Vmtmimi pk*čm*r» v getornd.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
78.
kos.
V LJUBLJANI, dne 27. septembra 1933.
Letnik
IV.
VSEBINA
493. Uredba o postavljanju domov in drugih objektov združb in ustanov v pristojnosti min. za telesno vzgojo naroda.
494. Odločba k tar. št. 112/132 tarife skupnega davka.
495. Objava o ukinitvi čl. 69. taksnega in prist. pravilnika.
496. Odločba o izpremembi § 8. naredbe o določitvi nevarnostne tabele za zavarovanje za nezgode in o postopku pri uvrščanju obratov v nevarnostne razrede.
497. Pojasnilo o taksiranju pritožb zoper volitve občinskih po-slovalcev.
498. Popravek v uredbi o izpremembi in dop. uredbe o skupnem davku št. 25.525.
499. Razpisa: — postopanje s sprejemnimi radijskimi aparati, instaliranimi na avtomobilih tujih turistov; — uporaba postopnika C br. 11.260 na motorna vozila tujih turistov, opremljenih s triptikom Jugoslovanskega touring kluba.
Uredbe osrednje vlade.
493.
Na osnovi § 3. zakona o postavljanju domov in drugih objektov združb in ustanov, ki spadajo v pristojnost ministrstva za telesno vzgojo naroda, in v soglasnosti z ministrskim svetom predpisujem to-le
uredbo
o postavljanju domov in drugih objektov združb in ustanov, ki spadajo v pristojnost ministrstva za telesno vzgojo naroda.*
Člen 1.
Združbe in ustanove, ki spadajo v pristojnost ministrstva za telesno vzgojo naroda, so; sokolska društva, sokolske čete, skavti, strelske družine, gasilske čete, kakor tudi športna društva in naprave, ki se bavijo s športom: nogomet, hazena, tenis, veslanje, jadranje, plavanje, drsanje, smučanje, sabljanje, motocikliranje, bi-cikliiranje, težka atletika, boksanje, lahka atletika ter planinska in turistična društva.
Člen 2.
V členu 1. uredbe omenjene združbe in ustanove smejo postaviti po dobljeni gradbeni dovolitvi domove
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
2.	septembra 1933., št. 199/LVIII/581. Zakon gl. »Služ-beni list« št. 622/74 k I. 1932.
50«.
501.
502.
503.
504.
505.
506.
Pravilnik o bolničnih pristojbinah za zdravljenje v banovinskih bolnicah in bolničnih ambulancah v Dravski banovini.
Popravek v uredbi o sestavi kandidatnih list itd. za občinske volitve v Dravski banovini.
Izpremembe v staležu drž. in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
Naredba upravnika policije v Ljubljani, s katero se izpre-minja naredba o prometnih prepovedih, omejitvah in ureditvah na področju uprave policije v Ljubljani.
Odločba občne seje drž. sveta o področju njegovih oddelkov glede na t. 10. § 80. finančnega zakona za 1933./1934. Odločbe občne seje drž. sveta z dne 22. in 23. maja 1933. Razne objave iz »Službenih novin«.
in druge objekte, ki so določeni za namene teh združb, samo s predhodno odobritvijo ministrstva za telesno vzgojo naroda.
Člen 3.
Prošnje, vložene od združb in ustanov, omenjenih v členu 1. uredbe, za ugodnosti po § 2. zakona o postavljanju domov in drugih objektov pri občnih upravnih oblastvih prve stopnje, v območju uprave mesta Beograda pa pri upravniku mesta Beograda, pošlje ban, odnosno upravnik mesta Beograda s svojim predlogom in mnenjem ministru za telesno vzgojo naroda v nadaljnjo rešitev.
Člen 4.
K prošnji, zaradi odobritve postavitve domov in drugih objektov se mora priložiti:
1. 1 izvod legopisnega načrta s sosednjimi parcelami. Če leži zemljišče, na katerem se naj dom ali objekt postavi, zunaj ožjega gradbenega okoliša, se mora predložiti legcpis z okolnim terenom v polurnem 500 m od terenskega središča v razmerju 1 :500;
2. dokaz o lastninski pravici glede zemljišča, na katerem se naj postavi dom ali drug objekt. Če postavljajo združbe in ustanove dom ati objekt na zemljišču, ki ni njihova last, morajo podati dokaz, od koga in ob kakih pogojih je pridobljeno zemljišče za postavitev doma ali objekta;
3. 1 izvod pristojno odobrenega načrta doma ali objekta;
4. gradbeno dovolilo;
5. detajlni pregled in proračun in podatke o finančnih sredstvih, s katerimi društvo razpolaga. Resničnost
teh podatkov preizkusi občno upravno oblastvo po vloženi prošnji;
6.	potrdilo pristojnega občnega upravnega oblastva prve stopnje, ali je v selu, trgu ali mestu do 15.000 prebivalcev, kjer se postavlja dom ali drug objekt, še kaj drugih združb, omenjenih v členu 1. te uredbe, ali je tamkaj kmetijska zadruga, agrarna zajednica in temu podobno, in ali je v tem kraju že postavljena ali pa se postavlja podobna zgradba.
Člen 5.
V vseh trgih ali mestih do 25.000 prebivalcev morajo biti domovi omenjenih združb in ustanov proste zgradbe. V mestih nad 25.000 prebivalcev se grade domovi po uredbi o izvaj nju regulacijskega načrta za mesto, kjer se dom posta\ ja; vselej si je pa prizadevati, da so zgradbe proste.
č len 6.
Občine kot gradbena ob last v a ukrenejo, da se prepreči postavitev domov in objektov združb in ustanov, omenjenih v členu 1. te uredbe, če nimajo od ministrstva za telesno vzgojo naroda odobritve za zidanje.
Člen 7.
Na prošnjo združb in ustanov, omenjenih v členu 1. te uredbe, za postavitev domov in drugih objektov dovoli lahko ministrski svet na predlog ministra za telesno vzgojo naroda, da se imenovanim združbam in ustanovam brezplačno prepusti predelano in nepredelano gradivo in drug gradbeni material iz državnih gozdov, državnih podjetij in drugih državnih ustanov.
Člen 8.
Za postavitev domov in drugih objektov združb in ustanov, omenjenih v členu 1. te uredbe, dovoli lahko ministrski svet, da se oddaj ministrstvu za telesno vzgojo naroda:
1. iz državnih gozdov les na panju brezplačno, brez plačila gozdne takse;
2. iz državnega podjetja Šipadt (šumsko-industrij-*ko podjetje Dobrljin-Drvar d. d.) predelan stavbni les s popustom 20 % od prodajne cene, ki jo plača ministrstvo za telesno vzgojo naroda iz proračuna, določenega v ta namen.
Družba >Šipad« je oproščena plačila gozdne takse za ustrezno kubaturo lesa na panju po kubaturi izdela nega lesa, ki ga oddaja ministrstvo za telesno vzgojo naroda za potrebe omenjenih združb in ustanov;
3. iz državnih kamenolomov ali iz državnih gozdov in z državnega gozdnega zemljišča brezplučno kamenje, gramoz in pesek, t. j. brez plačila takse iu d ruge kupnine;
4. ves drug material, ki je državna last, če je nepredelan, brezplačno, oproščen vsake državne in ostale takse; če je pa predelan, proti povračilu dejanskih proizvodnih stroškov, ki ga izplača dotični državni ustanovi ministrstvo za telesno vzgojo naroda iz svojega proračuna.
Člen 9.
Združbe in ustanove, omenjene v členu 1. te uredbe, ki žele brezplačno dobiti predelano iu nepredelano gradivo in drug gradbeni mat“rial po § 2. zakona o postavljanju domov in drugih objektov^ vlože prošnje po občnem
upravnem oblastvu prve stopnje. K prošnji je treba priložiti razen prilog, navedenih v členu 4. te uredbe, tudi še:
1. overovljen prepis društvenih pravil;
2.	društveno delovanje od	postanka do dne	prijave
v	kar	moči kratkih potezah;
3.	priimek, ime in poklic	članov uprave;
4. število'članov po vrstah;
5. spisek potrebnega predelanega in nepredelanega gradiva in drugega gradbenega materiala, ki se zahteva, s specifikacijo, overovljeno od pristojnega občnega upravnega oblastva prve stopnje, v območju uprave me9ta Beograda pa od upravnika mesta Beograda.
Vsi načrti in druge priloge morajo imeti predpisano pisarniško velikost.
Prošnje, vložene od omenjenih združb in ustanov pri občnih upravnih oblastvih prve 9topnje, odnosno v območju uprave mesta Beograda pri upravniku mesta Beograda, pošlje ban, odnosno upravnik mesta Beograda s svojim predlogom in mnenjem ministru za telesno vzgojo naroda.
Clen 10.
Predelano in nepredelano gradivo in drug gradbeni material, ki se dobi po § 2. zakona o postavljanju domov in drugih objektov in te uredbe za potrebe gradbenih objektov omenjenih združb in ustanov, se mora uporabiti izključno za tiste namene, za katere se prepusti, razen če ministrski svet izjemoma ne odredi drugače.
Za vsako prekoračitev je odgovorna uprava omenjenih združb in ustanov materialno in kazensko.
Občna upravna oblastva vodijo nadzor o uporabi gradiva, prepuščenega združbam in ustanovam za postavitev njihovih domov in drugih objektov, in naznani po uradni dolžnosti vsako prekoračitev ministrstvu za telesno vzgojo naroda. Po dovršitvi doma ali objekta izda pristojno občno upravno oblastvo združbam ali ustanovam potrdilo o pravilni uporabi prepuščenega materiala.
Člen 11.
Če je v selu, trgu ali mestu do 15.000 prebivalcev poleg združb in ustanov, ki prosijo odobritve za postavitev domov ali drugih objektov, tudi še kaj drugih združb ali ustanov, navedenih v členu 1. te uredbe, ali če je tamkaj kmetijska zadruga, agrarna zajednica in temu podobno, si je treba prizadevati, da se vse organizacije združijo in postavijo skupni dom — jJugoslo-vanski narodni dom«.
Vse take združbe se sestanejo po svojih odposlancih, po 3 iz vsake združbe; zboru predseduje predstavnik pristojnega prvostopnega občnega upravnega oblastva, odnosno uprave mesta Beograda.
Sklep teh odposlancev pošlje občno upravno oblastvo prve stopnje, odnosno uprava mesta Beograda s svojim mnenjem po pristojni poti ministrstvu za telesno vzgojo naroda.
Pobudo za ta sestanek da občno upravno oblastvo prve stopnje, odnosno upirava mesta Beograda, na zahtevo katerekoli združbe ali ustanove, ki želi postaviti dnin ali objekt.
Če se ne doseže sporazum, odloči ministrstvo za telesno vzgojo narcda, ali dovoli, da postavi dom samo ena združba, neglede na druge.
Člen 12.
Na prošnjo združb ali ustanov, omenjenih v členu 1. te uredbe, dovoli lahko ministrski svet na predlog ministra za telesno vzgoja naroda na državnih železnicah in ladjah znižan prevoz gradiva in drugega gradbenega materiala, ki se pošilja naravnost iz kraja prevzema materiala v kraj, kjer se postavljajo domovi in drugi objekti omenjenih združb in ustanov, proti povračilu 50% normalne tarife za dotični material, ki ga izplača ministrstvo za telesno vzgojo naroda ministrstvu za promet iz svojega proračuna, določenega v ta namen.
Člen 13.
Minister za telesno vzgojo naroda predpiše lahko tudi tip za domove in druge objekte združb in ustanov, omenjenih v členu 1. te uredbe, ki se žele koristiti s členom 9. te uredbe.
Člen 14.
Ta uredba stopi v moč, ko se objavi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 25. julija 1933.; O. br. 1138.
Minister za telesno vzgojo naroda dr. Lavoslav llanžek s. r.
Ministrski svet je v seji z dne 26. julija 1933. usvojil in izrekel svojo soglasnost s to uredbo o postavljanju domov in drugih objektov združb in ustanov, ki spadajo v pristojnost ministrstva za telesno vzgojo naroda,
O.	br. 1138 z dne 25. julija 1933.
Predsednik ministrskega sveta dr. M. Srškic s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
494.
Odločba
o izpremembi tarife skupnega davka.*
Pod tar. št. 112/132 tarife skupnega davka** je v razpredelku 3 pod točko 2. poleg besede »Konjak« dodati: »in vinsko žganje«.
V Beogradu, dne 19. julija 1933.; št. 61601.
Minister za finance dr. Mil. R. Dordevic s. r.
495.
Objava
o ukinitvi čl. 69. taksnega in pristojbinskega pravilnika.***
Gospod minister za finance je odredil z odločbo št. 70.773 z dne 12. avgusta 1933. — na osnovi člena 26. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah —, da se člen 69. taksnega in pristojbinskega pravilnika ukine.
Iz ministrstva za finance — oddelka za davke v Beogradu, dne 12. avgusta 1933.; št. 70.773.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
3.	avgusta 1933., št. 174/XLIX/517.
** »Službeni list« št. 302/47 iz 1. 1933.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
2.	septembra 1933., št. 199/LVIII/589.
496.
Odločba
glede nevarnostne tabele za zavarovanje poljedelskih delavcev.*
Na osnovi § 30. zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922. (»Službene novine« št. 117) in na predlog ravnateljstva osrednjega urada za zavarovanje delavcev z dne 29. maja 1933., št. 19-771/33,
odločam :
Prvi stavek prvega odstavka § 8. naredbe ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 15. oktobra 1930., St. br. 28.174, o določitvi nevarnostne tabele za zavarovanje za nezgode in o postopku pri uvrščanju obratov v nevarnostne razrede in nevarnostne odstotke ( Službene novine« št. 248)** se izpreminja in se glasi:
»Poljedelski delavci, ki so na osnovi četrtega odstavka § 6. zakona o zavarovanju*** delavcev zavezani zavarovanju samo, kolikor jim preti nevarnost nezgode od kotla ali pogona, so zavarovani samo za nezgodo, in to kolektivno brez individualne prijave na podstavi zavarovanega letnega zaslužka 4200 dinarjev (V. mezdni razred).«
To mojo odločbo je vročiti osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev in objaviti v iSlužbenih novinah kraljevine Jugoslavije«.
Beograd, dne 15. julija 1933.; St. br. 27.680.
Minister
za socialno politiko in narodno zdravje
I.	Pucelj s. r.
497.
Pritožbe
zoper volitve občinskih poslovalcev je treba taksirati po tar. post. 53. zakona o taksah.f
Ministrstvu pravde.
Na vprašanje nekega upravnega sodišča, katero takso je treba plačati za pritožbe zoper volitve občinskih poslovalcev, vložene na osnovi predpisa § 50. sedanjega zakona o občinah,tt daje davčni oddelek ministrstva za finance na osnovi člena 43. zakona o taksah nastopno tolmačenje:
V tar. post. 53. taksne tarife je določil zakonodajec tudi takso za pritožbe zoper volitve vobče.
V tej tarifni postavki je zakonodajec sicer izrekel, da se nanaša ta taksa na pritožbe, vložene pri državnem svetu, toda samo zato, ker je bila izdana ta tarifna postavka ob času, ko. je bil po tedanjih zakonih državni syet pristojen za pregled in odločitev o takih pritožbah.
V § 50. sedanjega zakona o občinah je prenesena ta pristojnost na upravno sodišče, ki mora, kakor državni svet po prejšnjem zakonu, po prijavljenih pritožbah pre-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. julija 1933., št. 166/XLVI/491.
** »Službeni list« Št. 312/49 iz 1. 1931.
*** »Uradni list« št. 169/62 iz 1. 1922.
t »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
7.	septembra 1933., št. 203/LXI/601.
tt »Službeni list« št. 229/35 iz 1. 1933.
/
gledati pravilnost volitev in ki odloči v prvi in poslednji stopnji.
Potemtakem so poslovanje in pravne posledice po teh pritožbah ostale iste, kakor po pritožbah po prejšnjem zakonu; samo pristojnost je prešla z državnega sveta na upravno sodišče.
Na osnovi tega sklepa davčni oddelek, da je treba v duhu zakona in na pravni osnovi za pobiranje takse tudi za pritožbe, vložene zoper volitev občinskih poslo-valcev po § 50. sedanjega zakona o občinah, pobirati takso iz tar. post 53., b), taksne tarife.
Ker pa je glede pobiranja te takse bilo potrebno to-le tolmačenje, ki ostane, dasi objavljeno, mnogim neznano, odreja davčni oddelek, da je treba z vsemi pritožbami, ki niso zadostno taksirane, ravnati po čl. 231. taksnega in pristojbinskega pravilnika in zahtevati doplačilo takse.
Ministrstvo se zaproša, da sporoči to vsem upravnim sodiščem.
V Beogradu, dne 30. avgusta 1933.; br. 74.951.
Pomočnik ministra za finance Ing. St. Nedeljkovič s. r.
498.
Popravek
v uredbi o izpremembi in dopolnitvi uredbe o skupnem davku št. 25.525 z dne 13. maja 1933.1
V tarifi k uredbi o skupnem davku št. 25.525 z dne
13.	maja 1933., natisnjeni v »Službenih novinah« štev. 108/XXXI z dne 15. maja 1933.,2 so nastali ob tiskanju pogreški, ki se popravljajo tako-le:
1. Na strani 2812 je pri številki carinske tarife 256 (tarifni številki skupnega davka 348 in 349) pomotoma natisnjena tarifna postavka in odpade popolnoma.
2. Pripomba k številki carinske tarife iz 275 (tarifna številka skupnega davka 376) se mora glasiti:
274
»Velja pripomba iz tar. št. iz -	«.
3. Pri točki 3. tar. št. 276/377 je treba črtati po-grešeno natisnjeni stopnji in vpisati za notranji promet stopnjo 5%, za uvoz pa stopnjo 5-3%.4
4. Poslednji odstavek pripombe k številki carinske tarife 296 (tarifna številka skupnega davka 397) se mora glasiti:
»Če je blago te vrste obseženo s kombiniranim davkom, je plačati davek s 5% prodajne cene.«
5. V pripombi k številki carinske tarife 327 (tarifna številka skupnega davka 421/15) mora stati znak ponovitve:
6. V razpredelku 5 številke carinske tarife 432 (tarifna številka skupnega davka 546) je treba namesto
1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
24.	junija 1933., št. 140/XXXIX/418.
* »Službeni list« št. 302/47 iz 1. 1933.	*
* Prav: 581, v »Službenem listu« stran 643. — Op. ur.
* V »Službenem listu« št. 302/47 iz 1. 1933. že pravilno natisnjeno. — Op. ur.
* Prav: 428. — Op. ur.
stopnje 5'5 postaviti 11; pripomba k isti tarifni številki pa se mora glasiti:
»Industrijsko in umetniško izdelovanje pohištva je zavezano dodatnemu skupnemu davku z 2%.«
Iz pisarne ministrstva za finance, oddelka za davke, v Beogradu, dne 14. junija 1933.; št. 53.772.
499.
Razpisa.*
i.
Postopanje s sprejemnimi radijskimi aparati, instaliranimi na avtomobilih tujih turistov.
Na vprašanje oddelka za carine, kako je treba postopati glede pobiranja takse na sprejemne radijske aparate, instalirane na avtomobilih tujcev, ki prihajajo v našo državo, je dalo ministrstvo za promet pod P. T. br. 47.571 z dne 29. junija 1933. nastopno pojasnilo:
»Na osnovi člena 2. pravilnika o sprejemnih radijskih aparatih,** se mora vsakdo, ki želi imeti radijski aparat, prijaviti najbližjemu poštnemu radu zaradi registracije in pobiranja naročnine. Drugačno postopanje se kaznuje po čl. 253. finančnega zakona za 1. 1928./1929.
Po prednjem in po členu 20. omenjenega pravilnika mora, kdor prestopi mejo z avtomobilom in pride v našo državo, isto storiti, t. j. se takoj najbližjemu poštnemu uradu prijaviti. Ta poštni urad mu izda dovolitev; če pa želi ostati več ko 15 dni v naši državi, mora to izjaviti in plačati naročnino, predpisano s pravilnikom.
Poštni urad, ki prejme naročnino, potrdi to na dovo-lilu ali pa mu izda eventualno priznanico zaradi izpričbe ob odhodu, da je plačal državi predpisano naročnino za radijski aparat, postavljen v avtomobilu.
Ob izvrševanju prednjega je treba, da navajajo carinska oblastva vse lastnike avtomobilov — turiste, ki imajo v avtomobilu radijski sprejemni aparat, naj tako-le postopajo:
1. Prijavijo naj svoje radijske sprejemne aparate takoj po prestopu meje kakšnemu najbližjemu poštnemu uradu, opozorivši jih na posledice člena 3. pravilnika o sprejemnih radijskih aparatih.
2. Carinski organi naj pri odhodu lastnikom radijskih aparatov odvzemajo dovolila, opravijo kontrolo, ali je plačana naročnina, ki mora biti označena na dovolilu ali pa eventualno potrjena s priznanico. Če kdo ni plačal naročnine, ki zapade po roku iz člena 20. omenjenega pravilnika, naj se napotijo takšne osebe na najbližji poštni urad, da plačajo radijsko naročnino, ki pristoji državi.
3. Odvzeta dovolila teh oseb naj se takoj pošljejo poštnemu uradu, ki jih je izdal, s pripombo, da je lastnik tega dovolila odšel iz naše države, pri čemer je označiti tudi dan njegovega odhoda.
Carinarnici se naroča, naj pouči o prednjem pojasnilu svoje osebje s tem, da se smatrajo instalirani sprejemni radijski aparati glede carinskega postopanja za sestavne dele motornega voznega sredstva in da naj v mali beležnici in registru triptikov in karneta ugotove
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dn<» 25. julija 1933., št. 166/XLVI/497.
** »Uradni list« št. 217/53 iz 1. 1929.
njegov obstoj, da se ob odhodu avtomobila iz države lahko dožene, da ni dotični radijski aparat ostal v državi.
Ce se radijski aparat v državi pridrži, je zahtevati ob odhodu voznega sredstva od Avtomobilskega kluba znesek carine po maksimalni postavki št. 675 uvozne tarife po vrednosti aparata, ki mora biti označena v dotični mali priznanici.
0 prednjem je obvestiti Avtomobilski klub.
Iz pisarne ministrstva za finance — oddelka za carine,
dne 11. julija 1933.; št. 18.520/1V.
II.
Uporaba postopnika C broj 11.260 z dne 19. aprila 1924. na motorna kolesa, čolne z motorjem in brez njega in turistične aero-plane tujih turistov, opremljenih za dotično vozno sredstvo s triptikom Jugoslovanskega touring kluba v Beogradu.
Z odločbo carinskega sveta št; 8908/IV z dne 11. V.
1932.,	odobreno po gospodu ministru za finance, je odrejeno, da je uporabljati predpise postopnika C br. 11.260 z dne 19. aprila 1924.* na motorna kolesa s prikolico in brez nje, turistične čolne z motorjem in brez motorja in sportske turistične aeroplane tujih turistov (članov priznanih inostranskih touring klubov v Bruslju), če jim rabijo ta vozna sredstva, ko vstopijo in se mude v naši državi, za prevoz in če so opremljeni glede njih s triptikom Jugoslovanskega touring kluba v Beogradu.
Ob tem povodu se daje carinarnicam naslednje navodilo:
Pri vstopu tujih turistov v našo državo na kakšnem spredaj navedenem prevoznem sredstvu, opremljenem po priloženem obrazcu s triptikom Jugoslovanskega touring kluba iz Beograda, opravijo obmejna carinska oblastva glede takšnih voznih sredstev carinske ekspedicije na' način, predpisan v predpisih postopnika C br. 11.260/24.
Prav tako je postopati s spredaj omenjenimi voznimi sredstvi na način, predpisan v tem postopniku, tudi pri povratku iz naše države kakor tudi pri začasnih odhodih in prihodih za veljavnosti opravljene carinske ekspedicije.
Carinske ekspedicije po tem razpisu se opravljajo glede turističnih aeroplanov lahko samo pri glavnih carinarnicah v Skoplju, Beogradu in Zagrebu, kjer so letališča, določena za pristajanje zrakoplovov, ki prihajajo iz inozemstva.
Triptik Jugoslovanskega touring kluba, o katerem je spredaj govora, ima isto število listov in obseza za popis motornih voznih sredstev vse tiste podatke, katere obseza triptik po obrazcu iz postopnika C br. 11.260/1924. in poleg tega tudi še podatke za popis čolnov in turističnih aeroplanov. Glede njegovega izpolnjevanja in postavljanja potrdil po tujih carinskih oblastvih velja to, kar pri triptiku po omenjenem postopniku.
Zaradi točnejše evidence opravljenih ekspedicij spredaj navedenih voznih sredstev osnujejo obmejne carinarnice poseben register z nazivom »Register tujih motornih koles in čolnov, uvoženih pogojno na povratek po razpisu št..........< (navedi številko, datum in leto
* »Uradni list« št. 195/59 iz 1. 1924.
tega razpisa). Glavne carinarnice v Skoplju, Beogradu in Zagrebu osnujejo enak register, a samo za voditev evidence o turističnih aeroplanih.
Dotični register se mora sestaviti iz obrazcev oddelka za carine, predpisanih v letu 1932. za triptike in knjige za prehod pri carinarnicah, s katerimi se carinarnice lahko založe iz skladišča centralne carinske blagajne v Beogradu.
Reklamacije, ki se podajo pri Jugoslovanskem touring klubu po členu 20. postopnika C br. 11.260/1924, je vlagati pismeno po oddelku za carine.
Glede na predpise tega razpisa se izza dne 1. avgusta 1933. ne uporabljajo predpisi postopnika C br.
11.260/1924 glede motornih koles tujih turistov, opremljenih s triptikom Jugoslovanskega touring kluba po obrazcu triptika, predpisanega za Avtomobilski klub v Beogradu, — razpis št. 13.850/IV. z dne 20. aprila 1931., ker je sedaj s tem razpisom za dotična motorna kolesa določen nov obrazec triptika.
Potemtakem veljajo predpisi razpisa št. 13.850/IV— 1931. odslej samo za avtomobile tujih turistov, ki jih opremi Jugoslovanski touring klub po Avtomobilskem klubu v Beogradu s triptikom ali knjigo za prehod pri carinarnicah, ki jih razpis omenja.
Po prednjem se morajo carinarnice v danih primerih izza dne 20. julija 1933. strogo ravnati.
Iz pisarne ministrstva za finance — oddelka za carine, dne 15. julija 1933.; št. 19.289/IV.
Banove uredbe.
500.
VI. No. 16548/2.
Na osnovi § 6. zakona o bolnicah in skladno s pravilnikom o bolničnih pristojbinah za zdravljenje v državnih in banovinskih bolnicah in bolničnih ambulancah, odnosno z izmenami in dopolnitvami tega pravilnika in po odobritvi ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje z dne 16. septembra 1933., S. br. 15.241, predpisujem naslednji
pravilnik
o bolničnih pristojbinah za zdravljenje v banovinskih bolnicah in bolničnih ambulancah v Dravski banovini.
§ u
V banovinskih bolnicah se pobirajo naslednje oskrbnine:
za	III.	oskrbni	razred	Din	25’—	dnevno,
za	II.	oskrbni	razred	Din	60-—	dnevno,
za	I.	oskrbni	razred	Din	90-—	dnevno.
§ 2.
Poleg v § 1. navedenih oskrbnin plačujejo bolniki prispevek za razširjenje in gradbeno izpopolnitev banovinskih bolnic.
Ta prispevek znaša:
1.	v bolnicah do 60 bolničnih postelj 10% dnevne oskrbnine,
2. v bolnicah od 60 do 300 bolniških postelj 15% dnevne oskrbnine,
3. v bolnicah nad 300 postelj 2Ct% dnevne oskrbnine.
Plačevanje tega prispevka je obvezno za vse bolnike,
izvzemši za one, za katere plačuje radi siromaštva ali drugih zakonitih odredb oskrbne stroške država ali banovina.
Vsi dohodki iz tega naslova se zbirajo in nalagajo v skupnem kontu pri dravski banovinski hranilnici, iz katerega se krijejo anuitete in drugi večji investicijski stroški banovinskih bolnic.
§3.
Državni in banovinski uslužbenci — aktivni in upokojeni — kakor tudi njihove rodbine, ki se hočejo oskrbovati v II- oskrbnem razredu, plačujejo kot razliko med
II.	in III. oskrbnim razredom le Din 30-— na dan brez drugili pribitkov. Gradbeni prispevek se od njih ne pobira.
§ 4.
V načelu je dolžan plačati oskrbne stroške vsak bolnik, odnosno njegovi po zakonu za to obvezani^svojci. Ban pa more na utemeljeno prošnjo radi prezadolženosti, številne družine, elementarnih nezgod in morebitnih drugih nesreč oskrbne stroške znižati, odpisati ali plačilo na drug način olajšati.
V ostalem pa plačujejo oskrbne stroške:
1. bolniki sami ali njihovi po zakonu za to obvezani svojci, razen če pristojna občina in sresko načelstvo potrdita, da so plačila nezmožni v smislu uredbe z dne 14. II. 1931., S. br. 25472/30 ( Službeni list« z dne 28. X.
1931.,	št. 66);
2. država, banovina in zavarovalne ustanove ob pogojih, naštetih v §§ 7. in 8. zakona o bolnicah;
3. dalje imajo pravico na račun državnih, odnosno banovinskih kreditov do brezplačnega zdravljenja v III. razredu banovinskih bolnic še:
a) upokojenci častniki in vojaški uradniki, aktivni in upokojeni orožniki, kakor tudi njihove rodbine; rodbine aktivnih častnikov, podčastnikov in prostakov nimajo pravice do brezplačnega zdravljenja v banovinskih bolnicah;
b) dnevničarji in honorarni uslužbenci v državni službi in njih rodbine v smislu določil § 56. finančnega zakona za 1. 1D32./33. in § 68., točka 8., finančnega zakona za 1. 1933./34.
Isto pravico Uživajo tudi banovinski dnevničarji in honorarni uslužbenci na račun banovinskih kreditov.
Pod točko a) in b) navedeni oskrbovanci so deležni, kadar se oskrbujejo v II oskrbnem razredu, glede plačevanja razlike ugodnosti § 3.
§ 5.
Ambulantni bolniki plačujejo za ambulantno zdravljenje v banovinskih bolnicah porabljeni material po nabavnih cenah. Teh stroškov ne povračajo siromašni bolniki in oni, za katere plačuje oskrbne stroške država ali banovina.
Uprave banovinskih bolnic uveljavijo za ambulantno zdravljenje poseben cenik, ki ga odobri ban.
§
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga odobri ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, obvezno
moč pa dobi s 1. dnem meseca po objavi v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«.
V Ljubljani, dne 22. septembra 1933.
Ban: dr. Marušič s. r.
Ta pravilnik je odobrilo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje z odlokom z dne 16. septembra
1933.,	S br. 15.241.
501.
Popravek.
V uredbi o sestavi kandidatnih list itd., objavljeni
v »Službenem listu« z dne 12. septembra t. 1., št. 470/73, je v § 1., četrti odstavek, druga vrsta, med besedama »...aktivni ali...« dodati še besedo »državni«.
502.
Izpremembe
v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
A. Državni uslužbenci.
Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 19. septembra 1933., I. No. 6368/1, je bila premeščena po potrebi službe Camlek Marija, dnev-ničarka-zvaničnica pri drž. zdravilišču za tuberkulozo v Topolšici, v isti lastnosti k sres. načelstvu v Ljutomer.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 12. septembra 1933., I. No. 6181/1, je postavljen Čampa Anton za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pre predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 19. septembra 1933., I. No. 3616/4, je bila premeščena na lastno prošnjo K roli Josipina, zvanič-nica II. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Ljutomeru, h kraljevski banski upravi v Ljubljano.
B. Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 18. septembra 1933., I. No. 6359/1, je na osnovi § 104., točka 16., prestala služba Lukman-Šerjak Viktoriji, banovinski arhivski uradnici X. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 20. septembra 1933., I. No. 4495/2, je bil postavljen dr. Vidmar Roman, praktični zdravnik v Dev. Mariji v Polju, za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Velenje s sedežem v Velenju v lastnosti banovinskega uradniškega pripravnika v stroki, v kateri so zvanja razporejena od VIII. položajne skupine, z mesečno plačo Din 1175'—
Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 18. septembra 1933., I. No. 5822/17, je bila postavljena za banovinsko zvaničnioo III. skupine s
1.	periodičnim poviškom pri kraljevski banski upravi v Ljubljani Brenčič Marija, bivša banovinska uslužbenka iz Ljubljane.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 12. septembra 1933., I. No. 5852/1, sta postavljena Rihtaršič Andrej, drž. cestni nad-zornik-zvaničnik za banovinskega cestnega nadzornika, zvaničnika pri sreskem cestnem odboru v Kranju, in Troha Janko, banovinski cestni nadzornik-urad. pripravnik X. položajne skupine, za drž. cestnega nadzor-nika-zvaničnika pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Novem mest«, s sedežem v Kostanjevici.
Razne obce veljavne odredbe.
503.
IV No. 23/3/26.
Naredba
upravnika policije v Ljubljani, s katero se izpreminja naredba o prometnih prepovedih, omejitvah in ureditvah na področju uprave policije v Ljubljani z dne 31. maja 1933.
§ 1., točka 11., naredbe upravnika policije v Ljubljani o prometnih prepovedih, omejitvah in ureditvah na področju uprave policije v Ljubljani, objavljene v »Službenem listu« z dne 14. junija 1933., št. 308/48, se izpreminja s pristankom kraljevske banske uprave Dravske banovine in po zaslišanju mestnega načelstva v Ljubljani na osnovi čl. 66. in 67. zakona o notranji upravi v smislu § 3. naredbe bana Dravske banovine o zaščiti javnih cest, varnosti prometa na njih, o miru ter snagi, na področjih uprave policije v Ljubljani, predstojništev mestne ' policije v Mariboru in v Celju in mestne občine v Ptuju (mest. cest. reda) z dne 30. maja 1933., II. No. 9720/1, »Službeni list« št. 307/48 iz 1. 1933., kakor sledi:
»Kolesarjenje in vožnja z ročnimi vozički sta do preklica dovoljeni po desnem hodniku Tyrševe ceste od Linhartove ulice v smeri proti Ježici. Kolesarji in voditelji ročnih vozičkov pa smejo, voziti samo drug za drugim in ne več njih vštric.
Na vseh drugih hodnikih in pešpotih sta v področju uprave policije kolesarjenje in vožnja z ročnimi vozički-prepovedana.«
Uprava policije v Ljubljani, dne 21. septembra 1933.
♦
504.
Odločba
občne seje drž. sveta o področju njegovih oddelkov glede na točko 10. § 80. finančnega zakona za leto 1933./1934.*
Na osnovi § 6. zakona o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih je dopolnil državni svet v občni seji z dne 22. in 23. maja 1933. glede na točko 10. § 80. finančnega zakona za leto 1933./1934. svojo odločbo z dne 22. decembra 1932., št. 40.631/32., o področju oddelkov državnega sveta, »Službene novine« z dne 28. decembra 1932., št. 302/CXIII,** tako-le:
Spori, zasnovani s tožbami zoper rešitve bana, komandanta orožništva ali odločbe kakšnega drugega oblastva o službenih razmerjih državnih uslužbencev spadajo v pristojnost tistega oddelka državnega sveta, v čigar pristojnost spadajo predmeti dotičnega ministrstva.
Iz občne seje državnega sveta z dne 23. maja 1933., št. 16.102/33.
Glavni tajnik	Predsednik državnega sveta
Božidar Protie s. r.	Dragoljub P. Radojlovič s. r.
505.
Odločbe
občne seje državnega sveta z dne 22. in 23. maja 1933., št. 16.102/33.***
I.
Če ni predložil uvoznik obenem z deklaracijo po členu 34. carinskega zakona listine, s katero dokazuje, da uvozi blago v namen, za katerega daje zakon dobroto oprostitve ali dobroto nižjih davščin, ki se pobirajo pri .carinarnici, pa so se zato na uvoženo blago pobrale normalne davščine, sme zahtevati po členu 56. carinskega zakona povračilo razlike med plačanimi in ugodnejšimi davščinami; ta razlika se mu mora vrniti kot neumestno ubrana, če dokaže z listino pristojnega oblastva, da se je blago res za dotični namen uvozilo, za katerega daje zakon dobroto oprostitve ali dobroto nižjih davščin, ki se pobirajo pri carinarnici.
II.
Ko se izda odločba o prestanku službe državnih uslužbencev, so upravna oblastva dolžna, se poleg § 104., točke 16., pozvati tudi na § 110. zakona o civilnih uradnikih z dne 31. marca 1931.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
14.	junija 1933., št. 131/XXXVII/383.
** »Službeni list« št. 42/5 iz 1. 1933
*** »Službene novi kraljevine Jugoslavije« z dne
11.	septembra 1933., št -06/LX11/613, kjer je objavljena tudi obširna obrazlož/^v vsake odločbe,
III.
Administrativni spori, pri katerih se da vrednost spornega predmeta določiti, se smatrajo za ocenljive in taksa za tožbe (pritožbe) pri državnem svetu in upravnih sodiščih po teh sporih se mora pobirati po drugem odstavku pod 1. in 2. § 12. zakona z dne 23. decembra 1932. o naknadnih in izrednih kreditih k proračunu državnih razhodkov in dohodkov za 1. 1932./1933.2
IV.
Odredba člena 1. uredbe o prejemkih v naravi sumarskega strokovnega osebja pri upravi državnih gozdov (»Službene novinec št. 236/XC z dne 12. oktobra 1932.)3 se nanaša samo na strokovno osebje pri ministrstvu za šume in rudnike, direkcijah šum in gozdnih upravah, t. j. na tisto osebje, ki ima izobrazbo, navedeno v § 132., odnosno § 135. zakona o gozdih z dne 21. decembra 1929.4
m	■■
506.
Razne objave iz „Službenih novinu
Številka 181 z dne 11. avgusta 1933.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 4. avgusta 1933., I. št. 26361, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati list »H r v a t s k i p u tc , ki izhaja v Bazlu.
Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 4. avgusta 1933., I. štev. 26362, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati list »Sloga r a d n i k a i seljaka«., ki izhaja v Bruslju.
Številka 182 z dne 12. avgusta 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 18. julija 1933. so napredovali v V. položajno skupino: Cilenšek Marija, nastavnik meščanske šole v Ptuju; v VII. položajno skupino: Žvan Zofija, nastavnik meščanske šole na Jesenicah, Lukan Rada, nastavnik meščanske šole v Št. Vidu, Martinc Milica, nastavnica 1. deške meščanske šole v Mariboru, in Seliškar Anton, učitelj osnovne šole, pride-ljen 1. deški meščanski šoli v Ljubljani.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z. dne 24. julija 1933. je bil postavljen v V. položajno skupino Baukart Jan, upravitelj mešane meščanske šole v Ljutomeru, doslej uradnik VI. položajne skupine.
Številka 183 z dne 14. avgusta 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 18. julija 1933. je bil premeščen po potrebi službe Lužnik Fran, sreski šolsk: nadzornik v Gornjem gradu, uradnik VI. položajne skupine, za učitelja drž. osnovne šole v Skomarju, srez konjiški.
* »Službeni list« št. 16/3 iz 1. 1933.
* »Službeni list« št. 687/86 iz 1. 1932.
* »Uradni list« št. 162/35 iz 1. 1929./1930.
Z odlokom ministra za gradbe z dne 4. avgusta 1933., štev. 20472, je napredoval v VIII. položajno skupino Vidmar Slavko, tehnik IX. položajne skupine tehničnega oddelka kr. banske uprave v Ljubljani.
Odobrena praksa. Z odlokom ministra za gradbe z dne 31. julija 1933., štev. 19777, je na podstavi čl. 6. začasne uredbe o pooblaščenih, inženjerjih in arhitektih odobrena Vedeniku Miroslavu, inženjerju iz Ljubljane, javna praksa na ozemlju kraljevine Jugoslavije v gradbeni stroki.
Številka 184 z dne 15. avgusta 1933.
Dovolitev uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 5. avgusta 1933., I. štev. 25897, je dovoljeno uvažati v našo državo in v njej razširjati liste: »Ujsag« z nedeljsko prilogo (»A z Uj-sag V a s a r n a p j a«), »Pa risi Div at« (mesečnik) in »Tunder n jak Magyar Kezimnka Ujsag« (mesečnik), ki izhajajo v Budimpešti.
Številka 185 z dne 16. avgusta 1933.
Z odlokom ministra za promet z dne 29. julija 1933., P. t. štev. 57409, sta bili premeščeni v istem svoj-stvu po potrebi službe k pošti in telegrafu Gornji Logatec Štrukelj Marija, p. t. uradnik VIII. položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 1, k pošti in telegrafu Dolnji Logatec pa Milavec Pavlina, p. t. manipulant IX. položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 1.
Z odlokom ministra za promet z dne 28. julija 1933. so hiti premeščeni: Gril Janez, oficial IX. položajne skupine prcmetno-komercialnega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani, v postajo Ljubljana gl. kolodvor po potrebi službe; Vidmar Jakob, pomožni strojevodja X. položajne skupine kurilnične izpostave Zidani most v kurilnico Ljubljana I. gl. kolodvor, Završnik Karol, strojevodja IX. položajne skupine kurilnične izpostave Zidani most v kurilnico Ljubljana II. gor. kolodvor, oba na prošnjo.
Z odlokom ministra za promet z dne 25. julija 1933., G. d. štev. 37517, je bil preveden Utrata Karol, oficial IX. položajne skupine, za administrativnega uradnika IX. položajne skupine pri strojnem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani.
Z odlokom ministra za promet z dne 26. julija 1933. je bil preveden Čolnik Alojzij, vozovni zva-ničnik I. kategorije 4. skupine pri kurilnici Maribor, za pomožnega pregledovalca vozov X. položajne skupine.
Z odlokom ministra za promet z dne 26. julija 1933-je bil preveden Ker š m a n e c Ivan, predkur-jač, zvaničnik I. kategorije 4. skupine pri kurilnični izpostavi Velenje, za pomožnega strojevodjo X. položajne skupine s 1. periodskim poviškom.
Javna beležnika. Z odlokom ministra pravde sta bila premeščena na prošnjo javna notarja dr. Senčar Dušan iz Ljutomera v Prevalje in Saše 1 j Grego r iz Prevalja v Ljutomer.
Številka 186 z dne 17. avgusta 1933.
Z odlokom ministra za promet z dne 27. julija 1933. je bil preveden Nečemer Jožef, prometni zvaničnik I. kategorije 4. skupine pri postaji Ljubljana dol. kolodvor, za pomožnega prometnika X. položajne skupine.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljan* Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mikalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 78. kosu IV. letnika z dne 27. septembra 1933.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 2364/46.	2&8
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 1. sept. do 7. sept. 1933.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje
H.	br. 4948 z dne 21. marca 1930.
			—		
	a	o _	©	•JH	o — T-S
Srez	03 ’J3 O	o w = o to Z °	c3 Ti SJ	bt a D	38 o >
			O		
Skupina tifuznih bolezni.
Brežice 	* . » •	1	—	—	—	1
Črnomelj		 .	3	—	—	—	3
Dolnja Lendava . . . . >	7	2	4		5
Gortpierad	. » .	1	—	—	—	1
Kamnik		2	—	2	—	—
Krani ..»•»« i *	13	1	4	—	10
	3	—	—	—	3
Krško 		2	2	—	—	4
Laško	2	—	—	—	2
Ljubljana (srezi ....	3	1	—	—	4
Ljuhljana (mesto) . . »	2	1	—	—	3
Ljutomer 			1	—	—	—	1
Maribor oesni breg • •	2	—	2	—	—
Maribor levi brea . . .	1	1	1	—	1
Maribor (mesto) ....	—	1	—	—	1
Murska Sobota		4	1	1	—	4
Ptuj 	i t i i	1	1	—	—	2
Ptui (mesto) .......	1	—	—	—	1
Radovljica ........	2	—	2	—	—
Slovemaradec ......	6	—	—	—	6
Šmarje pri Jelšab ....	6	1	—	—	7
Vseaa	63	12	16	-	59
Griža. — Dysenteria					
Kočevje 		—	1	—	—	1
Novo mesto .......	1	—	—	—	1
Vsega . .	1	1	-	—	2
Davita. — Diphteria et Croup.					
Brežice		5	—	1	—	4
Celje 		 . » * •	1	2	1	—	2
Dolnja Lendava .....	3	3		1	3
Krant 			1	—-	1	—.	—
Kočevje 				.2	—	—	—	2
Konjice . .........	3	2	1	—	4
Krško ..........	1	—	—	—	1
Litija ...........	5	3	1	—	7
Ljubljana (srez) ....	14	5	1	—	18
Ljubljana (mesto) . . .	6	6		—	10
Ljutomei 			2	3		2	1
Maribor desni brea • •	—	5	1	—	4
Maribor levi brea . . •	11	—	1	—	10
Maribor (mesto) ....	3	4		—	4
Murska Sobota. .....	3	7-	1	—	2
Novo mesto		 .	1	—	—	—	1
Prevalje ...... p..	4	1	—	—	5
Ptuj	2	2	1	—	3
Radovljica .......	2	—	—	—	2
Slovenjgradec		1	—	1	—	—
Šmarje pri Jelšab ....	8	1	7	—	2
,Vseaa . •.	78	37	27	3	85
	■		1		—				' —H		
Srez	Ostali	Na novo oboleli	Ozdravel	Umrli	Ostanejo v oskrbi
Škrlatinka. — Scarlatina.
Brežice ..........	13		*	2			11
Krško		 ,	3	1	—	—	4
Laško			5			1	—	4
Ljubljana (srez) ....	15	—	2	—	13
Ljubljana (mesto) . . .	6	4	2	—	8
Ljutomer 		1	—	—	—	1
Murska Sobota .....	2	—	—	—	2
Prevalje 		1	—	—.	—	1
Smarie pri Jelšab . . .	—	1			1
Vsega	46	G	7		45
Krčevita odrevenelost. -		- Tetanus.			
Krani		—	1	.L-	1	
Ljubljana (srez) ....	1	—	—		i
Maribor desni breg . .	1	—	1	—	—
Maribor levi breg . . .	2	—	1	—	i
Maribor (mesto) ....	1	—	—		i
Vsega . . .	&	l	2		3
Šen. — Erysipelas.					
Celje 			1	—			_	1
Konjice ..........	2	—	—		2
Krško , ..........	3	1	1	—	3
Laško			1	—	—	—	1
Ljubljana (mesto) . . .	2	—	—	—	2
Maribor desni breg . .	3	2	3	—	2
Maribor levi breg . . .	1	—	1	—	.—
Metlika		1	tTT	—	—_	1
Mu rska Sobota		1	—	1	—	—
Novo mesto		 .	ml	—>	1	—	—
Ptui (mesto) ......	1	—	1	—	—
Radovljica		1	—	—	—	1
Vsega . . .	18	3	8	—	13
Otrpnjenje tilnika. — Polyomyelitis acuta.
.........	1	—	—	—	1
.........	1	1	—	1	1
Vsega	2	1	—	1	2
Otročjima vročica. — Sepsia uuerperalis.
Maribor levi breg . , .	1			1	41’		
Novo mesto . . .....	2	—	1	'i—	i
Pt i		1	—	1	—	—
Vsega	4	-	3	-	i
Vnetje priušesne slinavke. — Parotitia epidemica.
Šmarje pri Jelšab ...,| 11 — | — | — | 1 Vsega • . | 11 — J — j — | 1,
Ljubljana, dne 12. septembra 1933. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
*
VIII. No. "5437/1.	2331—2—1
Razglas.
Elektro-družba z o. z. Dolnja Lendava je zaprosila za odobritev elektrifikacije Dolnje Lendave. Namerava se povečati obstoječa milama »Pelikan«, last Teicli-mana Hinka in na parceli trgovca Weissa Žige postaviti električna centrala z lokoniobilo. Podrobnosti se vidijo iz načrtov in tehničnega popisa.
O tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. ob. z., § 84., odst. 2., ih § 89., odst. 3., gradb. z., zadevnih cestnih predpisov ter § 73. i. sl. z. u. post. razpisujeta komisijski ogled na kraju sa-nfcm in obravnava
na petek 6. oktobra t. L
s sestankom komisije ob 8. uri pri občinskem uradu v Dol. Lendavi.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske Obravnave pri podpisanem uradu na vpogled, s pozivom, da morebitne ugovore vlože do dneva [obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo jasnih zadržkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 21. septembra 1933.
Po pooblastilu bana, načelnik VI. oddelka:
Ir. Marn s. r.
*
K V—No. 4577/7,—1933.	2332—3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske .banovine v Ljubljani razpisuje za zgradbo železobetonskega mostu preko potoka Brestovca v Rajhenburgu
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 14. oktobra 1933. ob 11. ui*i dop.
v sobi št. 215 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gajeva ul. 5/II. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu na-pravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v Gajevi ulici 5/II., soba 218.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 84.621‘20 dinarjev.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 22. septembra 1933.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Men 141/33—1.	2355
Oklic.
Ležeči zapuščini po Globelniku Antonu, posestniku v Bršljinu pri Novem mestu, je vročiti v pravdni stvari Kmetske posojilnice ljubljanske okolice, reg. zadruge z neom. zavezo v Ljubljani proti ležeči zapuščini po Globelniku Antonu, radi Din 48.000'— sklep z dne 22. septembra 1933., opr. štev. Men 141/33—1, s katerim se nalaga toženi stranki, da plača tožeči stranki menično vsoto Din 48.000'— s 5% obrestmi od 16. septembra 1933. dalje in stroške meničnega plačilnega naloga.
Ležeči zapuščini po Globelniku Antonu se postavlja za skrbnika g. Šmalc Ivan, trgovec v Novem mestu, ki. jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, dne 22. septembra 1933.
*
Og 18/33—2.	2352
Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim.
Krenker Ivan, roj. 1. maja 1897. v Gola vi buki pri Slovenjgradcu, tja pristojen in nazadnje tam bivajoč, je med vojno odrinil s 4. domobranskim p. p. na rusko fronto, odkoder se je poslednjič oglasil 18. junija 1916.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 1. zak. z dne 31. marca 1918., drž. zak. štev. 128, se uvaja na prošnjo Krenkerja Janeza, najemnika v Golavi bufei štev. 40, postopanje za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o po-grešancu poroča sodišču.
Krenker Janez se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 15. aprilu 1934. bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 25. avgusta 1933.
*
Og 50/33—4.	2327
Amortizacija.
Na prošnjo Polenik Pepce, natakarice v Mariboru, Mlinska ul. 36, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica Posojilnice, r. z. z o. z. v Mariboru št. 25.439 z vlogo 9644 Din 50 o, glaseča se na ime Pepca Polenik. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 21. septembra 1933.
Og 35/33.	2334
Amortizacija.
Na prošnjo I. Johna Zimmermana v Stockett Montana Box 26, USA, zastopanega po pooblaščenki, Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev od tega razglasa dalje svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Vložna knjižica ljubljanske kreditne banke v Ljubljani št. 12864 na ime John Zimmermann z vlogo 32.868 Din. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 12. septembra 1933.
J 139/33.	2328
Dražbeni oklic.
Dne 2 4. oktobra 193 3. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 ponovna dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Reka, vi. št. 248.
Cenilna vrednost: Din 52.467'85. Vrednost pritikline: Din 73'—. Najmanjši ponudek: Din 40.311-20. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Vransko, dne 18. septembra 1933.
E Va I 889/33—5.	2358
Dražbeni oklic.
Dne 2 4. oktobra 193 3. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču e sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Stepanja vas, vložna štev. Vi 401.
Cenilna vrednost: Din 33.300'—. Najmanjši ponudek: Din 22.200'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, si.er bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V a.,
dne 14. septembra 1933.
E V a J 4525/33—23.	2359
Dražbeni oklic.
Dne 2 7. oktobra 193 3. dopoldne ob p o 1 d e v e t i h bo na mestu samem v Škofljici št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Lanišče, vi št. 560, 1. hiša št. 10 v Škofljici z gospodarskim poslopjem, vrtom, travnikom in pritiklino v cenilni vrednosti Din 337-166'—, najmanjši ponudek Din
225.000'—; 2. travnik pare. št. 663/1 v cenilni vrednosti Din 13.625'—, najmanjši ponudek Din 9100'—, travnik pare. št. 663/2 Din 32.700'—, najmanjši ponudek Din 22.000'—, travnik pare. št. 664/1 Din 13.075'—, najmanjši ponudek Din 8800'—, travnik parcela štev. 664/4 Din 34.275’—, najmanjši ponudek Din 23.000, njiva »Novi tal« št. 669/18 Din 17.043'—, najmanjši ponudek Din 12.000'—, njiva »Zafog« št. 1345 Din 7653-—, najmanjši ponudek Din 5200'—, travnik »Morava« št. 667/27 Din 16.005'—, najin. ponudek Din 10.700-—, travnik ob glavni cesti št. 666/1 Din 89.950"—, najmanjši ponudek Din 60.000'—, travnik za žel. progo št. 666/3 Din 17.910-—, najmanjši ponu-nek Din 12.0C0-—.
Vrednost pritiklin skupaj Din 10.030.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni.deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V a.,
dne 13. septembra 1933.
*
J 125/33—8.	2349
Dražbeni oklic.
Dne 2 7. oktobra 1 9 3 3. dopoldne ob d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Osolnik, vi. št. 354.
Cenilna vrednost: Din 64.101-—.
Najmanjši ponudek: Din 42.734-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Velike Lašče,
dne 13. septembra 1933.
•g.
E I 117/33.	2354
Dražbeni oklic.
Dne 3 0. oktobra 193 3. dopoldne ob d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga v Cerknici, 1. vi. št. 219, k. o. Grahovo; 2. vi. št. 498, k. o. Grahovo;
3.	vi. št. 817 k. o. Grahovo in 4. vi. št. 276 k. o. Otok II.
Cenilna vrednost: ad 1. Din 18.870'—; ad 2. Din 1600'—; ad 3. Din 16.500'—; ad 4. Din 5000'—.
Vrednost pritikline:	Din	11.560'—
(zaračunjena pod ad 1.).
Najmanjši ponudek: ad 1. Din 12.600; ad 2. Din 680'—; ad 3. Din 11.100—; ad 4. Din 3500'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Cerknici,
dne 11. septembra 1983.
Konkurzni razglasi
927.
St. 5/33—1*.	2348
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o knavini Gospodarske zadruge, reg. zadruge z omejeno zavezo v Mariboru.
Konkurzni sodnik: dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Upravnik mase: dr. Boštjančič Leopold, odvetnik v Mariboru.
Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, soba št. 84, dne 9. oktobra 1933. dopoldne ob 9. uri.
Oglasitveni rok do 10. novembra 1933. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 16. novembra 1933. ob tO. uri.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 25.'septembra 1933.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 7154/51.	2341
Razglas.
Skutniku Aleksandru, roj. 16. julija '872. v Pernicah, v isto občino pristojnemu, . trgos'cu v Guštanju, je s sodbo sreskega sodišča na Prevaljah z dnem P septembra 1933, Kps 109/33—11, v smislu § 55. k. z. prepovedano pohajanje v gostilno za dobo dveh let po prestani kazni. Prepoved stopi v veljavo '4. septembra 1933. in traja do 14. septembra 1935.
To se objavlja po § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb, »Službene novine« z dne 23. januarja 1930., st. 17/VI, U. 1. št. 125/28—1930.
Kdor Skutniku Aleksandru v preponam debi postreže z alkoholno pijačo, se kaznuje po § 68. k. z. z zaporom do ® mesecev in v denarju do 5000 Din. Sresko načelstvo Prevalje, dne 21. septembra 1933.
•I*
No. 4058/5.	2343
Dražba lova.
Lovska pravica občine Sladki vrh se ndda potem javne dražbe do 31. marca 1938. v zakup. Dražba se vrši v sredo, nne 11. oktobra 1933. ob 10. uri pri srepem načelstvu Maribor levi breg, soba štev. 34.
^esko načelstvo v Mariboru, levi breg,
dne 19. septembra 1933..
Sreski načelnik: dr. Senekovič s. r.
s	*
*tev. 13.460/2379—1933.	2342—3—1
“nzpis licitacije.
Razglas
? L pismeni ponudbeni licitaciji za do-®vo in montažo cevovoda za zgradbo
carinske pošte in za popravilo lesenih ramp pri carinskih skladiščih ob Einspielerjevi ulici ter o II. pismeni ponudbeni licitaciji za popravilo carinskih skladišč
ob Einspielerjevi ulici v Mariboru.
Mestno načelstvo mariborsko razpisuje na podlagi rešitve kraljevske banske uprave Dravske banovine V. No. 161/78—1933, odnosno V. No. 4398/13 z dne 14 septembra 1933., odnosno V. No. 3043/8 z dne 26. julija 1933. ter na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njegovih izprememb, odnosno izpopolnitev za dobavo in montažo cevovoda za zgradbo carinske pošte in za popravilo lesenih ramp pri carinskih Skladiščih v Mariboru
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo ter za izvršitev popravila carinskih skladišč v Mariboru
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo, vse tri na dan 14. oktobra 1933 ob 11. uri
v prostorih mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica št. 8/1. soba štev. 5.
Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami istotam, soba štev. 3, odnosno je tam dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu Din. 5’—.
Ponudbe je vložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša:
1. za dobavo in montažo cevovoda za vodovod Din 67.792-10;
2. za popravilo lesenih ramp Din 48.574-53;
3. za propravilo carinskih skladišč Din 60.570’02.
Za vsako izmed dobav, odnosno del je predložiti posebno ponudbo v posebni kuverti.
Zapečatene ponudbe, kolkovane po zakonu o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah, § 9. z dne 25. marca 1933, »Službene novine« br. 70/XXIX z dne 26. marca 1932, vsako prilogo pa s kolkom za Din 2-—, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z napisom »Ponudba za...............
cd ponudnika N. N.« neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in
11.	uro. Po pošti pravočasno došle ponudbe se sprejemajo s pogojem, da ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejema. Poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, ki znaša za naše državljane za dobavo in montažo cevovoda Din 68CO-—, za popravilo ramp Ddn 5000-— in za popravilo skladišč Din 6100-—, odnosno za tuje državljane za cevovod Din 13.600—, za rampe Din 10.000 in za skladišča Din 12.200-—.
Kavcija se mora položiti najkesneje na dan licitacije do 10. ure dopot. pri mestni blagajni mariborski v Mariboru, Slomškov trg štev. 11, v vrednostnih papirjih, odnosno garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86.
zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B pogodbe in nabave«. Kavcijo je tudi mogoče položiti v gotovini pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani.
0 položeni kavciji prejme ponudnik blagajniško položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za tekoče četrtletje, odobrenje ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti, je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne oziraje se na višino ponujene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji.
Mestno načelstvo mariborsko v Mariboru, dne 23. septembra 1933.
*
Štev. 13500/2371/1933.	2330
Razpis 2. dimnikarskega ometalnega okoliša v mestu Mariboru.
Razpis.
Mestno načelstvo v Mariboru kot obrtna oblast razpisuje v smislu § 93. dbrt-nega zakona in § 7. pravilnika za izvrševanje dimnikarskega obrta z dne 9. novembra 1932. (»Službeni list« št. 728/91 iz 1. 1932.) ter odredbe kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 13. septembra 1933., VIII. No. 4686/3, prosto mesto dimnikarskega mojstra za 2. dimnikarski ome-talni okoliš v mestu Mariboru.
Prošnje, opremljene s predpisanimi listinami in izpolnjene na predpisani tiskovini, je vložiti pri mestnem načelstvu v Mariboru do 20. oktobra 1933.
Mestno načelstvo v Mariboru, dne 20. septembra 1933.
Mestni načelnik: dr. Lipold s. r.
•fe
Štev. 3517/1933.	2325
Razglas.
Direkcija šum v Ljubljani proda na prvi pismeni licitaciji, dne 31. oktobra 1933., okoli 1500 plm v režiji izdelanih bukovih hlodov in okoli 300 prm bukovih cepanic, loko gozd na Opatovi gori v področju šumske uprave v Kostanjevici. Izklicna cena znaša 53.500— dinarjev.
Ponudniki morajo pred licitacijo položiti varščino v znesku Din 6.000— (inozemci Din 12.000-—) v gotovini ali državnih papirjih pri direkciji šum v Ljubljani, Bleiweisova cesta št 1, kjer se bodo navedenega dne do 11. ure dopoldne sprejemale ponudbe.
Obrazci za vložitev ponudbe in vsa ostala pojasnila se dobe pri omenjenih dveh uradih.
Direkcija šum v Ljubljani, dne 21. septembra 1933.
Štev. 82/4—1933.	2346—2—1
Razpis.
Razpisujemo nabavo:
260 m podzemeljskega kabla 2xl'5mm, 8 kabl. glav,
5 kg kabl. smole.
Ponudbe, kolkovane s 5 Din, najkes-neje do 5. oktobra 1933.
Uprava umobolnice v Novem Celju, dne 23. septembra 1933.
*
Štev. 10624/11.
2345
Razpis.
Direkcija drž. drudnika Velenje razpisuje za na dan 11. oktobra 1933. ob 11. uri nabavo 1200 kg strojnega olja in 200 kg tovorne masti za prometno upravo drž. rudnika Zabukovca. Pogoji pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje,
dne 23. septembra 1933.
7345	2317 3—2
Razpis nabave.
Za nabavo zdravil, obvezil, zdravniškega pribora in lekarniških potrebščin občni državni bolnici v Ljubljani v času od 1. novembra 1933. do 31. marca 1934. se razpisuje ofertalna licitacija, ki se ba vršila po določilih čl. 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za izvrševanje istega soglasno s §§ 4. do 9. pravilnika o pogojih za nabave bolničnega inventarja dne
25.	oktobra 1933. ob 11.' uri v pisarni lekarne občne državne bolnioe.
Pojasnila o množini in kakovosti potrebščin in o pogojih in navodilih z navedbo višine potrebne kavcije za udeležbo pri licitaciji daje. predstojnik lekarne.
Uprava občne drž. bolnice v Ljubljani,
dne 18. septembra 1933.
*
Št. 223/1—1933.
2271 3—3
Razpis.
Razpisujemo nabavo:
1 kompl. varilnega aparata (Schv.eiss-apparat),
1 vrtalnega stroja (Bohrmaschine) na električni pogon, altern. ročni pogon.
1 Voltomera 0—600.
Ponudbe, kolkovane z Din 5’—. naj-kesneje do 25. t. m. na upravo bolnice. Uprava umobolnice v Novem Celju,
dne 13. septembra 1933.
*
štev. 97/8—1933.
2278 3—3
Razpis.
V petek, dne 6. oktobra 1933. ob 11.
uri, se l>o vršila pri tukajšnji upravi po določilih zakona o drž. računovod-
stvu v skrajšanem roku 15 dni druga pismena licitacija za dobavo živil in ostalih potrebščin za čas od 1. oktobra 1933. do 31. marca 1934.
Podrobnosti in pogoji se dobe v Novem Celju.
Uprava bolnice za duševne bolezni v Novem Celju,
dne 14. septembra 1933.
*
Štev. 2605/E—Ing. J.	2353
Razpis.
Mestna elektrarna ljubljanska razpisuje dobavo 2 kom. litoželeznih baterij,
vsaka s tremi cdcepnimi omaricami.
Potrebna pojasnila dobi ponudnik med uradnimi urami v ravnateljstvu mestne elektrarne ljubljanske, Ljubljana, Krekov trg 10, II. nadstropje.
Pismeno ponudbo je v zaprtem ovoju vposlati do 7. oktobra t. 1. z napisom: Ponudba za baterije«.
Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske, dne 25. septembra 1933.
❖
2335
Zanatska banka kraljevine Jugoslavije A. D. podružnica Ljubljana
objavlja,
da obrestuje od 1. oktobra 1933. naprej dnevno razpoložljive vloge na tekoči račun po 4%, na hranilne knjižice pa po 5% brez odbitka rentnega davka. Vezane vloge na odpovedni rok obrestuje do d%.
Uprava Zanatske banke kraljevine Jugoslavije A. D. podružnica Ljubljana.
Razne objave
2344
Vabilo na IX. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Jugočeška, J ugoslovansko-češka tekstilna industrija d. d., Kranj,
v četrtek, dne 12. oktobra 1933. ob pol
12.	uri dopoldne v družbenih prostorih v Kranju,
z nastopnim dnevnim redom:
1. Poročilo upravnega sveta.
2. Predložitev računskih zaključkov in bilance za poslovno leto 1932.
3 Poročilo revizorjev in sklepanje o poročilu upravnega sveta in revizorjev.
4. Sklepanje o uporabi obratnega uspeha.
5. Volitev dveh revizorjev in enega namestnika.
6. Slučajnosti.
Po § 14. družbenih pravil imajo glasovalno pravico oni delničarji, ki so pred-
ložili pri družbeni blagajni v Kranju 6 dni pred zborovanjem vsaj 10 delnic z neza-padlimi kuponi vred. Delničarji glasujejo lahko po § 18. družbenih pravil ali osebno, ali pa po pooblaščencu. Posest 10 delnic daje pravico enega glasu (§ 16. družbenik pravil).
Upravni svet.
*
2347
Vabilo na IV. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Kokra, tekstilna d. d, v Kranju,
v petek, dne 13. oktobra 1933. ob 16. uri popoldne v pisarni dr. Bena Sabothyja
odvetnika v Kranju, z nastopnim
dnevnim redom:
1. Poročilo upravnega sveta.
2. Predložitev računskih zaključkov in bilance za poslovno leto 1932.
3. Poročilo revizorjev in sklepanje o poročilu upravnega sveta in revizorjev.
4. Sklepanje o uporabi obratnega uspeha.
5. Volitev treh revizorjev in enega namestnika.
6. Slučajnosti.
Po § 14. družbenih pravil imajo glasovalno pravico oni delničarji, ki so po* l«žili pri družbeni blagajni v Kranju C dni pred zborovanjem vsaj 10 delnic z nezapadlimi kuponi vred. Delničarji glasujejo lahko po § 18. družbenih pravil ali osebno ali pa po- pooblaščencu. Posest 10 delnic daje pravico do enega glasu (§ 16. družbenih pravil).
Upravni svet.
❖
2351
Poziv upnikom.
Tvrdka Blisk«, družba z. o. z., trgovina s kovinskimi izdelki, Ljubljana VII, Celovška cesta št. 71, se je vsled sklepa občnega zbora družabnikov z dne 28. avgusta 1933. razdražila in stopila v likvidacijo.
Upniki družbe se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve likvidatorju ing. Vaj-ku Hugonu istotam.
Likvidator.
*
Razid društva.
2329
SK »Svoboda. v Ljubljani se je na podlagi sklepa izrednega občnega zbora z dne 10. marca 1933 razšel in se črta iz evidence obstoječih društev.
Za SK »Svoboda« v Ljubljani, m Stanko Jurij, t. č. predsednik.
*
2340
Objava.
Izgubil sem odpustnico VI. razreda osnovne šole v Sodražici iz 1. 1924. na ime: Zajc Anton, rodom iz Žimaric, srez Kočevje. Proglašam jo za neveljavno.
Zajc Anton s.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska ln zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani- njen predstavnik; 0. Michdlek v Ljubljani.