164
Tiha njiva
Tiha tu se širi njiva, Tiha njiva, božji vrt, In pri rožah svojih biva Vrtnarica — bela smrt...
V višku angelj smrtni plove Žalno zre na njivo to, In med blažene duhove Z du.šami hiti v nebo . ..
Noč in dan stojž odprte Duri v ta tihotni stan: Smrt tu plete smrtne prte Zanj, ki pot rau je skončan.
Blagor, kogar smrt zaloti,
V  Bogu ugasne mu oko: Kvišku angeljske peroti
V  sveto ga neso nebo!
Vneslav