KOPEK — 7. NOVEMBRA 1958
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
LETO VII. — ŠTEV. 44
Ssiiaja vsak pete* izdaja Casopisno-zalozmško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26, tel. 170 Posamezni izvod 10 dni. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali 3,5 am. dolarja. Bancm račun 602-70-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« nre.iema.io naročniki brezolačno. Rokopisov n» vračamo.
J)z uieb
'z uSebine
Nenavadna diplomatska gcata Carina — humanost — naš
ugled v svetu Kako je z odkupom kmetijskih pridelkov Se je čas za Jesensko setev Ne morejo se zediniti Avgust Cernlgoj 60-letnik Ob občnih zborih Svobod
in PD Nove knjige in revije In še bomo praznovali Bistrijo se vode na Postojnskem
Jedilnik šolskega otroka Pred dograditvijo prve etape
operativne obale Predkongresni obračun Naslov prvaka je že oddan Barba Vane pravi .. .
ZADOVOLJIV a G
RAZVOJ KOMASACIJE NA OBALNEM PODROČJU
a □
Pisali smo že o komasaciji zemljišč v koprski okolici. Združevanje doslej razdrobljenih kosov obdelovalne zemlje v večje komplekse bo omogočilo naprednejšo obdelavo te zemlje in seveda ve-
PRED OBČINSKIMI KONFERENCAMI SZDL
Nedavne volitve vodstev osnovnih organizacij SZDL so nedvoumno potrdile, da z našo gospodarsko rastjo raste tudi politična zavest naših delovnih ljudi. Vedno večje je število članov Socialistične zveze, ki aktivno sodelujejo pri graditvi lepše prihodnosti na vseh področjih življenja, posebno pa v organih družbenega in delavskega upravljanja. To nam govori, da smo na pravi poti in da je treba še okrepiti naša prizadevanja za vključevanje vseh članov v splošno družbeno dogajanje.
Nekateri odbori SZDL so to vprašanje podcenjevali; kar spomnimo se, da se nekateri v svoji mandatni dobi niso niti konstituirali. Več pa je bilo primerov, da ti sicer postavljeni odbori osnovnih organizacij SZDL niso našli prave vsebine dela in so se ukvarjali največ le z organizacijskimi in tehničnimi vprašanji; še to delo pa je imelo le kampanjski značaj.
V tem pogledu je bilo čutiti tudi premajhno pomoč občinskega odbora SZDL področnim osnovnim organizacijam, čeprav je ta v svojem delu sicer dosegel dokajšen napredek, ki se je kazal pri uspešnem reševanju vrste pomembnih nalog. Največja napaka je bila v tem, da je to delo teklo preveč centralistično, mimo osnovnih organizacij in njihovih odborov.
Graditev in osamosvajanje osnovnih organizacij SZDL bi bila potemtakem poglavitna naloga novega občinskega odbora SZDL. Spodbuditi bo treba zlasti odbore v večjih središčih po občini, da bodo bolj prizadevni in da bodo bolj sodelovali pri reševanju vseh družbeno-političnih, gospodarskih, kulturnih in socialnih vprašanj na svojem področju. V to sodelovanje je treba pritegniti čim več članstva SZDL. Z neposrednim stikom navzdol bo novi občinski odbor SZDL lahko vplival na dejavnost posameznih osnovnih organizacij in s tem kre-Pd njihovo družbeno vlogo in Pripomogel k uspešnemu uveljavljanju organizacije kot celote in njenih posameznih članov še posebej.
Po občini je že precej primerov take aktivnosti SZDL. L«P primer so zlasti Hrvatini, fejer člani Socialistične zveze »elo aktivno sodelujejo pri reševanju svojih komunalnih Problemov, dalje primer IV. mestne četrti v Kopru, kjer Je Socialistična zveza pravil-dojela pomen stanovanjske skupnosti in jo zato vztrajno padi in obrača v svoj prid za zboljšanje življenjskih pogojev vsega prebivalstva.
karel Štrukelj
liko večji hektarski donos ustreznih poljedelskih in vrtnih kultur, ki so za to področje najbolj primerne.
Našim ljudem sprva ni bilo popolnoma jasno, kaj hočemo s to komasacijo pravzaprav doseči. Na zborih volivcev v tej akciji združevanja sedanjih površin v enovito polje, kjer se bodo lahko daleč bolj racionalno in uspešno pri kmetovanju uporabljali najnovejši dosežki agrarne tehnike, pa je bil gospodarni namen tega združevanja podrobno pojasnjen.
Na teh zborih v Ankaranu, Dekanih in v Bertokih pri Kopru so udeleženci komasacije izvolili svoja odbora v Vanganelu in v Bertokih: prvi za dolino Badaše-vice in drugi za rižansko področje.
Izvoljena odbora zastopata interese udeležencev napram komasacijski komisiji, ki je oblastveni organ ObLO Koper, po drugi strani pa prenašata sklepe in naloge te komisije na udeležence te akcije. Hkrati z odbori so bili izvoljeni tudi cenilci — člani dveh cenilnih komisij, ki zdaj sodelujeta s cenitvijo pri urejanju lastninskih vprašanj. Tako cenilni komisiji pravkar opravljata grobo orientacijsko cenitev vrednosti zemlje v osmih razredih med najboljšo in najslabšo. Vrednost teh razredov je (Nadaljevanje na 2. str.)
Minuli teden se je mudil v Kopru podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj s soprogo, S sekretarjem OKZK Albertom Jakopičem-Kajtimirom in predsednikom OLO Albinom Dujcem je obiskal tudi gradbišče novega koprskega pristanišča. Na sliki tovariš Kardelj s soprogo Pepco v razgovoru s tovarišem Dujcem in Kajti-mirom ter graditelji pristanišča. Več o novem pristanišču preberite na 9, strani današnje številke
POSVET PREDSTAVNIKOV GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ PIRANSKE OBČINE
V Ravnu nad Piranom so v nedeljo slovesno odprli tradicionalni vsakoletni Kmečki praznik, ki traja ves teden. Več o tem na 7. strani
V ponedeljek popoldne so se v Piranu zbrali predstavniki vseh gospodarskih organizacij občine, da skupno pretresejo uspehe in pomanjkljivosti, zabeležene v prvih devetih mesecih tekočega leta, kontrolirajo izpolnjevanje letnega plana in se pogovorijo o predlogih za plan za leto 1959. Posvet je vodil podpredsednik ObLO Piran tov. Jakob Draksler.
Iz podatkov, ki jih je na izredno pregleden način zbral in podal oddelek za plan in statistiko pri ObLO Piran, je razvidno, da je plan v občinskem merilu malenkost zaostal, da pa so vsi pogoji, da bo do konca leta izpolnjen stoodstotno, kajti za nekatera podjetja nastopa šele sedaj »se-
zona«. To so predvsem trgovska podjetja (katerih posluje na področju občine 9), dalje nekatera obrtna podjetja, med njimi predvsem »Začimba«, in pa kmetijska posestva in zadruge. V industriji zaostaja trenutno za planom samo tovarna mila, najbolje pa ga izpopolnjujejo soline. Tudi rudnik
«
iS

Po vseh občinah koprskega okraja so že tudi v osnovnih organizacijah Zveze komunistov končali s pripravami in začeli s temeljitim proučevanjem gradiva VII. kongresa in posebej programa jugoslovanskih komunistov, V Kopru je bil uvod v to obsežno politično akcijo minuli ponedeljek, ko je v veliki dvorani koprske gledališke hiše član Izvršnega komiteja CKZKS Boris Ziherl govoril o pomenu programa za splošno stvar delavskega razreda ne samo pri nas, marveč v vsem svetu.
Razen tega študija, ki je obvezen za vse člane osnovnih organizacij ZK, pa so po okraju še drugi številni seminarji in tečaji. Tako je v Kopru v ponedeljek začel z rednimi 14-dnev-nimi seminarji za člane delavskih svetov in upravnih odborov podjetij iz vse Primorske Zavod za izobraževanje v delavskem in družbenem upravljanju pri Okrajnem odboru SZDL Koper. V kratkem bo začela s predavanji za svoje udeležence tudi Politična šola Okrajnega komiteja ZK v Kopru, o kateri smo že pisali.
v Sečovljah je že do konca septembra skoraj izpolnil letni plan in ga bo konca leta prt»egol predvidoma
zii 4;L '/i.
L»a je piranska občina izrazito obmorsko turistično področje, je razvidno tudi iz dejstva, da je gostinsko kot celota izpolnilo letni plan
■i v devetih mesecih oziroma v časn letne sezone in v tem času doseglo tudi 26 »/o večjo realizacijo kot lani, ko je bilo tudi izredno ugodno turistično leto. Med gostišči je na prvem mestu gostišče »Pri treh vdovah« t Piranu, čigar kolektiv je že do konca septembra presegel letni plan za več kot 45 '/i, do konca leta pa računajo, da bodo ta uspeh še precej izboljšali. Zelo uspešni sta bili tudi gostišči »Na klancu« v Jerneju in »Na obali« v Piranu, največjo storilnost pa je pokazalo gostišče »Na postaji« v Luciji, ki je doseglo v prvih 9 mesecih 655.000.— din narodnega dohodka na posameznega svojega zaposlenega. (Nadaljevanje in konec na 4. strani)
V nove koprske stanovanjske bloke na Belvederu (na sliki) se te dni izseljujejo presrečni stanovalci — spet je stanovanjska kriza za nekaj vročih primero-v omiljena
Uvodno predavanje v proučevanje gradiva VII. kongresa in posebej programa ZKJ na Koprskem na najširši osnoui je imel minuli ponedeljek zvečer v koprskem gledališču član Izvršnega komiteja CK ZKS
Boris Ziherl
seje
Na podlagi 46. člena Statuta okraja Koper
sklicujem
8. skupno sejo Okrajnega ljudskega odbora Koper, ki bo v sredo, 12. novembra 1958, v mali dvorani gledališča v Kopru. Začetek seje ob 9.30 uri. Predlog dnevnega reda bo odbornikom poslan naknadno.
Predsednik OLO Albin Dujc, 1. r.
V	ponedeljek je bila v Bukovju pri Postojni prva seja novoizvoljenega zadružnega sveta kmetijske zadruge Bukovje, ki je izvolil za svojega predsednika Antona Požarja iz Belskega. Seji sta prisostvovala tudi predsednik OZZ Koper Franc Kralj in strokovni tajnik OZZ dr. Fran Juri-ševič. Tovariš Kralj je po poročilu upravnega odbora zadruge, ki je med drugim omenilo, da je ta kmetijska zadruga v letošnjem letu do 1. oktobra s skrbnim gospodarjenjem ostvarila več kot 1,600.000 dinarjev dobička, obrazložil pristojnosti novih organov upravljanja zadrug, pristojnosti občnega zbora, zadružnega sveta in upravnika.
V	razpravi so predvsem obravnavali priprave za temeljito izdelavo programa kmetijske zadruge glede na perspektivni plan razvoja kmetijstva, sodelovanje med zadrugami, formiranje skupnega- sklada za potrebe sosedskih zadrug, nujnost nabave novih kmetijskih strojev, uspešnejše razvijanje sodelovanja med proizvajalci in zadrugo in izvolili devetčlanski upravni odbor kmetijske zadruge.
Pričakovati je, da bodo novoizvoljeni člani zadružnega sveta in upravnega odbora temeljito po-prijeli za delo, saj je problemov petih vasi, ki spadajo z 240 člani v delokrog njihove zadruge, vedno dovolj.
Sovjetsko opozorilo Italiji
Sovjetsko zunanje ministrstvo je poslalo italijanski vladi protest in opozorilo zaradi raketnih oporišč, ki jih je Italija odstopila na svojem ozemlju za potrebe Atlantskega pakta.
Konferenca v Ženevi
Minuli teden se je začela v Ženevi tako imenovana atomska konferenca, na kateri bodo udeleženci razpravljali o razorožitvi in o prenehanju jedrskih poskusov, Sprva so bile na konferenci samo tri velike atomske sile (ZDA, Velika Britanija in Sovjetska zveza), zdaj pa se prijavljajo še delegacije drugih držav. Vse nosijo s seboj zahtevo po takojšnjem prenehanju atomskih poskusov, V skandinavskih državah so zaradi pogostih jedrskih eksplozij močno zaskrbljeni, ker se je zelo povečala stopnja radioaktivnosti v ozračju.
Kriza KD na Siciliji
Italijani imajo spet svojo senzacijo: demokristjanski poslanec na Siciliji Milazzo se je uprl vodstvu stranke in sestavil novo si-cilsko vlado. Ta je sestavljena iz
vnmj™m
WASHINGTON: Ameriška komisija za atomsko energijo je sporočila, da je letošnja jesenska serija devetnajstih atomskih eksplozij omogočila izpopolnitev in razvoj nuklearnega orožja slabšega učinka.
PORTSMOUTH: Pred dnevi so začeli graditi še eno ameriško i podmornico na atomski pogon. Za ! njeno izgradnjo bodo koristili vse j izkušnje o praktični uporabi do ; sedaj zgrajenih podmornic . na atomski pogon in strokovnjaki menijo, da bo ta podmornica popolnoma zasenčila kakovosti znane podmornice »Nautilus«.
TUNIS: Tunizijsko visoko sodišče je obsodilo bivšega predsednika tunizijske vlade za časa francoskega protektorata Salaha Ba-kuša na 10 let prisilnega dela la-radi kolaboracionizma. Sodišče 'e istočasno obsodilo tudi štiri biv? > m-nlstre na zaporne kazni do pet let.
, , .NDON: Britanski prosvetni :r\'nister Geoffrey Lloyd je te dni izjavil, da bo Velika Britanija podprla predlog svojih zaveznikov o zavrnitvi zahteve LR Kitajske, da bi bila 'sprejeta v organizacijo ZN za prosveto, znanost in kulturo, ki je znana pod imenom UNESCO.
JUNEAU: Podpredsednik ZDA Nixon je izjavil med svojim nedavnim obiskom Aljaske, da utegnejo tudi Havaji priti, v sklop Združenih ameriških držav kot njihova 50. zvezna država, če bo vodstvo demokratske stranke v predstavniškem domu in senatu soglasno z željo republikancev, ki bi temu vprašanju radi dali prednost na prihodnjem zasedanju kongresa.
najbolj pestre zbirke političnih desidentov in karieristov. Bila naj bi tako imenovana upravna ali uradniška vlada, dokler se ne bi stanje kako razčistilo, Zaradi sicilskih dogodkov je nastalo v Rimu precejšnje razburjenje, ker se zaradi rastočih tendenc po avtonomnosti v Italiji bojijo, da bi bila okrnjena njihova osrednja oblast in bi prišli v neprijeten položaj posebno zaradi manjšin.
Kakor poročamo na prvi strani, je imel 3. t. m. tov. Botis Zilieri, član IK ZIvS, v Kopru nastopno predavanje za koprske komuniste, ki so pristopili k organiziranemu proučevanju Programa ZKJ, sprejetega na njenem VII. kongresu. Na tem mestu želimo podčrtati samo nekatere misli, ki jih Je tov. Ziherl izrekel v predavanju.
V svojem predavanju je tov. Ziherl predvsem poudaril, da predstavlja Program ZKJ teoretsko posploSitcv izkušenj 10-let.nega boja jugoslovanskih komunistov kot dela mednarodnega delavskega gibanja, kakor tudi Izkušnje kot vodilne revolucionarne sile v Jugoslaviji sami. Drugi del Programa, je dejal, pa so perspekti-
CARINA — HUMANOST — NAS UGLED V SVETU
Iz podjetja TOPOL v Ilirski Bistrici nam pišejo:
V našem podjetju je zaposlen popolnoma slep invalid. Od Mednarodnega Rdečega križa v Ženevi je bil pred časom obveščen, da mu je ta svetovna karitativna organizacija preko Centralnega odbora Rdečega križa Jugoslavije poslala v dar klavirsko harmoniko.
Naš slepi invalid je bil darila zelo vesel in ga je komaj pričakoval. Vendar pa se je veselil prekmalu, kajti vmes je posegel sveti Birokracij v podobi carine. CORKJ je namreč obvestil invalida, da je dal nalog carini, naj ta že prispelo harmoniko odpre-mi neposredno na njegov naslov, ker sam ni mogel doseči oprostitve carine. Ta se je namreč postavila na stališče, da so carine oproščeni samo predmeti, ki sodijo ?> neposredno dejavnost Rdečega križa, ne pa tudi darila, namenjena nieaovim članom.
Obdarovanec je že 14. avgusta letos urgiral pri carini rešitev zadeve, Na svojo prošnjo je prejel odgovor, da mu harmonika ni bila poslana, ker je carina■ zahte-v>ala od pošiljatelja, naj pri švicarski pošti spremeni naslov pre-jemnika, kar pa seveda Mednarodni komite RK v Ženevi ni hotel. napraviti.
Medtem se je Centralni odbor RK Jugoslavije pozanimal pri carini, koliko znaša carinska pristojbina za uvoz te harmonike in obvestil Mednarodni komite RK v Ženevi (naj tudi tam vedo za ta postopek naše carinske birokracije), da je treba za uvoz har-
monike plačati 50.000 dinarjev! Iz Ženeve so odgovorili, da so pripravljeni plačati carino do dva tisoč dinarjev, kolikor pa bi bila ta večja, naj jim harmoniko vrnemo. Z istim dopisom je Centralni odbor RKJ obdarovanca obvestil, da je primoran zaradi navedenih zaprek harmoniko vrniti v Švico, ker sam. ne more plačati tolikšne carine.
Zadeva še zdaj ni rešena. Upamo pa, da bosta zdrava pamet in dobra volja opravila svoje ter omehčala koga, ki lahko ukaže tudi birokratom, kajti obdarovanec z vso pravico čaka na ugodno rešitev zadeve. Dušan Dujc
ve našega nadaljnjega razvoja in pa naloge, ki jih kot komunisti moramo izpolnjevati, da bi v našem sodobnem družbenem kretanju mogli ostvaritl socialistične tendence, ki se uveljavljajo v boju z nasprotnimi zadrževalnimi, konservativnimi in reakcionarnimi tcndencami.
Ko je govoril tov. Zilieri o zgodovini dosedanjih dveh programov naše Partije, je ugotovil, da sta bila ie-ta izraz našega dozorevanja in izraz določenih posebnosti obdobij, v katerih sta nastala. O sedanjem programu, sprejetem na VII. kongresu ZKJ, pa je med drugim dejal, da bo končno besedo o pravilnosti njegovih postavk, kakor še vedno v zgodovini, izrekla Samo družbena praksa, vštevši našo revolucionarno prakso. Za nas komuniste jc to dokument naših izkušenj in naše vednosti o sodobnem družbenem dogajanju ter o nalogah, ki izhajajo iz tega sodobnega družbenega dogajanja. Za nas je ta program akcija za bodočnost.
Naš novi program se ne spušča v dognanja, v raziskovanje tistega, kar je za nas komuniste že dokazano, kar so dokazali že Marx, Engels in Lenin. Zato naš program nima posebnega uvoda v marxizem, marveč začenja z analizo stanja, v katerem živimo in delamo, in pa tistih zgodovinskih okoliščin, ki so do tega stanja pripeljale. Dognanja o zakonitosti družbenega kretanja, kar sta odkrila že Marx in Engels, in pa dognanja o osnovnih zakonitostih imperializma, ki jih je postavil Lenin, naš program kratkomalo predpostavlja. Zato so brezpredmetne obtožbe kritikov našega programa, češ da ne posveča dovolj pozornosti razrednemu boju, imperializmu in njegovim nasprotjem. Naš program je xio svojih idejnih ^osnovali materialističen in dialektičen, saj v celoti izhaja iz specifičnosti našega časa.
NOVA OBLIKA BOJA PROTI »REVIZIONIŽMU«
I
BOJ PROT I KOMARJEM] (V KOMADIH)
... Če poberemo torej vsak mesec z njihovih ladij po dva Jugoslovana, ne bo potem čez sedem sto osem tisoč tri sto triintrideset let nobenega jugoslovanskega revizionista več!
NAŠ ZUNANJEPOLITIČNI KOMETAR
Odkar je pred časom Zahodna Nemčija prekinila diplomatske odno-šaje z našo državo, je že večkrat tudi uradno izrekla svoje obžalovanje
Pisali smo že, kako je ribolov v Italiji zaradi povampirjene trgovine
zašel v slepo ulico. Slika kaže detajl o ureditvi ribjega trga Na grosistični ribji trg v kraju Chioggia, kjer je središče italijanskega ribištva, je prispela nova pošiljka ulovljenih morskih rib. Postavljeni mešetar posluša trgovca, ki mu šepeta svojo ponudbo na uho. Pošiljko bo nato prepustil najboljšemu ponudniku — nekakšna dražba pod roko. Če pa riba ne gre v promet, kar se mnogokrat zgodi, ker ji umetno vzdržujejo ceno, tedaj ta riba pogosto roma nazaj v morje, ker se je med tem pokvarila
zaradi tega nepremišljenega akta in tudi stvarni odnosi med obema deželama se niso bistveno spremenili. Ukinitev diplomatskih predstavništev ni prav nič ovirala trgovinskih in drugih stikov, ki so se razvijali nemoteno naprej preko konzularnih zastopništev ali v neposrednih razgovorih med prizadetimi podjetji, trgovci in podobno.
Spomnimo se, kako je pred nedavnim javnost močno reagirala, ko je zahodnonem.ški zunanji minister Von Brentano izjavil na neki tiskovni konferenci, da zdaj ne pride v po-štev ponovna vzpostavitev diplomatskih odnošajev med njegovo in našo državo. Na našo uradno vprašanje v tej zvezi je nemško zunanje ministrstvo pohitelo in demautiralo zadevno vest nemške časopisne agencije.
V neki obliki pa se diplomatski stiki nadaljujejo tudi po prekinitvi. Zastopanje nemških interesov v naši državi je prevzela Francija po svojem beograjskem veleposlaništvu. To zastopanje jc te dni doletela v zgodovini diplomacije zelo redka naloga. Naša država je namreč z Zahodno Nemčijo sklenila Konvencijo o socialnem zavarovanju še pred prekinitvijo diplomatskih odnošajev, zdaj pa je s posredništvom francoske diplomacije izmenjala z njo ratifikacijske dokumente.
Sporazum o socialnem zavarovanju na human način urejuje odnose, ki bodo tisočem ljudi omogočili in pripomogli do njihovih pravic iz tega zavarovanja. S sporazumom je prav tako zagotovljeno izplačilo določenega aktivnega salda našemu socialnemu zavarovanju od strani nemškega,
kar je z izmenjavo ratifikacijskili dokumentov tega sporazuma postalo za Nemčijo obvezno. Gre za zadevo, ki se je vlekla že vsa leta po vojni; predvsem gre za našo zahtevo po izplačilu dajatev iz socialnega zavarovanja Jugoslovanov, ki so pred in med vojno delali po nemških tovarnah in taboriščih — bodisi kot prostovoljni ali pa lo prisilni delavci.
Nadaljevanje dobrih stikov z za-hodnonemško državo, sodelovanje na vseh področjih (gospodarstvo, kultura, šport) in tudi po socialnih vprašanjih, kar jasno kaže tudi pravkar omenjeno dejanje — vse to glasno priča o tem, kako nepremišljeno je bilo politično prestižno dejanje, s katerim je zahodnonemška vlada prekinila diplomatsko odnose z našo državo. Da so ti odnosi postavljeni na zdravo osnovo, da so potrebni in v interesu obeh evropskih držav, kaže že dejstvo, da se ti odnosi razvijajo naprej kljub prenehanju rednih diplomatskih stikov, priča pa o tem še prav posebno omenjeni primeri zamenjave ratifikacijskili listin meddržavne pogodbo — primer, ki je dal prav gotovo misliti nekaterim razgretim glavam v tujini, da spričo današnjega svetovnega položaja nobena država ne more ostati popolnoma izolirana od svoje bližnje ali daljne sosede. Naj bo na gospodarskem, pravnem, kulturnem, socialnem, prometnem, športnem ali občečloveškem področju — nekje se pri takih sosedah prav gotovo srečujejo in izpopolnjujejo obojestranski interesi. Morda se bo kdo prav iz zgoraj navednega primera kaj naučil in v skladu s svojim spoznanjem iudi koristno ukropal.
Tovariš Ziherl je dejal, da je naš program odstranil pomanjkljivosti in cnostranost prejšnjih programov. Vsebuje celo vrsto teoretičnih postavk ki smo se jih jugoslovanski komuni-' sti zaradi zastarelosti poprejšnjih postavk živo lotili v vsej njihovi sodobni konkretnosti.
Ko je tovariš Ziherl obširneje go-.voril o očitkih z Vzhoda, češ da Je naš program revizionističen, je jasno opredelil pojem revizionizma ter pr¡ tem pokazal na konkretno primere dejanskega revizionizma, katerega tipična predstavnika sta bila n, pr. Bernstein in zlasti Stalin.
Svoje tehtno izvajanje je predavatelj zaključil z mislijo, da je na? program znanstveni dokument, ki mu služijo za izhodišče vse bogate pridobitve marxistiSne mís'i. Za nas marxiste je družbena praksa najvažnejši kriterij in naša dolžnost je, da z zavestno akcijo pokažemo pravilnost ocen našega programa, kolikor tc ocene zadevajo sile in sposobnosti ZK kot najbolj zavestnega subjektivnega činitelja v naši sodobni zgodovini.
Volitve v ZDA
V ZDA so minuli torek volili nove senatorje in člane predstavniške zbornice in pa guvernerje v 32 zveznih državah, Razvnel se je zagrizen boj med demokrati in vladajočimi republikanci. Dosedanji podatki kažejo, da bodo demokrati tudi vnaprej obdržali svojo večino v senatu.
Gonja Vzhoda proti Jugoslaviji
Po vsem vzhodnem svetu se nadaljuje gonja proti jugoslovanskemu »revizionizmu«. V ta namen so spet začeli spuščati v svet zlagane vesti o naši državi in njeni politiki. Posebno aktivno se udejstvujejo na tem področju Kitajci, ki na izredno primitiven način maličijo kar na debelo našo stvarnost, posebno o naši zunanji politiki. Na nedavnem kongresu danske Komunistične partije je sovjetski delegat prav tako napadel našo državo, da vodi prolcapitalistično politiko v korist zahodnega sveta. Kaže, da so na Vzhodu zašli s svojo politiko in skonstruiranimi argumenti proti Jugoslaviji v slepo ulico in zdaj samo še na pamet ponavljajo izmišljotine, ki jim več noben pameten človek ne verjame. Vsekakor bodo prihodnje izkušnje veliko bolj grenke zanje, kot pa so bile pretekle.
(Nadaljevanje s 1. str.) le relativna in služi samo za orientacijsko osnovo pri kasnejši podrobni delitvi zemljiškega sklada na komasacijskem območju.
Sredi prejšnjega meseca so dobili udeleženci komasacije — lastniki, upravitelji in skrbniki zemljišč na njenem območju — v Geodetskem zavodu v Kopru na vpogled elaborat o obstoječem zemljiškem stanju v katastrski občini Ankaran. Iz elaborata so prizadeti udeleženci lahko razgali, če se vpisano stanje sklada z njihovimi dokumenti o lastništvu. Pri tem je prišlo na dan, da ima komaj 35 lastnikov od približno 80, kolikor je vseh na tem območju, urejena lastninska razmerja. Med ostalimi je nekaj takih, ki še nimajo urejenega zapuščinskega prepisa, drugi spet nimajo še knjiženih kupoprodajnih pogodb za zemljišča, nekateri pa uživajo brez urejenih pravic zemljo splošnega ljudskega premoženja ali pa zemljišča in poslopja odseljenih optantov. Prav tako jc bilo pri tem ugotovljeno, da mnogi uživalci take zemlje zelo slabo in le deloma obdelujejo te površine in da od njih ne plačujejo nobenega davka — prav med temi pa je bilo tudi največ nasprotnikov komasacije.
Komasacijska komisija bo vse take primere podrobno proučila in na podlagi zakonitih določil razčistila lastninske in najemni-ške odnose.
Trenutno imajo udeleženci na vpogled elaborat o zemljiškem stanju v katastrski občini Mare-zige, v pripravi pa so še elaborati za katastrske občine Dekani, Škofije in Lazaret.
Ureja uredniški odbor — Odgovora, urednik Rastko BradaŠkjs — Tiska tiskarna CZP »Pmmorski tiska, Koper
To je bila osnovna tema nedavnega sestanka, ki ga je organizirala Zadružna gozdarska in kmetijska poslovna zveza v Postojni. Udeleženci tega sestanka so med drugim ugotovili, da naj bi bil letošnji pridelek krompirja okrog 45 tisoč ton, tržnega viška pa okrog 7.000 ton. Do konca preteklega meseca je bilo odkupljenih približno 3.500 ton tržnih viškov krompirja, prav toliko pa ga je ostalo še pri proizvajalcih. Mnogo krompirja so na Postojnskem prodali mimo kmetijskih zadrug, kar velja predvsem za področje v neposredni bližini slovensko-hrvaške meje. V teh področjih .-o nekatere sindikalne podružnice neposrednim odkupom pri proizvajalcih i... t varile neurejene kupno-prodajne odnose. Zanimiva je tudi ugotovitev, da kmetje raje pridelujejo krmo, ker lahko prodajajo seno po lil dinarjev in zavirajo proizvodnjo krompirja,
čeprav jc njihovo področje predvideno kot osnovni preskrbovalni center za bodočo tovarno predelovanja krompirja v Prestranku. Menijo, da je gospodarsko bolj umestno, če sadijo luccrno, katere cena je 15 din za kg, kot pa krompir po 8 dinarjev.
Doslej odkupljeni krompir še ni bil vskladiščen pri kmetih. Zato so ga nudili le tisti kmetje, ki imajo manjše količine, medtem ko večji še niso oddali s%ro-jih viškov. Vsekakor je v tej zvezi omeniti koristno priporočilo, naj bi že pred saditvijo krompirja s predpisi določili najnižjo zajamčeno odkupno ceno, ker bi se le na ta način lahko izognili vsem škodljivim pojavom naknadnega določanja cen in bi s tem tudi stimulirali proizvodnjo.
Skoraj dve tretjini jesenskih jabolk so že odkupili. Predvideno je bilo. da bodo letos kmetovalci
V Piranu in Portorožu je — kdo bi si mislil — po sezoni več negodovanja zaradi preskrbe s kruhom kot v času najmočnejšega tujskega prometa. V Piranu jc podjetje Pekarne in slaščičarne« začasno ukinilo svojo poslovalnico na Rokovem trgu, ker jo ureja in popravlja, ni pa poskrbelo za drugo, vsaj zasilno prodajalnico; tako prihaja ob jutrih pred ostalima dvema prodajalnama (na Kardeljevem in na Prvomajskem trgu) do repov, prepiranja in pre-l tkanja, ko hočejo ljudje v naglici kupiti kruh, še predno gredo ali se odpeljejo v službo. V Portorožu pa sploh ni nobene prodajalne kruha, temveč ga malenkost (samo za malice) prodaja mlekarna. ostalo pa špecerijske trgovine, ki pa se odpro šele ob pol sedmih. Ljudje ne zabavljajo samo, temveč tudi dajejo predloge; cclo na Svet za blagovni promet so jih že poslali Po njihovem mnenju naj bi »Pekarne« za ta •"as, ko je stara poslovalnica v popravilu, uredile nekje v bližini zasilno prodajalno, ki bi prodajala kruh samo ob jutranjih urah. Saj je dovolj čista miza in tehtnica iz dosedanje prodajalne« — pravijo — »pa dosedanja prodajalka in bi stvar bila v redu.«
Na upravi pekarn pa menijo arugače: predvsem opozarjajo na : troge sanitarno-higienske predpise; sanitarna inšpekcija se v Kiko delikatnem artiklu ne more zadovoljiti s provizoriji. Razen tega menijo na upravi pekarn, da jc skrajni čas, da se ljudjo navadijo kupovat kruh ves dan. ne pa da so prodajalke zjutraj preobremenjene, potem pa ves dan nimajo pravega prometa. Za ljudi, ki hodijo v službe, bi po mnenju uprave pekarn lahko med deveto in deseto dopoldne kupovali kruh kurirji itd. V upravi menijo, da ljudi ne bo mogoče navaditi na drugačen red prej, dokler ne bodo tudi njihovi peki imeli takega urnika kot ljubljanski, ki začnejo delati šele zjutraj ob 4 in delajo do desetih dopoldne, ko pride v ljubljansko pro-
DOSLEJ NAJVEČJI MLIN V NAŠI DRŽAVI, ki Je pnevmatski in Ima pet nadstropij- V naslednjih osmih mesecih, ko bo v poskusnem pogonu. bo v 24 urah predelal 100 ton pSenlce. Proces proizvodnje Je popolnoma avtomatiziran, tako da dela v eni izmeni samo šest delavcev. Njihovo delo je le v tem, da nadzorujejo delovanje strojev preko komandnih ploAč. Za Izgradnjo tega mlina je bilo potrošenih približno 400 milijonov dinarjev.
ZA 9,4 MILIJARDE DIN SO SE LETOS POVEČALE HRANILNE VLOGE in jc bila konec septembra njihova vrednost okrog 41 milijonov 31 tisoč dinarjev, medtem ko je bila lani ob liitem času le M.50S milijonov dinarjev. Ce pa upoštevamo tudi matematično rezervo življenjskega zavarovanja Državnega zavarovalnega zavoda, ki le prav tako posebna oblika varčevanja, so hranilne vloge nn-državljanov konec septembra letos dosegle vrednost več kot 45 milijard dinarjev.
dajalne kruha glavnina svežega kruha. Pred to uro imajo sveži kruh edino zajtrkovalnice in gostišča, ki pridejo po kruh sama. V Piranu pa jc- delovni čas pekov od polnoči do šestih oziroma osmih, ker hočejo imeti Pirančani že zjutraj sveži kruh.
Za Portorož pripravlja podjetje »Pekarne in slaščičarne« tudi lastno poslovalnico, ki bo odprta šele na pomlad pred prihodnjo sezono. Podjetje si obeta od dograditve nove pekarne z modernimi stroji odpravo vseh sedanjih nevšečnosti in nerednosti v preskrbi s kruhom in pecivom.
Tak je problem preskrbe s kruhom v Piranu, gledan z obeh strani.	Jule
V. MEDNARODNI SEJEM
»SODOBNA ELEKTRONIKA«
V Ljubljani so 31. oktobra odprli V. mednarodni sejem radia, televizije, telekomunikacij in avtomatizacije, ki se imenuje »So-' dobna elektronikaNa tem sejmu, odprt bo do 9. t. m., razstavlja 128 domačih in tujih razstavljavcev najnovejše tehniške dosežke na področju šibkega električnega toka oz. na področju praktične uporabe elektronike. Med tujimi razstavljavci, ki jih je skupno 102, je 20 razstavljavcev iz ZDA in 67 iz Vzhodne Nemčije.
na področju le zveze pridelali okrog 2.000 ton jabolk in od teh za 1.200 ton tržnih viškov. Zanimivo je pri tem ugotoviti, da ponudba jabolk pri kmetijskih zadrugah ne krije povpraševanja, čeprav so odkupne cene zelo ugodne. Tako je odkupna cena visoko kvalitetnih jabolk 24 do 32 dinarjev, odkupna cena kvalitetnih jabolk I. sorte 20, II. sorte 14 in III. sorte 11 dinarjev, navadne vrste jabolk pa lahko kmetje prodajo zadrugam po 7 do 17 dinarjev. Glede zimskih jabolk je treba omeniti, da so jih letos pridelali okrog 2.500 ton in da je bilo njihovih viškov le okrog 600 ton. Kmetje so velike količine zimskih jabolk vskladi-ščili in čakajo nakupovalce mimo kmetijskih zadrug ter boljše odkupne cene. Vprašanje je le, če jim bo ta račun prinesel dobiček.
Zelja je premalo, da bi zadovoljili povpraševanje po njem. Imajo ga približno ¡le 150 ton tržnega presežka in zadruge ga odkupujejo po 11 do 13,50 din za kg. Letošnja poletna suša pa je tako prizadejala nasade fižola, da je pridelek skromen in skoraj ne pride v poštev za odkup.
v a
Zanimanje za žičnico na Krvavcu nad Kamniško Bistrico, ki jc začela obratovati 2. avgusta letos, je tudi v lepih jesenskih dnevih zelo veliko. Vsak dan prihajajo posamezniki ali skupine, da se z žičnico povzpnejo na Krvavec in uživajo čudovito naravo v pestrih jesenskih barvah. Zlasti ob nedeljah je na spodnji in zgornji postaji žičnice nenavadno
živo. Od 2. avgusta do zdaj se je z žičnico popeljalo približno 73 tisoč izletnikov, kar presega cclo pričakovanja, ki jih je ob zgraditvi imel investitor žičnice SAP-TURIST BIRO v Ljubljani.
SAP-TURIST BIRO pa gradi skupaj s podjetjem OBALNA PLOVBA v Kopru lično poslovalnico, o kateri bomo šc pisali.
Pred nedavnim so se predstavniki podjetij za preskrbo z mesom in predstavniki nekaterih kmetijskih zadrug koprskega okraja na pobudo Trgovinske zbornice za okraj Koper pogovorili o kalkulaciji za določitev maloprodajnih cen mesa. Po_J^e-meljiti razpravi so predložili Trgovinski zbornici, naj predlaga občinskim ljudskim odborom določitev maloprodajne cene tudi za meso. Predstavniki podjetij so se zedinili, naj bi bila cena govejemu mesu v Piranu za povprečno 10 dinarjev nižja od dosedanje (prednji del 250 din, zadnji del 290 din), v Izoli, Kopru, Sežani in v Tovarni mesnih izdelkov v Postojni pa za povprečno 3 dinarje (Izola prednji del 250 din, zadnji 290 din, Koper prednji del 250 din, zadnji 290 din, Sežana prednji del 230 din, zadnji 300 din, Postojna — Tovarna mesnih izdelkov prednji del 250 din, zadnji 290 din, Postojna — KZ prednji del 250 din, zadnji 290 din, Ilirska Bistrica in Pivka prednji del 250 din, zadnji 280 din, Kozina in Divača prednji del
230 din in zadnji 300 din). Telečje meso pa naj bi odslej veljalo v Piranu, Kopru, Izoli in Postojni prednji del po 300 din, v Ilirski Bistrici in Pivki po 320 din in v Sežani, Kozini in Divači po 280 dinarjev. Cena zadnjega dela te-leline naj bi bila odslej v Sežani, Kozini in Divači po 400, v Piranu, Kopru, Izoli in Postojni po 390 ter v Ilirski Bistrici in v Piv-
ki po 370 din za kg. Cena svinjskemu mesu naj bi ostala nespremenjena.
Ta predlog Trgovinske zbornice za okraj Koper bodo v kratkem obravnavali občinski ljudski odbori koprskega okraja in z določitvijo maloprodajnih cen mesa lahko pričakujemo njihovo nadaljnjo ustalitev.
Uspele volitve v zadružne svete
Z visoko udeležbo na nedeljskih volitvah v zadružne svete so člani kmetijskih zadrug Lokev, Senožeče in Vreme ponovno izpričali svojo zadružno zavest. Redki, zelo redki so bili — v senožeški zadrugi nobenega, v vremski bi jih lahko našteli na prste ene roke, v lokovski pa jih je bilo skupno deset, ki bi lahko prišli na volišče, pa se jim ni dalo. Še v Lokvi se je to zgodilo zaradi zamere, ker nameščenka, ki je bila za to zadolžena, ni poskrbela, da bi vsi prejeli pisme-
N A S OOSPODARSKI KOMENTAR
«io rasti tieie lot življenjski stroški
V naporih za izpopolnjevanje sistema razdeljevanja dohodkov je brez dvoma osnovno v tem, da se zagotovi delovnim ljudem dohodke, ki bi bili v skladu z njihovimi delovnimi napori in ki bi s stalnim naraščanjem zagotavljali večanje njihove življenjske ratmt. Zato je tudi razumljiva izjava, ki jo je dal podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tov. M. Todorovič, ko je na zadnjem plenarnem zasedanju Zvezne ljudske skupščine dejal dobesedno, da morajo osebni dohodki rasti hitreje kot življenjski stroški.
Glede na navedeno izjavo jc tovariš M. Todorovič tudi obrazložil zadnje povišanje realnih dohodkov delavcev in uslužbencev in ne bo odveč, čc se tega vprašanja dotaknemo tudi mi v komentarju. Smatramo namreč, da pravilno razumevanje tega povišanja in pravilno razumevanje delitve dohodka sploh predstavlja eno temeljnih vprašanj našega gospodarstva. Zavedati se je namreč treba, da zadnje povišanje prejemkov ni toliko posledica temeljnih gospodarskih vzroko-v, kakor je povečanje delovne storilnosti, boljšega izkoriščanja zmogljivosti in rezerv, varčevanja in podobno, temveč je bilo treba za pridobitev sredstev, ki so potrebna z a plačilo višjih prejemkov, seči v rezerve, v sklade, v družbeno akumulacijo. Druga-
če ni bilo niti možno, čc upoštevamo, da se je produktivnost dela le malenkostno povečala in da to povečanje skoro popolnoma izčrpa povišanje delovne sile. Slednja je namreč porastla — kakor vemo — znatno preko predvide-vanj po gospodarskih načrtih in jc celo presegla porast, predviden za prihodnja leta. Pojav sam je sicer negativen, čeprav doživljamo s tem spremembe v strukturi prebivalstva, toda moral bo prej ali slej imeti tudi pozitivne posledice, in to je dvig proizvodnosti dela.
Zadnje nominalno povišanje prejemkov delavcev in uslužbencev črpa torej sredstva v naših rezervah in t: družbeni akumulaciji. to je v sredstvih, ki jih je družba zbrala zase in za skupne potrebe Pri tem moramo seveda misliti tudi na podjetja in na samoupravne organe, ki ustvarjajo sklade. Tak način povišanja skriva v sebi poleg pozitivnih posledic tudi nevarnosti, ki smo jih v praksi tudi predvideli. Ena teh je možnost povišanja cen, proti kateri se borimo z vsemi sredstvi in tudi upravnimi posegi. Brez dvoma pa je, da to ne more trajati vedno in da ne moremo ukrepe prek tržnih in drugih inšpekcij jemati kot nekaj trajnega. Potrebno bo postopno vcepiti zavest, ki je morda še premalo razvita, in to je, da je pri nas delavec, ki proizvaja, istočasno
tudi potrošnik. Tudi na to je opozoril tovariš M. Todorovič v svojem ekspozeju in je še dejal, da moramo vedno bolj govoriti o povečani družbeni odgovornosti proizvajalca, ki neredko, ko odloča v svojem podjetju o povišanju cen, potem na ulici ali doma kritizira vsakega, ki na povišanje morda le pomisli in se povišanja sam tudi boji. Ta pojav ne moremo zožiti samo na podjetja, temveč širše tudi na druge, na primer v komunah in drugje, kjerkoli odločajo o ukrepih, s katerimi bi se lahko spremenil položaj delovnih ljudi. Naj pri tem pomislimo samo na poskuse nekaterih komun zvišati cene skoro vsem komunalnim uslugam, kar je preprečil poseben zvezni predpis.
Novi sistem dohodka še. ni pokazal vseh rezultatov, ki bi bili potrebni za sklepanje in ukrepanje v rrezi c bodočimi spremembami, ki so predvidene glede delitve dohodka. Tu ne gre morda za kake bistvene spremembe, temveč bolj za korekture sedanjih pomanjkljivosti v svesti si, da potrebuje naše gospodarstvo stabilnost za res ugoden razvoj. Osnovno pa bo ostalo, kar je bilo poudarjeno v uvodu, da bodo morali osebni dohodki rasti hitreje kot življenjski stroški in ne narobe, čc hočemo doseči postavljene naloge.	-dt-
na vabila. Ugotoviti pa jc še treba, da so bili v nekaterih imenikih, zlasti v Vremah, primeri, ko so bili vpisani odseljeni in umrli člani. Ta površnost bo po nepotrebnem lahko znižala odstotek udeležbe, čeprav je jasno, da vse to ne vpliva na dejansko stanje.
Sicer nekoliko hladno, vendar lepo jesensko vreme jc tudi prispevalo k hitremu poteku volitev. Člani KZ Lokev, ki so se izkazali že pri volitvah v SZDL, tudi to pot niso zaostajali, saj jih je od 279 do 9, ure volilo že 108. Na volišču v Vremah so ob 10. uri čakali samo še 9 volivcev. Zelo hitro so potekale tudi volitve na volišču na Misličah, Na Barki so volišče zaprli že ob 10. uri in pol. Najdalj so morali na Misličah čakali nekaj volivcev s Kozjan in Ostrovice.
Tudi površen opazovalec je moral dobiti vtis, da so bile volitve v glavnem dobro pripravljene. Bolj kot za tehnično plat je šlo za zaupanje vsega članstva novemu vodstvu. V vsaki izmed treh zadrug bo odslej deloval 30-član-ski svet. Se pravi, da je spet 90 najbolj naprednih državljanov prevzelo zelo važno nalogo, od izvedbe katere je v nemajhni meri odvisen nadaljnji dvig življenjskega standarda. Dvig kmetijske proizvodnje je danes na vasi naloga številka ena. To ni nekaj izmišljenega, ampak zelo resna nujnost, ki jo narekujejo družbene potrebe in potrebe samih kmečkih proizvajalcev. In prav obojestranske potrebe so izhodišče za medsebojno pomoč, za skupno borbo in iskanje naprednejšega načina kmetovanja, pri čemer se nihče ne dotika vprašanja lastništva zemlje. Ce je bilo že doslej nekaj storjenega v tej smeri in so že otipljive obojestranske koristi, potem ni nobenega dvoma, kakšno delo čaka novoizvoljene zadružne svete nasploh, pa tudi v Lokvi, Senožečah in Vremah. Nedeljske volitve so pokazale, da pripravljenost: in dobre volje no manjka. Potrebne so samo hitrejše odločitve.
Člani Socialistične zveze! Berite in širite svoje
»SLOVENSKI JADRAN«!
□ □
V ŠTANJELU
Mladinski aktiv v Štanjelu šteje okrog 30 mladincev in mladink in je bil ustanovljen šele letos. Skoraj vsi so aktivni člani TVD Partizan. Največja želja mladih Štanjelcev je, da bi dogradili betonsko ploščo za družabne prireditve in športne igre. ki so jo že začeli graditi, vendar p,: so morali dela prekiniti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev.
Na nedavni mladinski konferenci so se štanjelski mladinci in mladinke temeljito pogovorili o svojem dosedanjem delu ter med drugim kritično ocenili tudi odnos drugih organizacij do njihove. Ugotovili so namreč, da bi bilo prav, če bi množične organizacije bolj kot doslej spremljale njihovo delo in jim nudile več vsestranske pomoči.
O R L E K
Zelo delavna je mladina v Orleku. Skrbno si je med drugim uredila igrišče za balinanje in zgradila igrišče za odbojko. Pri nabavi športnih potrebščin jim je priskočil na pomoč okrajni odbor LMS s sredstvi okrajnega sveta za telesno vzgojo. Mladi odbojkarji pa so s sodelovanjem na okrajnem tekmovanju dokazali, da so se te športne panoge resno lotili in so za uspehe na tekmo-.vanju prejeli kot darilo žogo.
Razen z razgibanim športnim delovanjem se aktiv LMS v Orle-

VOLITVE V NOVE OBČINSKE ODBORE BODO 7. DECEMBRA
V zvezi z ukinitvijo in združevanjem nekaterih občin na področju celjskega okraja so se pretekli petek, 24, oktobra, prvič zbrali k skupnim sestankom in nato k izrednim zasedanjem odborniki obeh zborov prizadetih občin. Tako je bil opravljen zadnji korak za priključitev bivše vojniške občine k celjski, za priključitev bivše občine na Vranskem k Žalcu ter za združitev ukinjenih občin v Šmarju pri Jelšah, Rogaški Slatini in Kozjem.
Pod vodstvom tov. Rika Jermana je bila v sredo dopoldne v dvorani OZZ v Celju skupna seja obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora. Na seji so odborniki sklenili, da bodo volitve v nove občinske odbore, razen v novi šmarski občini, 7 decembra letos.
BRALCEM POMURSKEGA VESTNIKA
Odbor za pripravo proslave 10-let-nice Pomurskega vestnika pri CZP ;.Pomuvski tisk« je sklenil, da izda sindikalna podružnica podjetja skupno z novinarsko podružnico v Murski Soboti ob 10, obletnici našega lista, t. j. za 18, februar 1959 poseben hu-mortstični zbornik. Zato prosimo za sodelovanje vsakogar, ki nam lahko posreduje pristne domače šale in anekdote. Prispevke pošljite na naslov: Uredništvo Pomurskega vestnika, Murska Sobota, z oznako na pisemskem ovitku: »Za humoristični zbornik«.

IZKOPALI SO 500 KG TEŽKO BOMBO
Pred dnevi so na Jesenicah preko Prešernove ceste kopali jarek za novo kanalizacijo. Pri kopanju so v globini treh metrov naleteli na 500 kg težko bombo, ki je bila ob bombardiranju leta 1915 odvržena na Jesenicah. To bombo, ki je takrat odbila del Zupanove hiše in nt eksplodirala, ie iskal že okupator, a- je ni našel, ker se je zarila pregloboko v zemljo. Bombo, ki ima še danes vžigalnik, so odkopali. V neposredni bližini sta še dve "neeksplodirani bombi, ki jih sedaj iščejo. Najdena bomba je bila k sreči zarita tako globoko,'da. tisoči in tisoči pešcev in .vozij njso povzro.-čili eksplozije, ki bi bila za tamkajšnjo, okolico lahlco usodna, , ■
ktt lahko pohvali tudi z delom na drugih področjih javnega udejstvovanja. Tako vedno na večer pred državnimi prazniki zakurijo kresove in mladinke skrbijo, da je prostor okrog spomenika padlih partizanov očiščen in okrašen s cvetjem. Tamkajšnji
Živinorejska razstava v Lokvi
Zamisel, ki se je v Lokvi snovala že dalj časa, se bo v nedeljo, 9. novembra, vendarle uresničila. Tega dne bodo lokovski živinorejci, ki so vsi člani kmetijske zadruge, razstavili 8Q najlepših plemenskih krav in junic. Imenovali so že posebno odbirno in ocenjevalno komisijo.
Razstava je povezana z zelo zanimivo obletnico. Letos poteče namreč 50 let, odkar so trije napredni kmetje — Muha iz Lokve, Kocjan iz Žirij in Čotnilc iz Dolnjih Ležeč — pripeljali iz Švice vsak po eno telico sivorjave pasme, Ko je malo kasneje dobil Čotnik še bika, je bil ustvarjen prvi zarodek tovrstne pasme, ki je danes vsaj v Lokvi in Prelo-žah, pa tudi marsikje drugje, domala izpodrinila razne križance. K razširjenju živine sivorjave pasme je zlasti pripomogla kmetijska zadruga, ki je pred leti uvedla selekcijo in rodovnike. Razstava bo torej velikega gospodarskega pomena, ker bo živ dokaz uspehov živinoreje v tem kraju. Nedvomno se bodo razstave udeležili predstavniki kmetijskih zadrug, državnih posestev in zadružnih zvez, pa tudi napredni živinorejci od blizu in daleč, -er
V okviru nedavnih ukrepov za izboljšanje življenjske ravni prebivalstva je opaziti več ugodnih posledic tudi že v Piranu. Že sama zaustavitev prej vztrajnega naraščanja cen je izzvala živahno odobravanje s strani gospodinj in
mladinci in mladinke so letošnjo zimo tudi očistili zasnežene poti in popravljali cesto, za kar so prispevali 430 prostovoljnih delovnih ur, medtem ko se je njihov predsednik udeležil zvezne mladinske delovne akcije.
IZ PODGRADA
Tudi v Podgradu je mladinska organizacija delavna. Njeni člani se najraje udejstvujejo v kultur -no-prosvetni dejavnosti in je njihova folklorna skupina stalni sodelavec na raznih prireditvah, godba na pihala, ki jo snujejo v okviru prosvetnega društva, pa bo še bolj popestrila zdravo izživljanje mladink v prostem času. Mnogo članov je vključenih tudi v krajevno avto-moto društvo.	M. V,
Minuli torek dopoldne je v Kopru začela z delom šola zavoda za izobraževanje v delavskem in družbenem upravljanju. Na sliki: seminaristi poslušajo otvoritveni nagovor predsednika Komisije za družbeno upravljanje pri Okrajnem odbor SZDL Koper Jožeta Žižka
Na zadnji seji, bila je 8. oktobra, sta oba zbora občinskega ljudskega odbora Divača z večino glasov sprejela sklep, da se nekatere stanovanjske hiše splošne-
ga ljudskega premoženja prodajo na javni dražbi.
Vprašanje samo na sebi ne nudi nič takega, o čemer bi bilo vredno pisati. In vendar se zla-
S prvim novembrom so se letos spet zaprla vrata znanega piranskega gostišča z delfinom kot svojim simbolom nad vrati, Seveda so nepoučeni začeli takoj govoričiti, da je podjetje znova zašlo v deficit. Resnica pa je tokrat drugačna. Gostišče »Prvi maj« je bilo zaprto za ves čas
Minule dni se je število smrtnih žrtev cestnega prometa na področju koprskega okraja zopet povečalo. Dva kolesarja sta izgubila življenji, ker sta bila med vožnjo neprevidna. Prvi je bil 26-letni Marcel Rakar iz Skoc-jana. Ko se je s kolesom približal križišču Ankaran—Škofije na 15 metrov, je izgubil oblast nad krmilom in tako nesrečno padel, da se je smrtnonevarno poškodoval. Druga žrtev pa je bil njegov 37-letni rojak Srečko Stepančič. V ponedeljek zvečer se je s kolesom peljal po levi strani ceste od Črnega kala proti Ri-žani. Na kolesu ni imel luči, niti rdečega refleksnega stekla. Naproti mu je pripeljal avtomobil in njegov šofer Ivan Matičič iz Pirana je kljub vsem poskusom, da bi se izognil trčenju, zadel v njega. Stepančič je udaril v leva vrata avtomobila, se tako močno poškodoval, da je kmalu nato umrl, potnik v avtomobilu pa je dobil hude telesne poškodbe.
Na splošno pa lahko ugotovimo, da se je v zadnjih 14 dneh število prometnih nesreč znatno povečalo. Samo od 13. oktobra do 2. novembra je bilo 22 večjih nezgod. Pri tem je bilo 15 oseb hudo poškodovanih, 4 so dobili lažje poškodbe, materialna škoda na je ocenjena na več kot 3 milijone 400 tisoč dinarjev. Vzroke teh nesreč je v glavnem iskati v nepravilni vožnji in v neupoštevanju varnostnih cestno-prometnih znakov in predpisov.
sploh delovnega prebivalstva. Ko pa je tržna inšpekcija začela striktno nastopati v skladu z novimi pooblastili, je prišlo tudi že do padanja cen nekaterim artiklom široke potrošnje. Za piransko občino, ki je močno turističnega značaja, je še posebej značilno in pomembno, da se je v njej pojavilo tudi nižanje cen pijačam v gostiščih. Prvo gostišče, ki je v Piranu znižalo cene vinu, je gostilna Pettener, ali po piransko »pod velbom« na Kardeljevem trgu. To gostišče toči trenutno tudi v vsem Piranu najcenejše vino, čeprav zelo dobre kakovosti, namreč po 1Q0 din liter. Pirančani upajo, da bodo tudi druga gostišča kmalu sledila temu vzgledu in primerno znižala cene svoji pijači in morda še jedači, ne pa da bo vino še naprej tudi po 300 din liter, kot je primer v dveh lokalih,
mrtve sezone iz dveh razlogov: prvič so režijski stroški tega lokata v zimskih mesecih tako visoki, da presegajo dohodek tega gostišča v izvensezonskem času. Drugič pa je treba v gornjih nadstropjih gostišča dokončati na pol obnovljene hotelske sobe, ki bodo prihodnjo sezono omogočile gostišču, da bo imelo tudi lastne penzionske goste in s tem povečalo svoj promet in dohodek.
Ko so pristojni činitelji in upravnik gostišča (Ivan Vozel j, kateremu je z odlično kuhinjo in dobro postrežbo letos uspelo vrniti gostišču nekdanji sloves, ki ga je užival »Delfin«) pretresali vprašanje, ali naj se gostišče zapre ali ne, so se zgledovali tudi na primeru inozemskih letovišč, kjer v ' izvensezonskih mesecih zapro redno vse lokale, ki niso tudi v zimskih mesecih aktivni. Jule
sti v Senadolah in v Lažah slišijo glasovi, da to ni pravično. Sklep je namreč zajel tudi bivše šole v Senadolah, Lažah in Ro-diku. Na isti seji je bilo tudi sklenjeno, da se bivša šola- v Škofijah brezplačno odstopi Rudniku črnega premoga v Vrem-skem Britofu, ki jo bo predelal v dve družinski stanovanji.
Kaj je pravzaprav s temi zgradbami, ki so nekdaj služile šolskemu pouku? Doslej se nihče ni spomnil nanje. Občini ne morejo koristiti, vaščani pa jih le tu pa tam uporabljajo za sestanke, za njihovo vzdrževanje pa nihče ne skrbi. Toda čim se jih je spomnil občinski ljudski odbor, pri čemer je ugotovil, da je najbolj gospodarsko, če se prodajo, se je pojavila vrsta predlogov in ugovorov. »Sami smo pomagali prt gradnji, zato je zgradba vaška,« »Ce bi jo občina popravila, bi jo lahko uporabljali za skladišče kmečkega orodja, za prosvetne namene« itd. Celo odborniki iz bližnjih vasi niso glasovali za ali pa so glasovali celo proti predlogu.
So ugovori gospodarsko utemeljeni ali izražajo samo neko čustvo?	-er
■S £ O ¿V S N s K i
Pred dnevi sta se mudila v Kopru glavni inšpektor za telesno vzgojo Madžarske in direktor visoke šole za telesno vzgojo v Budimpešti. Ogledala sta si športne objekte v Kopru in se pohvalno izrazila o doseženih uspehih na področju telesne vzgoje v Jugoslaviji. Gosta se že deset dni mudita pri nas in sta med drugim obiskala tudi Beograd, Ljubljano in Z.agreb.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□og;
H
raif 0 0 B R
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
n
n □
n
... če bi gospodarske organizacije denar, ki ga morajo kot kazen odvesti na račun raznih prekrškov (neredno pošiljanje statističnih poročil, preplačevanje živine in podobno), namenile raje prosvetnim društvom za nabavo knjig;
... če bi novoizvoljeni odbori Socialistične zveze v divaškl občini takoj začeli razmišljati tudi o tem, koga bodo predlagali v nove šolske odbore;
... če bi člani SZDL, predvsem pa funkcionarji njihovih osnovnih organizacij z gospodarsko računico v rokah vsakomur dokazali koristnost tesnega sodelovanja, to je kooperacije med privatnimi kmetovalci in kmetijskimi zadrugami, kar bo neposredno vplivalo na povečanje kmetijske proizvodnje in na povečanje življenjske ravni naših državljanov, med katerimi je tudi znatno število kmetijskih proizvajalcev;
... če bi tudi drugi občinski sveti za blagovni promet sledili vzgledu občinskega sveta za blagovni promet v Izoli in priporočili svojemu občinskemu ljudskemu odboru, naj zahteva od prodajalcev javno označenje ne samo cen kmetijskih pridelkov, kar so po predpisih obvezani, pač pa tudi označevanje nabavne cene in vrsto ter kakovost blaga, predvsem sadja in zelenjave.
□ □ □ □ □
□ □ □ □ □
O □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □
B
jGaaaaaaaDaaacGGnnnocDaaaaaGGGGGGaaGaaGaaoaaaoo
o d k r I v o
Marsikateri proizvajalec vina ni resno vzel uradnega razglasa okrajnega tajništva za finance — objavljen je bil v septembru — da mora do 10, oktobra priglasiti pristojnemu občinskemu ljudskemu odboru pismeno ali ustno napoved o pridelanih količinah vina letošnjega pridelka in o zalogah vina, ki je bil pridelek prejšnjih let. Zato je nekaj pridelovalcev vina zatajilo količino pridelka, ker so se pač hoteli izogniti plačilu trošarine. Sli so celo tako daleč, da so omalovažujoče »prezrli« kazni za one, ki bodo hoteli utajiti letošnji pridelek. Te kazni pa niso majhne, saj so določene za posamezne kršilce v višini od pet do sto tisoč dinarjev, za gospodarske in družbene organizacije pa v višini od 20.000 do 1,000.000 dinarjev.
Med take kršilce zavestnega utaje-vanja dejansko pridelanih" količin vina sodi tudi Ivan Pavlič iz Črnega kala 21. Hotel se je izogniti plačilu trošarine in zato je od skupne količine pridelanega vina — približno 2200 litrov — skušal utajiti kar 900 litrov. Menil je, da bo GOO litrov na njegovem podstrešju skrbno prikrito očem kontrolnih organov in da ne bo nihče ugotovil, da je okrog 300 litrov vina, skritega pri sinu, njegova last. Toda kontrolni organi so sprevideli njegovo manipulacijo z vinom in sedaj mu ne ostane drugega, kot počakati razsodbo sodnika za prekrške: 25 dinarjev je trošarina za vsak liter vina, kazen za utajo pa se zaračuna trikratno.
»Domačini so me prepričan« — tako nekako se zagovarja upravnik gostišča na križišču v Pučah, ko so prišli na sled njegovi čudni manipulaciji z vinom. Pred časom je namreč nabavil za svoj gostinski obrat, večje količine belega vina. Ker ga ni mogel pravočasno potočiti, se mu je skoraj 150 litrov vina skisalo. To kislico je prekuhal na tropinah, ji pridal sladkor in po tej uspešni »intervenciji« nudil gostom liter umetnega vina po 240 dinarjev. Njegov .zagovor, da so ga k temu dejanju napotili domačini, pa je kaj jalov, saj bi moral kot upravnik gostišča do zadnje pike poznati uredbo o gostinskih podjetjih in gostiščih.
To pot Slovenski Jadran odkriva
le dva primera špekulacije, ki sta vredna ostre kazni in javnega raz-krinkanja. Nista pa to edina v zadnjem času, saj vemo. da je še med nami marsikdo, ki bi rad zaslužil na račun drugih, jim pa težko pridem« do živega, ker je še vedno premajhno sodelovanje med potrošniškimi sveti in kontrolnimi organi. Zate velja tudi v prihodnje: izkoriščanje konjunkture in navijanje cen je neposreden atentat na življenjsko raven delovnega ljudstva. In proti temu se, moramo boriti z vso doslednostjo.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Med hoteli pa je na prvem mestu »Palače«, ki je do začetka oktobra presegel plan že za 9 V», dobro pa so poslovali tudi ostali hoteli: »Istra«, ki je plan že izpolnila in ga bo do konca leta prekoračila predvidoma za 7 "/•, »Metropol« v Piranu, ki bo do konca leti. presegel plan za približno 5 % i ti »Central«, ki bo tudi prekoračil plan. poleg tega pa se odlikuje po največji storUnosti. Narodni dohodek na enega zaposlenega znaša pri njem 535.000.— din.
Prav vprašanje storilnosti je bilo eno najmočneje obravnavanih na tej konferenci. Tako se je n. pr. pokazalo, da v večini podjetij realizacija ne narašča sorazmerno z večanjem števila zaposlenih. Tak primer je n. pr, ladjedelnica, v kateri sta realizacija in število zaposlenih v zadnjih letih v stalnem porastu, doseženi narodni dohodek na posameznega zaposlenega pa je letos celo manjši kot leta 1356. (1956: 394.000, 1957: 428.000 in 1958: 393.000 din:). Posebno kritično pa izpade stvar, če jo pogledamo v luči petletnega perspektivnega plana. Realizacija bo v večini podjetij dosežena taka, kot jo predvideva ta plan, toda ob mnogo večjem številu zaposlenih. Ce pa naj se ne presega planirano število zaposlenih, bo treba n. pr. v ladjedelnici do leta 1961 povečati storilnost za 40 •/•. Kako, to je velik problem, nad katerim se morajo resno zamisliti celotni kolektivi, posebno pa delavski sveti in direkcije vseh takih podjetij. Tov. Draksler je ob zaključku posvetovanja izrazil prepričanje, da bodo delovni kolektivi, v katerih je vedno očitnejša zavest odgovornosti do skupnosti, znali najti načine in sredstva, da se storilnost resnično poveča na zaželeno stopnjo.	JULE
KULTURA PROSVETA ^V KULTURA PROSVETA ^r KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURA P ROS VET A ^ KULTURA P
Avgust
m ¥
Ob šestdesetletnici rojstva tržaškega slikarja in likovnega pedagoga
&
Tržaški slikar, grafik in pedagog Avgust Cernigoj slavi letos GO-lelnico svojega rojstva (24. avgusta 189$ v Trstu), zato jc prav, da je naš Okrajni muzej v Kopru pripravil v Mali galeriji razstavo njegovih del. Razstava bo odprta tlo 12. novembra.
Cernigoj je študiral na slikarski šoli \ Trstu, na akademijah v Munche-nu in Bologni, kjer je tudi diplomiral. Risanje je poučeval v Postojni in na srednji tehnični šoli v Ljubljani. Ko se jc vrnil v Trst. leta 192i. je ustanovil krožek mladih umetnikov in vodil grupo konstruktivlstov. Pri raznih gledališčih je sodeloval kot scenograf, ustvaril vrsto dekoracij za razne italijanske prekooceanske par-
OB 50-LETNICI SMRTI SILV!JA KRANJČEViČA
Pretekli teden so bile po vsej naši državi, zlasti pa v Zagrebu, proslave 30-letnice smrti pesnika Silvija Strahomira Kranjčeviča, ki se je rodil leta 1803 v uporniškem Senju in umrl 29. oktobra 1908 v Sarajevu. Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti bo izdala pesnikova zbrana dela. med katerimi bo tudi okrog 100 doslej neobjavljenih pesmi. Prvi zvezek zbranih del jc že izšel te dni, razen tega je založba »Naprijed« poslala med bralce tudi zbornik književnih kritik o Kranjčeviču, Društvo hrvatskih književnikov pa bo izdalo poseben almanah. 2e pred desetimi leti jc bil razpisan natečaj za pesnikov spomenik. ki naj bi stal v Zagrebu. Zadnje dni je slišati, da je Ivan Meštrovič edini, ki je portretiral pesnika in da bi se lahko zgodilo, da mu bo on izklesal spomenik. V času Kranjčevlčevili proslav v Zagrebu bo tudi posebna razstava, ki jo je priredil Inštitut za književnost Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti.
TURNEJA SLOVENSKE FILHARMONIJE PO ITALIJI
Na povabilo milanske koncertne agencije ACOM je Slovenska filharmonija iz Ljubljane odpotovala te dni na osemnajstdnevno turnejo po Italiji. Izvajali bodo dva programa, in sicer I-Iaydnovo »Stvarjenje« v Milanu, Torinu, Modeni, Palermu, Cataniji in Ve-roni, s Stravinskega »Simfonijo psalmov« ter Carmina Burana »Cniiom Orffom« pa bodo nastopili v Bresci, Perugi, L'Aquili, Bariju, Tarantu, Palermu in dvakrat v Genovi. V Perugi bo namesto Stravinskega na programu Brahmsov koncert za violino in orkester s solistom Igorjem Ozi-mom. Razen zbora in orkestra so se turneje udeležili še solisti Nada Vldmarjeva, Sonja Hočevar-jeva, Janez Lipušček, Samo Smer-kolj in Danilo Merlak. Dirigenta sta Samo Hubad in Bogo Lesko-vic.
KULTURNO SODELOVANJE S POLJSKO
Naša država in Poljska nameravata razširiti kulturno sodelovanje. V tem okviru so predvideni obiski filmskih umetnikov, koncertna gostovanja, izmenjava režiserjev, gledališka in baletna gostovanja, kakor tudi razna predavanja univerzitetnih profesorjev in izmenjava študentov.
SLOVAR MAKEDONSKEGA JEZIKA
Inštitut za makedonski jezik pri skopski filozofski fakulteti je pripravil veliki slovar makedonskega jezika, k¡ obsega okrog no.ooo gesel. Prvi del slovarja bo izšel te dni. Isti Inštitut izdaja tudi revijo »Makedonski Jezik-;,
CHESSMANOVA »CELICA 2455« V SLOVENŠČINI
V novi zbiski založbe »Mladinska knjiga. »Školjka« izide ameriški bestseller Carlya Chessmana »Celica 2465«. Znano jc, da se Chessman že več let z nenavadno vztrajnostjo bori proti svoji smrtni obsodbi tn da je v tem času tudi napisal knjigo, ki ga je naredila znanega in bogatega. Nova zbirka .Školjka (poceni knjige žepnega formata) je vzbudila zanimanje med bralci s svojim programom, v katerem omenjajo še Murphyjevo delo »I)o pekla in nazaj«, Wellsove »1'rve ljudi na Mesecu«, .leromovo k ni i','o »Trije možje se kl-itijo po svetu«, Bije-dlčeve »Vojne slike iz cazinske pokrajine«, nadaljevanje Nikole-tlne Bursačo (Copió) »Ne joči, bronasti stražar!«, Ineoličevo delo »Črni labirinti«, KSstnerjeve mladostne spomine na Bavarsko »Ko sem bil majhen« in Aškcnazarjevo knjigo »Indijansko nolotjo«, Nekaj «leí domnd'h cvlorjev pa bo še izšlo izven zbirke.
nike, med vojno pa več stenskih fresk v cerkvah Istre in Pivke. Od leta 191.5 je Cernigoj v Trstu profesor risanja in umetnostne zgodovine.
Številne osebne razstave je imel do zdaj že Avgust Cernigoj v Trstu in Gorici, udeleževal se je pa številnih skupinskih razstav v raznih mestih Evrope, pa tudi v ZDA. V prvem obdobju svojega ustvarjanja se je slikar sam štel v konstruktivista in ku-bista, toda v svojem štiridesetletnem umetniškem udejstvovanju je prehodil malone vse faze in vse smeri sodobne umetnosti. Posebno v grafiki išče vedno nove tehnike in nove izrazne efekte. Zato pa je tudi bila vsaka Cernigojcva razstava pravo presenečenje za ljubitelje in ocenjevalce likovne umetnosti. Nekaterim se je zdelo, da se hoče prav s to razgibanostjo in vedno novim umetniškim izrazom odškodovati za telesno statičnost. Cernigoj namreč ni prehodil veliko sveta in je večino svojega ustvarjalnega obdobja preživel v rojstnem kraju.
Še posebno omembe vredne so Cer-nigojeve pedagoške zasluge. Številni mlajši tržaški slikarji ga priznavajo za svojega učitelja in vzornika, ker jc znal s svojim zgledom, pedagoško nadarjenostjo in veliko prizadetostjo voditi svoje učence, tako da jih je pripeljal do lastnega umetniškega izraza, Med najvidnejša tržaška slikarja. ki se priznavata za Cernigojcva
učenca, sta Jože Cesar In Avrelij Lukežič.
Razen Cernigoju poteka lc-tos še trem slovenskim slikarjem šestclcset-letnica rojstva. To so Lojze Spacapan (umrl letos v Torinu), Ivan Cargo (umrl letos v Ljubljani) in Veno Piloti, ki še živi v Parizu,
Izšli so »SLOVENSKI LJUDSKI PLESI PRIMORSKE« v založbi Glasbeno narodopisnega inštituta v Ljubljani. Delo je sestavila Marija Šuštar. Poleg natančnega opisa plesov z besedami, so zapisani tudi z rvdnarodno plesno pisavo — kmsiografijo po Labanu. Za razumevanje tega plesopisa je v knjigi priloga dr. Henrika Ncubaurrja: »Kinetografija in njeni znaki«.
Knjiga obsega 5S strani in ja bogato ilustrirana. Cena ,je 720.— din. Dobi sc v knjigarni muz:kn,lij, Trg revolucije 19, in Cankarjevi založbi. Titova 15, v Ljubljani.
OB OBČNIH ZBORIH NAŠIH SVOBOD IN PD
Upravni odbori naj dajo obračun dela
Ce prebiramo tedensko Ijudsko-prosvetno kroniko v našem časopisu, se nam zdi, da je to delo dokaj razgibano in pestro. V glavnem to tudi drži. Toda če pogledamo natančneje na življenje in delovanje posameznih Svobod in prosvetnih društev, potem se ta slika marsikje spremeni. Najbolj se bo to pokazalo ob občnih zborih, ki so že bili ali ki še bodo v tem mesecu.
Nekateri so mnenja, da občni zbori niso potrebni. Vendar pa je potrebno in prav, da se vsaj enkrat na leto zbere vse članstvo, da upravni odbor javno spregovori o svojih uspehih in težavah. Če člani vidijo, da je odbor dobro delal in so vidni rezultati, ga lahko tudi v celoti ponovno izvoli. Seveda je bolj neprijetno, če se izkaže, da so bili odborniki samo na papirju in da pravzaprav niso imeli s kulturnopro-svetnim življenjem svojega kraja nobene zveze. Take odbornike bo treba pač zamenjati in poiskati ljudi, ki so voljni delati.
Prav gotovo ne bo težko poročati o izvršenem delu društvom v Divači, Sežani ali Postojni. Radovedni pa smo na primer na obračun koprske Svobode, Zasluga upravnega odbora prav gotovo ni, da dela tako uspešno pevski zbor, da sta delali godba in folklora. Podobno je pri M K UD, kjer prav tako odbor nima zaslug za uspešno delo mandolini-stov. In ne samo upravni odbor, ampak tudi občinski svet Svobod in prosvetnih društev v Kopru nosi del krivde, da društva niso dobila sredstev, ki jim jih je zagotovil proračun. Če je divaška občina v težjih pogojih lahko da-
Ekskurzija prosvetnih delavcev
Učitelji in profesorji osemletne šole in gimnazije v Postojni so te dni priredili poučen izlet v Škof-jo Loko, Železnike, Dražgoše in čez Jelovico v Bohinjsko Bistrico, kjer so si ogledali tamkajšnje lesno-industrijske obrate. Na Pokljuki je učitelj Marijan Male obudil svoje spomine na potek partizanskih borb, v katerih je padlo 79 borcev Prešernove brigade. Med padlimi je tudi devet Planincev, sedem Unčanov in trije Rakovci, ki so pokopani na hribčku nad področjem, kjer je bila bitka.
Ob povratku so si prosvetni delavci iz Postojne ogledali tudi Bled, rojstni kraj Franceta Prešerna Vrbo. Begunje in Drago, kjer so med voino nemški nacisti streljali talce.	M. D,
»SLOVENSKI JADRAN«
v vsako hišo Slovenskega Primorja!
la za kullurnoprosvetno delo 400 tisoč dinarjev, bi prav gotovo lahko tudi koprska izpolnila svoje obveznosti. Seveda ob zadostni prizadevnosti in aktivnem delovanju občinskega sveta in članov upravnih odborov društev.
Zdaj, ko imajo društva svoje občne zbore, pripravljajo tudi občinski sveti svoja poročila za bodoče skupščine, obenem pa v naglici načrte za delo v prihodnji sezoni, če jih še nimajo.
Ponekod so občinski sveti ali društva našla svoje torišče dela in se še kar dobro uveljavljajo, drugod pa so še v razvoju ali morda niso ubrali prave smeri. Ponekod manjka le primerna povezava vseh dejavnosti, od dramskih do glasbenih prireditev, preko predavanj LU, raznih seminarjev, tečajev in nadaljevalnih šol, vse do tečajev RK ali za-družnic za žene in dekleta, Razumljivo je, da občinski sveti vsega tega ne bodo zmogli brez sodelovanja z občinskimi ljudskimi odbori, brez sodelovanja kolektivov in ustanov s svojega področja.
Volje in ljubezni do dela je mnogo, bolje rečeno najti ga je pri številnih ljudeh. Vključimo jih v delo, v upravne odbore Svobod in PD ter v občinske svete. Načrti so obsežni, njihova uresničitev pa ni odvisna samo od proračunskih postavk, ampak v veliki meri od teh odbornikov.
Z. L.
Ta posnetek je z obiska Baletne šole v Kopru, ki se je v tem šolskem letu preselila v noro urejen prostor v Marconijevi ulici. Leios je tu okrog "0 gojencev, ki se pridno pripravljajo na baletni večer, ki bo c!::cembra. Izvajali bodo Mozartove »Sanje male spominčice«, Matetič-Ronjgova »Čače moj« in Arničevega Povodnega moža«, Kakor vemo, dela naša koprska baletna šola pri okrajnem Svetu Svobod in prosvetnih društev pod vodstvom baletnega mojstra Slavka Hitija
= Hantek> na U^ižni
ČEBELICA IN POBARVANKA ZA NAJMLAJŠE
Zabavno zgodbico o partizanu Petru najdejo naši najmlajši v 39. zvezku Čebelice pod naslovom HRUŠKA. Zgodbo jc napisal Janez Vipotnik, lepo ilustriral pa Karel Zelenko. Otrokom pomeni z živahnim tekstom in razgibanimi ilustracijami privlačno branje.
Otroci imajo radi v knjigah živahne in pestre slike, radi pa tudi sami barvajo in ustvarjajo podobe po svoji neugnani domišljiji. Tej potrebi je zadostila založba Mladinska knjiga z novostjo: pobarvanke s tekstom. Kot prvo so izbrali V. Sutjejeva PETELIN IN BARVE v prevodu Ceneta Vi-potnika. Tekst pripoveduje malim radovednežem preprosto zgodbico, obenem pa jim daje osnovna vodila za barvanje.
Dr. Silva Trdina:
BESEDNA UMETNOST
Pri založbi Mladinska knjiga izdaja Slavistična knjižnica svoje učbenike. Kot prvi je izšla dr. Silve Trdina »Besedna umetnost«, II. del — literarna teorija. Avtorica je razdelila snov v tri velika poglavja: nauk o slogu in stilistiki, nauk o osnovah meroslovja ali metrika in nauk o vrstah in oblikah besedne umetnosti ali poetika. To je pravzaprav razišrjena literarna teorija, snov, ki smo jo našli do zdaj zgoščeno v zadnjem poglavju slovnice. Tu pa je ta snov obširno obdelana, zajeta na široko, pojasnjena s številnimi primeri, dodana so na-
KTsi^i irilmrni
Pri podjetju UFUS v Beogradu so končali snemanje novega igranega filma POGON B. Scenarist in režiser je Vojislav Nanovič (tudi filma Trije koraki v prazno ). Po zamisli v scenariju naj bi bil ta film zgodba o vztrajnosti in solidarnosti kolektiva na. naftnih poljih. Kljub težavam in sklepu o likvidaciji nadaljuje kolektiv delo, ki ga krona uspeh — nov curek nafte. Film so snemali na naftnih poljih v Vojvodini. Glavne vloge igrajo prvak jugoslovanskega dramskega gledališča Milivoje Zivanovič, dalje Dragan Lakovič, Pavle Vujisič, Nikola Popotnic, Lilijana Markovič, Dcsa Berič in drugi Na sliki: dejanje filma »Pogon B« doseže svoj dramatični vrh v požaru, ki izbruhne na naftnih poljih
vodila za vaje. Knjigo krase številne podobe in reprodukcije umetnin domačih mojstrov, h katerim sta napisala komentarje dr. Stane Mikuž in dr. Luc Mc-naše. Tako bo delo izredno dobrodošlo dijakom in slušateljem slavistike, kakor tudi učiteljem in profesorjem, ker ima praktičen pedagoški pomen,
Nikolaj N- Mikluho-Maklaj: POTOVANJA PO TIHEM OCEANU
Slavni ruski antropolog, etno-graf in biolog Nikolaj Nikola-jevič Mikluho-Maklaj je vse svojo kratko življenje posvetil raziskovanju ljudstev na Novi Gvineji, na Malajskem otočju in v Avstraliji. Sad petnajstletnega bivanja v daljnem in eksotičnem svetu je dnevnik, kjer se odvija življenje polno težav in nevarnosti v malaričnem tropskem svetu Tihega oceana. To je dežela, ki se je pred dobrim pol stoletjem še ni dotaknila evropska civilizacija, segale pa so po njej že imperialistične roke, da bi zasužnjile ljudstvo in se polastile njegovega bogastva.
Mikluho-Maklaj nam je naslikal dobre, vesele in razumne Papuance, ki so živeli na tem otočju še v drugi polovici 19. stoletja na stopnji kamene dobe, saj sta jim bila edino orožje in orodje bambus, kost in kamen, Natančni raziskovalec nam skrbno poroča o njihovih šegah, o poročnih in pogrebnih obredih, kako hodijo na lov v gozdove, na ribolov ob svitu bakel, kitko vzgajajo otroke, obdelujejo zemljo, izdelujejo piroge (čolne) in pridobivajo blago za oblačila iz luba. To avtorjevo popisovanje pa ni samo suhoparna podoba ljudstva, ki ga prikaže kot odkritosrčne, spretne in poštene ljudi, ampak je humana podoba malo znanega ljudstva, pri čemer nastopi Maklaj kot. znanstvenik, humanist in tudi kot zaščitnik podjarmljenega naroda.
NAŠA SODOBNOST, št. 11
Novembrska številka naše osrednje kulturne revije prinaša uvodoma razpravo Borisa Ziherla »Lenin o književnosti in umetnosti«. Prozo zastopajo Smiljan Rozman (BARAKE) in Vladimir Kavčič (IZ GOZDA SE RAZLEGA KRIK, IV, nadaljevanje), poezijo pa Matej Bor s petimi pesmimi, Stane Mikuž je posvetil članek spominu Izidorja Cankarja, o Aškerčevem problemu pa piše Dušan Pirje-vec. V razgledih je končal Adam Sehaff razpravo »Filozofski aspekt procesa sporazumevanja« (III. nadaljevanje, prevedla Rozka Stefan), Janez Gradišnik pa srečanja z »Jeznimi mladeniči« (II. nadaljevanje). O novih knjigah nam poročajo Marijan Brezovar (Filip Kalan: Nemimi čas), Branko Rudolf (William Shakespeare: Henrik IV) in France Vurnik »Oživljena preteklost« (Ivanka Mežnarjeva, Matevž Hacc). V rubriki »gledališče« ocenjuje Vladimir Kralj igro Jožeta Javorška »Veselje do življenja« pod naslovom »O smehu avantgardistične komedije«. Revijo zaključuje pregledno in kritično poročilo Valensa Voduška o koncertni sezoni 1957/58 v Ljubljani.
THEODOR PLIEVIER
t)

u
CJ

ÜÜ®

(Odlomek iz romana MOSKVA. Izdala ga je založba Obzorja v Mariboru v prevodu Ludvika
Mrzela in opremi Janeza Vidica)
Možajsk je padel in na severu so Nemci korakali proti Kalininu, Na jugozahodu so pri Tarutinu prebredli Naro; od juga, po cesti Orel-Tula so se bližali Guderi-anovi tanki,
Prestolnico je stresala panika.
Nobeni hiši ni prizanašalo. Vladna poslopja, sto uradov, umetnostni komite, komite za radio, za kino, znanstveni in politični inštituti, državna založba, zveza književnikov, kominterna so bili podobni vznemirjenemu čebelnjaku. Železniške proge proti Beli Rusiji in proti Leningradu so bile prazne, tiri so bili že nekaj kilometrov pred prestolnico odtrgani in v rokah Nemcev; samo ženske z lopatami so se še zbirale po teh kolodvorih, da so ob predmestnih progah kopale protitankovske jarke. Tudi krnski kolodvor ni nudil več izhoda, celo proga čez Kaširo in dalje proti jugu je bila ogrožena. Preostal je samo še kazanski kolodvor, podoba je bila, da je proga, ki drži neposredno na vzhod k Tatarom, ostala edina odprta pot. Ampak kako dolgo še? Samo za nekaj dni je lahko še šlo, morda za en dan, morda to uro odhaja
MLADA POTA, št. 1
V prvi številki svojega vir. letnika je zapisalo uredništvo, da bodo objavljala »Mlada pota« v prvem delu literarne prispevke mladih avtorjev, v drugem pa sestavke o likovni umetnosti, glasbi, gledališču, družbenih vedah in z drugih področij družbenega življenja, V vsaki številki bodo prevodi dz jugoslovanske in tuje literature, hkrati pa tudi ocene novih knjig, literarni in likovni pogovori in odgovori na vprašanja. Letošnja posebnost naj bi bili tudi članki, v katerih bo mladina sama obravnavala najbolj pereča vprašanja sedanjosti, jih ocenjevala in tako izpovedovala svoj odnos do današnjega časa. To je v glavnem program, ki smo ga bili tudi do zdaj navajeni v tej reviji za mladino, uresničitev tega programa pa kaže že tudi prva številka.
Posebno močno je zastopana poezija. Srečamo mlade pesnike Braika Sömna, Mirko Zerjal, Rada Palirja, Svella.no Markovič, Miroslava Košuto, Vida Ivorarja, Jožeta Olaja, Boža Levca, Janeza Juvana in Cilko Bar-bič. Črtice so prispevali Franc Tram-puš, Vlado Henigman, Peter Breščak, Lojze Zupec, Stanko Peček, Borut Stražar, Igor Skrap. Tuje avtorje zastopa letošnji Nobelov nagrajenec (ki pa se je odrekel nagradi) Boris Pasternak z odlomki iz romana »Doktor Zivago«. Razprave o aktualnih vprašanjih so prispevali Rok Arih, Kari Gorčanec in Vladimir Kavčič. O novih knjigah poroča Viktor Konjar (Vuga, Shaw, Clostermann). O slikarstvu v drugi četrtini stoletja piše Leopold Zahn, o filmski problematiki Viktor Musek. Stari znanec v reviji je dr. Oleg Mandič; tokrat piše o srednjeveških herezijah kot odsevu razredne borbe. Revijo zaključujejo prispevki »operni vodiče (Aida in Večni mornar), »aktualne beležke« (Arih, Skok in VI. K.), »pogovori s sodelavci« (Potrč, Mejak, Ciuha). Revijo krasijo likovni prispevki številnih avtorjev.
NAŠA ŽENA, št. 10
Oktobrska številka revije prinaša uvodoma odlomke iz razprave tov. Lidije Sentjurčeve »O ustanavljanju in delovanju stanovanjske skupnosti«. To posvetovanje je bilo v Ljubljani v Tednu otroka 6. in 7. oktobra. Problemom okrog otrok je posvečen tudi drugi članek Mete Severjeve »Skrb za naše otroke«. Ing. Vilma PirkoviČ opozarja v svojem članku, kako pomembno je, da bomo imeli čim več žena v zadružnih svetih. Običajne rubrike revijo so: Kronika našega gosDodarskega in političnega življenja (G. G.), 2ene po svetu, Mednarodni politični pregled (S. V.), Novi filmi, Nove knjige, Zanimivosti, Kozmetika, Iz posvetovalnice za noseče žene, Zdravniški odgovori, Zaupni jpomenki, Roman v nadaljevanju (Cerniševski: Kaj delati), Gospodinjstvo, Moda. Razen tega najdemo še razpravo dr. Jožice Zitko o raku »Skrbimo, da ne bo prepozno«, Mire Drnovšek »Sličice z Raba«, nadaljevanje članka iz prejšnjih številk dr. Abrahama Stonea »Cesa možje pred zakonom ne vedo« in sestavek ob petdesetletnici Miška Kranjca (M. S.).
ALI STE ŽE PORAVNALI NAROČNINO?
Tudi mi imamo svoje obveznosti, zato pričakujemo od naročnikov, ki so v zaostanku z naročnino, da jo bodo pravočasno nakazali!
poslednji vlak, ki se bo še prebil. In sivo kolodvorsko poslopje se je zdelo lAhko ko zamašek, ki plava na plečih valujoče množice in ga odnaša kdo ve kam med laježem stoterih protiletalskih topov, v črnem dimu eksplozij, bomb, ki jih mečejo štuke. Ampak dim se je vselej spet razpršil in stari kolodvor je ko zmerom stal na svojem mestu, Široki trg pred njim je bil do zadnjega pednja natrpan z begunci, ki so nosili svoje kovčke in svežnje in so že dneve in dneve čakali, da se odpeljejo dalje. Vse ceste, ki so se stekale sem, so bruhale nove množice na trg: neskončen ve-letok ljudi, vreč, prtljage.
To je bilo odseljevanje birokracije, komisariatov in inštitutov, tajnic in načelnikov uradov, pisateljev, umetnikov in znanstvenikov, privilegirancev, ki so se dotlej hranili in oblačili iz tako imenovanih »zaključenih razde-ljevalnic.«
Moskovsko ljudstvo je stalo ob strani in molče zrlo ta vrvež.
Cirkus ob Taganki je bil zaseden do zadnjega kotička. Kdor je ob tej uri prihajal v cirkus, ta je imel čas in ni mislil na to, da bi se odpeljal. Nenavadne, čudne ljudi si videl tu: poleg delavcev so sedeli ljudje, ki so iz svojih omar izbrskali, kar je bilo skrito na zadnjem dnu — lornjone, večerno obleko in palice s srebrnimi kljukami še izza carskih dni.
Oglasile so se fanfare.
Nastopil je klovn z belo na-šminkanim obrazom.
»V teh dneh si je toliko ljudi kupilo kovčke,« je rekel. »Odpeljali so se, ampak kako neki se bodo vrnili? Ne bodo dobili pa-pirškov in ne bomo jih videli več...«
Hrupen smeh je odmeval od cirkuške strehe.
Na kurskem kolodvoru, na lca-zanskem kolodvoru so ostali pisalni stroji, so ostali kovčki, je ostalo mnogo prtljage, čeprav bi bila njih vsebina, čevlji in nogavice in tkanine, na poti v neznano edina veljavna valuta, ki bi človeku lahko pomagala naprej. Pa železnica ni bila edina cesta za beg. Uradi in obrati so svoj vozni park poslali na pohod. Visoki uradniki so se odpeljali s pohištvom, z ženami in otroki, drugi z ženami in stranskimi ženami, načelniki uradov s svojimi tajnicami, direktor tvornice čevljev s tovorom čevljev. Begunci so


Biografije našega velikega pesnika Franceta Prešerna sta se do zdaj lotila pri nas Anton Slodnjak (Neiztrohnje-no srce) in lika Vaštetova (Roman o Prešernu), Ker sta bili obe deli že dolgo razprodani, se je naša založba Lipa lotila ponatisov, in sicer je leta 1956 izšlo Slodnjakovo »Neiztrohnjeno srce«, zdaj pa še Vaštetove ROMAN O PREŠERNU. Pisateljica je delo za ponatis še enkrat pregledala in na več mestih popravila. Založba je izdala roman v zelo lepi opremi Milana Arneža.
nudili po dvajset tisoč in celo trideset tisoč rubljev, da bi jih le do Gorkega ali Sverdlovska vzeli s seboj. V vlakih se posamezen sedež sploh ni mogel dobiti, samo strnjene transporte so odpravljali. Begunci, ki so prihajali z zahoda, so ostajali tu. Količina voz in strojev, ki so bili na razpolago, nikakor ni zadoščala.
Osemnajst ali dvajset ali dvaindvajset takih transportnih vlakov je stalo drug ob drugem na tirih. In za tistega, ki se je prebil v vlak na zadnjem koščku poti odvrgel še težak kos prtljage in je nazadnje sedel na svojem mestu, je bila nova muka, ure in ure čakati na signal za odhod. Kdor je v vlaku sedel, je dneve, polne strahu in intrig, imel za sabo. Kot »socialno važen element je moral sproti na seznam. Ko je seznam bil končan, ga je moral še politični aparat njegovega urada ali njegove organizacije odobriti in skoraj slednji bi lahko bil spet črtan. »Postavitev posebnega vlaka« — in samo posebni vlaki so bili še — je končno zavisela od privoljenja ljudskega komisariata za promet. Vse te zapreke je bilo treba premagati.
■MM I mmmvmmäm
^mšsmmm
MlflPlHG
'z
V svojem knjižnem programu ima mariborska založba Obzorja veliko trilogijo sodobnega nemškega pisatelja Theodorja Plie-vierja MOSKVA, STALINGRAD, BERLIN. Zdaj je izšla prva knjiga te trilogije — »Moskva«. To so dramatično opisani usodni dogodki na bojiščih pred Moskvo, pravzaprav na brezmejno velikem prostoru med nemškim glavnim stanom nekje v Pmsiji in med rusko Volgo, nekje za Moskvo. To je epopeja o borbi dveh svetov na življenje in smrt lam pred 17 leti, ko se ni odločala samo usoda Nemčije in Ru-
sije, ampak vse Evrope. Slog avtor jevega pripovedovanja je močno pod vplivom ekspresioni-stičnih vzrokov (prav tako kot roman »Morski psi«, ki ga imamo v slovenskem prevodu), poudarek na socialno-kritičnem upodabljanju trde življenjske stvarnosti. Srečujemo vojake, častnike, generale, nemške in ruske, partizane, kmete in komisarje, civilno prebivalstvo, voditelje in podrejeniz, ženske in otroke. Plievier se toplo zavzema za navadnega frontnega vojaka, za trpeče ljudstvo, bori se za človeka in njegovo dostojanstvo.
Theodorja Plievierja prištevamo med najvidnejše sodobne nemške pisatelje. Dolgo je Živel kot emigrant v Sovjetski zvezi, v Vzhodno Nemčijo se je vrnil po koncu vojne. Zdaj živi v Zahodni Nemčiji. Zrasel je iz delavskega gibanja in se je posvetil pisanju socialnokritičnih del. Razen omenjene trilogije in »Morskih psov« sta znana zlasti njegova romana »Cesarjevi kuliji« in sodobno-zgodovinski roman »Cesar je odšel, generali so ostali«. Iz zgodnje dobe so novele »Dvanajst mož in en kapitan«. Po vsem svetu je zaslovel Plievier zlasti z reportažnim romanom »Stalingrad« (v kratkem izide pri Obzorjih). Napisal ga je še, ko je bil v Rusiji, in sicer po podatkih, ki jih je zbral pri zasliševanju nemških generalov, zajetih pri Stalingra-du. Zanimivo je, da tega romana niso tiskali v ruskem jeziku.
ILKA VAŠTETOVA
(Odlomek iz druge izdaje ROMANA O PREŠERNU, V opremi Milana Arneža je izšla knjiga
pri založbi LIPA v Kopru)
Leta 1839.
Kmalu po novem letu je bilo. Ves tresoč se od mraza če je Prešeren v temi prestopal po zle-deneli poti za Ljubljanico. Nervozno je pogledoval proti Mesarskemu mostu.
Ali je ne bo?
Obrnil se je in napravil nekaj korakov nazaj po Poljanskem nabrežju. Potem se je ustavil, zopet pogledal proti mostu in se čez kupe snega zagledal v vodo, ki je tekla spodaj v motno se lesketajočih valovih.
Ali je res ne bo? Skoraj si je zaželel, da bi je ne bilo. Ura je že po vseh cerkvah odbila sedem. Ako bi kar šel? Spri bi se z njo, ki ga pusti čakati v mrazu, in — zadeva bi bila končana. Še je čas! z lahkim srcem in lahko vestjo bi se ločil od nje. Mogoče bi nekoliko jokala, morda niti ne. Hitro bi se potolažila in — izbrala drugega ... Koga? Kastelca? Najbolj pač sili za njo. Korytko in Ho-rodynski sta nanjo že zdavnaj pozabila ... Uboga pregnanca! Koliko trpkih ur je Prešeren pretrpel z njima. Leto dni je minilo, odkar sta obupavala, ko so prvič Zavrnili prošnjo za njun povratek v domovino. Večer za večerom je France presedel med njima. Čutil je, da jima je iv oporo in tolažbo. Pravila sta mu o domovini, o zahrbtnosti Avstrije, ki Poljakom ni hotela pomagati, ki je polovila ubežnike iz carske Rusije in vrgla vse upornike v ječe. Govorili so o bratih, ki so pobegnili v Ameriko, ki jih je vabila po časopisih in jih potem izkoriščala kot najemnike v krvavih bojih z Indijanci, ali jih zmlela v divjem porastu svojega pravljično hitrega razmaha ... Malokdo je pač še živ izmed onih nesrečnih izseljencev.
V takšnih razgovorih ¡Jot1 'je potekal čas. Spomladi so brali Kollarjev poziv k slovanski literarni vzajemnosti; Vraz je bil Prešernu poslal brošuro. Mnogo so debatirali o njej. Slovanska vzajemnost! Da, če bi se med Slovane povrnil globoko demokratski duh naših pradedov. Da, ako bi bilo mogoče, da bi slovanski rodovi živeli v ljubezni -in spoštovanju drug poleg drugega! Bratstvo? ... Gospostvo in suženjstvo se je naselilo v naši krvi namesto njega ...
Prešeren je stisnil obrvi in zo-
pet napravil nekaj korakov proti mostti. Ne bo je več čakal! Prav, da se ločita njiju pota, še preden sta se združila. Njegovo srce je tako prazno. Izpraznile so ga bolečine poslednjih let. Le temna usedlina je ostala na dnu — strup grenkega spomina. Zakaj bi onesrečil dekletce, ki mu ne more ničesar nuditi?
Toda — Ana ga ljubi! V njenih poljubih čuti hrepenenje, ki ga je vzbudil v njej.
In on?
»Al čakaš, da pade zvezda z nebes...« je pel lansko leto v svojem »Ribiču«. In letos še vedno čaka? Čaka na zvezdo — Julijo? ... Nesmisel! Ona mu je za vedno izgubljena.
Prešeren se je tesneje zavil v plašč, ko je prišel do mosta.
Vendar že!
Ničesar ji ni očital. Ona pa se je opravičevala, da je beseda prehitevala besedo.
» ... šivanje ... oče ... večerja ... mati...«
Ni je niti poslušal.
Usoda! je vzdihnil sam pri sebi in mislil na svoj ponesrečeni, beg pred njo.
»Strrrašno je m-mrzlo!« je za-šklepetala z zobmi.
Molče je odpel suknjo in zavil dekle vanjo, ne da bi suknjo sle-kel. Tesno privita sta stopala po zledenelem potu skozi večerno temo. Prešerna je neprestano stresalo. Že dva dni se ni počutil posebno dobro. Zdaj pa še takšen mraz!
»Prehladil se boš.«
»Menda sem se že.«
Nista se dolgo izprehajala.
»K Metki grem še na kuhano vino. Če me jutri ne bo, vedi, da sem bolan. Ali me prideš obiskat?«
Povesila je velike bleščeče se oči. Opazil je njeno omahovanje. V njem se je biidil nagon.
»Če me imaš res rada, prideš.«
Sam ni vedel, kako so mu prišle na jezik besede vseh zapeljiv-cev: če me imaš res rada ...
Pogledala ga je z vdanim nasmehom:
»Pridem.«
Otrok! Ali — ali vendarle ne več otrok?
Prešeren je z urnimi koraki
odbežal po mostu. Zdelo se mu je, da še čuti njene mehke, vitke ude, gleda v njene cigansko žareče oči in sesa njene sočne ustne. Hitel je po Sv. Petra cesti. Preden je prišel do frančiškanov, se mu je razgreta kri ohladila. Počasneje je stopal čez Marijin trg in zavil v Gledališko idico. S trpkostjo se je zavedel: v njegovem srcu je zevala praznota.
Ko je prišel pri Primčevih mimo široko odprtih vrat in pogledal na zasneženo dvorišče in vrt za njim, ga je stisnilo v prsih... Ali ne pojde nikdar miren in hladen tod mimo? ... Pri Zvezdi je zavil navzgor proti novemu kazinskemu poslopju.
»H Korytku še pogledam, da vidim, kako mu je.«
Korytko je že decembra resno zbolel. »Kataralno revmatična mrzlica«, je rekel zdravnik dr. Schiffer. Profesor kirurgije dr. Nathan, ki ga je Horodvnski še poklical, ko se stanje ni hotelo izboljšati, je ugotovitev svojega tovariša potrdil. Ob novem letu se je bolezen obrnila na bolje. Že nekaj dni je Korytko vstajal za nekoliko ur na dan.
»Zdravniki ga počasi zdravijo, ozdravil bi ga najhitreje — Met-ternich,« je razmišljal Prešeren. »Da bi trinog vsaj ugodno rešil prošnjo Korytkovega očeta!«
Prešeren je vedel: Korytkova bolezen je predvsem bolezen njegovega hrepenečega srca in strte duše... Bila je pač že prej v njem, a izbruhnila je po Gajevi »svinjariji« — kakor je Prešeren imenoval neverjetno surovo Ga-jevo ravnanje s Korytkom.
S kolikšnim veseljem je Konjt-ko delal vse leto! S kolikšno požrtvovalnostjo se je ves posvetil nabiranju ljudskega blaga med bratskim slovanskim narodom! Ko mu je guverner Schmid-burg poleti izposloval dovoljenje za daljše ekskurzije, je takoj potoval proti Notranjski: v Idrijo, potem proti Gorenjski: na Bled in proti Dolenjski v Ribnico, da čimprej spozna slovenske kraje, običaje in ljudi. Pripravil je prvo zbirko ljudskih pesmi. Po mnogih težavah zaradi cenzure, na policiji in zaradi »ilirščine« v zagrebški tiskarni, je naposled, ko je bilo vse uravnano in pripravljeno, dobil udarec po glavi.
Poslal mu ga je —• Gaj.
ITK \\ K I NO \ I si l II on I Il'III I SJM IIIII
In še bomo praznovali
!e zalo, ker je p >s!.ii z • r« tradicionalni, nepogrešljiv; ne le r. ker jc bil letos že •!. po vrsti, ampak predvsem zaradi nečesa drugega je bilo vredno preteklo nedeljo priti v Kaven nad Smarjami na otvoritev kmečke;:.! praznika. Tisto ■ -nekaj drugega je pravzaprav na prvi pogled povsem i-notavno. povsem razumljivo, če pa si se takole pogovarjal .- mladimi m starimi ob i.i<i rujaega Is trsk ego vina, pa •: zvedel. da je pot bila vendarle dolga. Namreč pot do napredka v kmetijstvu lt.ivna te: okoliških vasi, pot do letošnje vi like vinsko razstave, do izobraž.e-nih kmečkih deklet in fantov, liso ostali na svoji .•< mlji, da b: jo dobro obdelovali skratka, do vsega, .-a kar je kmivki praznik ...mo priletna man iti «t.u-na
Kajti .' aiv. d.i pred let: v ie) vasi ni bilo prav nič drugače kot po mnogih dru.::h istrskih vaseh, daleč -i' bile o.l življenja in napredka, ki je dihal v njihovi neposredni bližini. Pa ■■> se našli možje, k: sij hotel: v-.e to ta i. v njihovo v a ■ Minila o let... :n zdaj u to poglavitno, kar so nekoč /eleli, že pr; njih. l.ihko rečemo. da je Kaven ne povsem slučajno po,tal center kmetijstva piranske občine, v kulturno prosvetnem pogledu pa gotovo
najbolj razgibana vas daleč naokoli. Zato ni treba jio.ebej omenjati, da . o tudi otvoritvene slovesnosti bile na r. prijetne m Ve ,e!e mnogo glasbe. narodnih noš, vinskih običajev, mnogo zadovoljnih dom ičinov in na'- manj vi ' lih gost >v Vin ka razstava pa je po drtiiti strani zopet pokazala, kolik-Sno pot je bilo treba prehoditi, ila .O od več kot 1 fiO prijavljenih vzorcev vina zavrnil: tokrat le 2. medtem ko so
dobro
počivati na delom zad-vu posebno zvodnja na to je tisto.
. ■: drilKI IZ. t; tel; . Vedajo: da ne kaže lovorikah, doseženih . njih let. V Kmetij ne: modernejša pro velikih kompleksih, kar v bodočnosti čaka v. c te vrle kmetovalci Ne bo ti . ko odločiti in znova prijeti za delo, da bi prihodnji kmečki prazniki bili .-'■•■ bolj vi eli. V aj tako ' in ra zuim 1 letošnje;: i botra praznika, kmetovalca in vinogradnika Valentina Ilažeca, ko mi je med ve-eljem mladih In starih dejal: bomo praznovali
Na
rtleljskcm ■ lino izk<: -<:¡a
Se
¡(írjii ob Kmečkem ]>razmk\i r tU 5jx*t domač« folklorna ¡/rujxi ■:<-. l¡('¡t.-¡; ; C,'..
nad Piranom se pod i 'flstrom vaikc-
Sl O ZGODOVINI P \K l I/ WSKI IIHNIKI NANOS
Bistrijo se vode na Postojnskem
Občinski odbor /veze borcev objavlja še nove podatke
P K E J E L I SMO
O HCl S SKI ODflOK v.n SOV
p o s roj s .i
Stri-. J39 .»S Í>TH 27 X JMS
inpnsiSi v o
K O P K H
SI.OVPSSKKGA JADRA \A
Nadaljnje združevanje
V p- tek .u- bil i v Postojni ..kupna SI t. p: I i • i t e v nbč:nsk:h !:o-e ml
V
tri i mk rilfci. Ol
■
rilo«,-. V.:--i ;••''.:,';.:vio i'.'.:•:••'< -Se z; •Vaiinj', katerega prosimo, da oNjarifi
r
t TI 1
miti u--. 1. ud :ke mladine ob' n Postoir.a in Pivka Na njej > razp:. vljali o združitvi obeh organizacij v eno, ki bo imela svoj sedež \ Postojni. Na iiinkii .- o izvolili tudi nov : ••kretariat. ki bo vedi! delo organizacij v ob--h občinah i-1 i - volitve noy.:.,, en. g-nega občinskega komiteja I,MS Po,:, ijna
Prisotni so nadalje sklenili, da bo redna letna občinska konferenca l.MS v nedeljo, lil novembra. v hotelu Javornik v i'o-stojn:	M A
Pok rov i telj r liavnu j< ra ni fee obč Nr. sliki mi
Km Ido
ne d .
vorom minulo
Jill pre •tO. 50
l.snjii I:i S visoko i torej, i Ivi loči 11, aključoi •anja. rebri
I. :
In
■k enot.-.i
prejel zl. medaljo še nekaj, česar K i v:;, i ,:i .','..-, ••
•ga pre z ni-:.; os predsednik jn-Dni-orin íVríi.-o; ! rorit i'rnim napoti •-■.Irl -..» ; m -i.. .Iii', i
racali tudi ¡> so bila vin.i iti nič čtid-bo tako 1 a h -i' nedeljo, ki . n kcg i pra-11 o. bron.i te
RfUt
rini
erlilii
•d! r Zrc.-f (' -re- ,VOV /' [ ■■-.-.
«¡".'■-.in •: : j- xlícgí dejstev da; ::: pr i;. "-:'ir ; :-::.■:•-. kih r.h-.ic il", i. : :-. >:-. zl<-..-,!i ;
!rh T : :: -. - N :",.•:, '.:
eri Pariiran ) 1'toffo, ■ rmrir
V )!!
Pripomb ■'■ 'Ii oli.iari'i Priloga- I
su j>• »jKjlnoeii: utemelji

i ".i Partizanske prihodnji .'.telina: ra. da je k Z:;txí/>r-.-. :
Je k -t/iHÍ/i--!-.:.—iî!.ï t.iko
no. da jih r
Predsednik:
I Kr.:-. -.- Ja'-.. :
Po'.lVil n e iT 11 jit-
m
■■i va .ea-. J a tU.i;
\ • ulnjl »ti-MlKi s|ovrrul.r.;i Je (Iraní Jr bll cíbjivljrn prti>ra\fk flan-ka. M Jc bll t»bja\l)cn J»iu1 gornjlin n-ulovom (»t, priliki rr»i.i\racljr e.-vr-
..........- trhnlkr N.uiii.. s.vpr Jinkn
tí l'o^tojnc popravlja nivrtlbr \ íl-inliu, la k.i ¡r |>o pripovedovanju laKralni-Ka akli>ut.\ llajna \ iklorji
/ am, kjer beli so Snežnik/..,
V ni.ših mladih letih m > to r« - m I ra !: ;.•■!:. 111 ::).>;>. .:;;■'.: možno •:, da bi e k.idark Ai p • vzpel: na vrh na.'.-.-.a primor..¡sega o-. ka. na Snežnik Z.» ča a italijanske okupacije je bil dostop na Snežnik možen le z dovoljenjem, ker so bile na njem Italija.-, ki- voj.e k«- p ■ .tojanke
Po o -.-oiioditvi smo bili mnogokrat na nje'ovem vrhu, nekateri tudi po večkrat na leto. Čudovit je razgle ! / vrha. od koder se vidijo kvarne: ski otoki, Istr. . Jadransko ime jc 'ja do Iie-netk. Julijski patov
Snežniška
ki dela lepot zanimive oil lep.-m vrhu, '.:,
Alpe in tja dO K.
In -ato tu čudno, če jc letos bilo ::a vrha Snežnik i HOO izlet-II kov. m. ! njimi mnogo z.nan-tven:i: IV iz Slovenije in lirvat-ke. pa tudi precej tujcev.
Vendar j-a smo do lej p.• večali Snežniku premalo pozornosti. Druge planinske postojanke po Sloveniji imajo o krbovane planinske domove .- lej.im dostopom, nekatere celo žičnico, medtem ko Snežniku n: mo ■ niče-
nr dalL__•
društvu v letos uspi •dstvl, ki lago, ter .-
Planln.-ko kom prof trudi, da bi začeta vali In uspeli koč. bova11 lia bo
društvo . piedsednl-Klincem na čelu se lela nadalje-.talno oskr-Za izgradnjo ce te io vr-1' itrebna še dodatna ¡io-
nio, maj da
do
Kar ilmi ta
J«
mr
tno
Planin kernu 1! . t r : : je ••!'
¡ majhnim: r
a flora je po.. >ote Snežnika p Kdor je bll le vremenu na nje .'a ži-1: Zop -t o!
•bno t. i ;-bno •iikrat jovem i: kati.
jro okrajneg i -gojo m obči
za
di 1-t
":i() (I'llI ■
pripa Ini planin '•:
(vse
um)
Ilirski lo, da Jih Je pódeles no skupaj v in s pola doma-JLA iz-tojariko
eksploataeijo in S( bno pa še nad turizma
Na vrhu Sni. ča oni mudila t .keg.a kluba Ti : lati po kil e za vizij ko relejne možen dostop d tovore (agregat tok), so ti z .čel
ihlatna z relativno računamo, la tudi za :ozdov, po-azvoju
:u|'li il i ... ■•■. N.n r-.n .'.s .-i » m u - rja v l'o lojni ( r:.-b Malllda
l-opra\rk \r prnt\ trni nanaia na l' "l.i' .» nabavi p:.\lnr£a vtroja .-.i far-.i • .» trhi i ... N arii.% 11-:.-, i ■ 11, \ O.ti.r llajna. sakratni lo.lji trhnlkr, J-- naiurrZ k '.i .'.umi S .»iranjvkrica mu-.-r.ija (tal podatke, ila Je bil plialnl viro) nabavljen /a p..',rrbr trhnlkr i»il Janka >rvrrja oilroma oil nje-cm.-£j p.KlJnj i, kalrrr.i i -,ola.tnlk Jr bll (uiti Janko Sti-lln It l-oilojnr. Anion (.orup, ki Jo pUalnl «troj u 1'artl,-vntko trluilko Nano« kupil In na iu!,i .■.I.I 11 i.njiKu \ Iktorju Ha.l-ni trill, ila sla Imrla Janko snrr in Janko sirfln l.-- no lr^o\ .Kn podjetje, pl varno |hh1]i-i)a pa tla Imela pri Janku >trflnu. kjrr Je kupljeni »troj :a I'ariiraniko tehniko lililí Anion plaval, dvignil pa .:a Jr \ iktor llajn.i. Vntort C.»rup trdi, da Jr i p 1 . al n i \troJ platal J»nkti šlrflnu l I '.o Ur. katrrr Jr dal Itrrdilrv, ki Jih Jr Imrl vam kot nabavljair.' lesa t\idi.i- lomili' lf Illrvkr lllvlrlrr.
N e ln. kakrSnlm Jr holrl Janko s.r\rr popraviti dr J a o .' r, .ulov I nI 1'artl/ tlf.'...- li-hül-.,.' N .v t.. • .. o.'ltno
k a J r, di i rkatrrlm ljudem danr, nI pras, il.t vr o njih pltr, mltllmo r lakrm tonu In » takimi drjitvl. kakor •.. bila naplvana v flankti, ki Ra J.- objavil slovenski Jadran. Janko sr-,, r vvojem popravku navaja, da )r tm v Internaciji, virni pa Jr mano. da nI bll Interniran, paf pa kon-II nI ran. kar |r rrlo velika rajjlka. T1111. ki io blil v konflnacljl, dobro vrdo, da io konftnlrancl prrjrmall a '.n konrlnacljc tudi plafllo. inrd-Ii-in k.I m pravi Intcriiiranci po tabor U' I h vmrtl na Itabu. 1'adovl In drugod nI prcjrll, trmvr,* 10 \r-ttrailanl iakall «amo tmrtl In Itall-I u-okrtj vtrrla. Ko Janko Sever navaja, da Jr dal lrtv l»l) r rt n I' n o pit al nI vtroj tovarllu Viktorju tlijnl. p".- a b 1J a. <la Jr ta tiroj dal na trikratno .- ah te v o Okrolncsa odbora O»' t v piv ko in lo nr Irta 1*11, pai' pa ■rptrmbra IMl, proti p .trdllu. da mu i bo okroinl odbor ()l po kom'ani t.<)nl vrnil. 1'ltalnl «troj. katcrrja navaja Jajil-o .sever. Jc dobil rnnlino i■:. ne.oh.><11 trt vrnjen In sa Je nato prodal nekemu podjriju v Postojni.
Janko > -vrr J.- tudi puabll. ila to i.e.i p tril. anl januarja 1 >11 japlenlll ..-.-Jo koll'lno vina. kat.-rr<i Jr mi-III mimo pa rti ran t ki h rdlnlc prepeljati v I".«lojno, t ponarejeno doto-lilnlco, katrrr ni lidaJa Okrolna co-,;»..ilar-...a koml-aja. ki Jr takr dovolilnice I«.lajala. Julljan thelj. ki Jc ..r llv, I .t b k o pov r srverju. kjr In kdaj J.- bilo vitio raplrnjcno. 1'arti-ianl -..i bili .-veda .laplcnjencta vina ; c I o vr-nl, pri ra det i pa naj tudi to popravlja. '.- mu tu pr.it. Ilcjitva »o paf dr J vi v a.
Toliko k scvcrjevcmu popravku.
71«
Obflnvki odbor /II NOV I* o v t o J n a CodpU nctlUJIr
Pripomba urednKtva
crlatl, kar nam ¡e p ObiMniki cxlbor Bjal Smatramo, <e oillne ncjatn.v. r • ' .;-.!!. Cc
/ailev i v Po* /adevi trel a nanire
Objavljamo -.la', v Kotnji '-.v:.'- tKinzcv la v te) i. ki Jih bo pr.n-.c: ;amo
prvi in dru^i priapcvck. dre oiltno .-.i dva pliatna »'.roja. ki »'.a t. . » . i tehniko iNin.xi nal-.ivljena v 1- .-.en .»ïj ra.-air.cm t^a-.u Cï »'.ovo •e I» î i .i ' r i -V k.'.», ki !'■> ï> Zadvvo IHKtrathr.eje poja-tnll - pa naj »i bo to v nairm llïtu. v NotranJ»kem mu-reju ali nrj' -srnino pri ObCIruiketn ■ K lu .Sve.c borvev v I' iMjiU.
•Illll
l.n:ka je pred udi ekipa radij-glav. ki želi de-'; t a v i t e v tele-postaje. a ker ni lo vrha z.i težje e za električni .ni ; i -kusi obti-
/\ N M'KI 1)1 K TI'HI Z M A IN (iOSTINSTVA
Pravkar bodo zasadili lopate
Kot
nji me
Tr.i a te c< te bi 'a mirno movih Dolin m Travnih in drugih gozdnih katerih do zdaj ni
.-.¡ti hlo
strija ti| pa jo n v drva.
prenašajo do . vt
Ce upo tevan bi Jih imeli z b: nam ne smelo biti \ bomo pričeli z njen.
lovine, ki .(■rablja la žejo na [ ki Jih b ijo dr
iO-
h Dolcev oddelkov, iz. možno izva-jo naša indu-t surovino, pač alljll 111 cepijo i .-n 'ki konjiči
■ mobllskih ee-t
vse Koristi adnjo te c
si
te, ■no, kdaj gradnjo.
n. G.
mo ž - ; -or.>' .li, je prejš-
. upravni odiKir Jugoslovanske investicijske banke odobril /.n itna inve-tlcij.-.ka pa..ojila za ia konstrukcijo m novogradnjo hotelskih kapacitet in za napredek inozemskega ter domačega turizma n.i p-' irorju našega okraja. Tako je bilo med drugim odo-b: • no tii.i: ho! .u Tr: ilav v Kopru 111),1 milijona dinarjev za povečanje njegove zmogljivosti sprejemanja gostov tn za zgraditev nočne :a lokala, po katerem je že tlane-. v Kopru veliko zanimanje tako med domačimi, v prvi vrsti pa med tujimi gosti.
še leto. bo.M ob sedanjem vrtu hotela Triglav začeli graditi dvomu! tropnico. ki bo stala pravo-
kotno na bo vrt z fejetn, k ji njih It'.ü stropni ." in dvema
glavno o '.o. Pod njo odprto verando in bi-r bo prostora za nadalj-. ■ .-■ v V tej dvonad-:r.idbi bodo sobe :. eno
, .i
jama.
možnih le. Jen za vrt
V njej bo !• z.- č in tudi nekaj po-Ne :u !• .r b • zgra-om ob sedanji zgradbi hotela, vhotl njega ra bo -kozi C. rj- iccijevo hišo. k; bo arhitektonsko zaključita južno fasado 1- tela Triglav. V baru bo 93 sedežev.
Hotel Triglav bo .¡e! dob!;.-tub investicij porabil tudi za nabavo hladilnika, ra ureditev pralnice in -.ti;' in:.!' ter se tako uvrstil med n •'• najbolj sod )bne gostinske obrate.
UBiBDQcngisDaca w ...	UL. :j l: I
.. • k, '«. rif
r iS-:-- X
Noe« i>lanin:ika koča na Sneiniku
¡'ogled na noro juino /asado hotela Triylai» v Kopru, odobrene turistične inivsficijc so
Ki
In f dni :.'. !■ širiti ¡'-olí jct'i re c.'hhIh
ríe dohrodcino tiOinkorati
KOTIČEK ZA S T A It Š E
He bak&e,, ampak taka
SOlS
Šolski otrok mora dobiti v zadostni količini beljakovini1, kalcij, fosfor in vitamine. V tej dobi, ko otrok porabi veliko energije /a šolsko delo in igro. Je potrebno, da vsebuje njegova hrana dovolj maščobe In ogljikovih hidratov (škrobnatih živil).
Za rast in vzdrževanje telesa so mu potrebne beljakovino. Prevladovati pa morajo polnovredno, to so živalsko (mleko, skuta, moso, jajca itd.i. Ako otrok no dobiva dovolj boljaKovina-sto hrano, lahko pride do raznih motenj v otroški zmogljivosti, v harmoničnosti njegovega razvoja. Kar vso ima posledico tudi pri šolskem dolu.
Posebno pozorni moramo biti pri učoneih prvega razreda, /a otroka jo prehod od doma v šolo velik duševni In telesni napor, saj so mora podrejati vsakodnevni šolski disciplini, pazljivosti pri pouku in so vključevati v nov, njemu nepoznan otroški kolektiv. Pri vso m tem duševnem in telesnem naporu ga moramo podpreti s pravilno sestavljeno in pripravljeno hrano, ki naj jo otrok uživa v čimbolj rodnih obrokih.
fini več so otrok giblje in Igra, udojstvujo v športu, toni večja jo njegova potreba po hran!. Na splošno hi lahko rekli, da jo potreba po posameznih hranilnih snoveh na 1 kg njegovo telesno težo večja, kakor jo potreba na t kg telesno tožo pri odraslem človeku. I'ri otrokih mod 11. In 11. lotom jo paziti, da ne dobe preveč maščob in sladkarij in se ne začno rodili.
Pri vsakodnevnih obrokih šolskega otroka jo treba gledati na naslednjo: Zelo važen obrok je zajtrk, ki mu razmeroma malo družin posveča dovolj skrbi. Otrok naj zajtrkuje v miru, sodo in dovolj obilno. To ni važno samo zato, da dobi otrok potrebno hranilne snovi, temveč jo pravilno zaužit zajtrk tudi velikega vzgojnega pomena. Ki preide otroku v vsakdan |o navado, katero so bo držal tudi kot odrasel človek.
Dopoldansko malico dobo otroci v veliki večini v soli. Pri nas še maloštevilni starši niso uvideli, kakšnega pomena je malica za telesni in duševni razvoj otroka. Vzporejali jo
moramo /. dodatnim obrokom v tovarnah in podjetjih, ker obnovi delovno sposobnost, katera jo začela upadati po nekaj urah dela. Poleg toga jo šolska malica pomembna za otroke tudi zato, ker Je v velikih primerili to prvi zajtrk, ali pa dopolnilo za kosilo (pri popoldanskih izmenah pouka). Na vsak način ta obrok dopolnjuje domačo prehrano, ki je pomanjkljiva iz različnih vzrokov pri mnogih družinah (zaposlenost obeli staršev', otroei-vozači, neurejeno družinsko razmero itd.). Šolska malica naj vsebuje: mleko — važen vir živalskih beljakovin, mlečno maščobo, mlečnega sladkorja, kalcija, foslora in vitaminov;
kruh — najboljši je črn, vsebuje ogljikove hidrate, kalcij, fosfor, vitalni no:
sadje iu zelenjava — ciaje otroku vitamine, rudninsko snovi in prijetno Izpremembo (raznovrstno sadje, redkvica, korenček, paradižnik, paprika, solata Itd.).
Količina živil, ki jo otrok dobi za malico, naj ne ho prevelika, temveč ravno tolikšna, da zaužita količina mleka, ali mlečnih pijač z dodatki, učenca osveži, ga lahko nasiti, no pa proobloži. Kar lil imelo za posledico utrujenost, nepozornost pri pouku in slab tok pri opoldanskem obroku,
šolska malica nudi tudi mnogo priložnosti za navajanje otrok K higienskemu in kulturnemu uživanju lirane. /.o zgodaj lahko priučimo učencem rut za snago rok, posodja, okolice, v Kateri hrano zauživa, ga seznanimo s pravilnim uživanjem posameznih živil iu lo iz higienskih. Kakor tudi estotsKo-Kultiirnlli ozirov (mleko naj otrok jo, no pa zlije vase, Kruh naj dobro razgrize, pri jedi naj ne cmoka, s polnimi usti naj no govori, ostanke naj pospravi itd,).
Pri šolskih malicah je treba navajali otroKe in medsebojno pomoč in postrežbo, l> važnosti in potrebnosti lo vzgoje so prod Kratkim razpravljali na posebnem posvetovanju šolski zdravniki nemške prehrambeno vzgojno pospeševalne službe.
Kosilo Kol glavni obrok dneva naj lio za šolskega otroka sestavljen iz. vseli vrst glavnih hranilnih snovi.
Večerje naj bodo skromne, dovolj zgodnjo, da otrokom 110 povzročajo prebavnih težav med spanjem. Razumljivo pa je, da mora biti večerja močnejša In obilnejša, če otrok nima popoldansko malice.
KAJ NAJ UZtVA ŠOLSKI OTROK?
Poglejmo naslednji predlog za posamezne dnevne obroke. Iz njega je razvidno, da so pri teli obrokih zastopane vsi: snovi, ki jih otrok potrebuje za rast, energijo in zaščito zdravja.
ZAJTRK: mleko, mlečne pijačo, tc-la kava, enoten ali črn Kruh, surovo maslo, ali margarina, marmelada, skuta in podobno. .MALICA: mleko, mlečne pijače, črn kruh, košček Klobase, salame, me-
koži žlezo izločajo preveč mastnih izločkov in velikokrat se pripeli, tla se te žleze zaprejo, bodisi od nesnage, bodisi od česa drugega. Tedaj se izločki žleze no morejo več izcejati na kožno površino, ker pa žleza neprestano tvori in izloča svoj produkt, se začne širiti izvodilo, v katerem se ta izloček nabira in tako nastanejo na koži značilne tvorbe kožnih črvov ali za-jedavcev. Včasih se naselijo v teh začepljenih izvodilih žloz tudi razne klice, ki povzročajo nato vnetja, in tako nastanejo potem lahko prava gnojna vnetja kože, čiri, ki so lahko dalje abscesi in flegmone. Mastna koža je zaradi vseh teh grozečih nevarnosti najbolj potrebna sistematičnega čiščenja in nege.
Suha koža je, kakor že samo ime pove, bolj uboga na maščobi, je večkrat hrapava, liša-jasta in je po navadi bolj tenka. včasih je pod prsti čutiti, če jo dvignemo od podlage, kot prijem papirja. Pogosto vidimo lako kožo tiri blondinkah in rdečelaskah, že v mladih letih se začne pretirano gubati, je zelo občutljiva za zunanje klimatske vplive in je podvržena pegavosti.
Včasih imamo lako imenovano kombinirano kožo, ki so kaže v tem, da so posamezni deli obraza, kakor na primer brada, nos, čelo, zelo mastni, medtem ko so ostali deli suhi.
Se kaj več o posameznem tipu in kakšno nego potrebuje ena ali druga vrsta kože, vam bom opisala prihodnjič.
Vera Honigsman
V veliko veselje koprskih mamic je Otroški vrtec sprejel še -¿O oir^K, ker so končal 1 adaptacijo dveh igralnic, umivalnice, garderobe in stranišča, tako da se jc kapaciteta vrtca povečala. S o nekaj jih bodo sprejeli, ko bodo končani novi bloki na Belvederju, kjer je predviden prostor za otroški vrtec, ki bo sprejel okrog 20 otrok. Tako se počasi urejuje vprašanje, o katerem so pisali v Tednu otroka, da je precej pereče. Tu je namreč tudi zagotovilo, da bodo dobili otroci v šoli s 3. novembrom toplo malico. Ob LO Koper je s pomočjo Pionirskem in Dijaškega doma rešil vprašan}e denarja, otroci pa so že tudi plačali vnaprej, tako da je -upati, da ne bodo nastopile nepredvidene težave. Na sliki: mali razposajcnci v [koprskem otroškem vrtcu so se pomirili in nestrpno čakajo pri pogrnjenih mizah. Morda bo danes kaj prav
dobrega . ..
Nikoli ne deire domačega dela na moško in žensko«, temveč navadite otroke že od t.iajhnega, da je treba opraviti vse s skupnimi močmi. Ko bodo oarasli, bodo navajeni pomagati pri vseh hišnih delili in moški ne bodo nikoli niti pomislili, da to delo zmanjšuje njihovo
moško dostojanstvo«
100 Pl.IllTiNIIl v/.or. c 1; v
Centralni zavoj . .1 1 < rlek gospodinjstva v Ljubljani .10 .0 v tretjič izdal knjigo 100 PLETENIH VZORCEV.
Knjiga vsebuje pravzaprav preko 150 vzorcev v besedi in sliki 111 je tiskana 11a zelo finem papirju.
Služila bo začetnicam, izurjenim plcUljam in učiteljicam ročnih spretnosti, ker obravnava 111 pojasnjuje vse. od začetnih pojmov pletenja do večbarvnih m čipkastih vzorcev.
V	prvem delu so navodila ;:a boljše razumevanje popisov vzorcev, tehnične izvedbe pletenja, likanja pletenin. uporabo stare volne, izdelavo liumbnlc, gumbov, čopkov in res. Dalje sledi 100 iako imenovanih go-slih vzorcev za vse vrste ročnih pletenin. Marsikateri bodo dobrodošli dvo in večbarvni vzorci, pri katerih lahko v;' .• abt '.udi že rabljeno volno. Za pletenine kot so rokavice, šali. ogrinjala in bluze, pa I.10 vsaka našla vzorec po svojem okusu v zaključnem delu knjige v poglavju Čipkasti vzorci.
Knjiga stane 250 din in jo lahko kupite v knjigarni ali naročite v upravi založbe Miklošičeva -4 II.
»SODOHNO GOSPODINJSTVO št. B-'J
Pravkar je izšla izredno bogato ilustrirana dvojna številka Sodobnega gospodinjstva . V uvodu prinaša obširno poročilo, dopolnjeno s številnimi fotografijami z letošnje velike razstave Družina 111 gospodinjstvo v Zagrebu.
Kljub velikemu pomenu razstave jc dnevno m ostalo časopisje zelo skopo poročalo o njej in je poročilo v Sodobnem gospodinjstvu do zdaj naj-obširneje zajelo organizacijo razstave.
V	tej številki jc objavljeno tudi nadaljevanje članka o mehaničnem pranju, in sicer obravnava sušilne naprave m likalne stroje. Zanimiv je članek o porabi električne energije v gospodinjstvu.
Kako opremiti predsobo, da bo videli lepa in praktična in da bo gostov vtis že takoj ob vstopu ugoden,
Preprosta obleka s tričelrtinskimi rokavi
Normalna, zdrava koža mora biti mehka, rožnata, dobro pre-krvljcnu, nc premastna, ne presnim, pore morajo biti majhne, koža ne sme imeti madežev, izpuščajev ali bradavic, mora biti primerno elastična in napeta. Jasno je, da je tako idealno kožo, o kateri sanja vsaka ženska, poklonila narava le malokate-rim. Večinoma kvarijo ta normalni. zaželeni videz kože razni patološki pojavi, ki so posledica bodisi raznih zunanjih dražljajev, bodisi da so pogojeni že v sami naturi posamezne osebe. Razni lako imenovani kožni zajedavci, acne, pege, milja so gotovo taki bolezenski znaki, ki kvarijo njen videz. Tu lahko kozmetika, če že nc popolnoma odstrani, pa vsaj delno omili zunanjo podobo.
Koža je lahko debela, tanka, mastna, suha, kombinirana itd.
V glavnem ločimo dva tipa kože: mastno in suho, ki pa se seveda lahko med seboj prepletata.
Po navadi je mastna koža tudi deb.la, trda, ima bolj široke, grobe kožne pore, se sveti in je velikokrat polna kožnih zaje-ciavcev. Bolj pogosto se taka koža kaže pri črnkah in brinet-kah: čr- tako kožo primemo in jo skušamo dvigniti od podlage, je debela, polna. V mastni
Hči Ah, mama, zakaj mi Ivan nikoli ne pomaga očistiti čevljev?
Mati: Kaj hočeš, moški nimajo radi naših hišnih opravil. Ti si dekle in navadi se na to že od majhnega.
gospodinje
o tem berete v članku Nekaj besed o predsobi,.
Članek o novem laku za lesena tla in leseno pohištvo bodo vsi z zanimanjem prebrali m našli v njem rešitev iz. zadrege, kako bi v gospodinjstvu olajšali delo v zvezi s čiščenjem in negovanjem tal.
Izredno zanimiv je članek o kvarili na perilu, ki bo zbudil pozornost zlasti med tistimi, ki vodijo pralnice v stanovanjskih skupnostih, pa tudi med gospodinjami.
V	družinah, kjer imajo predšolske otroke, bodo zelo prav prišli napotki za prehrano majhnega otroka. Prav tako je namenjen tucli šolskim kuhinjam in osebju ostalih kuhinj, ki kuhajo za otroke.
V	tej številki najdete tudi še nekaj napotkov za shranjevanje poznega sadja.
Na številna vprašanja, ki jih je med letom prejelo uredništvo v zvezi s sladoledom, prinaša ta številka izčrpen članek o sestavi, pripravi in hranilnem učinku sladoleda.
Kot v vsaki številki, so tudi v tej zastopane stalne rubrike z. jedilniki, navodili za kvačkanje in ostale ročne spretnosti ter napotki za vrtnarje.
Vb*s$b keože
Ce hočemo opisovati razne pomanjkljivosti, bolezni ali napake, pri katerih kozmetika mnogo pomaga, moramo seveda najprej vedeti, kakšna je normalna koža.
Mati: Janez, ta teden je tvoja vrsta, da čistiš čevlje. Saj veš, da smo se tako dogovorili in ves prejšnji teden jc vse naše čevlje čistila Marica.
rJt

V BESEDI IN SLIKI
Veliko truda si boste prihranili pri čiščenju pečice svojega električnega štedilnika, če boste naredili takole: v majhno posodo nasujte amoniaka, dajte posodo v pečico, jo dobro zaprite in pustite tako čez noč. Izhlapevanje amoniaka bo omehčalo vse mastne ostanke, ki so se prijeli stene pečice. Drugi dan boste pečico zelo lahko očistili z vlažno krpo.
Kositrne predmete, če jih ne želite ohraniti kot starinsko vrednost, lepo očistite takole: </ posodo nalijete močno osoljeno vodo. jo puiitite v posodi nekaj časa. potem pa zdrgnete /. mcM<o krpo in drobno, segreto soljo.
sa; marmelada, surovo maslo ali margarina, svežo sadje ali zelenjava.
KOSILO: nekaj surove zelenjave ali sadja ali sadnega soka. Ce Kuhamo juho, Jo obogatimo s surovimi zelišči, n. pr. zelenim peter.šiljem. Meso, posebno drobovina, ribo, jajčne jedi, -Kina. Za priloge ponudimo Krompir, stročnice, zelenjavo in solato.
V KC KUJ A: po možnosti veliko zelenjavo. solato, razne Kaše, narostki. Krompirjeve jedi, manjšo Količine mesa, klobase, ribe, jajce, sir. mleko.
Obloženi KruhKi k čaju ali mlečnim pijačam, vodno nekaj svežega sadja ali sveže zelenjave.
Mastno, ocvrte jedi za večerjo niso primerne, raje so odločimo za ne pretežke enolončnice.
(»Po «Sodobnem gospodinjstvu«)
Morda še niste vedele
o da bodo vaše obrv :n trepalnice mnogo daljše in gostejše, če j'h boste vsako jutro in večer ščetkali z r c iiiisoV rn oljem;
<j da povzroča jesenska megla rjo na predmet h i/, kovanega železa, fo preprečimo tako, da premažemo železo s pollturo za pohištvo ,'n šela-kom.
• da je limonin sok odlično sredstvo proti glavobolu. Jemati ga je treba na tešče;
Zimski kostum i: d-oelega, vol- ■ nenega popit« blaga s krzicnim ovratnikom
SEVERNA OBALA NOVEGA KOPRSKEGA PRISTANIŠČA DOBIVA SVOJO OBLIKO
Odkar smo Slovenci po zadnji vojni spet svobodno zadihali na svojem morju, odkar smo se na to morje spet privadili in ga vzljubili z vsem ognjem našega ustvarjalnega poleta, odkar so se izpolnile naše sanje o svobodni .sinji planjavi —• vse od takrat menda še ni bilo tolikšnega praznika na naši obali, kot bo prihodnji mesec otvoritev novega koprskega pristanišča in pristanek prve čezoceanske ladje ob njegovi novi operativni obali.
Veliko časa in truda in nesebičnega požrtvovalnega dela tihih pobudnikov — ljubiteljev morja in poznavalcev njegovega pomena za naše gospodarstvo je bilo treba, da je zamisel o novem koprskem pristanišču dobila svoje telo in materialno obliko: pred manj kot letom dni, dec. 1957, je bil odobren glavni projekt za izgradnjo 135 metrov operativne obale v Kopru. Dolgotrajna prizadevanja njegovih konstruktor-
GRŠKI BRODARJI — TRETJI NA SVETU
Skupno število lady na vsem svetu je po Lloydovem poročilu znašalo lani 23.804 plovne enote s 110,246.081 BRT. Prvn so po številu ladij lin to-naži še vedno Angleži, sledijo jim ZDA, na tretjem mestu pa so Grki. Me kraljevina Grčija, temveč le njeni državljani, ki razpolagajo z ladjevjem 10,5 milijona BRT. Posebno inočn. so s tankerji tin tovornimi ladjami. 2e pred tremi leti so grške pomorske družbe nadzorovale desetino vse svetovne tonaže te vrste plovnih enot. 2al plove pretežna večina tega brodovja, to je nad devet milijonov BRT, pod tujimi, cenenimi zastavami, kot so Panama, Liberija, Honduras in še nekatere. Grška država runa od teh ladij nobenih dohodkov. Pod njeno državno zastavo je od vsega tega ogromnega »grškega« ladjevja komaj nekako poldrug milijon BRT, Grčija si zelo prizadeva, da bi se tudi ostalo »grško« brodov-je vključilo pod njeno nadzorstvo. Ce ji to uspe. bo po tonažl trgovskega ladjevja zares tretja pomorska velesila na svetu.
SEDEM DOLGIH LET
Sedem dolgih let je gradil Michael Qibary na dvorišču svoje hiše v Coney Islandu 23-tonsko Jekleno jadrnico, dolgo 15 metrov, preden je prišel do splavitve. Uredil jo je na Dle-slov pogon ter ji nataknil 4 m visok jambor. Računajoč vse izdatke in svoje lastno delo, naj bi ga bila stala 100.000 dolarjev. Toliko, dokler je še stala na domačem dvorišču. Ker morje ni bilo tik dvorišča, marveč onstran ceste, mu je splaviitev napravila toliko novih težkoč jn stroškov, da je na vso jezo takoj odjadral na Florido, kjer je svoj izdelek bogato vnovčil.
P/l »BII-IslČ« je bila do 5. novembra v popravilu v ladje- j delnici v Trstu, nato pa je odphda v Jugoslavijo,
Pil »DUBROVNIK« je od IS. okto-bra v Remontni ladjedelnici Splošne plovbe v Piranu zaradi popravil.
M/l »GORENJSKA« je 25. oktobra priplula na Reko, kjer naklada lovor za Aleksandri-jo v Egiptu.
Pil »GORICA« je 4. novembra priplula v Rotterdam, kjer manipulira s tovorom.
P/l »LJUBLJANA« je 2. novembra priplula iz Šibenika v Zdanov, kjer naklada tovor za Jugoslavijo.
M/l »MARTIN KRPAN« je 30. oktobra priplula v Piran, kjer je v popravilu v Remontni ladjedelnici Splošne plovbe.
Pil »NERETVA« je 3. novembra odplula iz Gdynije s tovorom za Jadransko morje.'
P/i »POHORJE« je 21. oktobra plula mimo Dondra Head na poti iz Far Easta za Rotterdam, kamor bo predvidoma priplula 19. novembra.
Pil »ROG« je v Rolterdamu, kjer razklada pripeljani tovor.
P/l »ZELENGORA« je 3. novembra odplula iz Visakhapatma-■ na za ZDA.
jev in bodočili oblikovalcev so bila ob vsestranski podpori in prizadevanjih najvišjih okrajnih funkcionarjev ter ob pomoči nekaterih ljudi iz republiških forumov končno ovenčana z uspehom: ideja o novem koprskem pristanišču je zmagala in postala oprijemljiva stvarnost.
Ob odobritvi glavnega projekta so bili v mladem podjetju Vodna skupnost, ki naj bi prevzela izgradnjo novega pristanišča, na to delo že dobro pripravljeni. Nova naloga ni bila od muh, zlasti če upoštevamo, da Slovenci doslej še nismo gradili tako velikega pomorskega objekta. Vendar pa se je našlo nekaj sposobnih kadrov, ki so v izgradnji pristanišča videli svoje življenjsko delo. Vodna skupnost je sicer imela na razpolago dokajšnjo mehanizacijo, vendar pa ta ni ustrezala graditvi pomorskih objektov, saj spočetka med njo ni bilo niti navadnega čolna.
Up mladega kolektiva je bil seveda sodobni sesalni bager »Peter Klepec«, s katerim smo se imeli že priložnost dobro spoznati v teku njegovega enoletnega dela. Pokazalo se je, da upi niso bili zaman in da je vsa pričakovanja še daleč presegel — — danes je že poglobljen pristaniški kanal, tako da tudi deset tisoč tonske čezoceanke lahko brez skrbi vplujejo v novo pristanišče in se privežejo ob zgrajeni operativni obali.
Prvi pomorski plovni objekt, ki so si ga za pomoč napravili pri Vodni skupnosti, je bil majhen, na štirih bencinskih sodih narejen splav. Kljub začetnim težavam in pomanjkanju ljudi, materiala in mehanizacije pa se je mladi kolektiv Vodne skupnosti s pravim partizanskim poletom in
ki se je upiralo novemu času in. spremembam, ki jih je ta nosil. Ko je tenka plast snega pokrila tudi Koper z okolico, ko je zmrznil Škocjanski zaliv in se spremenil v nepričakovano drsališče koprskih pionirčkov, tedaj so neutrudni potapljači sekali pod vodo skale, na katerih so nato, betonirali temelje novega pristanišča. Tega betoniranja niso mogla več preprečiti niti spo-mladna neurja niti pomanjkanje strokovne delovne sile. Neredko je ista skupina ostajala pri delu tudi po 16 ur, mnogokrat so potapljači dežurali celo po 24 ur skupaj, ker podvodno betonira-nje ni trpelo odloga in prekinitve.
Hkrati s podvodnimi stebri so rasli na obali betonski nosilci. Poletje je našlo že vrsto stebrov, ki so gledali iz vode. Ko je tedaj prišel kot po navadi po opravku k ostankom Rexa veliki plavajoči žerjav »Veli Jože«, je priskočil graditeljem na pomoč in s svojo orjaško šapo položil prvih 23 betonskih montažnih nosilcev na dvoje pripravljenih polj — prvi metri bodočega pristanišča so bili tu.
Delo je naglo napredovalo. S prakso so prihajale delovne izkušnje. V dveh izmenah so vsak dan zabetonirali na gradbišču po en montažni nosilec, »Peter Klepec« pa je noč in dan ril po morskem dnu, ga poglabljal in posrkani material pošiljal po debelih ceveh onkraj pregrade — nasipa med Koprom in Ankaranom, ki ga je poleti zgradila mladina z vseh vetrov Slovenije. Kopno za pregrado se je vedno bolj večalo, saj je »Peter Klepec« spihal tjakaj vsak dan na stotine ton blatne zemlje in kamenja z morskega dna tokraj nasipa. Nastajala je varna pot za velike
Staro se še upira novemu. Na sliki je poslopje obrtnega podjetja Soda, ki bo te dni izginilo iz novega pristanišča in napravilo prostor novemu času in bogatemu nadomestilu v gospodarstvu naše skupnosti
zagrizenostjo lotil dela. Koprčani so več mesecev opazovali morje na Severni obali, kjer so eksplozije podvodnih min in potapljaške barkase na površini kazale, da se tamkaj dogajajo pomembne spremembe. Deset metrov pod morsko gladino je tamkaj začelo utripati življenje — nastajali so temelji novega pristanišča. Najtežja začetna dela so bila opravljena pod vodo v januarju in februarju letos — ne glede na burjo in mraz in na jezno morje,
ladje, ki bodo prihajale v novo pristanišče.
Še enkrat se je oglasil »Veli Jože« in posodil- svojo ogromno pest za poltladanje nosilcev na stebre; 56 nosilcev pa je montirala skupina petih ljudi z električnim vitlom. Obrisi nove obale so iz dneva v dan rasli in dobivali svojo končno obliko. Za obalo pa je nastajal prostran raven prostor, ki so ga delavci Vodne skupnosti zasipali s kamnom, pripeljanim z barkami od drugod,
Pogled na novo koprsKo pristanišče tik pred dokončanjem prvih 135 metrov operativne obale, ki je zrasla z delom pridnih rok v
pičlem letu dni
z zemljo izkopanih temeljev stanovanjskega naselja na Belvede-ru, z jalovino iz sečoveljskega rudnika. Morski breg pa so obkladali z do tone in več težkimi kamnitimi bloki iz kamnoloma nad Semedelo.
Mladi kolektiv Vodne skupnosti je gradil pristanišče, to pa je gradilo nove kadre. Vsakodnevna praksa je storila .svoje in ospo-sabljala vedno nove ljudi na dotlej neznanih delovnih mestih. Tako kot organizacijsko in strokovno pa se je mlado podjetje krepilo tudi materialno in danes ima dobro opremljeno gradbišče z izkušenim vodstvom, v zalivu pa se gugajo številni čolni in vlačilec Junon vleče zdaj ta, zdaj oni plovni objekt.
Čeprav človek večkrat nerad posluša ali prebira suhoparne številke, pa te mnogokrat le najbolj nazorno prikažejo neko delo, storitev in podobno. Temu se ne da izogniti tudi pri opisovanju dela v novem pristanišču, ker bi to sicer bilo precej neresnično. Nekaj številk pa nam na kratko pove, koliko dela je bilo oprav-ljnega in kakšni rezultati so bili doseženi.
Sesalni bager »Peter Klepec« je v tem času izkopal in poslal za nasip v Škocjanski zaliv nad pol milijona kubičnih metrov blatnega dna. Kjer je bilo pred letom komaj kaj nad dva metra vode nad dnom, danes lahko brez skrbi manevrirajo velike ladje, ki imajo do 9 metrov ugreza. Samo za temelje nove obale je grabežni bager »Rapier« izkopal okrog deset tisoč kubičnih metrov kamna, skal in blata. Za nosilne stebre je bilo porabljenih 2.200 kubičnih metrov podvodnega betona, med stebri pa je bilo treba nasuti 11.200 prostorninskih metrov kamnitega nasipa, Razen tega je bilo treba nasuti 6.800 kubičnih metrov splošnega nasipa in postaviti 1.200 kubičnih metrov okrog tono težkih blokov za oblogo nasipa. Na podvodne stebre so bili postavljeni 104 montažni betonski nosilci, v katere je šlo samo armiranega železa kar okrog 200 ton. Skupno je vgrajenih v zgornjo betonsko konstrukcijo 1.200 kubičnih metrov betona.
Zdaj je treba površino nove obale le še asfaltirati in prvi del našega čezoceanskega pristanišča v svobodni Sloveniji bo pripravljen na sprejem prvih ladij s tovorom izza morja.
Požrtvovalno delo naših graditeljev ni ostalo nezapaženo. Doma in v tujini je vzbudilo precejšnjo zanimanje. Cesti so bili obiski naših državnih voditeljev in predstavnikov republiških organov, Konstrukcija nove obale, ki je med najsodobnejšimi gradnjami v naši državi, je žela nepri-
umor
mnrn

□□□ □□□ □□□
□□□ □□□ □□□ □□□
no----
□I
□CO EEC aac □x
mu
LLLLLLII "]
TLLLLLLJ fUiiliU LLUJJJ
mmmnmr
n
KB
Trrr
aamm
m
mrrnrniTg
siljeno priznanje ne samo domačih, marveč tudi številnih tujih strokovnjakov.
Posebno presenetljiva je bila za vse prijatelje novega pristanišča — še bolje pa verjetno za tiste, ki si ga ne želijo v Kopru — hitrost, s katero je nova obala nastajala. Navadno traja gradnja tudi po nekaj let, medtem ko je pri nas zrasla v enem samem
Ob novi operativni obali bodo začeli na površini 5,500 m! graditi «•«0nadstropno tranzitno skladišče. Gradnja tega skladišča bo nadaljevanje že začetih del-v pristanišču. Predvidoma bodo začeli z njo še letos
Na sliki leva polovica bodočega skladišča
Isaaitt mam flflNMMM
Te dni je parni valjar v novem koprskem pristanišču izredno zaposlen: utrjuje spodnjo plast pristaniške ploskve pred asfaltiranjem
letu. Vrednost nove obale in pristanišča bomo v celoti lahko ocenili šele čez čas, ko bo v polnem razmahu dajalo prve sadove dosedanjega truda in materialnih žrtev, ki se bodo prav gotovo večkratno obrestovale.
Po letošnji, otvoritvi prve etape operativne obale pa čaka Vodno skupnost že nova naloga — pravzaprav kar več nalog'. Odobreni . so investicijski programi za zgraditev nadaljnjih 135 metrov operativne obale in za zgraditev velikega tranzitnega skladišča ob njej. Treba bo sicer krepko pljuniti v roke, da bo Vodna skupnost v prihodnjem letu izpeljala tudi to nalogo, vendar pa je zdaj že veliko laže kot je bilo pred letom dni, tako da gre podjetje z izvežbanim in izkušenim kadrom na delo —- toliko bolj veselo, ker se zavedajo, da je najtežavnejše začetno obdobje že mimo. Misel o potrebi pristanišča v Kopru se je močno vsidrala v srca naših ljudi, od koder je ne more nihče več iztrgati.
V oktobru največji tovorni promet v Kopra
V mesecu oktobru je priplulo v Koper 178 ladij s skupno tonažo 14.263 NRT. Te ladje so pripeljale 5198 potnikov, odpeljale pa 7355 potnikov. Skupno je zaznamoval potniški promet v Kopru 12.552 prispelih in odpotovalih potnikov. Posebno velik pa je bil tovorni promet, saj je dosegel rekord po priključitvi. Koprska luka je tako zaznamovala v oktobru 3.736 ton tovora. V prvih desetih mesecih tega leta smo imeli v Kopru skupno-25.478 ton tovornega prometa, kar je več kot vse leto 1957, ko smo imeli 25.332 ton prometa. ■
BOGO FLANDER — KLUSOV JOŽE
Črtica iz zbranega dela, ki ga je izdala založba »Borec« v Ljubljani. Uredil, uvod in opombe napisal Emil Cesar, zunanja oprema Dremelj Franc-Aco
Se preden se je zdanilo, so zapeli mitraljez!. Najprej sM|o samo ori-slulmili, saj ta pesem Je že stara in smo je navajeni. Morda so se v jutranjem mraku nekje v h osti srečale in udarile patrulje. A pokalo je vedno bolj, zabobneli so bacači in naš obveščevalec je javil:
»Beli In Nemci gredo v Gorjance .. .«
Preko pobočij med hostami, po skrivnih stezah iu na pol kopnih kolovoznih poteh skuša sovražnik prodreti v naše osrčje. Gorjanci mrko zro na prihajajoče in skrivajo svoj srd v skrivnostnem molku. Strmine, gTebeni, hoste, vse je pripravljeno, da iz nevidnih zased vsuje smrtonosni plaz v prihajajoče sovražnike.
Dve četi tipata za belimi. Tretja je na visokem pobočju razpostavila svoje mašince in željno čaka, da pridejo bliže. Na vrhovih kot drobne točke negibno žde opazovalci in njih sokolja očesa iščejo po grapah in bregovih sovražnikove kolone. Globoko v dnu se odluščijo tri črne pike. V velikem presledku počasi napredujejo, včasih za hip postanejo, nato pa zopet lezejo pošev v breg, proti vasi, v katero je prišel sovražnik. Za njimi se na robu hoste pomikajo strelci, budno pazeč, kdaj bo patrulja predhodnica naletela na sovražnika. Visoko v lepem bregu tolčejo težke bre-de in njih pesem dopolnjujejo streli kratkih italijanskih pušk. Vse jasneje in določneje kaže sovražnik svojo namero. Z več strani hoče prodreti med bataljone, jih razdeliti in raz-gnati. A rafali naših mitraljczov kažejo drugače. Vedno bolj se gosti jekleni zid, vedno nevarnejša je belim pot naprej.
Z vrha grebena, kamor smo namestili težki mitraljez, se čuje pogovor:
»Jih vidiš, .Tanez? Glej, sedaj skušajo uiti iz vasi. Pazi, nišan na osem sto metrov.«
Nato rafal, dolg, kakor večnost. Smeh.
Eto, beže nazaj: Samo pet jih je ušlo naprej. Čakaj, znova bodo poskusili.
In že jih vidimo, kako poskušajo više gori, a tam jih sprejme breda prvega bataljona. Zopet beže nazaj in ne morejo iz vasi.
Za Podgradom je revskmnil bacač.
OBALNA PLOVBA KOPER ZIMSKIPLOVNIRED
(veljaven od 10. XI. do preklica)
Vozi ob delavnikih
Proga št. 1	I	II	III
Koper	08.00	12.30	1S.00
Ankaran	08.15	12.45	18.15
Turist	08.25	12.55	18.25
Valdoltra	08.35	13.05	18.35
Koper	08.55	13.25	18.55
	Vozi ob nedeljah		
		in praznikih	
Proga št. 1	I	II	III
Koper	08.40	12.30	15.30
Ankaran	08.55	12.45	15.45
Turist	09.05	12.55	15.55
Valdoltra	09.15	13.05	16.05
Koper	09.35	13.25	16.25
Proga št. 2
Koper
Valdoltra
Turist
Ankaran
Koper
I
II
Vozi ob delavnikih 10.00	14.15
10.15	14.30
10.25	14.40
10.35	14.50
10.55	15.10
	Vozi ob nedeljah		
		in praznikih	
Proga št. 2	I	II	III
Koper	10.00	14.15	18.00
Valdoltra	10.15	14.30	18.15
Turist	10.25	14.40	18.25
Ankaran	10.35	14.59	18.35
Koper	10.55	15.10	18.55
POTNIŠKA		TARIFA	
Slišimo mino, kako vesla preko nas. Dolgo, dolgo ni nič.
»Da ni sabotirana,« se ustraši Polde.
V odgovor zagrmi v vasi, kot l)i se podirali Gorjanci.
»Dober tek,« vošči Tine in prešerno spusti rafal.
A tudi oni ne ostanejo dolžni. Skozi zrak ostro prlžvižgajo mine in njih oglušujoči treski nas mečejo od tal. Stisnemo zobe iu čakamo novih pošiljk. To pot so padali v drugo smer. Janez pride k sapi in zapoje kljubovalno, a ne preveč glasno: Kaj nam pa morejo . . .
Mitraljezec Butara je doživel svojo največjo dogodivščino.
Lezejo v breg, on in tovariša, njegov mitraljez je vedno pripravljen. Nad njim se vrh brega pojavijo postave. Čeprav je pričakoval, da se bo srečal s sovražnikom, je vendar prvi hip osupnil. Pogleda okoli sebe, kje bi našel zaklon, a breg je gol in ne nudi kritja. Stisne, a mitraljez ne užge. V naglici je pozabil odpreti vžigač. Oni z vrh brega pa kliče navzdol:
»Hej, tovariš, hitro sem gor, po cesti prihajajo tanki!«
Butara osupne in pogleda bolje. Pa to so naši. Tovariša se oddahneta. Vraga, res neprijetno jc, če te dobe v takem položaju.
»Iz katerega bataljona ste?« kliče navzgor.
»Vod za zvezo,« zadoni odgovor.
»Ah, dobro je,« si mislijo vsi trije in naglo rinejo navzgor.
Oni na vrhu tekajo sem in tja ter se razpostavljajo. Vsi imajo bele halje in to se zdi Butari čudno. Vendar gre dalje proti njim. Ko prispe na vrh, si pogledajo iz oči v oči. Pod belo kapuco se zabliska nemški šlem. Butara to opazi in bliskovito plane nazaj, Nemci in beli, misleč, da je že njihov, obstanejo kot prikovani in zijajo za njim. Ko se zavedo, skočijo. Hočejo ga ujeti živega. Butara in pomočnik planeta v majhen jarek in mitraljezec naperi mitraljez.
»Ne dela! ... Že so čisto blizu, že vidita njihove spačene škodoželjne obraze in roke, ki se stegujejo za njima.
»Konec,« pomisli Butara in stisne ponovno petelina.
Tedaj užge mitraljez. Pa ne njegov, marveč tovarišev z nasprotnega brega. Pošasti v belih haljah obrnejo pete, a preden dosežejo kritje, jih naš mitraljezec kosi, kosi . . .
Borba še ni končana. Z obeh bregov siplje svinčena toča in Butara ter pomočnik sta med dvema ognjema. Ne moreta iz jarka, takoj bi ju podrli. Beli se plazijo bliže in bliže, na vsak način ju hočejo dobiti. Butara najde napako pri mitraljezu.
»A, prekleti osigurač, kako sem pozabil nanj!« se jezi sam nase. Vendar čuti olajšanje v srcu in prva zmeda se mu je že polegla. »Le pridi,« si misli in čaka.
Nenadoma, kakor bi vzrasel iz tal, stoji pred njima beli in v rokah drži mitraljez. Orjak, gotovo ga je dvakrat več kakor Butare in mitraljez v njegovih rokah se zdi kakor igračka.
»David in Goljat,« si misli Butara
oqiaAri
za progo Iioper—Ankaran—Turist—Valdoltra —Koper
Ankaran Turist Valdoltra Koper Koper 40.— 50.— 50,— — Ankaran 20.— 20.— 40,— Turist 20,— 50.— Valdoltra 50.— -Otroči do 4. leta brezplačno. Otroci od 4. do 10. leta in vojaki 20 din.
Mesečne karte: Koper—Ankaran—Koper ali Ankaran—Koper—Ankaran
■za 26 dni v mesecu	1.779 din
za 30 dni v mesecu	2.160 din Koper—Turist—Koper ali Turist—Koper—Turist
za 26 dni v mesecu	2340 din
za 30 dni v mesecu	2.799 din Koper—Valdoltra—Koper ali Valdoltra—Kop er—Valdoltra
za 20 dni v mesecu	2.348 ain
za 30 dni v mesecu	2.700 din
Mesečne karte izdaja uprava	podjetja Koper, Mladinska ulica 1
in kakor ris plane iz luknje. Cev ini-traljeza nastavi orjaku na prša in stisne. Mitraljez v rokah se sunkoma strese in oddrdra rafal v zločinsko srce. Kakor gora se zamaje beli velikan in se zruši v sneg.
Butara plane proti svojim, a za njim poka kot v peklu. Skozi jekleni dež uide na varno. Trdno stiska k sebi svoj mitraljez in suha usta v razburjenju goltajo sline. Pa je takoj zopet stari in že išče mesta, kjer bo vračal milo za drago. Tovariši vriskajo od veselja, a beli tam preko za noge vlačijo mrtve in ranjene .
Zvečer padejo zelene rakete. Vemo, da je to znak za umik. Naš zid se razmakne, razširi in stopa Nemcem tik za petami. Ko so šli v izpad, so sanjali, da bodo njihove pete prega-zile vse, karkoli jim pride nasproti. Pod noč hite nazaj, skrivajoč se po grapah, premišljujoč, čemu so sploh prišli sem gor. Vlačijo s seboj mrliče in ranjence in njih trde butice so za spoznanje bogatejše. Preko naroda ne morejo izdajalci. Premalo jili ie in premočan je nasprotnik.
Novo mesto je lačno. Novo mesto je trpinčeno in zdaj zdaj vas izpljune iz sebe, svojat izdajalska. Kam pojdete tedaj, ko se stisne okoli vas jekleni obroč partizanove jeze? Cisto blizu je že dan, ko bo partizan napravil na vas svoj zadnji napad.
Gorjancev zvesti čuvar do noči zre preko naše Dolenjsko in misli mu vasujejo v svobodi . . .
DVOKOLESA od 7.000.— dalje, CIKLOMOTORJI od 44.000,— dalje ter VESPE in MOTORJE, nove in rabljene Vam nudi tvrdka MARCON, Trst, ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo.
Upravni odbor trgovskega podjetja »B o r« Koper razpisuje delovno mesto SEKRETARJA ali SEKRETARKE. — Pogoji: ustrezna šolska izobrazba in večletna praksa na delovnem mestu splošnega sektorja. Sposoben (-a) samostojno voditi pravne, personalne in druge administrativne posle v podjetju. — Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru. Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Ponudbe pošljite na upravo podjetja najkasneje do 15. novembra 1958.
Administrativna uslužbenka z 10 let prakse ter z znanjem strojepisja išče primerno zaposlitev v Kopru, Portorožu ali Piranu. Ponudbe na Slovenski Jadran pod »Stalna zaposlitev«.
VAJENKO ALI VAJENCA za brivsko obrt. sprejmem takoj. Marija Mihevc, Santorijeva 19, Koper.
Okna, vrata, polkne, okenske okvirje in drugi uporabni lesni material prodamo po zelo ugodnih cenah. Ogled dnevno od 8— 14 ure v skladišču »Lipa«, Trg Brollo.
PREKLIC
PODPISANI preklicu jem žalitve, ki sem jih izrekel napram Mirku Petarosu.
Šiškovič Dušan
NEDELJA, 3. novembra
8.00 Kmetijska oddaja: »O združitvi nekaterih KZ ha Goriškem — Pogovor med agronomom in Drejo« — 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 0.00 Najraje si zapojemo: »S pesmijo in besedo po Krasu« — 9.20 Zabavna gl.asba — 13.30 Za našo vas
—	14.15 Vedri zvoki — 14.30 Sosedni kraji in ljudje — 15.00 Vesti — 15.30 Glasba po željah.
PONEDELJEK, 10. novembra
7,15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 14.30 Športna oddaja — 14.40 Od melodije do melodije — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.20 Slovenske narodne.
TOREK, 11. novembra 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza — 13.50 Odlomki iz oper — 14.20 Sola in življenje. »Pred mikrofonom so pionirji iz Vršnega«. SREDA, 12. novembra 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Okno v svet — 14.40 Filmska glasba — 15.00 Vesti, ČETRTEK, 13. novembra 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza — 14,00 Glasba po željah.
PETEK, 14. novembra 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Domače aktualnosti: »Kadri v industriji«.
SOBOTA, 15. novembra 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza — 13.50 Popevke in ritmi od tu in tam — 14.30 Kulturni obzornik
—	14.40 Znani valčki — 15.00 Vesti — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame
—	15.20 Dalmatinske popevke.
RAZPIS
Komisija za razpis direktorskih mest pri Obe. LO Sežana —
razpisuje
MESTO UPRAVNIKA TRGOVSKEGA PODJETJA »VINO« SEŽANA
Pogoji: Kmetijski tehnik s petletno prakso, ali osebe z več kot desetletno prakso na vodstvu teh podjetij
Plača po tarifnem pravilniku
Rok prijave 17. november 1958
Rok za nastop službe 1. dccembra 1958
Prošnje s kratkim življenjepisom in s podatki o dosedanjih zaposlitvah sprejema'Občinski ljudski odbor Sežana— Komisija za razpis direktorskih mest
RAZPIS
Komisija za razpis direktorskih mest pri Obč. LO Sežana —
razpisuje
MESTO UPRAVNIKA
»MESTNE ŠIVALNICE« SEŽANA
Pogoji: kvalificirana šivilja ali šivilja z več kot 10-lctno prakso Plača po tarifnem pravilniku, ostali pogoji po dogovoru
Rok prijave 17. november 1958
Rok za nastop službe 1, decembra 1958
Prošnje s kratkim življenjepisom in s podatki o dosedanjih zaposlitvah sprejema Občinski ljudski odbor Sežana — Komisija za razpis direktorskih mest
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij gradbenega podjetja »GRADBENIK« Izola
razpisuje
naslednja delovna mesta za:
1.	MEZDNEGA KNJIGOVODJO (s prakso)
2.	GRADBENEGA TEHNIKA-K ALKULANTA (s prakso)
Samska stanovanja zagotovljena, družinska po dogovoru, — Pismene ponudbe pošljite v 15 dneh na naslov: GP »GRADBENIK« Izola.
KOPER — 7., 8, in 9. novembra ameriški film DOBRA ZEMLJA; 10. in 11. novembra francoski film NESREČNA SREČANJA; 12. in 13, novembra francoski film LJUBIMEC LADY CHATERLEY,
IZOLA — 7. novembra franc, barvni film SVET TIŠINE: 8. in 9. novembra francoski film NESREČNA SREČANJA; 10. in 11. novembra francoski film LJUBIMEC LADY CHATERLEY; 12. in 13. novembra sovjetski barvni film VIŠINA.
SEČOVLJE — 8. novembra angleški film DOKTOR V HISI; 9. novembra francoski barvni film SVET TIŠINE; 13. novembra ameriški film DOBRA ZEMLJA.
ŠMARJE — 8. novembra francoski barvni film SVET TIŠINE; 9. novembra angleški barvni iilm DOKTOR V HlSl; 12. novembra ameriški film DOBRA ZEMLJA.
DEKANI — 8. novembra ameriški barvni film BOBNI ONKRAJ REKE; 9, novembra sovjetski barvni film VIŠINA.
SEŽANA — 8. in 9. novembra ameriški film NEPOZABNA PESEM; 11. in 12. novembra francoski film BEGUNCI; 13. in 14. novembra italijanski film STREHA.
SPORED gostovanj SNG Trst v novembru
Četrtek, 13. novembra ob 20. uri
»Dežurna služba« v Izoli Petek, 14. novembra ob 20. uri
»Dežurna služba« v Piranu Sobota, 15. novembra ob 16. in 20. uri »Dežurna služba« v Kopru
Nedelja, 16. novembra ob 20, uri »Dežurna služba« v Kopru
Četrtek, 13. novembra ob 20. uri
»Sopotnika« v Kopru Petek, 14. novembra ob 20. uri
»Sopotnika« v Izoli Sobota, 15. novembra ob 20. uri
»Sopotnika« v Škofijah Nedelja, 16. novembra ob 19. uri »Sopotnika« v Pridvoru
Že dolgo nisem posegel čez državno mejo, kaj pravite? Toliko pa so te dni govorili, pisali in kazali na televizijskih ekranih smrt starega in izvolitev novega papeža, da si ne morem kaj, da ne bi k tej komediji tudi jaz bleknil kakšne. Gotovo bo neumna — porečete — kakor si neumen sam, dragi Vane. Pa se mi le zdi, da je bila vsa ta komedija še precej bolj neumna od mene in še celo od tistih gardnih Švicarjev, ki so okoli rakve zaradi smradu iz nje padali v nezavest. Pravijo, da je bil tega kriv neki zdravnik, ki si je s to smrtjo prav pošteno opomogel — pravijo tudi, da mu je padla sekira v med.
Sicer pa je z izvolitvijo novega papeža stari bil koj pozabljen. Novi je bojda zelo korajžen, :saj so ga v Trstu takoj krstili za Janeza, Italijani samo — kajti njihova linija je na volitvah zmagala — pa mu pravijo Giovanni, po špansko še mu reče Juan, po francosko Jean, po nemško Jo-hann, po rusko va Ivanuška. Ni mi še jasno, kako mu bodo rekli Kitajci — samo da ga ne bodo prišteli med antirevizioniste, ko pa smo Jugoslovani v tako dobrih odnosih z Vatikanom.
No, ta razmišljanja naj prepustim raje kar poklicnim diplomatom, jaz pa se lepo vrnem domov in pogledam malo po domačih kotih. Začel bom na vzhodu (našega okraja namreč). V Jelša-nah v ilirskobistriški občini imajo namreč kaj lepo urejeno in zavarovano pokopališče. Ah, kaj lepo! Raje kar po pravici povem, da tisti razdrti zid in vse drugo ne dela nobene časti sicer lepo urejeni in napredni vasi. Pa ne, da se vaščani ne bi za to zanimali. ie v biuši občini so bila odobrena potrebna sredstva za popravila zidu in vsega, kar je bilo še treba, pa še danes ni nič. Je šla občina, pa dva okraja in vse je ostalo pri starem. Nak, pri starem pa že ne, ker se podrtine rušijo naprej in so vedno večje razvaline. Morda pa bi vaščani le doma našli za rešitev tega ■vprašanja nekaj pomoči?
Ko sem ondan kolovratu po Ilirski Bistrici, me je mrak ujel pri železniški postaji. Ne morete si misliti, kako hitro se je ziw-čilo in kako sem potem trpel, preden sem našel po zatemnjeni in kotanjasti cesti v mesto. 'Železnica je namreč tamkaj popravljala i>odovodno napeljavo, ne pa tudi električne razsvetljaiie (te
tudi dolžna ni, lahko pa bi pomagala), in ko so izkopane jarke zasuli, so ostale kotanje in nasipi in blato in kamenje. Zato me menda lahko razumete, če sem v tistem babilonskem mraku sklical vse znane in neznane bogove na kup, pa mi ni prav nič pomagalo. Sklenil sem. le, da ponoči ne bom več stopical po tisti cesti, pa tudi tistim, ,ki jo sicer morajo uporabljati, svetujem, naj gredo spat s kurami, podnevi pa si že kako pomagajo.
Ta teden je bilo po koprskein Belvederu zelo živahno. Srečni lastniki oziroma najemniki so se vseljevali v svoja nova stanovanja v prekrasnih blokih. Bilo je pri tem nekaj prisrčnih prizorov. Tako sem si čisto »iz firbca« in zaradi neznansko slabe volje, ker zame tokrat še tudi ni bilo takega stanovanja (pravijo, da sem že predolgo ■v Kopru in da preveč grenim- nekaternikom mirno življenje), ogledoval te selitve. Posebno me je ganil tisti primer požrtvovalnega selitelja, ki so mu pohištvo vozili v novo stanovanje oziroma do vrat stanovanjskega bloka kar z rešilnim avtomobilom — upam vsaj, da se pri tem ta ni pokvaril ali pa da ni med tem- kak bolnik zaman čakal nanj.
Prihodnjič vam povem še kaj več, za danes in za ta teden P& prav lepo pozdravljeni!
Vaš Vane
¡¿LESNA VZGOJA * ŠPORT * ŠAH * TELESNA VZGOJA ★ ŠPORT * ŠAH ★ TELESNA VZ
Ko boste brali te vrstice, so na prvem kongresu telesne kulture v Beogradu sredi živahnih razprav. Postavili bodo temelje novih odnosov med športnimi in tclesnovzgojnimi organizacijami, pogovorili se bodo o sredstvih za gradnjo športnih objektov ter se pomenili o načinu, kako bi kar največ delovnih ljudi vključili v fizkulturno udejstvovanje. V razpravi bodo sodelovali ttidi delegati koprskega okraja, ki so se nekaj dni pred kongresom na posebnem sestanku temeljito pomenili o stališčih, ki jih bodo zastopali. Oglejmo si glavne misli lega sestanka, za katere menimo, da jih bo tudi beograjski kongres v glavnem potrdil.
Večidel razprave so tclesnovzgojni in športni delavci koprskega okraja posvetili odnosu občin do telesne vzgoje in športa. V zvezi s tem naj zlasti naglasimo besede tovariša Alberta Jakopiča, da je dolžnost komun skrbeti za razvoj vseh področij in tudi telesne vzgoje. Zato naj bi sklade za telesno vzgojno dejavnost ustanovili predvsem pri občinah, ki bi morale biti odgovorne tudi za smotrno uporabo sredstev. O tem vprašanju so govorili številni udeleženci posvetovanja. Poudarili so, da so nekatere občine pokazale mnogo razumevanja za telesno vzgojo. (V Izoli na primer grade športni park z devetimi igrišči), ponekod pa je tega zanimanja zelo malo (Koper ima eno samo letno igrišče, na katerem igrajo odbojko, košarko in rokomet, hkrati pa se morajo na njem zvrstiti številne šole). Na račun Kopra in tudi nekaterih drugih občin je treba povedati, da se premalo brigajo za vzdrževanje športnih objektov in da le-ti marsikje propadajo, ker so klubi gmotno preslabi, da bi jih mogli vzdrževati.
Na posvetovanju so precej govorili o družbeni kontroli nad sredstvi. Omenili so čolne v Kopru, teniška igrišča v Portorožu in še nekatere druge objekte, ki so mnogo stali, pa niso povsem izkoriščeni. Kazen tega so poudarili, da bo potrebno posvetiti vso pomoč plavalnemu športu ob morju ter zgraditi vsaj zasilne bazene, v katerih bi lahko mladina tek-
movala. Koprski plavalci so dosegli letos velik napredek in bi bilo prav, da bi jim sledili tudi v Piranu, Izoli, Portorožu in drugih večjih krajih ob obali.
Mnogo zanimivih predlogov je bilo v zvezi z razširitvijo telesne vzgoje v delovnih kolektivih in na podeželju. V tovarnah koprskega okraja so že začeli uvajati tako imenovani aktivni odmor za telesnovzgojno razvedrilo delavcev. Vendar uspehi še niso povsem razveseljivi. Da bi v tej smeri napravili odločnejši korak naprej, so predlagali, naj bi v tovarnah zaposlili plačane vaditelje (vsaj v večjih tovarnah), razen tega pa bi morali zgraditi manjše športne objekte v bližini tovarn, ker so se številni delavci odpovedali telesni vzgoji prav zaradi oddaljenosti igrišč. Glede telesne vzgoje na podeželju pa je
Po neodločenih izidih v Ljubljani z Ljubljano in v Celju s Kladivarjem je Izola že tretjič razveselila svoje pristaše in spet prinesla dragoceno točko s tujega igrišča. Tokrat ji je uspelo doseči neodločen rezultat (0:0) v Kranju. Poročila sicer govore, da so bili Kranjčani v premoči, toda to ne zmanjšuje uspeha Izolanov, ki so se požrtvovalno borili. Zlasti pa je treba pohvaliti njihovega vratarja, ki je reševal skoraj brezupne situacije pred vrati.
Ekipa Izole ima torej trden namen, da se v jesenskem delu prvenstva usidra v sredini tabele in kot kaže, ji bo to tudi uspelo. Vsekakor je to ogromen korak naprej v primerjavi z lanskim letom, ko so se Izolani s skrajni-
V veliki, lepo okrašeni dvorani novega upravnega poslopja tovarne Tomos je pred dnevi zboroval eden izmed najmlajših mladinskih aktivov v Sloveniji. Mladi delavci Tovarne motornih koles so lahko ponosni na to, da so kljub težavam, ki so posledica objektivnih vzrokov, z ustanovitvijo kluba mladih proizvajalcev uspeli pritegniti večje število mladih delavcev za temeljito razpravljanje o družbenem upravljanju. Ta klub mladih proizvajalcev je še toliko bolj pomemben, ker bo moral v prihodnje . poglobiti politično - ekonomsko izobraževanje vseh mladih delavcev in v tesnem sodelovanju z organizacijo ljudske mladine poskrbeti, da bo izvoljenih čim večje število mladincev in mladink v prvi delavski svet tovarne Tomos.
Na konferenci so pohvalili udejstvovanje mladih delavcev v raznih športnih in kulturnih sekcijah. Mladinci in mladinke so vključeni v šahovsko, nogometno, namiznoteniško, odbojkarsko in strelsko sekcijo, v kulturno-prosvetno (dramsko, pevsko, god-beno) in v avto-moto sekcijo.
Okrog 20 članov mladinske organizacije je sodelovalo pri gradnji ceste Bratstva in enotno-


■ (¡WiWti'iy-»»*

sti in se vrnilo domov s številnimi pohvalami za uspešno delo.
Na mladinski konferenci so sprejeli vrsto sklepov za bodoče delo. Odločili so se, naj klub mladih proizvajalcev organizira podroben študij načel delavskega samoupravljanja in naj bi mladinska organizacija poskrbela tudi za ideološko politično in strokovno izobraževanje mladih ljudi predvsem tistih, ki se postopoma na novo vključujejo v delovni proces podjetja. Posebno skrb naj bi v prihodnjem letu posvetili tudi organizacijskim vprašanjem, vajencem in zbliževanju mladine tega podjetja s člani drugih mladinskih organizacij.
Odbojka
V četrtek sta bili v Postojni dve odbojkarski tekmi republiškega srednješolskega prvenstva za leto 1958. Najprej sta se srečali ženski vrsti Ekonomske srednje šole iz Kopra in postojnske gimnazije. Zmagale so boljše gostje z 2 :1. V srečanju moških še-storic obeh šol so po enakovredni igri ponovno zmagali Koprčani s tesnim izidom 3:2, Z zmagami nad postojnsko gimnazijo sta se obe odbojkarski vrsti ESŠ uvrstili v nadaljnje tekmovanje.
M. A.
¥
v
i
S.
•A'


>	vJB5P
rMli^fSisi
li
Otii A
Obalna plovba Koper v lastni režiji predeluje bivšo twjno ladjo M/l »Sežana« v tovorno ladjo nosilnosti 140 ton za prevoz cementa, žita itd. Ne glede na to, da bodo stroški predelave neprimerno nižji, bo ladja tudi veliko prej osposohljcna, kot če bi jo dali v' predelavo prezaposlenim ladjedelnicam
stvar težavnejša. Predvsem bi bilo potrebno zainteresirati zadruge, da bi prispevale nekaj več sredstev za gradnjo manjših športnih objektov. Med kmečko mladino je za šport veliko zanimanje, kar je dokazalo tudi nedavno prvenstvo vaških društev v odbojki. Udeležba na tem prvenstvu je bila namreč neprimerno večja kot na turnirju mestnih ekip.
Na posvetovanju so ugotovili, da se je sodelovanje med okrajno športno zvezo in okrajno zvezo TVD Partizan v«-" zadnjem letu še bolj poglobilo in da so dani vsi pogoji za še tesnejšo sodelovanje in združevanje. V ta namen so tudi sklenili ustanoviti koordinacijski odbor, ki je sestavljen iz po pet predstavnikov obeh organi-zacij. Sklenili so tudi v dneh kongresa prirediti več razstav, tekmovanj in drugih prireditev. V Postojni so na primer že imeli športni večer s predavanjem in dokumentarnimi filmi, v Kopru pa je tekmovala v počastitev kongresa delavska mladina.
L. O.
na tušem igrišču
mi napori komaj uvrstili v enotno slovensko ligo.
Lestvica slovenske lige je po osmem kolu naslednja:
Rudar 8 7 1 0 24:8	15
Branik 8 6 1 1 29:9	13
Maribor 8 4 3 1 16:11	11
Krim 8 4 1 3 15:8	9
Grafičar 8 3 3 2 13:15	9
Izola 8 2 4 2 10:10	8
Ljubljana 8 3 2 3 15:15	8
Kladivar 8 3 2 3 14:16	8
Triglav 8 2 2 4 12:13	6
Sobota 8 2 1 5 28:31	5
Slovan 8 0 2 6 5:19	2
Jesenice 8 1 0 7 5:31	2
PRIMORSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
SPET PORAZ KOPRA
Koprski rokometaši, ki tekmujejo v istrski ligi, so v nedeljo spet doživeli poraz. Tokrat so izgubili na domačem igrišču z Labinom 25:17. Tekma je pokazala, da imajo Koprčani več dobrih posameznikov, kot celota pa so premalo vigrani. Vsekakor bi bilo potrebno organizirati več sistematičnih treningov, na samih tekmah pa bi morali biti igralci bolj požrtvovalni, nekateri pa tudi bolj disciplinirani!
Lr
V sedmem kolu primorskega nogometnega prvenstva so bili doseženi naslednji rezultati: Pri-morje—Koper 4:0, Nova Gorica— Ilirska Bistrica 14:0, Tabor—Rudar 3:2, Anhovo—Branik 2:2, Postojna—Tolmin 2:2 in Adria— Sidro 1:1.
Tri kola pred koncem je položaj na vrhu razčiščen. Nova Gorica je ubežala za tri točke, hkrati pa si tako izboljšala količnik, da ji je naslov jesenskega prvaka Primorske praktično že zagotovljen. To tem bolj, ker je postojnsko moštvo zašlo v krizo in ker je tudi Tabor Dopustil. Pač pa bi utegnili morda spomladi Ajdovci nekoliko zarogoviliti, saj je njihova enajstorica še najbolj v stalni formi in tudi požrtvovalnosti jim ne manjka. Jeseni pa bo lestvica ostala najbrž nespremenjena, kajti malo je verjetno, da bi se kakšno moštvo še moglo vriniti med Tabor, Postojno in Primorje.
O nedeljskih dogodkih na igriščih je treba povedati, da zasluži največjo pozornost neodločen izid v Postojni. Tolminčani so se predstavili kot solidno in fair moštvo in Postojnčani so z veliko težavo rešili točko (izenačili so namreč v zadnji minuti igre). Visok poraz Ilirske Bistrice v Novi Gorici ne preseneča, saj gre za novinca, ki je prišel med kolesje izkušenih igralcev. Spomnimo se samo lanskih porazov
N. Gorica
Tabor
Postojna
Primorje
Anhovo
Sidro
Tolmin
Adria
Koper
Rudar
Branik
II. Bistrica
7	7	0	0	40:8	14
7	5	1	1	23:14	11
6	4	1	1	18:4	9
7	4	1	2	15:12	9
7	3	1	3	15:14	7
6	2	2	2	14:7	6
6	1	3	2	15:15	5
7	2	1	4	9:20	5
7	2	1	4	12:24	5
7	1	1	5	18:23	3
7	1	1	5	8:20	3
4	0	1	3	4:31	1
Ker bo v prihodnjih dneh prva seja novega občinskega sveta, ki bo iz svoje srede izvolil občinski odbor in župana, se mrzlično nadaljujejo pogajanja med demokristjani, republikanci in socialdemokrati. Vse kaže, da so pogajanja zelo težavna. Kakor smo že poročali, socialdemokrati namreč ne marajo sodelovati v odboru, v katerem bi sedeli tudi liberalci, Desna struja in klerikalni krogi nagovarjajo vodstvo krščanske demokracije, naj sestavi enobarvni odbor, naj vodi občinsko upravo s podporo liberalcev in naj se ne ozira na socialdemokrate. Tako bi Trst spet dobil desničarsko upravo z vsemi posledicami,
% * *
Po svečani proslavi 40-letnice zmage v Redipugli so bile svečane proslave v ponedeljek tudi v Trstu. Prisostvoval je obrambni minister Segni, ki je imel priložnostni govor, nato pa je bil mimohod postrojenih oboroženih sil na Velikem trgu.
Kot vsako leto, tako so tudi letos v Trstu in v vseh vaseh na podeželju počastili spomin padlih. Povsod so okrasili spomenike in grobove, Jugoslovanski generalni konzul v Trstu je položil vence ob spomenik padlih vojakov JLA na vojaškem pokopališču, v Rižami in ob spomenikih. padlim na Tržaškem in Goriškem ter v taborišču v Gonarsu.
* v *
Delodajalci so pred dnevi odpovedali dc-lovno pogodbo za pekovske
delavce ter zdaj ponujajo precej manj, zaradi česar vlada med peki razburjenje in nezadovoljstvo. Izjavili so, da bodo začeli borbo za zaščito svojih pravic.
Članice ženske sekcije Neodvisne socialistične zveze v Trstu so te dni imele sestanek, na katerem so razpravljale o stalnem dviganju cen. Po izčrpni razpravi so sestavile pismo, ki so ga nesle na vladni komisariat. Zene zahtevajo, naj oblasti s primernimi ukrep' preprečijo naraščanje cen.
Uslužbenci Delavskih zadrug, ki so bile ustanovljene pred 55 leti, so imeli pred dnevi skupščino in so energično protestirali proti namenom oblasti, da bi zadruge likvidirali. Protestu so se pridružili tudi predstavniki levičarskih strank, ki poudarjajo, da je treba zadruge okrepiti, tako da bodo lahko opravljale nalogo, za katero so jih tržaški delavci s svojimi žulji ustanovili pred pol stoletjem.
* * t
Pretekli teden je umrl v tržaški bolnišnici 73-letni Anton Trebeč iz Skednja, ki se je dan prej ponesrečil pri delu kot pleskar. Padel je z lestve in se hudo poškodoval, naslednji dan pa jo podlegel poškodbam. Pokojni Trebeč je bil dobro znan med tržaškimi Slovenci, zlasti med telovadci, saj je bil starešina tržaških telovadcev. Naj mu bo lahka domača gruda.
Sidra, letos pa je to moštvo nekaj časa celo med kandidati za drugo mesto. Nekoliko preseneča tudi visok poraz Kopra v Ajdovščini, saj so vsi pričakovali, da bo po zmagi nad Postojno zaigral z večjim poletom. Izidi drugih srečanj so bolj ali manj pričakovani.
V nedeljo bo na sporedu osmo kolo, v katerem se bodo srečali v Ilirski Bistrici Partizan—Branik, v Kopru Koper—Anhovo, v Tolminu Tolmin—Primorje, v Piranu Sidro—Postojna, v Idriji Rudar—Adria in v Novi Gorici Nova Gorica—Tabor, Najbolj zanimivo srečanje bo vsekakor v Piranu. V primeru zmage lahko namreč Pirančani spet posežejo v boj za drugo mesto.
V torek je bilo v Kopru posvetovanje kmetijskih tehnikov, ki delajo na področju Zadružne poslovne zveze Koper. Predvsem so razpravljali o jesenski setvi pšenice v kooperaciji, nato pa izdelali krajša navodila za obdelovanje in dodatno gnojenje pšenice. Ta navodila med drugim priporočajo, da po setvi v zimskih in pomladanskih mesecih pognojimo pšenico s 300 kg dušičnih gnojil na hektar in siccr v treh obrokih: Pivi obrok, 80 kg na ha, kalcijevega nitrata ali kalkamonsal-petra in to v drugi polovici novembra oziroma v prvi polovici decembra; drugi obrok, 100 kg na
ha, med 20. januarjem in 15. februarjem ter tretji obrok. 120 kg na ha, v marcu. Zadnji obrok gnojil je potrebno potrositi do kolenčanja, ker po kolcnčanjti ne smemo več gnojiti z dušičnimi gnojili. Gnojila trosimo le v suhem in mirnem vremenu. Če zimski mraz privzdigne rastline in potrga korenine, je treba posevek povaljati, Ko žita dobro obrastejo posevke, ki so posejani z roko, jih prebranamo z lahko brano, Brananje po kolenčanju ni priporočljivo. Njive, ki so posejane s sejalmeo, je nujno potrebno vsaj enkrat okopati z Volfovim orodjem ali z ozkimi
V ZAGREBU SO ZACELI GRADITI VELIKO KURILNICO IN TERMOELEKTRARNO, katerih letna proizvodna zmogljivost bo znašala približno 800.000 ton pare in 300 milijonov kWh električne energijje. Ta veliku industrijski objekt bo dograjen v treh letih. Predvideno je, da bodo okrog 600.000 ton proizvedene pare porabili za potrebe industrije, ostalo kol'iö'no pare pa za ogrevanje javnih poslopij in stanovanjskih hiš. Gradbeni stroški bodo znašali približno 10 milijard dinarjev.
SPET BOMO DOBIVALI RUDO IZ OPUŠČENIH RUDNIKOV, ki so v kanjonu reke Tare, nedaleč od vaai Mojkovac, kjer je bila prva kovnica srbskega denarja. Po desetletnih raziskovalnih delih so namreč strokovnjaki ugotovili, da je pod zemeljsko plastjo več kot tri milijone ton svinca, cinka 'in bakra in zlata .''zredno dobre kakovosti.
V jubilejno leto
Lepa in sončna nedelja v drugi polovici meseca vinotoka. Ta dan so si izbrali taborniki rodu Modrega vala v Trstu, da se zbero, pregledajo svoje delo v minulem letu, da utrdijo svojo organizacijo ter da še z večjim poletom začno svoje jubilejno — peto leto delovanja.
Uspehi, ki so jih dosegli, so najboljše potrdilo, da stopajo po pravi poti: sedem družin druži preko 120 tabornikov z vsega tržaškega področja, zdaj pa se bodo tem starejšim tabornikom pridružili še najmlajši, medvedki in čebelice.
Kaj vse so napravili, so pripovedovala obširna poročila staroste tov. Draga Pahorja, načelnika rodu, tajnika, blagajnika, gospodarja. Organizirali so preko 30 izletov, priredili tabor v Gozdu-Martuljku, kjer je taborilo 31 članov, 19 se jih je udeležilo zleta tabornikov Makedonije v Stipu, 15 tabora ob Belopeških jezerih, 6 jih je sodelovalo na mednarodnem taborjenju Rdečih sokolov na Dunaju, 6 drugih je taborilo v bližini Trsta in še 6 jih je bilo v Gozdni šoli ZTS v Bohinju, 5 jih je bilo na tekmovanju v taborniškem mnogoboju, ki ga je priredila ZTS za medvedke in čebelice v Novem mestu, 30 jih je odšlo konec decembra preteklega leta na smuko v Dom jeklarjev nad Jesenicami, In še in še bi lahko naštevali njihove akcije: športna tekmovanja, tekmovanja v taborniških veščinah itd.
In za bodoče? Cim svečaneje proslaviti svoj jubilej. V načrtu imajo več kulturnih prireditev, razstav, tekmovanj in še marsikaj, česar pa nočejo izdati. Družine bodo med seboj tekmovale, katera bo v petem letu tržaških tabornikov čim več napravila, organizirala čim več sestankov in izletov ter še povečala število aktivnih članov.
Priznanje za uspehe, ki niso majhni, in želje za bodoče delo so tabornikom rodu Modrega vala izrazili tudi delegati tržaških slovenskih organizacij ter gostje-taborniki iz Kopra, Izole in Nove Gorice.	R. M.
motikami. Zapleveljene posevke je potrebno škropiti s herbicidi po navodilih kmetijskih strokovnjakov.
Na posvetovanju so obravnavali tudi setev novih heteroznih sort koruze. Kakor je znano, dosedanja setev ni dosegla na področju ZPZ Koper zaželenih uspehov, ker je bila letos suša zelo občutna. Zato so sklenili priporočiti kmetijskim zadrugam, naj prihodnje leto posejejo po 2 hektara raznih sort koruze, da bodo na osnovi praktičnih ugotovitev laže ugotovili, katere sorte so najboljše glede na razne klimatske pogoje.	dr,F.J.
DELOVNE OBLEKE IZ STEKLA
V	novi Jeklarni Vitkovlških železarn v Ostravi na Češkoslovaškem so uspešno preizkusili delovne obleke, narejene lz steklenih tkanin. Obleka sestoji iz dveh plasti steklenih tkanin, med njimi pa je to-ploina izolacija, prav tako iz steklene tkanine. Obleko je mogoče zvijati, tehta 4 kg in varuje pred vročino do 000 stopinj Celzija. Primerna je za zidarje visokih peči, rudniške gasilce, uporabna pa je tudi v pogonu električnih central. Steklene tkanine izdeluje podjetje »Vertex« v Litomišlu.
BUMERANG
V	španskem mestu Miranda del Ebro je dijaštvo tamošnje višje šole stalno prekasno prihajalo k pouku. Da bi zatrl razvado zamujanja, je ravnatelj odredil, naj se vhodna šolska vrata zaklepajo točno ob devetih. 2e takoj prvi dan pa je moral svojo odredbo preklicati, ker polovica njegovega aOiteljskega zbora ni mogla v poslopje.
Posoda z instrumenti za merjenje pojavov v vesolju. Bila je montirana na raketi, ki so jo Američani 11. oktobra letos poslali na pot okoli Lune, pa se je polet ponesrečil. Raketa se ni mogla iztrgati zemeljski težnosti — preden je dosegla Luno in njen težnostni jorostor, se je vrnila na Zemljo in v njeni atmosferi zgorela
Močnejše od atomskih hmh
Zahodnoindijsko otočje in Mehiški zaliv z neposredno okolico so domovina proslu-lega vrtinčastega viharja hu-rikana, ki ruši in uničuje vse, kamor seže. Uničena naselja in nasadi, poplave in številne žrtve živih bitij, ljudi in živali, so sledovi njegove strahotne poti. V bistvu so ti vr-tlnčasti viharji oziroma cikloni
-------—~—-------
Vizija bodočnosti, toda že bližnje: človek in žival, ljubka muca, na skupnem sprehodu po vesolju, zavarovana pred zunanjimi vplivi v močni vsemirski ladji, pripeta v brezračnem okolju, v jrrostoru brez težnosti. Vsekakor bo odhod na tako pot veliko lažji kot pa povratek na našo ljubo, staro Zemljo
področja izredno nizkega zračnega tlaka s premerom 300 do 500 km. Nad 900 m visoko ti vrtinci nikdar ne sežejo. Sredi hurikana je 20 do 30 km široka okrogla praznina brez sapice in oblakov. To je njegovo »oko«. Vremenski strokovnjaki so izračunali, da sta samo dva hurikana, »Connie« in »Diane« razpihala večjo silo kot jo Je dala vsa električna energija, ki so jo ZDA proizvedle v zadnjih 50 letih. Pred hurikanom obledl tudi atomska bomba. Za proizvodnjo sile, ki jo vr-tinčasti vihar razvije v teku 24 ur, bi potrebovali 200.000 atomskih bomb. To je 200.000-kratni razstrelili učinek 20 ton trinitrotoluola, najmočnejšega kemičnega razstreliva, ki ga trenutno poznamo. Zgoščena vročina, ki se pojavi ob hurl-kanu, znaša 1,200.000,000.000 konjskih moči.
Kako majhen je še vedno človek proti tem gigantskim silam narave!
NAPOLEONOV OTOK V TELEFONSKI MREŽI
Daleč zunaj na Južnem Atlantiku leži samotni otok Sv. Helena, znan iz časov, ko je Napoleon Bonaparte na njem prebil zadnjih šest let svojega življenja. Otok, 122 km! dokaj pustega sveta, je še vedno britanska last. Do najbližje celine, to je Afrike, je 10G3 km. Edini stik s svetom je doslej vzdrževal z ladijskim prometom, Letošnja jesen pa je oto-čane — okrog 5000 jih je — osrečila s telefonsko zvezo. Da je to omogočilo, se je britansko poštno ministrstvo po-služilo treh ladijskih ojačevalcev med Londonom in Sv, Heleno. Proga gre čez Gano in otok Asccnsion. Triminutni razgovor stane tri funte šter-linge, vsaka nadaljnja minuta [Xi en funt več.
v ZDA so izdelali posebno fotografsko kamero za snemanje med poleti z nadzvočno hitrostjo. Pritrjena je na obeh straneh pilotove čelade in napravljena tako, da pilot lahko fotografira enostavno z gibom glave in mu ni za to treba uporabljati rok, ki so zavzete s krmili
IRAN GRADI NOVO LUKO
Dosedanja luka Fao iranski proizvodnji nafte več ne zadošča, zato bodo velike petro-lejske družbe v letošnjem novembru pričele graditi novo luko, urejeno predvsem za njihove potrebe, da bo lahko sprejela tudi do stotisočtonske tankerje. Stroški bodo znašali okrog 16 milijonov iraških dinarjev.
»Tistega tepca ne poznam, še nikdar nisem čul o njem, lahko pa ima prav. Toda Dimač, jaz sanjam, ti pa hodiš okoli mene in me mučiš z nekakim sostavom. Ako me imaš rad, ako me imaš zares rad, zakliči: ,Cok! Vstani!' In bom vstal in začel kuhati zajtrk.«
Ko je tretji večer Dimač položil svojo prvo stavo na igralno mizo, mi je upravitelj vrnil petnajst dolarjev.
»Samo za deset lahko igrate,« je rekel. »Znižali smo višino stave na deset.«
»Illače se jim tresejo,« sc je rogal Čok.
»Nikomur ni treba igrati pri tej mizi, če noče,« je odvrnil upravitelj. »Prav rad vam odkrito povem, da bi rajši videli, ako bi vaš tovariš ne igral pri naši mizi,«
»Njegovega sostava se bojite, kajne?« je izzival Čok, ko je upravitelj plačal Dimaču tri sto petdeset dolarjev.
»Ne trdim, da verujem v sostav, ker ne verujem. Se nikoli ni bilo sostava, ki bi se bil pomeril z roleto ali katerokoli hazardno igro. Pa kljub temu sem že večkrat videl, kako čudne muhe si včasih dovoljuje sreča. Zato pa, če mi bo le mogoče, ne bom dopustil, da bi mi razbili banko.«
»Aha, mrzle noge.«
»Igra jc obrt kakor katerakoli druga, prijatelj moj! Saj ne igramo iz ljubezni do bližnjega.«
Dimač je dobival večer za večerom. Njegova igra je bila vsakikrat drugačna. V gneči, ki jc bila okoli mize, je strokovnjak za strokovnjakom poskušal zapisovati številke, ki jo nanje stavil Dimač, v upanju, da odkrijejo tajinstveni sostav. Pa so tožili, da nikakor ne morejo
dobiti ključa, s katerim bi rešili uganko. Prisegali so, da je vsa stvar Ic gola sreča, da pa svoj živ dan še niso videli take.
Najbolj jih jc motilo to, da je Dimač neprenehoma spreminjal način igranja. Včasih se je zatopil v svojo bcležnico in pričel na dolgo in široko nekaj računati, tako da je pretekla cela ura, ne da bi postavil eno samo ko-ščico. Včasih pa je kar po trikrat zaporedoma priglasil najvišjo stavo in v teku desetih minut priigral več kot tisoč dolarjev. Drugekrati je začel z največjo ravnoduš-nostjo staviti po dolarju na vse številke na mizi. To je trajalo deset minul, pa tudi pol ure, potem pa je nenadoma, ko je krogla delala že poslednje kroge, postavil najvišjo stavo na številko, stolpec in barvo in je dobil na vse tri. Da bi speljal na led tiste, ki so ga poskušali posnemati, je nekoč stavil štiridesetkrat zaporedoma najvišjo stavo in vsakikrat izgubil. Pa naj je igral šc tako različno, Čok je vsak večer nesel domov tri tisoč pet sto dolarjev.
»Sostava nimaš,« je trdil Čok, ko sta se neki večer odpravljala k počitku. »Z očmi in ušesi pazim, pa vidim, da stvar ne sloni na številkah. Niti dvakrat ne igraš enako. Vse, kar sem opazil, je to, da kadar se ti zdi, izbiraš številke, ki dobijo, kadar pa staviš na take, ki ne dobijo, delaš to namenoma.«
»Blizu si rcsnici. Res je, da včasih moram staviti na take številke, ki izgubljajo. Pa to spada v sostav.«
»K vragu tvoj sostav! Že vsakega igralca v mestu sem vprašal in vsi pravijo, da ni take stvari na svetu.«
»In vendar ga jim kažem ves čas.«
»Poslušaj, Dimač!« Čok je pravkar nameraval upih-niti svečo, pa je počakal. »Zdaj me pa stvar že jezi. Ti menda misliš, da je to sveča, pa ni. Ne, ne, gospod, to ni sveča. Jaz sam tudi nisem jaz. Jaz sem zdaj nekje daleč zunaj na deželi. Ležim na hrbtu s široko odprtimi usti, zavit v svoje odeje, ter vse to sanjam. Ti govoriš z menoj, ampak ni res, kakor tudi ta sveča ni zares sveča.«
»Ali ni potemtakem smešno, da tudi jaz s teboj vred sanjam?«
»Cisto nič. Ti si del mojih sanj, to je vse. Kolikokrat sem že čul, kako so drugi ljudje govorili v mojih sanjah. Eno ti pa moram povedati, Dimač. Vame gre blasnost. Če bodo te sanje še nekaj časa trajale, si bom začel gristi žile in tuliti.«
Šesto noč je igralnica pri »Losjeni rogu« znižala višek na pet dolarjev.
»Imenitno,« je dejal Dimač upravitelju rolete. »KaJior po navadi hočem tudi nocoj priigrati svojih tri tisoč pet sto dolarjev. S tem, da nižate višek, me le silite, da dlje časa igram.«
»Zakaj pa ne poskušate igrati pri kakšni drugi miši?« je vprašal oni srdito.
»Zato, ker mi je tu najbolj všeč,« je rekel Dimač in pogledal proti razbeljeni peči, ki je stala le nekaj čevljev vstran. »Tukaj ni prepiha, toplo je in udobno.«
Ko je Čok deveti večer nesel zlati prah domov, jc le malo manjkalo, da ga ni božje vrglo. »Jaz bom nehal, Dimač, jaz bom nehal. Vem, kdaj imam dovolj. Ne sanjam. Buden sem. Sostav je sicer nemogoč, pa vendar vidim, da ga imaš. Sklepni računi ne veljajo. Pratika je ob ves sloves. Svet se bliža polomu. Na zemlji ni ničesar rednega in enoličnega več. Poštevanka je zblaznela in — in pol. Karkoli je, je vse, in nič je vse. Dvakrat vse je mrzla smetana, stepeno mleko in konji, ki zadaj piskajo. Ti imaš sostav. Številke postavljajo na laž številke. Kar ni, jc, kar ni, bo. Sonce vzhaja na zahodu, luna je mlinec. zvezde pa so govedina v konservah. Črne koze so božji blagoslov, mrtvi brcajo, kamenje plava, voda je pa plin. Jaz nisem jaz in ti nisi ti. Morda sva dvojčka, ako nisva sesekljana krompirja, pražena na zelenem volku. Ljudje božji, zbudite me! Oh, zbudite me!«
Prihodnje jutro je prišel v njuno kočo obiskovalec. Dimač ga je poznal. Bil je to Harvey Moran, lastnik vseh igralnih miz v Tivoliju. V njegovem debelem glasu je bilo opaziti tiho prošnjo, ko je začel govoriti o svojem poslu.
sežke. Zal so skoraj vsi ti raketni izstrelki namenjeni za vojskoimnje in le majhen del za čisto znanstvene ali druge mirnodobne na-
mene. Po drugi strani pa je zavest strahovite nevarnosti in strahu pred učinkom tega orožja v morebitni novi vojni že sama po sebi dovolj velik vzrok :a varovanje miru v svetu
Atomski ledolomilec »Lenin« med gradnjo
Poliudo naftovodov so v zadnjem času prevzele tudi nekatere mlekarske in podobne zadruge v Švici in Avstriji. Iz visokogorskih planin, kjer se ob ugodnih letnih časih pase dolinska živina, predvsem krave mlekarice, jc pošiljanje mleka v dolino zvezano z mnogimi težavami in zaradi prevelikih oddaljenosti mleko ponekod sploh ne pride do primerne izrabe. Pa so iz plan-šarskih koč v dolinske sirarno napeljali cevovode, plpeli-nes, in po njih priteka zdaj mleko brez ovir in težav v dolino. Cevi so iz umetne snovi, neobčutljive za mraz in vročino. Tisoč metrov v globino priteče mleko v dvajsetih minutah, v minuti deset litrov. Teče zjutraj in zvečer. Vmes revi razkužijo 111 napeljejo skozi nje studenčnico. .Jeseni jih pobero, da jih zima ne uniči. Na Voralsberškcm v Avstriji bodo v prihodnjih letih raztegnili mlekovode devetdeset kilometrov daleč
Navedenima državama se bo spomladi kot tretja v Evropi pridružila Jugoslavija ali točneje naša Slovenija. V Krnskih planinah nad Soško dolino je živine na poletni paši
CE JE MOŠKIH PREMALO
Po vsem svetu menda prevladuje nežni spol, edinole v Avstraliji so ženske v manjšini m zato bolj cenjene. Nasprotno pa je v Abesiniji. Tam je moških premalo. Tako vsaj trdi novinar Barrow, ki se je nedavno vrnil iz dežele kave. Na svojem potovanju po njenem prostranem ozemlju je naletel na nomade, ki so šli na pot 7. namero, da za ženske svojega plemena nakupijo može. Zatrjevali so, da so pripravljeni za dobro ohranjenega moškega odstopiti tudi do dvajset kamel.
na pretek. Morda deset ali še več tisoč, saj ima novogoriški okraj skupno nad 17.000 glav plemenske živine, med njo pa največ krav mlekaric.
v ZDA so skonstridrali in izdelali velikanski kamion za prevoz rude in zemlje ter podobnega materiala. Naenkrat lahko prepelje 100 ton takega blaga. Ima avtomatično napravo za iz-sipanje ali razkladanje. Na sliki je lepo videti, kako je ta naprava dvignila ogromni nosilni zaboj v vrtoglavo višino, s čimer se gigantsko vozilo izprazni
Raketa »Talos« na križarki »Galvestone«: vodena je s pomočjo radarja. Svet je raketno znanost razvil že do take stopnje, da so usodni VI in V2, ki so jih Nemci med zadnjo vojno spuščali na London, prave igračke glede na nove do-