 Do zdravja tudi tako, studio Ank, pon 16.00 Slovenska glasbena lestvica, pon 17.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, disleksija odraslih, pon 17.30 Rad igram nogomet, prvič 18.00 V harmoniji z naravo, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, živo 19.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja 20.00 To morate vedeti! 21.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, drugačne počitnice, prvič 21.30 24 UR, informat. oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 23.00 NaSa mala klinika, POP TV 00.00 Tv Prodaja 00.30 Glasbeni mozaik B QGD 6.20 6.20 6.30 7.00 7.05 8.00 8.05 9.00 9.05 9.05 9.10 10.10 10.10 11.00 13.00 13.15 13.15 13.35 14.25 15.00 15.05 15.40 16.05 17.00 17.30 18.20 18.40 18.45 18.55 19.00 19.35 20.00 22.15 23.10 0.25 1.20 2.10 2.35 tedenski izbor kultura odmevi poročila (vps 07.00) dobro jutro poročila dobro iutro poročila (vps 09.00) tedenski izbor miska smetiska: žarnica, risanka zlatko zakladko: jezerko iz cerkniškega jezera kniiga mene brica -noam chomsky: 911 enajsti september mladi virtuozi: kvartet rogov akademije za glasbo (vps 09.45) tedenski izbor ledena svetova, novozelandska dokumentarna serija. 3., zadnji del spet doma poročila, Sport, vreme (vps 13.00) tedenski izbor nekaj minut za domačo glasbo ljudje in zemlia, oddaja tv koper-capodistria gospodar duhov, francoska dokumentarna seri|a, 10/13 poročila, promet (vps 15.00) mostovi-hidak (vps 15.10) jurij drobižek, risana nanizanka, 21/26 (vps 15.45) male sive ceuce, kviz (vps 16.10) novice, slovenska kronika, sport, vreme (vps 17.00) z vami (vps 17.30) turistika (vps 18.20) žrebanje astra (vps 18.40) trije agentie, risanka (vps 18.45) vreme (vps 18.55) dnevnik vreme, magnet, sport sedmi pečat: preden seznoči, ameriški film (vps 20.00) ^ odmevi, kultura, sport, vreme (vps 22.15) omizje (vps 23.10) dnevnik, vreme, magnet, šport, pon. z vami, ponovitev dnevnik zamejske tv (vps 02.10) infokanal Slovenija 2 6.30 9.25 10.00 11.00 11.35 12.15 12,45 12.45 13.30 16.10 17.20 17.50 1835 23.00 0.00 1.30 infokanal tv prodaja otroški infokanal tv prodaja zabavni infokanal evropski magazin, oddaja tv maribor (vps 13.20) tedenski izbor vizum za prihodnost, bosanska humoristična nadaljevanka, 7/20 nova dežela, švedski film (vps 13.30) nikoli ob desetih, glasbena oddaja mostovi - hidak, ponovitev davi, izbor iz jutranjega programa (vps 17.50) slačenje, novozelandska nadaljevanka, 18/20, ponovitev ^ carigrad: finale lige prvakov v nogometu, milan - liverpool, prenos (vps 20.00) slovenska jazz scena: perpetuum jazzile in the real six.pack (vps 23.00) moj svak, italijanski film, pon. (vps 23.40) infokanal Kanal A 9.20 TV prodaja 9.25 Triki jamieja Oliverja, pon. angleške oddaje 9.55 MacGyver, 4. sezona, ponovitev 3. dela ameriške nanizanke 10.45 E+, ponovitev 12.45 TV prodaja 13.15 Triki jamieja Oliverja, angleška oddaja 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 152. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 47. del ameriške nadaljevanke 15.35 TV prodaja 16.05 MacGyver, 4. sezona, 4. del ameriške nanizanke 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 1. sezona, 3. del ameriške humoristicne nanizanke 17.30 Mladi zdravniki, 1. sezona, 6. del ameriške humoristićne nanizanke 18.00 E+ 18.10 E+ Pod lupo 18.50 E+ Najemi me 19.50 E+ Pojezija 20.00 Ekstra magazin ^ 20.50 Popolna preobrazba, 2. sezona, 9. del dokumentarne nanizanke 21.40 Zvezdna vrata, 3. sezona, 3. del ameriške nanizanke 22.35 Seinfeld, 4. sezona, 18. del ameriške humoristicne nanizanke 23.05 Dobro jutro, Miami!, 2. sezona, 2. del ameriške humoristicne nanizanke 23.35 Caroline v velemestu, 1. sezona, 18. del ameriške humoristicne nanizanke 0.05 E+, ponovitev Pop TV 6.55 7.55 8.45 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.40 22.35 22.40 23.35 1.15 2.15 24UR, ponovitev Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Pet skrivnosti, ponovitev 70. deia mehiike nadaljevanke Zastavljeno srce, ponovitev 41. dela venezuelske nadaljevanke TV prodaja SrCna dama, ponovitev 67. dela mehiike nadaljevanke Prava ljubezen, ponovitev 39. dela venezuelske nadaljevanke Preverjeno, ponovitev TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Prava ljubezen, 40. del venezuelske nadaljevanke SrCna dama. 68. del mehiike nadaljevanke Zastavljeno srce, 42. del venezuelske nadaljevanke 24UR - vreme Pet skrivnosti, 71. del mehiike nadaljevanke 24UR TV kriminalka: Mreža lazi, ameriiki film Hitri Edi, 2. del angleiko-ameriike nanizanke XXL premiere Alias, 2. sezona, 7. del ameriške nanizanke Čudna druiCina, ameriiki film 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika 6.00 Tv Prodaja 6.30 Rad igram nogomet, pon 7.00 Slo motion, pon 7.30 Do zdravja tudi tako, magnetna terapija z Biosinhromom, pon 8.30 Tv Prodaja 9.00 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 9.30 Klepet z jasnovidko MaruCo, pon 10.00 Štiri taCke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 10.30 Jana, oddaja o sonCni strani življenja, disleksija odraslih, pon 11.00 Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon 1100 Denar obraCa, menedžer obrne, pon 13.00 Naša mala klinika, POP TV 14.00 Miss športa 2004, pon 14.30 Tv prodaja 15.00 In line, oddaja o in line hokeju, pon 15.30 Moto šok, pon 15.45 V deželi ruma, salse in cigar, pon 16.45 V družbi z turistično agencijo Quo Vadiš, prviC 17.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič 17.30 Kulturne drobtinice, SenožeCe na prepihu zgodovine in sedanjosti, prvič 18.00 Do zdravja tudi tako, Biospectrum, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, živo 19.00 Slovenska glasbena lestvica, pon 20.00 ABCD, svet avtomobilizma 20.30 Sijaj 21.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež 21.30 24 UR, informat. oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 23.00 Preverjeno POP TV 00.00 Tv Prodaja 00.30 Glasbeni mozaik Prva TV B QGD 05.30 TV prodaja 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Tri v vrsto 07.15 Spomin 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 08.00 Tri v vrsto 08.15 Spomin 08.30 TV prodaja 09.00 Spomin 09.20 Tri v vrsto 09.35 Yu-Gi-Oh, risana serija 10.00 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, 435. del italijanske telenovele 11.00 Čarovnije, 62. del italijanske serije 11.55 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12.50 TV prodaja 13.15 Tri v vrsto 13.30 Spomin 13.50 TV prodaja 14.15 Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja 14.45 Barabe in princese, 2. del hrvaške serije 15.15 Ljubezenske prevare, 2. del ameriške resničnostne serije 15.55 Kraljevske družine, dokumentarna oddaja 16.40 AJi G, 11. del 17.10 Yu-Gi-Oh, risana serija 17.35 Sto izložb, sto strasti, 436. del italijanske telenovele 18.05 Čarovnije, 63. del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Ena na ena, pogovorna oddaja 21.00 Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška resničnostna serija 21.50 Hotel poldruga zvezdica, 11. del angleške serije 22.20 Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja 22.50 Fantje iz Harlema, am. akcijska drama, 2002 00.30 Ena na ena, pogovorna oddaja 01.20 Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška resničnostna serija 02.10 Hotel poldruga zvezdica, 10. del angleške serije 02.40 Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja 03.10 Fantje iz Harlema, am. akcijska drama, 2002 četrtek, I 26S2005 Slovenija 1 EE 19.00 19.35 20.00 21.00 21.30 22.00 22.50 22.50 23.35 0.10 1.05 2.00 2.25 DNEVNIK VREME, MACNET, SPORT TEDNIK (VPS 20.00) OSMI DAN (VPS 21.00) KNJIGA MENE BRIGA - URBAN KORDE2: OD RESNICE K ZAUPANjU (VPS 21.30) ODMEVI, SPORT, VREME (VPS 22.00) GLASBENI VEČER SIMFONIČNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO IN GEORGE PEHLIVANIAN -G. MAHLER: SIMFONIJA ST. 5 (VPS 22.50) ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE IN ARVID ENGEGARD (W. A. MOZART, J. KVANDAl) (VPS 23.35) DNEVNIK, VREME, MAGNET, SPORT, PON. TEDNIK, PONOVITEV DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.00) INFOKANAL Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 10.00 OTROŠKI INFOKANAL 11.30 TV PRODAJA 12.00 ZABAVNI INFOKANAL 13.45 TV PRODAJA 14.20 TEDENSKI IZBOR 14.20 POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA 14.50 SLEDI, ODDAIA TV KOPER-CAPODISTRIA 15.20 SIMPSONOVI, AMERIŠKA RISANA NANIZANKA, 12/22 15.50 CIRCOM REGIONAL, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 15.50) 16.20 LEONARDO, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAIA 1/2, PONOVITEV 1720 MOSTOVI • HIDAK: 8REZ MEJA ■ HATjRTALAN, PONOVITEV 17.50 DAVI, IZBOR IZ IUTRANJEGA PROGRAMA (VPS 17.50) 19.00 UJETNIK, ANGLEŠKA NANIZANKA, 6/17, PON. ^ 20.00 60-LETNICA RADIA MARIBOR, POSNETEK IZ SNG MARIBOR (VPS 20.00) 22.00 V SENCI MOČI, NEMŠKA DRAMA, 2., ZADNJI DEL ^ 23.25 ŠTAFETA MLADOSTI, PONOVITEV 0.10 OSEM IN POL. ITALIJANSKI ČB FILM, PONOVITEV (VPS 00.10) 2.25 INFOKANAL Kanal A a 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 POROČILA (VPS 07.00) 7.05 DOBRO jUTRO 8.00 POROČILA 8.05 DOBRO IUTRO 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ 9.50 ODDAIA ZA OTROKE 10.10 POD ŽAROMETOM 11.05 IZZIVI 11.35 OMIZJE 13.00 poročila, sport, vreme (vps 13.00) 13.25 tedenski izbor 13.25 peti element 14.15 pisave 14.40 odpeti pesniki 15.00 poročila, promet (vps 15.00) 15.05 mostovi ■ hidak: brez meja ■ hatjrtalan (vps 15.10) 15.40 cedrik, risana naniz., 21/52 (vps 15.45) 15.50 risanka 15.55 moja nova prijateljica, kratki dokument. film za otroke ebu (vps 16.00) 16.10 na liniji, oddaja za mlade (vps 16.10) 17.00 novice, slovenska kronika, sport, vreme (vps 17.00) 17.30 geometrijske basni, risana nanizanka (vps 17.25) 17.35 Štafeta mladosti (vps 17.30) 18.20 duhovni utrip (vps 18.20) 18.40 mojster miha, risanka (vps 18.40) 18.5S vreme (vps 18.55)_ 9.20 9.25 9.55 10.45 12.45 13.15 13.50 14.45 15.35 16.05 17.00 17.30 18.10 18.50 19.50 20.00 21.55 22.55 23.35 0.05 0.50 Pop TV 6.55 24UR, ponovitev 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Pet skrivnosti, ponovitev 71. dela mehiške nad. 9.40 Zastavljeno srce, ponovitev 42. dela venezuelske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Srčna dama, ponovitev 68. dela mehiške nadaljevanke 11.50 Prava ljubezen, ponovitev 40. dela venezuelske nadaljevanke 12.45 Hitri Edi, ponovitev 2. dela angleško-ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Prava ljubezen, 41. del venezuelske nad. 15.55 Srčna dama, 69. del mehiške nadaljevanke 16.55 Zastavljeno srce, 43. del venezuelske nadaljevanke 17.55 24UR - vreme 18.00 Pet skrivnosti, 72. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Trenja 21.30 Na kraju zločina: Miami, 2. sezona, 17. del ameriške nanizanke 22.25 XXL premiere 22.30 Avtopsija: Zgodbe mrtvih, dokumentarna oddaja 23.30 Počivaj v miru, žena, ameriški film 1.15 24UR, ponovitev 2.15 Nočna panorama TevePika EE TV prodaja Triki jamieja Oliverja, ponovitev angleške oddaje MacGyver, 4. sezona, ponovitev 4. dela ameriške nanizanke E+, ponovitev TV prodaja Triki Jamieja Oliverja, angleška oddaja Mladi in nemirni, 4. sezona, 153. del ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, 2. sezona, 48. del ameriške nadaljevanke TV prodaja MacGyver, 4. sezona, 5. del ameriške nanizanke Raymonda imajo vsi radi, 1. sezona, 4. del ameriške humoristicne nanizanke Mladi zdravniki, 7. del ameriške humoristicne nanizanke E+ E+ Obisk E+ Parada plesa z Barbro Drnač E+ Večerja z zvezdo Krimič: Dvoriščno okno, ameriški film Zaupanje, angleška nadaljevanka, 6/6 Sreča, 1. sezona, 1. del angleške humoristicne nanizanke Navigator, ponovitev Ameriška pita Ruby Wax, pogovorna oddaja E+, ponovitev 6.00 Tv Prodaja 6.30 Kulturne drobtinice, Senožeče na prepihu zgodovine in sedanjosti, pon 7.00 Slo motion, pon 7.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 8.00 Sijaj, pon 8.30 Tv prodaja 9.00 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 9.30 Rad igram nogomet, pon 10.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 11.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, disleksija odraslih, pon 11.30 V harmoniji z naravo, pon 12.00 In line, oddaja o in line hokeju, pon 12.30 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon 13.00 $KL, šolska košarkarska liga 14.00 Preverjeno POP TV 15.00 Denar obrača, menedžer obrne, pon 16.00 To morate vedeti!, pon 17.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, drugačne počitnice, pon 17.30 Navigator, prvič 18.00 Zrela leta z Melanijo Ster, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, živo 19.00 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 19.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 20.00 To morate vedeti!, lutke in Siovenica Življenje, prvič 21.00 Turistična oddaja 21.30 24 UR, informat. oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 23.00 Ekstra magazin 00.00 Evropski večeri Lojzeta Petrleta, gost večera bo: gladolog in alpinistinž. Peter Skvarča, pon 01.30 Tv prodaja Prva TV B И0 05.30 TV prodaja 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja 07.00 Tri v vrsto 07.15 Spomin 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 08.00 Tri v vrsto 08.15 Spomin 08.30 TV prodaja 09.00 Spomin 09.20 Tri v vrsto 09.35 Yu-Gi-Oh, risana serija 10.00 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, 436. del italijanske telenovele 11.00 Čarovnije, 63. del italijanske serije 11.55 Adijo pamet, kontaktna oddaja 12JO TV prodaja 13.15 Tri v vrsto 13.30 Spomin 13.40 TV prodaja 14.05 Ena na ena, ponovitev 14.50 Fantje iz Harlema, am. akcijska drama, 2002 16.40 Fawlty Towers, 11. del angleške serije 17.10 Yu-Gi-Oh, risana serija 17.35 Sto izložb, sto strasti, 437. del italijanske telenovele 18.05 Čarovnije, 64. del italijanske serije 19.00 Adijo pamet, kontaktna oddaja 19.55 Plemeniti komentar 20.00 Sanje sveta, 7. del italijanske mini serije 20.30 Resnične zgodbe - v iskanju pravice 21.15 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 21.45 Skozi ključavnico, pogovorna oddaja 22.30 Reklamni predah, razvedrilna oddaja 23.00 Sanje sveta, 7. del italijanske mini serije 23.30 Resnične zgodbe - v iskanju pravice 00.15 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja 00.45 Skozi ključavnico, pogovorna oddaja 01.30 Reklamni predah, razvedrilna oddaja_ M RADIO OGNJIŠČE petek 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Turistične novice 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 PoroCila 09.15 Napovednik 10.00 PoroCila 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 PoroCila, osmrtnice, obvestila 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 CV vetru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 PoroCila, VaSa pesem 18.15 Spoznanje več - predsodek manj (dr. Drago Ocvirk) 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba Ponovitve: 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 00.45 Spoznanje več- predsodek manj 04.40 Radio Vatikan 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 13.00 Glasbena voščila 13.30 15.00 INFO oddaja 14.00 15.30 Osmrtnice, obvestila 14.05 15.45 Koledar prireditev 14.15 15.50 Pričevalci vere 14.30 16.00 Mali oglasi 15.00 17.00 Slovene' Slovenca vabi 15.30 18.00 PoroCila, VaSa pesem 15.45 18.15 NaS gost 15.50 19.30 Poročila 17.00 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 18.00 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 18.15 20.30 Radijska molitev 19.00 21.00 Škofov nagovor pred nedeljo 19.15 21.15 SvetniSki kandidati. Skof Vovk 19.30 Ponovitve: 19.45 22.00 Za življenje 20.00 23.00 Obala neznanega 20.20 24.00 Slovene' Slovenca vabi 20.30 04.40 Radio Vatikan 21.30 22.00 nedelja 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 PoroCila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Iz žitnice slovenstva 07.30 PoroCila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Prenos sv. Mate 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Glasbena voščila 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Poročila 19.4S Škofov nagovor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman Ponovitve: 22.00 NaS gost 23.00 Graditelji 23.45 SvetniSki kandidati 00.30 Iz življenja vesoljne Cerkve 04.40 Radio Vatikan 23.00 24.00 04.40 Mali oglasi Stare, ma lepe Kratke novice Napovednik CV v etru Kulturni utrinki INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Pričevalci vere 1. Zdravstvena 2. Svetloba in sence 3. Pravne zagate 4. Aktualno PoroCila, VaSa pesem Glasovanje za VaSo pesem Kratke novice Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Prijatelji radia Ognjišče Mozaik dneva Zanimivosti nočnega neba (1.), Prijatelji radia Ognjišče II. (2. - 5.) Ponovitve: Sakralna glasba Slovencem po svetu in domovini Radio Vatikan torek sobota 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Naravoslovne zanimivosti 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, VaSa pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Oddaja z Bogdanom Zoržem 2. Zakonska oddaja 3. Svet oblikuje mlade 4. Oddaja z Karlom Gržanom 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila ponedeljek 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 PoroCila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 PoroCila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Kratka kateheza 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 PoroCila 09.15 Napovednik 10.00 PoroCila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 VošCilo PRO-jevcem 12.30 PoroCila, osmrtnice, obvestila 12.50 Iz žitnice slovenstva 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice. obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Predstavljamo vam 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice. Vata pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 Voičilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Mali oglasi 13.30 Skriti zaklad (1., 3.), Gradimo odprto družbo (2., 4.) 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 1S.OO INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Glasbena voščila 17.00 Sport na Radiju Ognjišče 1. 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 Sport na Radiju Ognjišče II. 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Luč v temi (1.), juretov večer (2, 4., 5.), Vstani in hodi (3.) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Sončna pesem Ponovitve: 23.00 Ponedeljekova 17. 24.00 Prijatelji radia Ognjišče 04.40 Radio Vatikan £ »reda 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Sredin trn 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 PoroCila, osmrtnice, obvestila 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Zlati zvoki 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Sredin pogled v svet 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, VaSa pesem 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.0.7 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Luč v temi (1.), Skriti zaklad (2., 4.), Vstani in hodi (3.) 24.00 Sport na Radiju Ognjišče 04.40 Radio Vatikan četrtek 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročita, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Pod lipo domačo 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Glasbena voščila 17.00 Oddaja KP študija 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 Dijaška oddaja 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva 1. 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 04.40 Radio Vatikan Demokracna ( športna kolumna Esad Babačič Zadnje čase je bilo malo izjav, ki bi mi dale misliti, zato sem postal že kar malce ravnodušen. ko gre za naš šport. Ob pogledu na bežigrajsko zelenico, čez katero sva se pred dnevi sprehodila z Gregorjem Žida-nom, pa sem bil prav razočaran. Ponosni Risi Eden največjih športnih kolektivov pri nas je prepuščen sam sebi, pošteni delavci, ki so svoje življenje žrtvovali za zeleno-be-le, pa obsojeni na životarjenje. Tisti, ki so vse skuhaj zakuhali, so medtem verjetno že našli kakšno novo ciljno skupino. Tudi Risi so se po silovitem finišu prvenstva vrnili v kruto realnost in zdaj se bodo ukvarjali s tem, kdaj bodo dobili zasluženi denar. Verjetno jim ni v uteho, da se večini njihovih nogometnih kolegov s tem ni treba več ukvarjati, ker njihovih klubov preprosto ni več. Zaradi vsega tega je tisto, kar so v Avstriji uprizorili naši hokejisti, še toliko več vredno. Potem ko so bili že na dnu, so se znali v odločilnem trenutku vrniti, kar sicer ni odlika naših reprezentanc na velikih tekmovanjih. Turnirski način tekmovanja je pač poseben, in če v moštvu ni prave kemije, pride do hudih padcev, o čemer smo se že nekajkrat prepričali. Stabilnost so doslej pokazali le naši roko-metaši, ki so prišli do finala evropskega prvenstva, in to brez kakšnih posebnih nihanj. Povsem drugače je z našimi košarkarji, ki se jim sindrom "Izrael" ponavlja iz turnirja v turnir. Risi so bili na dobri poti, da doživijo popoln polom, saj so bili že tako globoko, da j ih je odpisala celotna domača javnost. Na njihovi strani so bili le tisti, ki jim je bil scenarij vnaprej jasen. Avstrijci so imeli pretežko nalogo, zato je bilo pričakovati, da bodo padli, takoj ko bo jasno, da ne morejo doseči čudeža. In to se je tudi zgodilo. Seveda to nikakor ne zmanjšuje zaslug naših igralcev, proti katerim se je zarotilo skoraj vse. Takšen preobrat bi si pri naših košarkarjih težko zamislili, čeprav imajo v svojih vrstah veliko konkurenčnih igralcev. Tudi konkurenca ni tako velika kot v skupini A svetovnega hokeja. Težava je v avtoriteti na igrišču, ki je košarkarji še niso našli. V nasprotju z njimi jo hokejisti imajo: uteleša jo odlični Ivo Jan, ki ga spoštujejo. Njegova preudarnost se je prenesla na moštvo in to je opravilo s sosedi. Prav poznavanje avstrijske mentalitete in vzvišen odnos do naših fantov sta bila Razingarja, Goličiča, Kopitarja, Glaviča in drugih. Bojevati se za obstanek v ligi, kjer je večina moštev daleč pred teboj, res ni preveč prijetno, še posebej če to počneš leto za letom. Zato je še toliko pomembneje, da veš, kaj vse prinese takšen uspeh. Takšnih izjav, kot jo je dal Kavčič, je res malo, zato sem je bil toliko bolj vesel. Glede na žreb za naslednje svetovno prvenstvo se bo v Latviji očitno dogajalo nekaj podobnega. Po junaškem boju v Avstriji se ne smemo bati, in če bo treba, bomo spet navijali, kot da bi se naši potegovali za naslov svetovnih prvakov. Na obračun z najboljšimi evropskimi reprezentancami pa se počasi pripravljajo tudi naši košarkarji, ki bodo še enkrat po- Hokejska legenda Pavle Kavčič je šel v iskanju motivov za igranje v najelitnejši skupini še malce dlje in opozoril na to, da so Risi igrali za rodove, ki šele prihajajo. dejavnika, ki sta še dodatno podžgala igro. Seveda pa je treba pohvaliti tudi druge, ki so zbrali dovolj volje in moči, da so se osredinili na eno samo tekmo. Vse to govori o tem, da jim hokej ne pomeni izključno posla; fantje preprosto uživajo v igri in to je tisto, kar jih žene naprej. Hokejska legenda Pavle Kavčič je šel v iskanju motivov za igranje v najelitnejši skupini še malce dlje in opozoril na to, da so Risi igrali za rodove, ki šele prihajajo in bodo nekoč stopali po poteh Jana, Kontreca, skusili dokazati, da si zalužijo status, kakršnega uživajo na klubskem prizorišču. Očitno pa se je spet zataknilo že na začetku, saj nekaterim ni do igranja za izbrano vrsto. Samo upamo lahko, da to ne bo vplivalo na tiste, ki jim je igranje za reprezentanco sveto. Prepričan sem, da Pipan ne bo imel lahkega dela pri ustvarjanju ozračja, ki na zadnjih turnirjih ni bilo kaj prida. Zelo pomembno bo, po kakšnem ključu bo izbiral tiste, ki bodo morali krvaveti za državni dres. Upam, da bo našel prave. © Hokej na ledu je verjetno edini šport, v katerem niso privlačni le zadetki, temveč celo bolj trenutki negotovosti, sama igra na telo, močni streli in spektakularne obrambe vratarjev. Zaradi hitrosti igre se pri enakovrednih nasprotnikih akcije in priložnosti vrstijo druga za drugo, pogostost strelov je velika, vratarji dosegajo več kot 90-odstotno uspešnost. Blišč Vse to je navzoče v igri, ki zahteva posebne napore in v nekaterih državah zaradi velike priljubljenosti in medijske pokritosti soustvarja celo kulturo obnašanja. Visok prag strpnosti, pozitiven in učinkovit način razmišljanja ter spoštovanje nasprotnika so tiste lastnosti, ki jih hokej na ledu prav gotovo spodbuja tako pri tekmovalcih, vodstvih ekip in gledalcih (ti se v mnogočem razlikujejo od navijačev pri drugih športih) kot tudi pri vseh tistih, ki ustvarjajo možnosti in razmere za to športno dejavnost. Vse to lahko, kot je dejal naš sedaj že nekdanji trener Kari Savolainen, ustvarja "hokejsko kulturo . Če so pri nekaterih športih predispozicije (tako v ožjem, telesnem, kot v širšem, družbenem, smislu) odločilne, so pri hokeju nujne, ne pa zadostne. Izid je seveda najpomembnejši, ni pa edini motivator tega ustvarjanja. Prav srčnost, poštenost in vera v človeku so tisti elementi, ki množice navdihujejo, da se po svojih junakih zgledujejo in določajo pripadnost ne samo klubom, naciji, ampak hokejskemu športu v celoti. In prav to je ob častnem sprejemanju porazov odločilen povezovalni element, ki vse spremljevalce tekmovalnih dogajanj na koncu združuje in navdihuje za nadaljnje dosežke. beäa Slovenija kljub velikemu porazu pred Nemčijo Kaj od tega je nam in vsem drugim v svetovni hokejski družini s svojim uspehom ponudila naša državna vrsta? Poleg uspešnega izida zase bore malo. Prvič seje namreč zgodilo, da so se v IIHF odkrito bali takšnega scenarija v skupini za obstanek. Ne toliko zaradi izpada nemške in avstrijske državne vrste in pokroviteljskih sredstev iz teh držav (kot napačno trdijo pri nas, saj ima IIHF glavno pogodbo s švicarskim podjetjem zagotovljeno za več let). Bolj kot to zaradi športnega protislovja, od katerega je na SP zaradi spleta okoliščin tokrat prišlo prvič na način, ki ga niti najpravičnejša pravila ne bi mogla preprečiti. Poraz Slovenije z Nemčijo 1:9 je bila tista srečna okoliščina, ki nam je pred zadnjo tekmo z Avstrijci na stežaj odprla vrata obstanka med elito. Vsak nižji poraz bi lahko bil za slovensko ekipo usoden, saj bi domačini laže ulovili potrebno razliko v zadetkih. Realnost sosedov je na našo srečo privedla do njihove nemotiviranosti, kar je posledično omogočilo Sloveniji obstanek. Švicarski tisk postavlja letošnji razplet skupine za obstanek na prvo mesto največjih hokejskih razočaranj vseh časov. Pri tem opominja, da odhaja v nižjeligaško tekmovanje ekipa, ki ima eno najmočnejših profesionalnih lig na svetu DEL, dvorane s 15 do 18.500 gledalcev večinoma polne, 25.934 registriranih igralcev samo med člani, medtem ko ostaja med elito ekipa (celo 1. v skupini) z najslabšo razliko v zadetkih, v direktnem dvoboju poražena 9:1, s samo 888 registriranimi igralci in dvema profesionalnima kluboma. Temu se lahko reče športna krivica. In priznati jo mora vsak objektivni športni privrženec. HZS zastavonoša nepravilnosti Slovenija dejansko ne prispeva skoraj nič v urejeno in za nas za zdaj še dosegljivo elitno hokejsko druščino. To ne bi bilo sicer nič narobe, če se za to ne bi tako potegovali. Da ne sodimo med elito, seveda niso krivi igralci. Njih je komaj toliko, kot je igrišč v razvitejših državah. Za slabo sta- HZS mora v prihodnosti ustrezno poskrbeti za izjemen potencial, ki se kaže v mlajših ekipah do 18 in do 20 let. Iz te skupine izhaja tudi eden največjih upov svetovnega hokeja, 17-letni Anže Kopitar, ki je prispeval ključni delež, da je Slovenija obstala v skupini A. Zmagovita češka hokejska reprezentanca Slovenska hokejska reprezentanca realno sodi v spodnji dom elitne hokejske skupine. Kljub katastrofalnemu porazu proti Nemčiji so se proti Avstriji znali združiti v kolektiv in se z zmago še za eno leto obdržati v elitni skupini svetovnega hokeja. Velika zmagovalka: Češka S svojo strokovnostjo, mirnostjo in trez nostjo je selektor Kari Savolainen v slo venskem hokeju zapustil izjemen pečat. tiranje je krivo stanje ne samo v našem hokeju, ampak v celotnem slovenskem športu. To temelji na preživetih vrednotah, nepravičnih načinih financiranja, neustrezni kategorizaciji športov, kolikor je ta sploh potrebna, in še bi lahko naštevali. Vse to v pa-nožnih zvezah dobiva samo dodatno nadgradnjo v obliki močno vprašlji-\ih finančnih malverzacij in drugačnih nezakonitosti, potuho pa jim daje celo OKS. Hokejska zveza Slovenije je znova zastavonoša večine nepravilnosti, ki prihajajo in bodo še prihajale na dan v času športne tranzici-je v Sloveniji. O tem bodo verjetno v prihodnje lahko več povedale državne ustanove - od računskih sodišč prek tožilstev do rednih sodišč -, ko se bodo sposobne s tem spoprijeti. HZS čaka čistilna akcija V vzorcih obnašanja in dejanjih nekaterih vodilnih je ne samo v HZS, na kratko Nestl Aljančič, predsednik HZS, je dejal, da se bo poslovil tisti trenutek, ko bo na -čelo prišla ekipa z vizijo in denarjem. ampak tudi v klubih in sekcijah zveze občutno pomanjkanje moralnih vrednot, prevzete obveznosti pa se še naprej lahkotno pometajo pod preprogo brez kakršne koli slabe vesti. Pet igralcev, ki zaradi poškodb na svetovno prvenstvo niso odpotovali, so pa med najzaslužnejšimi za uvrstitev v ta rang tekmovanja, še vedno čaka na izpolnitev obljub. Nespoštovanje človekovega (dobrega) dela in rezultata pomeni hkrati nespoštovanje človeka samega. Soočamo se s hipokrizijo, sa-mozadovoljstvom, nenehnimi opravičevanji in brezperspektivnostjo. Uporabljajo se napačne ugotovitve, da se obdržijo lastni privilegiji ali za gašenje frustracij (v smislu "glede na razmere, ki jih imamo, smo svetovni prvaki"). S čim lahko torej HZS prispeva v mednarodno hokejsko družino? S hokejsko močjo prav gotovo ne. Kaj pa s pripadnostjo hokejskim načelom, t. i. hokejski kul- V velikem finalu 69. SP skupine A v hokeju je znameniti češki obrambni sistem naposled zadavil napadalnejšega iz Kanade. S tem so Čehi preprečili Kanadčanom ponovitev češkega zmagovitega "hatt-tricka" iz let 1999-2001. Kanada, zmagovalka zadnjih dveh SP, je sicer s svojo najnevarnejšo napadalno trojko Nash-Thornton-Gagne (18 zadetkov, 23 podaj) vseskozi grozila, a je najboljši vratar tega SP Voukoun vse strele ubranil. Ključni igralec finala Jaromir Jagr je uspešno podajal, Prospal, Ručin-sky in Vašiček pa so Češko s 3:0 zanesljivo pripeljali v želeni pristan. Jagr se je tako skupaj z Jirijem Slegrom vpisal v zelo ekskluzivno skupino (16) hokejistov s tremi najpomembnejšimi lovorikami: olimpijski prvak, svetovni prvak in naslov prvaka lige NHL. Končno tretje mesto je osvojila Rusija, ki je sicer s 23 naslovi še vedno izenačena s Kanado. SP v Avstriji je bilo po kakovosti zagotovo najmočnejše do sedaj. K temu je pripomogel t. i. lockout, spor med sindikatoma igralcev in lastnikov, ki so želeli zmanjšanje klubskih proračunov, zaradi česar najmočnejša hokejska liga NHL letos sploh ni obratovala. Igralci NHL so se zato jadrno raz-tepli po evropskih (predvsem ruskih in švedskih) klubih in močno obogatili letošnje SP, ki je gostilo kar 120 igralcev NHL. L. K. Patricka Heada in konstruktorja Wüliamsa Adri-ana Neweyja, s čimer pa se niso strinjali sodniki kasa-cijskega sodišča in so sodbo z utemeljitvijo, da napa- turi? Z verodostojnostjo pri partnerjih, z dejanji, ki ji bodo povrnila ugled tudi v domači sredini? S tem vsekakor lahko začne! Začne lahko s čiščenjem najprej pred svojim pragom pa vse do prevetritve OKS, katerega ustanovna članica je HZS! Za uravnotežen hokej Na prihodnji skupščini HZS se sanacija zveze ne bo opravila le s sprejetjem odstopov dosedanjih vodilnih. Treba bo resnično udejaniti željo po spremembah in poiskati ljudi z izvedljivim programom. Prava reforma aktov HZS bo mogoča takrat, ko bo pri večini prevladal občutek, da hokej ni le v prisatojnosti Ljubljane in Jesenic. Šele ko bo HZS sposobna opravljati svoje prvenstvene pristojnosti, za kar je ustanovlje- ke v krmilnem drogu, ki naj bi bila razlog za smrtno nesrečo, ni mogoče dokazati, razveljavili. Proti takšni odločitvi seje pritožil bolognski glavni tožilec Rinaldo Rosini, ki je zoper razsodbo vložil pritožbo in z njo uspel, kar pomeni, da je kasacijsko sodišče zadevo vrnilo na začetek. Na SP v Nemčiji pametna žoga Predsednik Mednarodne nogometne zveze (FIFA) Joseph Blatter je pretekli teden dejal, da bodo za igranje tekem na svetovnem na (skrb za razvoj, vzgoja mladih, iniciativa za graditev objektov, vzpodbujanje množičnosti, vzpostavitev katedre na univerzi, šolski šport, mladinski šport, prispevek v mednarodnih dejavnostih, reprezentance, pravila, finance in medijsko sodelovanje), druge dejavnosti (npr.: vodenje lig) pa prepustila klubskim združenjem, se bodo zagotovile možnosti za uravnotežen razvoj hokeja na ledu in umestitev v slovenski prostor na mesto, ki mu nedvomno pripada. Samo s tem bi se uveljavila kot ena vodilnih panožnih zvez v OKS na domačem prizorišču, v mednarodni areni pa približala razmeram, ki jih je uspelo ustvariti drugim majhnim državam, kot so hokejske velesile Češka, Finska, Slovaška in še katera. Srdan Kuret prvenstvu leta 2006 v Nemčiji najverjetneje uporabili t. i. pametno žogo. Slednjo je razvilo nemško podjetje Adidas v sodelovanju z nemškim inštitutom Fraunhofer in podjetjem Cairos AG, žoga pa naj bi imela v sebi skrit mikroprocesor, ki bo sodniku sporočil, kdaj je žoga prešla golo-vo črto. Pametno žogo (smart-ball) naj bi prvič preizkusili na kadetskem SP v Peruju med 16. septembrom in 2. oktobrom letos. Bo v primeru Senna zadoščeno pravici? Čeprav je od smrti trikratnega svetovnega prvaka formule 1 Ayr-tona Senne minilo že 11 let, primer še vedno zaposluje italijansko sodstvo. Na prizivnem sodišču v Bo- logni se je namreč pred kratkim začel nov postopek, povezan z nesrečo. Slednji se je moral začeti znova, potem ko je rimsko kasacijsko sodišče, zadnja instanca italijanskega kazenskega sistema, januarja 2003 razveljavilo sodbo sodišča v Bologni iz leta 1999. V njej je sodišče kot krivca za nesrečo spoznalo tehničnega vodjo moštva Williams Renault Evrovizija pred Evi^ovizijo Letošnje leto prinaša jubilejno petdeseto prireditev Eurosong, ki bo tokrat potekala v Kijevu. Ukrajina si je gostovanje "priborila" prvič, in sicer z lansko zmago divje Ruslane v Istambulu. Poleg velike jubilejne obletnice pa Eurosong letos podira še en svojevrsten rekord, saj je pod svoje okrilje privabil kar 39 držav. Poleg 36 lanskih je posebna dobrodošlica namenjena še trem novim - Bolgariji, Madžarski in Moldaviji. 14 držav, vključno z zmagovalko leta 2004 Ukrajino, si je udeležbo na velikem tekmovanju že zagotovilo, 25 držav pa se bo za dodatnih 10 mest potegovalo v polfinalnem nastopu, ki bo potekal 19. maja. Finale bo dva dni kasneje, to je 21. maja, oboje pa boste seveda lahko spremljali prek televizijskih sprejemnikov. Evrovizijske popevke pa lahko sedaj poslušate že pred prireditvijo, saj je dvojni cd s pesmimi vseh 39 držav udeleženk od včeraj v prodaji. Na njem boste poleg nekaterih morebitnih uspešnic, med katerimi se zagotovo skriva tudi prihodnja zmagovalka, našli tudi avstrijsko predstavnico, atrakcijo global.kryner, in prvič na cedeju izdano ro-kovsko različico pesmi Stop slovenskega predstavnika Omarja Naberja. Vojna zvezd Cd Star Wars: Episode III - Revenge of the Sith, ki spremlja tretjo epizodo znanstveno-fantastične sage Vojna zvezd, vsebuje novo glasbo Johna Williamsa, 5-kratnega dobitnika oskarja in 43-kratnega nadaljnje. Ob tokratni izdaji so ustvarili tudi poseben 70-minutni dvd, na katerem je 16 čisto novih glasbenih videospotov, izbranih iz vseh šestih filmskih cedejev, ki gledalca popeljejo na kronološko urejeno popotovanje skozi celotno sago. Vsak posnetek, ki ga predstavi igralec lan McDiarmid (v filmu Senator Palpatine), je posebej zmontira-na zgodba, ki jo nadgrajujejo odlomki filmskih dialogov, zvočni efekti in seveda glasba Johna Williamsa, ki je za to priložnost tudi na novo re-mastrirana v 5.1. surround zvoku. Nagrada amadeus Avstrijska glasbena skupina global.kryner, ki bo v Kijevu na izboru za pesem Evrovizije s pesmijo Y Asi predstavljala svojo državo, je v četrtek, 5. maja, prejela nacionalno glasbeno nagrado amadeus kot najboljša popskupina minulega leta. Takoj po evrovizijskem nastopu izide tudi njihova nova plošča z naslovom Kryno-logy, na kateri bo 15 skladb in video-spot za evrovizijski singel Y Asi. Tako kot na prvi plošči so se tudi tokrat poleg avtorskih skladb in že omenjenega evrovizijskega singla lotili predelav nekaterih izredno zanimivih pesmi. Kako zvenijo, pa počakajmo do 23. maja, ko bo nova plošča Kryno-logy tudi uradno izšla v Sloveniji. els Just Like It Should, Dynamite, Seven Days In Sunny June, Electric Mistress, Starchild, Love Blind, Talulah, Give Hate A Chance, World That He Wants, Black Devil Car, Hot Tequila Brown, Beatbox, Time Wonit Wait) bo Dynamite. Dva tedna pred izidom bo uradno izšel tudi napovedni singel Feels Just Like It Should. Skupina je zadnji studijski album A Funk Odyssay izdala daljnega leta 2001. ljestvo združil glasbo, ki pooseblja mogočno dramsko zgodbo in epsko razsežnost velikana filmske režije Ridleyja Scotta. Z najčistejšo mešanico nadčasovne glasbe, ki odzvanja tako v mimoidočih koralnih pej-sažih in subtilnih orkestralnih izmenjavah kot orientalskih vplivih (odlično gostovanje Natashe Atlas), ustvarja spoštljivo zvočno kuliso, zaradi katere celoten film (še posebej pa scene veličastnega bojevanja) kar oživi pred našimi očmi. Kingdom of Heaven je cd, ki predstavlja prav čaroben glasbeni dogodek. Jamiroquai se vrača! Kot kaže, bo letošnje poletje precej vroče, saj je 20. junija napovedan izid nove plošče zasedbe Jamiroquai, ki tik po uradnem izidu 26. junija gostuje v Hali Tivoli v Ljubljani. Naslov albuma, na katerem bo 13 pesmi (Fe- nominiranca za to najvišje filmsko priznanje, z ekskluzivnim dodatkom - dvd Star Wars: A Musical Journey. John Williams, ki je zagotovo eden najbolj znanih filmskih skladateljev, je tudi tokratno glasbo nadgradil na podlagi že slišane in verjetno najbolj znane glasbene teme iz Vojne zvezd. Pod Williamsovo dirigentsko taktirko jo je odigral isti Londonski simfonični orkester, ki je pred 28 leti posnel prvo temo Vojne zvezd in nato še vse Nebeško kraljestvo Skladatelj Harry Gregson-Willi-ams je pri ustvarjanju glasbe za zgodovinski spektakel Nebeško kra- Barčica po morju plava... ... plava v Novigrad Med 17. in 24. septembrom bo tam pestra druščina. Imeli se bomo fletno Radio Ognjišče, Kompas Holidays in VI? 't ' - Bi šli zraven? 01/2006-111. Poletje je (skoraj) tu horoskop TLP kot NLP Za oddajo Tistega lepega popoldneva se na RTVS hvalijo, da je njihova uspešnica. Če je res tako, je to v veliki meri tudi velika uganka, saj kolikor mi je je uspelo ujeti minuli konec tedna, v njej presežkov ni bilo prav v izobilju. Kolikor pač ne štejem za presežek voditeljice Anje Tomažin, ki je že pred meseci pokazala, da daleč presega svojega voditeljskega partnerja, razvpitega Lada Bizovičarja. Tako kot tudi kaže, da je večja privlačnost nedeljskih večerov Ana Liza kot Mario. A vrnimo se k Tistemu lepemu popoldnevu. Oddaja je očitno namenjena predvsem zapečkar-jem. Naša družina nedeljske popoldneve običajno preživlja daleč stran od medijskih vplivov, le mene je nehvaležna mavčna obloga na bin-koštno nedeljo prikovala doma. In sem si temu stanju primerno dovolila vpliv Anje in Lada. Pravzaprav me še najbolj zanimajo njuni dialogi in občasne duhovitosti, vse drugo spolzi skozi sive celice kot lubenica. Ostale so mi cene v dolarjih za torbice iz krokodilje kože v dobri reportaži iz Los Angelesa. Zapomnila sem si voznico Nino in njen trud za originalno Ferrarijevo jakno. Tudi legende z RTV, tokrat Tugo Klasinc, gotovo sodijo med boljši del oddaje. Kek oz. Keks je bil z radioaktivno tekočino tokrat manj atraktiven, kot je pri njem navada. Vsaj v začetkih TLP je prav on s svojo skrito kamero sodil med vrhunce oddaje. Tako kot so v začetkih predvsem medijski kritiki kovali v nebo Lada Bizovičarja (Anje nihče niti opazil ni), mene pa je njegova popačena govorica, pravzaprav sleng, tako motila, da sem preklopila, brž ko sem ga zagledala. Sčasoma se gledalci pač na vse navadimo in Bizovičar je na zaslonih zdaj že tako doma kot vsaka druga (redka) zve zda slovenskih medijev. Iz Tomažinove pa iz dneva v dan raste bolj prijetna, zabavna, pevsko-voditeljska zvezda, začenši z njenim stilingom, ki je že od vseh začetkov nekoliko drzen, a še vedno dostojen in sproščujoč. No, tisto, česar v oddaji pač ne morem prezreti, pa je vdor prikritega oglaševanja v oddajo, ki se mi zdi za nacionalko popolnoma neprimeren. Čudim se, da novinarji, ki znajo na nacionalki dvigniti glas za vsako malenkost, ne znajo urediti lastnih vrst. Če namreč nekdo v oddaji govori o modi, smo ga pa vse leto gledali kot preforsiranega nastopača za vzmetnice DORMEO, bi morala nacionalka z ljudmi, ki jim dovoli vstop na ekran, to vendarle urediti. Tudi tokrat, ko je bil govor o modi in Versaceju, sem se spraševala, ali je bila reportaža Lorele Flego narejena iskreno in objektivno ali pa je voditeljico honorirala prav ta firma. Si predstavljate, da bi eden boljših dopisnikov Bojan Peček, nacionalkin novinar, ki poroča iz Prekmurja, visel na vseh reklamnih panojih po Ljubljani kot maneken za tekstilno podjetje MURA, zvečer bi vam pa pri Dnevniku govoril o krizi tekstilne industrije v Pomuiju?! Da o reklamah za avtomobile, ki se v TLP in tudi drugih oddajah TVS vedno pokažejo nekoliko iznenada, predvsem pa ne v reklamnih blokih, in ustvarjajo napačen vtis, da gre za objektivno novinarsko oceno, niti ne pišem. Če bi se to videlo na POP IV, bi zamižala in preklopila, pri nacionalki pa bi mi zato, ker jo plačuje tudi naša družina, tako mižanje moralo biti prihranjeno. Če seveda resno jemljemo razlike med nacionalnim medijem in komercialnimi postajami. Manična gledalka % Bik (21. april-21. maj) Trma se bo izplačala in nihče več vas ne bo po nepotrebnem nadlegoval. Oprite se na prijatelje, za katere se boste prepričali, da so zares vaši in zares prijatelji. Konec tedna bo minil v zanimivi družbi in na zanimivem kraju - če se vam bo le ljubilo! Dvojčka (22. maj - 21. junij) Privoščite si malo miru in zadovoljstva samo tako, kot je vam všeč. Vse moči se vam bodo pomirile in sproščeni se boste lahko spet posvetili svojim načrtom, ki so vse prej kot skromni. Tudi uspeh bo prišel, če boste dovolj pogumni in vztrajni. Rak (22. junij - 21. julij) Rakci se boste ta teden zabavali na račun drugih. Dobro bi bilo le, če bi to bilo čim bolj tiho in skrito, sicer si vas utegne kdo preveč zapomniti in kasneje z vami obračunati. No, bo že bolje, samo mirno kri ohranite glede svojega dela. Lev (22. julij-21. avgust) Ponosni ste in težko gledate, kako se nekdo, ki ga imate radi, uničuje. Pomagate mu lahko samo s podporo. Nikar pa si preveč ne očitajte. Niste vi krivi. Okoliščine so takšne, da nikakor ni hotelo iti prav. Toda vse se bo popravilo. Devica (22. avgust - 21. september) Kmalu se boste srečali z največjim preračunljivcem, kar jih je kdaj hodilo po svetu. Pripravite se na protinapad. Dela vam ne bo nihče olajšal, sami si boste morali počistiti pot pred seboj in narediti vse, kar je treba. Sicer pa boste imeli srečo. Tehtnica (22. september - 22. oktober) Preden udarite, vedno dobro premislite. Ni vedno vse tako, kot si predstavljate. Življenje vam bo polepšalo nenadno srečanje s starim prijateljem, ki vas bo povabil na pijačo in vam povedal svojo pretresljivo življenjsko zgodbo. Škorpijon (23. oktober - 21. november) Samotarji ste že po naravi, pa morda to ni niti tako zelo napačno! To vas varuje pred najrazličnejšimi neumnimi zvezami, v katere bi se sicer zapletli. Če pa ste se po kakšni nesreči že zapletli v kakšno godljo, ki vam ne ustreza, se hitro poberite! Strelec (22. november - 20. december) Kar pogumno novim zmagam naproti! Saj se boste tudi iz te godlje rešili, brez skrbi! Vse bo še dobro. Dobili boste vse, kar si resnično zaslužite. Fante strelce bodo te dni zanimala daljna potovanja, pa tudi strelke ne bi imele nič proti njim. Kozorog (21. december - 19. januar) Z veseljem si boste privoščili kakšno pijačo s prijatelji. Počutili se boste popolnoma blažene, še posebej zato, ker vas bo, kozoroginje, nekdo povabil na večerjo. Kozorogi se boste za svoje udobje morali bolj potruditi. Vodnar (20. januar - 18. februar) Delo vas bo te dni zelo, zelo veselilo, saj boste zelo uspešni. Dnevi se vam ne bodo prav nič vlekli, pa še utrujeni ne boste, tako kot ste bili prejšnji teden. Ne bi radi ponovili tiste zgodbe iz prejšnjega tedna - pa saj je tudi ne boste. Ribi (19. februar - 20. marec) Vreme vam ni prav nič všeč, čeprav ste riba. Dež, dež in sam mraz... Kot da ne bo nikoli poletja. Kar pogumno naprej, poletje bo prišlo, pa čeprav tako pozno kot letos že dolgo ni bilo. Nedelja bo lepša öd drugih dni. Oven (21. marec - 20. april) Prav nenavadni ste! Včasih celo zase, ne le za tiste, s katerimi živite oziroma naj bi živeli. Vaše delovanje ne kaže na ne vem kako veliko naklonjenost. Morali bi imeti toliko poguma in stvar razrešiti in urediti drugače - pa bodo vsi bolj srečni. knjigarna DEMOKRACIJA Knjige lahko naročite na številki 01-434-54-63 ali prek elektronske pošte obzorja.narocnine@siol.net <1 NI. VSI.lil II |( 11)1 IV, roSTNINO l'I.AC :ЛТ1:I'OSI HI ). IZ ARHIVOV SLOVENSKE POLI TIČNE POLICIJE Koinunistične lajne službe oil svojega nastanka ilo leta 1950, vključno z. imeni njihovih vodilnih članov. 519 strani, 5.000 SIT TONE KUNTNER MATI SLOVENIJA IVsmi pesnika slovenske pomladi, tradicije, vrednot. 72 strani, 2.200 SIT Janez Janša PREMIKI 0B0D0 IN . RDEČO ZVEZDO DUŠAN S. LAJOVIC MED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO Pripoved iz časa druge svetovne vojne in po njej. l)o- l ......4 !"«' ■ Janez Janša «fflN Pot slovenete države 1991-1994 i\t v- JANEZ JANŠA PREMIKI Knjiga, ki je bila prodana že v vec kol M.(HM) izvodih. Nastajanje in obramba dan seznam sodelavcev Udbe. slovenske države 1988- 1992. JANEZ JANŠA OKOPI Politični razvoj slovenske države do leta 1994. Prodana je bila /e v vei kol 17.000 izvodih. 347 strani, 6.200 SIT 363 strani, cena 2.200 SIT 309 strani, 2.200 SIT Jan F. Triska ^POZABLJENA J mmtk гч шчттт' VOJNi^- JAN F. TRISKA POZABLJENA FRONTA I. SVETOVNE VOJNE Iz dnevnika češkega vojaka, ki se je udeležil bojev ob Soči in Piavi. 240 strani, 5.500 SIT MILAN ZAJC, FRANCE KOZINA, FRANCE DEJAK UŠLI SO SMRTI Poročila treh rešencev iz množičnega grobišča v Kočevskem rogu leta 1945. 244 strani, 3.906 SIT MILAN ZVER IN DRUGI PUČNIKOVA ZNANSTVENA IN POLIT IČNA MISEL Zbornik razprav in referatov, ki so nastali za simpozij ob prvi obletnici Pučnikove smrti. 155 strani, 3.000 SIT ALBERT SVETINA-ERN0 OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA Nekdanji Mačkov pomočnik opisuje svojo razburljivo življenjsko pot. Slikovito predstavlja delovanje Ozne. 367 strani, 6.700 SIT ^ £ , fe TOO LIT HfcciciAL. MILAN ZVER STO LET SOCIAI.DEMOKKACIII-: Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokraci-je in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stolet ja. 125 st rani, 2.200 SIT S E M H N A RAZI) O R A DEMOKRACIJ/ MOČ l'RI Zl\ I TJA ll.rtjO m m JOŽE DEŽMAN MOČ PREŽIVETJA Knjiga opisuje krute zgodbe sirot, ki so jim partizani med 2. svetovno vojno pobili očeta ali oba roditelja. 336 strani, 6.510 SIT MILAN ZVER DEMOKRACIJA Avtor je razčlenil koncepte demokracije v politični misli na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja. 254 strani, 4.400 SIT VASJA KLAVORA KORAKI SKOZI MEGLO SOŠKA FRONTA, KOBARID, TOLMIN, 1915-1917 Avtor opisuje dogajaje na bojišču vse do preboja in zloma italijanske fronte pri Kobaridu in Tolminu. 335 strani, 6.460 SIT IVE A. STANIČ PROTI Nad .sto avtorjev pojasnjuje in razkriva pravo podobo revolucije in protirevoluci-je na Slovenskem. Prispevke je zbral in uredil publicist Ive A. Stanič. 288 strani, 3.900 SIT VIKTOR BLAZIC SEMENA RAZDORA Komunistična partija je nevihtno vojno ozračje izkoristila za obračun / drugače mislečimi in v ta okvir sodijo tudi politični umori. 196 strani, 6.770 SIT Pučnikova znanstvena in politična misel ____________________ _______ ________nagradna križanka 28 založb in skoraj 400 knjižnih naslovov sestavil: miran erceg geslo prebivalec irana htajsko slano jezero v tibetu prebivalka aten lopata za malto oranžada ^aimmi^ Velike misli, ilomilki iti osvlitiosl i Im'ti'kln ti elekiro-mehanska naprava Žive lerne literarni jumiki i iedanjosii, i njihove zgodbe, orač (zastarelo) m> /tesni Imuli šl