OS odarske rtn • v t in nar îzhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr. , za pol leta, 1 fl. 80 kr. za četert leta 90 kr po V • po posti pa za celo leto 4 il. 20, za pol leta 2 fl. 20 kr., za ćetert leta 1 il. 15 kr dn V Ljubljani v sredo 27. avgnsta 1862. Nova cesarska postava zastran davka za vino. mošt in meso. od jagneta do 25 funtov, kozličkov in sesnega pra sička v prvi tarifi i 71 / 1 i /2 kr., v drugi 14 kr., v tretji 9 kr., Srečno je odvrnj tista postava od 12. maja 1859 ktera je bila toliki strah vsem deželam, ktere je zadevala. Ta nova postava, ki jo je nasvetoval državni zbor in ki so jo cesar 17. dan t. m. potrdili, zadobí o tošnjega leta veljavo. 52% od mlađega praseta od 9 do 35 funtov v prvi tarifi kr., v drugi 35 kr., v tretji 26 i od prešiča čez 35 funtov brez razločka v prvi tarifi 2 kr., 1 gold. 5 kr. y v drugi h Svetih le 79 kr., v tretji b21L kr. Od tega dneva naprej se ima v vseh za frisno, suho in osoljeno meso, za salame in druge klobáse od centa v prvi tarifi 871/ deželah, ktere ta postava zadeva, zavžitni davek od vina, tretji 44 kr. mošta in mesa spet po tistih postavnih odločbah poberati, ki so bile pred 1. majnikom 1860 veljavne , 2 kr., v drugi 70 kr., v toda po sledeči tarifi Poduk Vinski davek. Tarifa 90 splačal, če se spomladi zemlja zrahljá in z dobrim travjim semenom obseje. Šolske řečí Škodljivo je živino na paso goniti o budem dezju ali o mrzlih vetrovih , ravno tako, dokler rosa in slana na pašniku leži; posebno ovce se morajo varovati, da s slano póparjene trave ne žrejo. Dobro bi bilo tedaj vselej tako dolgo čakati, da se rosene ali od slane poparjene tla vsaj nekoliko posušé, preden se ovce na paso ženejo; če pa ni Glavne šole: deške in đekliške. i. De kliska sola pri Ursulinarcah. Kakor imenik letošnjega leta kaže, so častitljive naše gospe nune imele spet šole prav polně. Bilo je v tako ime novani unanji šoli 798 učenk, v no tranj i 163 y to je mogoče .toliko časa čakati, »----»V. klaje, preden gre na paso y naj se da živini nekoliko suhe da ne plane prehitro po mokri starših takih, ki stanujejo tudi v samostanu pri nunah. To je znamenje , da nunske naše šole vživajo veliko zaupanje pri travi. y ki so ga res tudi po pravici vredne. Iz večletnih Ako je take previdnosti že pri pašnikih treba, kteri so mnogovrstnih reci prav prav za prav le sprehajališča živine , je bo še bolj treba, ki se pridno • 1 • • v . « v . 1 i ,» v 9 V w~m ■ skušinj venio, da šolarce nunske se dobro naučijo ; le ena velika napaka je ta, da slovenščina. V f UCl kadar si morajo živinčeta ob enem tudi ziveza iskati. škodljivi so tedaj drobnici in Zlo v unanji šoli, je celó zanemarjena v no goveji živini posebno pasniki, tranji šoli. Res je sicer, da nekim trem učenkám, kterih starši so za to prosili, se je dajal nauk v slovenščini. al kteri globoko leze, potem mocvirni in mahovni, kakor tudi to ni dosti. Će nam še nobena živa taki, kteri so še le pred kratkim pod vodo stali. Konjem najbolj tekne paša na ne preveč ne premalo suhih, grmičastih gričih, na kterih visoka, sladka trava raste in blizo kterih je voda. duša ni vzroka pove dati mogla: zakaj je ta razloček med una nj o in no tra njo solo y tako ga tudi mi ? naj ga iščemo tudi z lučjo, nikjer Za gov ej o živino se podajo posebno travniki na «•orah in nizkih planinah. Govejo živino v g oj zdi h pasti najti ne moremo. Znabiti, da nam kdo poreče: „v notranji šoli je nauk za trdo nemške ali laške učenke, ki ne potrebujejo slovenščine". Dobro! če ga te ne potrebujejo, — zakaj pa je bolj škodljivo kakor koristno; bolje tekne paša na izse-čenih prostorih z visoko travo. Ovca m teknejo najbolj visoko ležeći suhi pašniki z ga zavolj teh odtegujete domaći m ? Kaj ga te, ki bojo kadaj or te ospodinje, ne bojo morebiti potrebovale? in kaj ni dišeco travo. Dostikrat se zgodi, da živina na pašnikih za njeno krmenje odločenih ne dobiva dovolj živeža > tako y da res strada in zavoljo tega tudi lahko zboli. Pa tudi na mastnih se mora gledati, vsakemu domaćemu člověku dolžnost, da zná čisto svoj materni jezik, ki je toliko vreden kakor vsak drug. Slišali smo že starše se zavoljo tega pritoževati , da ne znajo njih deklice pravilno jezika slovenskega. Ce so pa nasproti tudi nekteri naših starišev še tako slepi, da ne cenijo svojega pašah h kterim se morajo deteliša šteti maternega jezika z navadnim izgovorom y da y „že znajo" in da to ni „uobel", ne sme šola take abote ga njih otroci da se živina ne preobžre. Kaj lahko se preobzró ovce » y rekoc izstradane, potem pa naglo ktere so skozi zimo tako na mastno pašo pridejo , ali pa se poleti na obile strnišča podpirati, sicer bi mogli tudi marsikaj posnemati, kar ne-ktera prismojena gospoda počenja: ne bilo bi treba moliti zapodé, ko jim je na njih navadnih pasah krma ze posla, kadar pred jedjó in po jedí, ne bilo bi treba moliti na ulicah y Pašniki utes: biti »nejo pa tudi zavoljo tega živini škodljivi zvoni itd. zjutraj , opoldne ali na večer angeljsko cescenje y ker na rastline na njih kaka škodljiva strupena rûcra y rija ali snet pride ali je pa veliko m r c e s a, kakor paj kov, gospe, častitljive kamna kakor mačohe, Vse to sedanji čas ni „nobel". Če Vas tedaj, domovina o tem kruha prosi, ne dajte ji ne delajte nehoté propagande za ne okamenujte nehoté mladih ga jezik imenujemo y bo uši itd. na njih. Vrh tega se mora živina od krmenja v nemškutarstvo v notranji šoli, - hlevih na pašo počasi in tako tudi od življenja na paši se erc za božjo domačo stvar, ki pocasi krmenja v hlevi privaditi, tako da dobiva živina v dite pravične tudi svojemu lastnemu rodu! Ne zapoved začetku, preden od doma gré, nekoliko suhe krme, pozneje pa. ko se ima paše odvaditi, naj se ji vselej nekoliko suhe klaje dá, kadar se domu vrne. ne prepoved človeška naj Vas v tem ne vodi: edina četrta zapoved Božja v vseh svojih razdelkih naj Vam je vodilo! Ako pogledamo pisavo imenika, veseli re --y --------------- ------------T UUIIU • - Xino pu^ lUUUIlll/ ]M w u ▼ vr uiiviuni* j * vuv.. • v Med vse mi pašami so pa največidel paše na gmajnah čemo, daje velik korak naprej storil od prejšnih ; prvič že v zdravju živine najbolj škodljive. Tu so namreč skoraj vse tem, da je saj za priimke prevzel latinske (slovenske) pis t ti»t i« « «v m v • 1 i V i • j • li fl — _ škodljivosti nakopicene. Večidel so le pusti prostori, kteri mena m niso za nobeno drugo rabo, za gmajne drugič s tem. da so imena slovenskega korena ----- ( ------ , ---------111 V/lil* , lit UIUqIV O 11/111 , UM DU IIUI/IIU oiu>viionv9u nui vu« odbrani; nihče jih večidel tudi prav slovniško slovensko pisane; ktere pa niso ne obdeluje in živina dobiva na njih komaj toliko, da more temu ni vodstvo krivo, ampak druge oviravne okolišine V • à • ft-T* •• V i 1 V V f f • ^ _ . __ živeti. Ker gonijo vsaktero domačo živino na-nje, se ne bodo sčasoma y puli samo med sabo za pico y y tudi zgodi se dostikrat, da zginile. Po naši ki misli je edina prava pot. v • zivince drugo pokvari. Posebno pa poveksujejo g m a j n e ne ako hoćemo kdaj pravični biti narodu našemu slovenskemu zastran pisave imen njegovih, to, da jih pišemo z latin-varnost za razš i ljenje kužnih bolezen med vso ski mi pismeni; zakaj le tako zamoremo v lepem licu po- ' bo tedaj svojo ži- dati imenik slovenskih, italijanskih in nemških imen, in dati 11 • V _ __ . V - živino kakega kraja. Previdni gospodar vino samo tedaj na gmajno pustil gnati, kadar bo prepričan, vsacemu, kar mu gre. Nemške t to je i gotiske pismena s da je vsa živina njegovega kraja zdrava, in kladel bo v slovenskim in italijanskim imenom toliko pristjejo kolikor zajcu boben; nemškim imenom se pa tudi latinske črke tako dobro priležejo, da je že dokaj knjig, čisto nemških, z lati- hlevu še vedno toliko, da bo imela dosti živeti. Ako imajo vati ne pomaga Krmenje v hlevu. ivin četa v hlevu krmo ( klajo) dobi samo to, koliko in kakošne krme. dobivajo nico tiskanih po nemškem svetu. Le z latinico se slovenske. da jim dobro tekne, temuč tud pravlja , primeša. i to o kterem času jo dobivaj y kako se jim krma na- , in kaj se h krmi še italijanske, nemške in vsakoršne imena lično strinjajo tica pa, ker je pisava brez vse estetike, V f OCl f govs eh narodov žali y le Nemcom ne y kdor tega ne verjame, naj nunske in Sploh menda je znano, ktera krma tej, ktei pa tej bolj tekne ; al kdor ima skrb ostane, bo tudi razsodil, ktera da klaj njegova živina zd naj se živini daj y ker se dostikrat vidi, da ostanejo živinčeta o še tako razni krmi zdrave, če se namreč nobena previdnost iz nemar ne puša, šentjakopske perijohe primerja z normal kini mi! 2. C. k. normalka. Normalka naša se je v vsem vêdla po starem. 3 imenik je pa nam ni tedaj tudi nič noveg Nj tem » za ktere je pri krmenju sploh treba (Dal prih.) en korak janske iu y aj drknil, ker je vse ki so ko. še celó itali y bile v prejšnih večidel v latinici tiskane Tudi tem se je letos odvzela stara pravica. Kako se pristje slovenskim imenom gotica, naj naši bravci sami posnamejo 291 iz nekterih imen, na priliko: DiUfđjtaf, ^otfc^iantf^ttfd), med Slovenjo Bistrico in Vajnikom, Pohorje do Puhensteina aSertatfc^nťg itd. Kdo bo neki na prvi pogled uganil, da in doljnega Dravburga, dalje okrožje Drave na desnem so to imena čisto slovenske korenine, kdo jih brez overe njenem bregu do hrvaške meje (glej obéir ni se : Muhar bral? Pa tudi, kakošne doslednosti se berejo v tem ime yy Geschichte der Steiermarku II ? 30 40.) niku! ©cmer in ©mr, ©etfe in ©atj f SSeftet m SScfeí t mesto te županije je bilo Z e t e 1 i n e s ťe 1 d Poglavitno c e te 1 i n- ÏBerbttfd) in SBerbttfc^^ Ï5ebeu$ in IDebcuj itd. Najžalost- sko polje; Muchar misli na Race (Kranichsfeld). neje je pa pri tem imeniku to i da se dolgo ni upati spre Ime tega mesta opominja na cetinske hribe. obrnjenja. Kako da ne? Ako je res, kar se po mestu go legi cetinskih hribov (Mons Cetius), pa stari iu vori y normalkini gospodje višega ukaza (morebiti še celó novi pisatelji niso enakih misel. Ptolomej zaznamuje zem- za cetinske hribe s stopnjo 36° daljave, lego ministerskega ) čakajo, ki jim bo določil, kako jim gré pi- Ijopisno sati slovenske imena in kdaj odložiti železno srajeo starega in 45° 20' širjave (Lib. IÍ. cap 15). Ker v ti legi Je kopita. Kadar se bodo visoke vlade še s tacimi rečmi stala tudi Em ona ______■ 1 _ .. 1 ! i . I ! _ ,1_______I • 1 _ * .. „ U _ „ rlolrtA I* r\ y tedaj 5? mons cetius" ne more biti tt ukvarjale ter učitelje slovenski učile pisati, bo treba šte- daleč od nje" je že učeni gosp. Hicinger opazil („Novice vilo uradnikov še zeló pomnožiti. Vendar bi pa „Novice" 1855 str. 126). To mnenje poterjujejo tudi imena hribov; rade zvedile, kterega leta, mesca , dné in od kod je neki tako nahajamo v Terbovljah hribovje Cetje, (Čeče) in přišel in s ktero številko je zaznamovan ukaz, ki zapo- hrib kraj ceste, ktera drži iz Celja skoz Blagovno v Poved uje dosedanjo imensko pisavo normalke ljubljanske, nikvo, tik sv. Primoža se veli: Cetina, na Cetini Le mešajo v začetnih šolah, da babilonskega turna nikoli ne posestnik: Cetinšek. *) Tako se je y in pogorje od svete bo konec! kakor je imenik njeni, ne vémo. Ali je nauk v normalki kaj milejši slovenščini gore prek cez Terbovlje do Boca velelo ce tins ko y m polje od Pohorja dol kraj desnega brega Drave (današnje Bilo je v normalnih šolah 1129 nčencov, med njimi petujsko): ceteliusko, zeteli nesfeld. Za to lego 23 šolskih pripravnikov , 33 godbinih 722 vsakdanjih. y 351 nedeljskih in pricujejo vasi, ktere so stale v „pagus ze tel i n esfeld" et fluvius, današnja Puls- y kakor: „Pulzcau", pagus 3. Mestna glavna sola pri sv. Jakopu. kava, „Gyzubel", vinska gora: Vi s uli, po nemškem Ves dru Je menik mestne šentjakopške šole , in Giessgibelber0* » nad Slovenijo Bistrico, Qualosse loze, Kolles, Tynah vendar smo normalki porok, da ji ne en pameten in pra- I10£ji p0horja, Drasgonwesdorf, Ha T i rij e (Tainach) na južnem pod vicen clovek ne bo narodu dala, kar mu škega jezika tal in v s:reh stel, gre. nemcena Starsi ki y Strasgoinzen ne da je vsacemu azumejo nem- p 01J i v cirkovski fari, M an ns perch Zd ergo nj a ves , po (villa ad Studeniz) na petujskem ^^ Ml morejo saj napredek svojega otroka v domaći vinski dolini Mansberg v dra besedi naznanjen brati, ker večidel v slovenskem jeziku je ves imenik napravljen. y reka T r e w i n a (Huit in amnem Travu m) šentjakopško šolo je obiskovalo letos 251 učencov v štirih edih Iz vsega se vidi, da Dra vina (glej Muchar l. c. str. 37—40) itd. Ker Zosim piše: „apud Em on a m appidum , quod inter Pano- za ta šola v vsem prav lepo napreduje in da zadostuje htevam novega časa. Ker gosp. Zorin že delj časa boleha niam supremam et Noricum situm est , tedaj so cetinski hribje ločili Panonio od Norika (glej Zosim lib. F., cap. y h je cr osp. Andrej Praprotnik prv k in vodnik y vès moz zato, spricuje tudi „Učiteljski T občno pohvalo vreduje. y ktere » je z 29) ? tako daje Cel ej a še spadala po Pliniju v Norikum y E m o n a pa V ze v Panonijo go r njo Starozgodovinstvo slovensko t Kje je bila nekdanja županija Zetelinesfeld? Spisal Davorin Terstenjak. Beseda nanese besedo. Dandanašnji so v pismih in V 9. stoletji nahajamo ravno tisto mejo med Caran-tanio in Panonijo, ali bolje rečeno: med frankovskim kraljestvom in veliko-moravskim (glej Důmmler „uber die ostlichen Marken des frankischen Reiches v Archiv fůr osterr. Geschichtsquellen" XIII. zve z str. 173.). V oni dôbi so se dežele med Panonijo in Bajoario velele : Karantania, tudi SclaviniarrKoroško-Sloven- vorih o Crnigori tolikrát cuj C e t i n j y g 0- glavno mesto one sko (PaulDiac F, 22.) in so iz prvega bile pod oblast) o domaćih slovenskih vojvodov, med kterimi so nam junaške dežele, da me mika na kratko omeniti tudi naše znani Borut, Hotimar, Karat, Ingo itd., pozneje pa pod oblastjo bavarskih in frankovskih vladarjev, in zna- slovensko Ce tin 8 ko. Ko so Bavarci in Franki pokraj nekdanj N ka bili pod svojo oblast spravili, so jim tudi čisto nov menito je, da ne daleč od hriba „na Cetini", ne celo četvrt nre, je ves v ponikviški fari z imenom: „koroški kamen", ustroj podělili, in jih v vece okrožja razdelili , ktere se pri in Ijudje še pripovedujejo, da je do one vesi segalo enkrat tadanjih pisateljih velijo: Gow, Gouw provinciae, co G y m i t a t P M bila Tako je za Karola Vélikega štirska (štajarska) razdeljena v: comitatus naerus S n a e, S M a r c h i o n a t k pa n u v Pag us S( kost to je dalje : P agi. zemlja Sou-v sa- korosko kraljestvo, in da je tam stal velik kamen kot mejriik. Kmet na ti meji naseljeni se spet veli Knez. dalj P Ogled po domačii. Turki v II ovcu. Zeteli nesf Z i t e 1 i n e s f I gala: pogorje haložko y ačko goi y 'a županija je obse- Boč, bregovati svet V 32. listu „Novic" t. I. je pod pisatelj v popisu tominske okolice med dru tudi turšk oj s k o v misel *) Skoro bote přetekle dve leti, kar od našega Da v or i na nicesa nismo brali v „Novicahu ; raarsikdo morebiti misli, da je na veke omolknil. Ne, ne! Visokoućenemu domoljuba našemu je leto 1861 bilo polno bolehanja in žalosti; ozdravil se je, hvala Boga! spet, al mnoge druge delà in skrbi so ga sprejele, ko je nastopil kot župnik veliko faro, iz kterih se more le sčasoma izkopati. Ko smo sami vidili unidan pri njemu cele kupe neprecenljivega gradiva, ki bi, ako bi na beli dan přišel bogati plod njegovih preiskav, nam kot sonce jasno razjasnil zgodovino starodavno našo, ste nas navdajale le dve presrčne V Ze sem na veo mestih dokazal, da je ime cet slovensko in da pomenj gori Na Pred hrib, breg ime C v Crni ves pred bregom v fari Male nedelj C norenskih kamnih večkrat najdeš osebno ime C in rodb s takošnimi imeni še po Slovenskem **) Torej je ime „Sli dežele : K ranj s k reje kakor so Pi K in poznamovanje ,,S1 « • Zik in Staiarsko nekoliko sta yy Novice", kterim se podtikuje ta znajdba Pis » želji: naj biroa zdravje in vse okoljšine vprihodnje milejše bile, ***) Ime Ingo se nahaja na římskem kamnu v Cadramu blizo da bi mogel dovršiti, kar bi sicer brez njega v škodo nam nenadomestljivo pogubilo se na veke. Vred. Konjic, tudi rodbine In g na Pohorji. • % po domaćem K se V • vijo Pis vzel iu rekel, da so od tam roparske čete na Belec cerkveuih stolpov kaže polomesec, da se po Belem grada (^Bovec) udarile. še Muhamed časti, To prigodbo tudi tukajšnega ljudstva ustno zročilo do- zakaj ponoći 15. zdaj se še samo v turški trdnjavi, junija je celi Beligrad postal srbski. Na kazuje, ktero pripoveduje, kako so bili grozoviti Turčini pri savskem bregu so lepo vredjene hiše in palače; na donav-bovskein gradu hudo naleteli. Uro hodá od Bovca naprej skem bregu pa med tisuč in tisuč kučami ne ene lepe hiše je bil v tesni dolini med visocimi gorami pod strmim pe-čevjem na ozkem brdi nad strahovitim prepadom zidan grad ni ^Klavža imenovan), kterega razvaline se še vidijo. Med ; bajte stojijo večidel brez vsega reda, v sredi med njimi pa strmijo velikanske razvaline, ki se zovejo „razvaline princ Eugen-aa. Slavni junak je sozidal v sredi donav- kterega so nemili časi in si cesto, ki na Koroško pelje, in pa gradom je to čudno korito skega brega sila velik grad ali prepad (zato se potok, ki po njem teče, Korit nica rovi narodi podrli. zove), ktero je kakih 250 sežnjev dolgo, pa ozko, da je je po Belem po nekterih krajih komaj 8 sežnjev široko in 74 sežnjev mnogo druzih podrtij , v znamenje, da je mesto v hudih čez kterega je lesen most edina pot v nekdauji vojskah grozno dosti trpělo ; sedaj pod srbsko vlado je se Razun velicih princ Evgenovih razvalio gradu turškega mesta na donavskem bregu še y globoko grad bila. Ko so se ljuti Turki gradu bližali, so. ljudje v le cvesti pričelo. *r ft Akoravno so na donavskem bregu same nizke kuče in radu luč nastavili, most odkrili in zbežali. Ko pa v mraku neusmiljeni tolovaji tje prihrumijo in v gradu svitlobo vgledajo, bajte lesene , se vendar od daleč , posebno iz trate med se naglo na temno odkriti most proti gradu zaženejo; al o gradom in turškim mestom, kaj lepo vidi. Lepšajo cerkve z lepimi visocimi stolpi, lepi veliki vrti in vinogradi ga turške joj ? zavržením angeljem podobni letijo eden za drugim v strašno globočino, dokler niso konji došli, nevarnost po pri lesenih in nizkih pa sploh s ceglom kritih kucah in svojem naravnem občutku zavohali in se ustavili. Koliko bajtah. Vsaka bajta stoji, bodisi turška ali srbska, judovska našlo, se ne vé, le to se pripoveduje ? Turkov je tam smrt da se je bila Koritnica za njimi zajezila in da je še v ali ciganska, v sredi lepega vrta ali vinograda, kteri je z visocimi plaňkami ali zidovjem ograjen, tako, da sprehajaje se po pravem turškem mestu po donavskem bregu vidiš malo gor imenovanih bajt, temveč samo visoko zidovje in novejsih casih ob velikih povodnjah puške ven metala. Pod izhodom tega čudnega korita je bil lesen most čez Koritnico. Tam so bile neke tri hiše (zdaj podrtije), visoke planke. Se v nobenem mestu na svetu nisem vidil kjer so popotniki postrežbo, vozniki pa priprego spod ko- toliko plank in visocega zidovja kakor v Belem gradu. Res. rita na obadva kraja po strmi cesti dobivali. Tej veliki da naša Kostanjevica ima dosti plank; al planke po Belem gradu težavi v okom priti, je c. k. cestuarstvo leta 1834 na velike cesarske stroške naravnost proti razdrtemu gradu silovito pečovje razbilo, skoz razvaline gradu novo cesto speljalo in čez visoko korito z enim obokom nov krasen dim iz ust na donavskem bregu so vse bolj velikanske > ako pogledaš skozi kako špranjo vidiš v visoko ojrrajeni senci 9 tam pa tam Turčina leno čepéti in vsega zamišljenega srost « . V ft skozi dolge brke omamljajočega čibuka proti most sozidalo, od koder zdaj popotniki ta posebni prepad širokému turbanu spušati i ali pa krdelo turških T) bul" (turska baba se imenuje bula). Po vrtih srbski h kuč se pa vidijo Srbkinje, ki marljivo platno tkejo in tužne pesmi vzeti. Ćetrt ure od Klavže naprej je tudi nov zidan most popevajo. Do nobene bajte se pa priti ne more, zakaj vsake in velicansko novo delo z zavzetjem ogledujejo. Pri tej priložnosti moram tudi sledečo prigodbo v misel čez ozko iu globoko korito, kjer skale eua v drugo planke ali zid imajo svoje vrata in na vra tih ključavnico; da se do vode viditi ne more. Pozno zvečer 21. turške so noč iu dan zaklenjene segajo, proseuca žganja pijan mládenec za svojo družbo malo zaostane; ko da kdo babjega blaga 1861 je šlo nekoliko ljudi iz Bovca v Log. Neki ne ukrade. Sploh so po donavskem bregu ulice blatne, polne mlak pa do imeuovanega mosta pride, namesto da se obrne na in kotanj; so ozke tihe i » dolgočasne y polne nesnage in most, zagazi po debelem snegu iz ceste neke korake, memo smradu od poginjenih žival: psov, mačk itd. Donavski bre mosta; pa brez vednosti svojih tovaršev se pogrezne s je pravo turško mesto, zakaj Turkov po čelem Belem plažom v globočino pod most. Ko bi se na snegu za njim gradu ni kakor samo na donavskem bregu, pa tudi tukaj » ft sled ne bil vidil, bi nihče» vedil ne bil, Kam je zg kam inil. 20 je većina pravoslavnih Srbov in druzih kristj med sežnjev globoko so se ljudje po vrvi spuščali in več dui njimi je kakih 3000 turških duš f Turki so zdaj vsí ira iskali ft 9 pa ni ga bilo mogoce , dobiti ker ga je voda v v gradu) kakih 200 ciganov, kteri tukaj stauujejo, svoje druzega misliti, kot pod skrivni brlog odnesla; zato ni bilo izhodom korita grablje nastaviti in veče vode čakati, ki ga • ~ je kuče (kovačnice) imajo, ali pa po © ansko pod milim nebom zivotarijo se plodijo, kak potem še le 13. svečana na dau vrgla. Na Srpnici. Fl r >r usi v glavi. • ne manjka, tako se tudi judov ne, in v Belem gradu na donavskem bregu turškega mesta Kakor se ciganov Ozir po slovanském svetu. Srbij a. Zemlja in národ srbski. Popisal dr. Ivan Podliščekov v Topćideru. jih je vse polno. sploh grozna zbloj Na ljudi donavskem bregu turškega mesta je Srbov, Turkov, Vsi tukaj živijo razun judov, ciganov tudi Grki, Cincari, Arnavti, Nemci itd ti prebivajo v bajtah turškim enakih. Razl veri jeziku 9 običajih rokodelstvu v obrtništvu so si pa v Srb. (Dalje.) Za lepo trato en puškomet od Grk, Cincarin, Arnavt, Bosnijak, Črnogorec itd. nosi sicer tudi široke turške hlače „čakšire" in turški nfesu, pa ta in uni ne w » ije oje glave po tursko, kakor Kitajci turškeg grada stoji 9 se t u r š k t ki se vštric trate od Save do Donave nima turbana na glavi; temveč so pobožni kristjanje boiramoleči pogostoma ponižno in bogahvalno prekrižavajo ft se po polotoku razprostira. bivavci turškega mesta različnih ver, različnega izobraženja zvesto držijo svojih starih običajev in živijo od rokodelstva Ze od delec se vidi, da so pre- govorijo, pojejo in častijo Boga v svojem lepem jeziku 9 in različnih narodov. Tako vidimo na savskem bregu tur k eg mesta lep |Huu u^u „«.«««nut «i^i..., S cesarsko pesmijo in z delitvo lepih šolskih daril, ktere dobrega dosti storil, in smel se bo, kadar se sopet povrne, sta gospoda fajmošter in srenjski župan oskrbela , je bila brez hvalisanja najuspešnejim zborom te vrste na stran končana preskusnja v veliko zadovoljnost vseh pričujočih, staviti." Spomladi so začeli pri nas tudi novo šolsko hišo zidati ; Dopisi. Iz Dfinaja. 1. dan t. m. je tukaj hraber slovenski vojšak umerl. M urk o?A I b r e c h t iz Hotederšic planinskoga 'Hf^^H^^^^H^^HBHH Bil je srenjski župan je vzel to težavno delo v svojo skrb in jo z velikim trudom in stanovitnostjo že večidel dognal, tako da hiša že stoji. Kaj veliko in lepo poslopje je; slava in kantona domá, gardist pri cesarjevi trabantni gardi. V se le 39 let star pa prsi njegove so kinčale c. k. hvala mu I Ob svojem ca.«$u, kadar bo šolska hiša čisto do delana, bomo več o tem omenili. Gorici 22. avgusta. ( Vprasanje na slavno c. k. zlata in velika sreberna svetinja za hrabrost, papeževa sve tinja od leta 1849; bil je tudi vitez ces. ruskega reda okrozno sodnijo v Gorici.) 8. dne t. m. pod štev. 4504 sem předložil tukajšni sodnii v slovenskem jeziku prošnjo, za sv. Ane poslednjega razreda. Vse te častne znamenja si je pridobil leta 1848 pri 9. batalijonu c. k. lovcov. odlog na 30 dni. da bi v svoji pravdi předložil svoj ugovor. Na to slovensko prošnjo sem dobil odlok od 9. av- v Od sv. Trojice na Stajarskein 15. gusta 1862 štev. 4504, ki mi je bil danes izročen avg J. Z. škem jeziku. Odstavek naredbe vis. pravdosodnega mi-Slovenščina se pri nas lepo kaže. Slovenski Pravnik" v nisterstva na deželne nadsodnije v Gradcu in Trstu vsled izrecenja v avstr. drž. zboru dne 17. marca naši pisarnici v Rogatcu ze v vsak uradnik ima, ktere jim službenega je oskrbel nas domorodec Sperl, c. kr. notar. To je zna 1862 y se tako glasi : yy Sodnije v omenjenih deželnih delih je (v okrožju nadsodnije graške in tržaške) morajo vloge ki menje, da bojo po slovensko ravnati začeli. Veliko vlog že slovenskih, pa odlok moramo čakati; menda je preveč se podajajo v slovenskem jeziku, sprejemati, in kolikor je deia. Viši tr ospodje so za slovenščino skor vsi uncti le mogoce, slovenskim stránkám izdajati odloke ali rešitve čez nekteri pisarji še v stari rog trobijo. Naj povem eno. Pre- to v slovenskem jezikuu. Jez sem Slovenec, moja nasprot tečeni teden je dobil en župan nemški dekret: naj v sa- nica tudi je Slovenka in ne ume druzega jezika raz un slo boto domá čakajo on in še trije drugi kmetje. Sin mu pre venskega: tedaj v tej vlog i obé stranki ste slovenske. Pri bira ta dekret, in ko župan nazadnje sliši „Rohitsch", tukajšni sodnii so trije svetovavci ne le rojeni Slovenci, , v „Roga te cu moramo iti. Pa kaj ampak tudi kos slovenskemu jeziku: tedaj bilo je po- rece : dobro ! že vem se zgodi ? Župan in kmetje so šli dve uri dalječ v Ro p o 1 u o m a mogoče, da se ta v l o g a slovensko resi. g a tec, pisatelj pa na deželo. tretji dan na svoje stroške M o in kako velicastna je naša rec vkljub vsem gadom klenščekom ! Jož. Strmolčan. in pe- cenimo domoljubje njegovo. Predvčeranjim mu je tukajšna pevska družba napravila pod oknom večernico, ktere se je Iz Loke 20. avg. Vreseli rojstni dan presvitlega neštevilna množica mestjanov udeležila mm • w V • I • • « V. « ¥••■!•# V « « ter ga pozdravljala z našega cesarja smo tudi mi Locanje obhajali prav slovesno s sv. mašo. Opoldne je bit obed. pri nas spet nemško 17. dan t. m. je bilo gledišče pa spet je slana vzela Sokčcvić meeimi zivioklici. Vceraj mu je na cast strelska družba pravila sloveseu obed, pri kterem so pričujoči bili ban yorni svetova- of Kulmer, grof Juri Jelačič, d u poslušavce; revnim so se obljubili „cisti „Bruttoertrag-a" ni auf dem Bureau" bojo vzeli, ker še nikdar terain za „Romeo dohodki, pa kje se vec Rubido, nadžupani itd. Vodja strelske družbe dr. Dukto najboljemu sinu domovine" na bilo? Koka ni bila vic je slavnému gostu „kot pa tudi nikdar pil prvo zdrav ktero je prevzvišeni škof odzdravil s tem ne bo. 0 marsikteri reči, resni in smesni, bi lahko se kaj pisal, pa raji pokrijem s plajščem pozabljivosti. „Vsaka reč le en čas trpí", je rekel Gorenec, ko je Francoza zibal. da kakor vsigdar si bo tudi vprihodnje zvesto prizadeval vrednemu biti Ijubezen svojega naroda, kteremu želi, da dohití v omiki druge narode ; spominja pa se pri tej pri- Iz Ljubljane. V poslednji seji deželnega odbora, liki tudi bratov, ki zdihujejo pod jarmom azijatske « v » * I _ I______•! V • V V, . « • . so- v kteri se je obravnovalo več za deželo naso v dnarnih zade vah zlo važnih reči, je bilo tudi sklenjeno, presvitli cesarici pokloniti srčno vošilo, da je spet zadobila ljubo zdravje. Od vseh krajev nam dohajajo vesele novice čbe- da nek že 30 let ne tako kakor letos. Z nekim strahom so jo letos naši ospodarji sejali, ker takrat je bilo vreme mrzlo in so od vseh strani prerokovali zgodaj slano. Nismo sicer všli še nevar-nemu času ; al veseli se nadjamo, ako Bog dá, da ji uideme. aznika in nase pomoci potrebujejo ^HÍ^H v ( esko. Iz Prage 20. avg. N je še menda naša dežela doživela take národně svečanosti, kakor je bila vče larske , ker ajda tako neznano lepo stoji ajšna na slavo rajnemu Havlíčku v B roj s tn em y kraj nje BI 0.000 ljudi je iz Českega in Mo avskega se včeraj snidlo tù , med kterimi tudi državni in fr deželni poslanci, knez Dr Taxis edniki čeških časnikov Iz Londona se je V ze povrnilo te dni tistih 12 Ljubljančanov , ki so šli z dunajskim vozovlakom razstavo ondašnjo ogledat, pa so bili tudi 7 dni v Parizu in so sicer za 300 gold, v 16 dnevih veliko sveta in veliko reči vi-dili, ki jih ne morejo prehvaliti; postrežba jim je bila za ta majhni dnar povsod prav dobra; le dobre i meti, kdor je s to družbo šel, ker vse se je v po sto in sto poslancov iz mest in kmetov. Slovanski narod naj je inestjan ali kmet, je tù očitno pok ceni zasluge takih mož y azal, kako visoko ki se trudijo za omiko njegovo in se poganjajo za pravice nje z biljami Slovesnost se je začela imi za rajnega, po kterih se je spomenica, v rojstno hišo Havlíčkovo vzidana, odkrila. Ko je Sladkovski «rovoril noge je mogel nagi i ci o zasluzrah in trpljenji Í9 V • ajnega © » 0 so solze oblivale oci vseh pricujocih opravljalo; počivati ni bilo časa. Te dni se je spet po Lasko. Cer vlada dinska Garibaldita očitno dalo nekoliko Ljubljančanov v London. v Laibacherca" za puntarja razglaša in je Sicilijo v obsedni stan djala, je přinesla te dni od Londona 18. gosp Vollmerja en „Eingesendet" iz avg y na ktero „Eingesendet" so yy Novice" prejele sledečo poslanico gosp. Vollmerju: „Vi pišete mest drugim nemu odborniku gosp. Horak-u in menda tudi nam mesíjanom, za kterih denarje ste šli v London, da ste Garibaldi vendar za to nic ne mara in zmiraj dalje gré s svojimi četami. V Katanii so ga slovesno sprejeli; od tod misii v Kalab rij o udariti in potem z rnožmi, ženami in otroci, ki jih bo po poti nabral, v Rim iti. Dosihmal se mu nikjer še u i kraljeva armada zoperstavila , pa tudi on zdravi" in se „dobro počutite ' v Londonu. Mi Vam na to v se je ogibuje; če bo še naprej tako, je znamenje da je to odgovorimo, -1 iAg^tagH^I da tega, da se za naše srborito poslanico le denarje „dobro počutite", nam ni bilo treba naznanjati, ker to sami dobro vemo; le to smo mi željni zvediti: ali nam bote kmali djansko pokazali, koliko prida bo obrtnijstvo naše imelo od tega, da ste v Londonu za naš dnar. To pa ste čisto pozabili omeniti v svojem ..Eingesendet*4. Zato včs razpor med kraljem in Garibalditom le komedija na videz ; če pa ni tako, se bo strašen boj vnel. V malo dneh bo to ocitno. u i c Srbsko. dognal ; Iz Beligrada. Zboi v Carigradu se ni tistega poročnika", ki je Vašo poslanico naredil za Lai- bacherco", prosimo, naj Vam tudi mojo pošlje „in die Stadt V der Nebel' kakor Suselka pravi Juri Pajk, inestjan. u (Pobérki iz raznih časnikov.) Ta teden, kolikor smo zvedili, so časniki „ex professo" Slovencom „prijazni prežvekovali le laži o obletnici mariborski in shodu bleškem. Ker o unem smo že svetu odkrili resnico, o tem pa današnji list „od jezera bleškega" kaže nesramnost ostuduo, nimamo druzega omeniti kakor samo to, da je lažnjivi slisi se, da rusovska vlada podpira v vsem srbsko; francozka se ji nekoliko omikuje, ker se boji spreti se z angležko, ki turško podpira. Tudi v ministerstvu srbskem mora biti nekak razpor, ker se sliši, da Garašanin. lava ministerstva, se hoče službi svoji odpovedati. Tako stoje zdaj Crna i;ora. Tudi iz tukajšnega bojišča so novice o* reci. potihnile. Dopis iz Dobrovnika od 17. t. ni. pravi da je nič danes dopisun si še „Hansjorgelna ture" a n a j e I y da v dokaz „nemške kul rusovska vlada oštro pisala turski, naj ustavi klanje Črno-gorcov, in da je tedaj mogoče, da se boj začasno ustavi. V Hercegovini je dozdaj vse mirno; le Vukalović s svojimi krdeli tù in tarn draži Turke. * razžaljivo divjá zoper dr. Tomana zastran tistega mari-borškega govora, kterega so slišale le — predolge ušesa. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis« Natiskar in záložník: Jožef Blazilik*