Poročevalec
Supplemento al NOVI LIST n. 1721 - Gennaio/Januar 1990
SLOVENSKE SKUPNOSTI
Sekcija DEVIN-NABREZINA
Januar 1990
»Blokirana demokracija in Slovenci
Generalni tajnik KPI Achille Occhetto pogosto utemeljuje zahtevo po koreniti prenovi svoje politične organizacije, rekoč, da bi na tak način med drugim odprli izhod iz »blokiranosti«, v kateri tiči italijanska demokracija že vsa povojna leta. Dejansko je treba iskati prav v svojski »drugačnosti« KPI enega izmed poglavitnih vzrokov, zaradi katerih ni v povojni Italiji še prišlo do resnične zamenjave političnih sil na oblasti. To premeno je dejansko (mimo svoje volje) onemogočala tudi in predvsem sama KPI, ki je po eni strani vseskozi bila vodilna sila opozicije in kot taka tudi glavna sila potencialne nove oblasti, po drugi strani pa je kljub vsem svojim prenovam do zadnjega ostala »nezanesljiva« z vidika zahodnih demokracij in torej »neprimerna« za prevzem oblasti. Ta njena »vnaprejšnja odrezanost« od oblasti je nekatere, zlasti PSI, privedla celo tako daleč, da so se povezali s strankami, kot je KD, ki bi jim v normalnih razmerah morale biti alternativne.
Vse to je imelo in še ima kopico negativnih posledic za italijansko demokracijo nasploh, a zaradi vrste posebnih okolno-sti tudi in še posebej za življenje naše narodnostne skupnosti. Dejstvo namreč je, da se glavnina Slovencev od konca druge svetovne vojne do današnjih dni politično opredeljuje za komunizem in še posebej za KPI. S tem pa je naša usoda postala v očeh večine na nek način »stvar komunistov«, kot med drugim pove, pa čeprav na izkrivljen način, globoko zakoreninjeni in široko razširjeni stereotip o »slavocomunistih«, ki nas Slovence oziroma Slovane kratko-malo enači s komunisti. Toda s tem, da je postala »stvar komunistov«, je naša usoda zašla na slep tir, saj je postala domena politične sile, ki je v italijanski »blokirani« demokraciji »izključena« z oblasti.
Seveda je gornje izvajanje shematično ter zato v marsičem površno in krivično. To moramo v prvi vrsti poudariti prav mi, saj nakazana shema med drugim ne upošteva SSk, v delovanje in smotrnost katere vendarle verjamemo. Toda po drugi strani je treba tudi priznati, da gornje izvajanje opozarja na nekatere silnice, ki so bistveno krojile in še krojijo našo usodo in ki so nas pripeljale v nezadovoljiv položaj, v katerem se danes nahajamo. Da bi se nam bila lahko pisala tudi drugačna usoda, ko bi se politično drugače opredeljevali, nam vsaj do neke mere potrjujeta primera ostalih dveh
dalje na 2. strani ■
Odbornica za kulturo in šolstvo prof. Marinka Terčon:
»
Moj obračun petletnega upravljanja«
Občinska uprava, ki se ji letos izteka mandat, se je že v samem začetku podala na pot večjih sprememb tudi na področjih, na katerih so prejšnje uprave bile manj aktivne. Naj predvsem omenim visoko kvalitetni program proslav ob 2000-letnici nabrežinskih kamnolomov v začetku leta 1986. Ob izredno zanimivi razstavi orodja, kamnitih izdelkov in dokumentov je potekala tudi serija predavanj priznanih strokovnjakov na različne teme v zvezi s pridobivanjem in uporabo nabrežin-skega marmorja. V treh tednih proslav si je naša uprava pridobila tak ugled na kulturnem področju, kot bi si ga mogla pridobiti maloka-tera občina z večjim upravnim aparatom in znatno večjimi upravnimi sredstvi. Tako izredno odmevne prireditve je bilo po tem dogodku težko še ponoviti, vendar je naša uprava od samega začetka pokazala, da ji gre predvsem za kvaliteto.
V naslednjih letih smo organizirali številne prireditve, od poletnih koncertov v stari šti-vanski cerkvi do lahkotnejših programov na mavhinjskem trgu. Najbolj pa je verjetno vsem ostala v spominu predstava Trdinove Kresne noči na starem devinskem gradu in štirijezič-na postavitev Rilkejevih Devinskih elegij na dvorišču devinskega gradu.
PLODNO SODELOVANJE
Z DRUŠTVI IN ŠOLAMI
Pri svojih pobudah na kulturnem področju ni uprava nikoli želela prevzeti dragocene vloge, ki jo imajo kulturna društva v občini, saj je svoje programe vedno organizirala v času, ko društvena dejavnost zastane zaradi počitnic; z druge strani pa je vedno skušala navezati sodelovanje z domačimi društvi. Neprecenljiva je bila vloga članov SKD Igo Gruden v že omenjenem proslavljanju 2000-letnice kamnolomov. Pri posebnih kulturnih prireditvah so sodelovale občasno tudi naše šole — naj omenim samo prireditvi, ki sta se dve leti zaporedoma odvijali v nabrežinski telovadnici: ob mednarodnem letu miru in ob letu boja proti lakoti, pri katerih so bili glavni junaki naši srednješolci poleg šoloobveznih otrok iz pobratenih občin Ilirska Bistrica in Buje ter dijakov Jadranskega zavoda združenega sveta z Devina. To je bila tudi priložnost, da šole med seboj navežejo stike - nekatere jih od tedaj tudi gojijo. Tudi potovanje v Brest (Bretanja) in nastop slovenskih osnovnošolcev na tamkajšnjem festivalu manjšinskih šol aprila 1988 sta bila sad sodelovanja med občinsko upravo in domačo osnovno šolo.
dalje na 3. strani ■
Metan: vprašanja in odgovori
Kot smo že poročali, zapade 11. februarja rok za vlaganje prošenj za priključitev k omrežju metana. Ob sobotah od 9. ure do 12.30 je na občini funkcionar podjetja ACEGA, ki sprejema prijave. Izpolniti je treba enostaven obrazec in ga izročiti na občini. V zvezi s tem nam številni občani zastavljajo vrsto vprašanj, na katere bomo sedaj odgovorili, da bo vsem jasno, za kaj gre.
Zakaj se je treba prijaviti sedaj, ko se še ni mogoče priključiti na omrežje metana?
Na osnovi dogovora med občino in podjetjem ACEGA imajo vsi, ki se prijavijo do 11. februarja, popust pri priključitvi. Za prvih deset metrov priključka bodo plačali 450.000 lir namesto 550.000 lir. Zato svetujemo vsem, ki mislijo, da se bodo priključili na omrežje metana, naj se prijavijo v tem roku.
Katere obveznosti prevzame občan, ko se prijavi, in koliko mora plačati?
Občan ne prevzame nobene obveznosti in ni dolžan plačati nobene akontacije. Ko bo plin napeljan do njegove hiše, se bo dokončno odločil, ali se priključi ali ne. Sedanja prijava ga torej nikakor ne obvezuje.
Zakaj potem ACEGA sprejema prijave?
Iz dveh razlogov: prvič zaradi dogovora z občino, ki je izposlovala popust za tiste, ki se prijavijo v tem roku; drugič pa zato, da ugotovi, kolikšno je zanimanje v posameznih vaseh za napeljavo metana.
Ali se lahko prijavijo tudi prebivalci manjših vasi, v katere bo metan napeljan šele čez nekaj let?
Seveda, prijavijo se lahko prebivalci vseh vasi. Celo svetujemo jim, da se prijavijo, kajti veliko število prijav manjših kraških vasi bi lahko pomenilo celo pospešitev del.
Kdaj bodo posamezne vasi priključene na omrežje metana?
Večletni načrt predvideva, da bosta leta 1990 priključena Sesljan in Vižovlje, leta 1991 pa Nabrežina Center in Nabrežina Kamnolomi. Nato se bodo dela nadaljevala v dveh smereh: iz Nabrežine proti Šempolaju in Praprotu ter iz Sesljana proti Devinu in Štivanu.
»Blokirana demokracija« in Slovenci
V rojstni hiši Iga Grudna bo obrtni in kamnarski center
Rojstna hiša Iga Grudna v Nabrežini bo v kratkem obnovljena in bo predana svojemu novemu namenu: stalni razstavi kamnarstva in trgovini domače obrti ter kmetijskih pridelkov. Kot je znano, je občinska uprava hišo, ki jo je požar skoraj povsem uničil, odkupila in namenila muzeju kamnarstva. V vseh teh letih te pobude ni bilo mogoče uresničiti prvič zaradi pomanjkanja sredstev in drugič zaradi zelo stroge zakonodaje o muzejih: državne in deželne oblasti so namreč zaostrile zakonodajo o muzejih, tako da je ustanavljanje novih muzejev zelo težavno. Iz tega razloga se je občinska uprava odločila za drugačno rešitev: gre za stalno muzejsko zbirko pod okriljem prodajnega centra, torej vsebinsko za muzej, ki pa zaradi birokratskih težav ne bo nosil tega imena.
Kar pa zadeva pomanjkanje sredstev, je občinski upravi priskočila na pomoč Tržaška trgovinska zbornica. Predsednik Trgovinske
zbornice poslanec Tombesi je prav v teh dneh pismeno sporočil županu Brezigarju, da je odbor, ki upravlja sredstva iz bencinskih bonov, dodelil devinsko-nabrežinski občini 700 milijonov lir za center krajevne obrti, kot se bo poslopje uradno nazivalo. Tolikšna vsota je potrebna za ureditev poslopja, za opremo, za ureditev stalne zbirke in za ureditev zunanjosti, tudi s primernim številom parkirnih mest v neposredni bližini poslopja.
Poslopje bosta skupno upravljali Trgovinska zbornica in Občina Devin-Nabrežina. Prav tako bo načrtovanje skupno in v prejšnjih dneh je občinska uprava poverila to nalogo arhitektoma Kokorovcu in Precaliju (slednjemu na predlog Trgovinske zbornice), da izdelata načrte. Pri pripravi stalne zbirke pa se bo uprava poslužila skupine strokovnjakov, ki so v okviru SKD Igo Gruden pripravili uspešno razstavo ob dvatisočletnici kamnolomov ter izdali lepo knjigo o zgodovini kamnolomov.
pomembnejših narodnostnih manjšin, ki živita v Italiji, se pravi primera Nemcev na Južnem Tirolskem in Francozov v Dolini Aoste. Kot je znano, sta obe ti skupnosti prišli v uveljavljanju svojih pravic veliko dlje od nas in pri tem najbrž ni postranskega pomena dejstvo, da se nista ne ena ne druga nikoli pomembneje vezali s KPI.
A vrnimo se k naši politični aktualnosti. Kot ljudje, ki verjamemo v politični pluralizem (in ne od danes ali od včeraj), lahko z velikim upanjem pozdravimo prizadevanja Achillea Occhetta in njegovih za demokratizacijo vodilne sile italijanske levice, tudi glede na potrebo po deblokiranju italijanske demokracije. Iz povedanega celo izhaja, da bi za to imeli nekaj posebnih razlo-
ČESTITKE
Nabrežinska učiteljica in pesnica MARIJA MISLEJ je pred kratkim izdala novo zbirko svojih pesmi z naslovom ŽARIŠČA. Pridružujemo se čestitkam za ustvarjalni dosežek.
gov prav kot Slovenci. Toda prav tu bi si dovolili tudi pripombo.
Slovenci v Italiji bi si namreč delali veliko utvaro, ko bi mislili, da bi s sprostitvijo italijanske demokracije oziroma s prihodom reformirane levice na oblast avtomatično prišli na dnevni red tudi naši specifični problemi. Prepričani smo namreč, da se Slovenci danes nahajamo v sedanjem nezadovoljivem položaju ne samo zato, ker smo svojo usodo odločilno vezali na stranko, ki mora danes ugotavljati svoj ideološki faliment. Zgrešeno je namreč po našem že to, da se neko narodnostno usodo ozko veže na neko ideologijo, pa naj bo takšna ali drugačna. Narodnosti je treba pač priznati neko avtonomijo, tudi v političnem delovanju in nastopanju. Tudi v tem smislu bi se lahko kaj več naučili iz izkušenj manjšin, ki so se v Italiji, pa tudi zunaj nje, izkazale za politično modrejše ali vsaj uspešnejše.
M.B.
PRISPEVKI KULTURNIM IN ŠPORTNIM DRUŠTVOM
Devinsko-nabrežinski občinski svet je na svoji seji z dne 19. decembra 1989 odobril prispevke kulturnim in športnim društvom, ki delujejo v občini. Sklep je predstavila in obrazložila pristojna odbornica prof. Marinka Terčon. Povedala je, da društva prejemajo prispevke na osnovi poročil o lastnem deluva-nju, ki jih sama predstavijo. Seveda pa so sredstva, ki jih občinska uprava lahko daje v ta namen, zelo skromna. Lani so skupno znašala okrog 11 milijonov lir. Naj navedemo prispevke, ki jih bodo prejela slovenska društva.
Dekliški zbor Devin	750.000,-
Godbeno društvo Nabrežina	800.000,-
MPZ Fantje izpod Grmade	793.000,-
SK Devin	700.000,-
SKD Igo Gruden	800.000,-
SKD Vigred	400.000,-
Slovenski zamejski skavti	300.000,-
ŠD Grmada	500.000,-
ŠD Sokol	900.000,-
Yacht Club Čupa	200.000,-
Skupno	6.143.000,-	lir
Zamenjava v občinskem odboru
Dosedanji občinski odbornik za zdravstvo in socialno skrbstvo Claudio Bussani (KD) je odstopil, in sicer in družinskih razlogov. Zamenjal ga bo svetovalec Giuseppe Baici, ki je bil v občinski svet izvoljen kot predstavnik LpT, a se je potem vpisal v KD in je zdaj tudi član njene svetovalske skupine.
Ti premiki pa so medtem že naleteli na razne ocene in kritike. Tako so nekateri predstavniki politični strank, ki sta tradicionalno bližji Slovcnccm, že napadle SSk, češ da bi se morala upreti vstopu Baicija v upravno večino. Mimo cenene demagogije, ki je je v takšnih napadih veliko, naj tudi ob tej priložnosti povemo, da smo pripadniki SSk od vselej bili in smo za sodelovanje z vsemi, ki kažejo do nas in sploh do Slovencev enako odprtost ter spoštujejo temeljna načela našega političnega delovanja. In navedeni premiki v devinsko-nabrežinski občinski upravi prav gotovo gredo v to smer. Omenimo naj, da je svetovalec Baici začetku te mandatne dobe ostal zunaj upravne koalicije, ker seje med drugim izrekel proti slovenskemu županu; zdaj pa je očitno v njem dozorelo drugačno stališče. Sicer pa bi se iz nekaterih kritik in natolcevanj dalo tudi sklepati, da nekaterim nikakor ne gre v račun, da je LpT ostala v našem občinskem svetu brez predstavnika.
Kot je razvidno tudi na tem posnetku, potrebuje rojstna hiša Iga Grudna nujna popravila
Odbornica za kulturo in šolstvo prof. Marinka Terčon:
»
Moj obračun petletnega upravljanja«
Za šole je občinska uprava skrbela tudi drugače. Po mnogih letih so se končno začela prepotrebna popravila v srednji šoli Igo Gruden - upamo, da nam bo uspelo v teku tega leta program popravil tudi izpeljati do konca. Popravili smo slovensko osnovno šolo Karel Štrekelj v Sesljanu; na koncu del smo tudi v otroškem vrtcu v Sesljanu. Lahko se tudi pohvalimo, da nam je uspelo kupiti še tretji šolski avtobus in tako zadovoljiti vedno večje potrebe po prevozu otrok v šole vseh stopenj.
DVIG KAKOVOSTI
OTROŠKIH VRTCEV
Če smo že na šolskem področju, naj poudarim, da si tudi drugače prizadevamo zato, da bi vsi otroci imelil čimbolj enake pogoje za svojo kulturno rast, to pa predvsem s posegi na ravni otroških vrtcev. S triletnim načrtom za preprečevanje šolskega neuspeha ter kulturne in socialne zapostavljenosti otrok, ki ga je pripravila strokovnjakinja na področju dela s predšolskimi otroki dr. Alenka Rebula Tuta, smo postavili temelje za drugačno, kvalitetnejšo kulturno politiko do otrok. Ko se je načrt izoblikoval, smo na njegovi osnovi že v letu 1986 uvedli v otroške vrtce nekaj novosti in posegli tudi v prosti čas najmlajših. Stekel je tečaj animacije v mavhinjskem vrtcu, odprli smo center za igro v sesljanskem vrtcu za slovenske predšolske otroke iz cele občine, skupaj s SKD Igo Gruden smo izvedli poletni center (tudi z inačico za italijanske otroke), organizirali izpopolnjevalni tečaj animacijskih dejavnosti za vzgojiteljice in tečaj, ki je pripravil animatorje za delo v poletnih centrih.
Načrt dr. Rebulove je bil izdelan tako, da smo ga lahko poslali na Evropsko skupnost, ki financira posebne eksperimentalne projekte za manjšinske šole. Komisija za evropske narodnostne skupnosti nam je priznala, da je naš načrt posegov na področju predšolskega prebivalstva pomemben in pravilen, in nam dodelila znaten prispevek za njegovo izvajanje. Načrt namenja posebno pozornost jezikovni vzgoji otrok. Z njim smo tako segli v srž problema, ki je vse prej kot drugotnega pomena za celotno našo narodnostno skupnost. Pomen jezika za ohranitev naše narodnostne skupnosti je tudi v naši občini premalo v zavesti ljudi. Prav tako ni zadostne zavzetosti za delovanje v društvih in za sodelovanje s šolo. Zato želimo dati svoj prispevek tudi v tem smislu in se potruditi za to, da preide zavest o važnosti jezika, kulture in šolskega uspeha otroškega prebivalstva v najširše plasti občanov.
Prva faza eksperimentiranja v vrtcih je sedaj za nami. Z letošnjim šolskim letom smo začeli z drugim delom projekta; tokrat v sodelovanju s Pedagoškim inštitutom pri Univerzi Edvarda Kardelja iz Ljubljane. Strokovnjakinje tega inštituta so nam izdelale triletni načrt o jezikovni vzgoji v večjezičnem okolju. Vzporedno pa bo potekalo raziskovalno delo dveh raziskovalk deželnega zavoda IRRSAE. Tudi te načrte nam je Komisija za manj razširjene jezike pri ES odobrila in nam že dodelila prvi prispevek za letošnje solsko leto.
Naj še poudarim, da se je za ta projekt ogrela tudi zgoniška občinska uprava, ki z nami letos sodeluje.
RAZISKAVE IN TEČAJI
Že od samega začetka je odborništvo poseglo tudi na raziskovalno področje. Omenim naj raziskave o zgodovini kamnolomov, o krajevnih imenih, o javni uporabi italijanskega in slovenskega jezika v naših vaseh, o odnosu do obeh jezikov na ravni otroških vrtcev, raziskovalni tabor Devin 1987. Nekatere izmed njih so bile že objavljene, druge pa še bodo v prihodnjih mesecih. Gre torej za pobude trajnega značaja, ki bodo pričale o naši stvarnosti v preteklosti in sedanjosti.
Drugo področje, ki ga gojimo, je tudi skrb za kulturno rast našega prebivalstva. Vsa le-
osnovnih šolah - tako sta ti strukturi, ki zaradi pomanjkanja šolske populacije trenutno ne služita svojemu namenu, ohranili v drugačni obliki vlogo vaškega središča. Načrti za ureditev starega poslopja na nabrežinskem trgu pa vsebujejo tudi sedež Godbenega društva.
ŠPORT
Na športnem področju smo posvetili pozornost predvsem strukturam, ki so po našem mnenju nezadostne. Zaključili smo dela in predali namenu športni center v Vižovljah. Veliko naporov pa smo vložili v projekt druge ob-činke telovadnice. Ta naj bi zrasla v Vižovljah. Zanjo je bil te dni odobren načrt, sedaj pa računamo, da bomo zanjo dobili finančni prispevek. Samostojnih špornih prireditev nismo organizirali; skrbeli pa smo, da se vsako
Odbornica prof. Marinka Terčon podeljuje priznanja devinsko-nabreiinskim občanom, ki so se izkazali na kult ur nem, športnem in na drugih področjih (januar 1988)
ta organiziramo jezikovne tečaje (naj posebej omenim le tečaje slovenščine za prebivalce italijanske narodnosti) in glasbene tečaje. Vsako leto pa nudimo štipendijo za izpopolnjevanje mladih talentov na poletnih semina-rijih Glasbene mladine v Grožnjanu in kiparjev v Marušičih.
PROBLEM PROSTOROV
Že dolgo časa se razne občinske uprave trudijo, da bi zgradile kulturno središče v Nabrežini. Letos bodo končno stekla dela, ki naj bi preuredila bivši otroški vrtec na nabrežinskem trgu v kulturni dom. Naši upravi tudi ni vseeno, v kakšnih pogojih delujejo kulturna in športna društva, zato smo dali na razpolago in potem prodali devinskima zboroma stavbo, ki sta si jo okusno in funkcionalno preuredila v svoj sedež. Uprava je nadalje preuredila prostore bivšega šempolajskega vrtca, tako da je v njih sedaj sedež kulturnega društva Vigred. V Cerovljah oz. Mavhinjah sta si športni društvi Devin in Grmada uredili sedeža v
leto odvija balinarksi turnir ob občinski razstavi vin. Sicer pa smo po svojih močeh in kompetencah vsestransko podpirali dejavnost naših športnih društev.
SODELOVANJE S POBRATENIMA
OBČINAMA
Stiki s pobratenima občinama Ilirska Bistrica in Buje so redni, sodelovanje pa poteka izključno na področjih, ki jih krije odborništvo, za katerega sem zadolžena in ki z organiziranjem skupnih prireditev ustvarja priložnosti za spoznavanje sorodnih organizacij iz vseh treh občin. Tako je prišlo lani celo do u-radnega pobratenja med SK DEVIN in SK SNEŽNIK iz Ilirske Bistrice.
Delovanje odborništva za kulturo in šolstvo je bilo torej izredno bogato. To je pa omogočil tudi sam upravni aparat, ki ni odpovedal niti pri nazahtevnejših pobudah. Za to gre zahvala ne samo kolegoma naše svetovalske skupine, ampak tudi občinskim uslužbencem samim.	Marinka	Terčon
SCUOUBUS
V
Ureditev devinskega pokopališča
Pred kratkim je prišlo v Devinu do nezadovoljstva zaradi prekopa nekaterih grobov na devinskem pokopališču. Do prekopa grobov je prišlo zaradi pomanjkanja prostora, zadevni sklep pa je bil sprejet že pred časom in izobešen tudi na devinskem pokopališču. Kljub temu ga nekateri vaščani očitno niso prebrali in so bili torej presenečeni nad to odločitvijo, ko je do prekopa grobov dejansko tudi prišlo.
Vse kaže, da se ti primeri ne bodo ponavljali. Prav v zadnjih dneh lanskega leta so namreč pristojne zdravstvene oblasti izdale dovoljenje za rabo novih pokopališč v Seslja-nu in v Nabrežini, ki bosta nedvomno zadostili potrebam za najmanj deset let. Medtem pa je občinska uprava že poverila geometru Facchinetti-ju, ki je pripravil načrte na nabrežins-ko pokopališče, nalogo, da izdela načrt tudi za razširitev devinskega pokopališča, za kar bo občina najela posojilo v višini 500 milijonov lir. Posojilo je že zajamčila deželna uprava s prispevkom na obresti. Načrti bodo pripravljeni v kratkem, tako da bodo še pred koncem leta lahko oddali dela na dražbi in bo od prihodnjega leta dalje tudi vprašanje pokopov na devinskem pokopališču rešeno za so-razmeroma dolgo dobo.
Lepo in pestro obhajanje
božičnih praznikov v občini
Domačini se letos ne morejo pritoževati, da niso domača društva za božične praznike poskrbela za raznovrstne tradicionalne prireditve. Mislimo, da je tokrat naša slovenska občinska skupnost pokazala vso svojo voljo po uveljavitvi in ohranjevanju starih tradicij. Najprej so marljivi člani SKD Igo Gruden prvič, kar pomnimo, postavili lepo in veliko božično drevo na nabrežinski trg pred spomenik padlim. Drevo je bilo res lepo okrašeno in po maši polnočnici so tam delili, seveda zastonj, premraženim vernikom kuhano vino.
Neposredno pred Božičem je v nabrežinski župni cerkvi gostoval znani New Swing Ouartet iz Ljubljane. Domači prosvetarji so ob finančni podpori »sponsorjev«, med katerimi naj omenimo le domačo posojilnico, pripravili res kvalitetno presenečenje: v nabito polni cerkvi so mojstri črnskih spiritualov izvedli skoraj dvourni program božičnih domačih in tujih motivov. Izvedba je bila res mojstrska, in povezovanje programa je izžarevalo domačnost. Res enkratno doživetje, katerega odmev je gotovo segal preko meja naše ožje okolice. Prijazni člani kvarteta in glasbeniki, ki so jih spremljali, so potem poskrbeli za dobro voljo še dolgo v noč v sicer neprimernih prostorih društva Igo Gruden, kjer je bila za goste in obiskovalce pripravljena skromna zakuska.
Po vrstnem redu je sledil že tradicionalni božični koncert v priredbi domače godbe na pihala, katero so tokrat spremljali Fantje izpod Grmade. V natrpani občinski telovadnici smo poleg božičnih motivov lahko poslušali še klasične skladbe in se čudili kakovosti te naše edine godbe, ki deluje v nemogočih okoliščinah; dovolj je, da poudarimo, da še vedno nimajo primernih prostorov, kjer bi lahko skupno vadili. Upajamo, da se bo tudi ta problem v kratkem rešil, ko bo občina preuredila staro osnovno šolo na nabrežinskem trgu, kjer naj bi naša godba prišla do spodobnega sedeža.
Niz božičnih nastopov se je na Štefanovo nadaljeval s kvalitetnim koncertom devinskih pevcev. Združena zbora Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor Devin sta nastopila v mešani zasedbi pod vodstvom Hermana Antoniča, otroški zborček Ladjica, ki ga vodita Olga Tavčar in Mirjam Bratina Pahor, pa je ob petju božičnih pesmi ljubko prikazal prizorčke o Jezusovem rojstvu. Štivanska cerkev je bila tudi tokrat polna in poslušalci so lahko uživali ob lepem izvajanju. Med gosti smo opazili tudi novega devinskega dušnega pastirja prof. Ganninija, ki je tudi kot bivši aktivni pevec lahko preveril pridnost naših zborov.
Niz božičnih koncertov se je končal naslednjega dne, t. j. v nedeljo, 7. januarja, z nastopom mešanega zbora iz Vrtojbe v nabrežinski župni cerkvi. Zbor je pod vodstvom Zdravka Lebana ubrano izvedel vrsto znanih božičnih pesmi, v glavnem slovenskih. Med koncertom je dr. Alojz Vetrih spregovoril o ekumenizmu, sledilo pa je že tradicionalno ocenjevanje jaslic in nagraditev najboljših med njimi.
Z veseljem ugotavljamo, da se v naši občini vse bolj zanimajo za ohranjevanje starih tradicij in da tudi mladina hoče navzven pokazati voljo, da se naša kulturna dediščina
New Swing Quartet je nastopil v nabrežinski župni cer k vi
uveljavi, kar se doslej ni dogajalo. Novi, moderni prijemi tradicionalnih prireditev pripomorejo k popestritvi programa in zbližanju širšim slojem publike. Dobro bi bilo, da bi občani v večjem številu sledili takim pobudam, da opogumijo in nagradijo marjive kulturnike, saj če ni pravega odziva, se še tako vztrajni naveličajo.
Nov občinski šolski avtobus
Ze od začetku tega šolskega leta vozi devinsko-nabrežinske otroke nov šolski avtobus. Gre za veliko vozilo, saj razpolaga s 53 sedeži. Občina ga je kupila s pomočjo deželnega prispevka r znesku 99.300.000 lir, celotni strošek pa je znašal /OH. 409.000 lir.
Občina zdaj razpolaga že z dvema šolskima avtobusoma. To ji omogoča, da je lažje kos številnim problemom r zvezi s prevozom šolskih in predšolskih otrok, kakor tudi, da lažje ugodi številnim prošnjam šol za uporabo šolskega avtobusa za športne dejavnosti, zlasti za plavanje, in za šolske izlete.
Stroški občinske uprave so na tem področju precejšnji, saj je treba upoštevati, da mora krit tudi stroške za osebje in za vzdrževanje vozil■