jubljai\ski<5 Štev. 2. Leposlovert in znanstver\ 1 IstrT V Ljubljani i. februvarija i88g. Leto IX. & List iz kronike Zajčke. Legenda. lavni svetec v blaženstvu nebeškem, Kartuzjancev oče, sveti Bruno! Ki rodil si nas v dolini pusti, Tam v Šartrdški nas rodil dolini; Ki razgrinjaš i nad nami plašč svoj, Zbranimi tu v samostanu Zajčkem: Ne zameVi, oče, ne zamdri, Da ti sin tvoj, stari Marijdfil — Kloštrov tvojih bivši prej nadzornik, A zdaj prior v domu tčm nevredni — Piše danes v kroniko te" vrste, PergameVtu da izroča zgodbo, Zgodbo, ki bo žalila te morda. Trideset je let že palo v večnost, Trideset od tistih dob le"t dolgih! Dan jesenski bil je tdpel, krasen, Ko priromam tu pred klošter Zajčki, Razoglav pred samostan priromam. Palico sem potno držal v desni, A v levici sveti rožni venec. Tik pred cerkvoj obstoji mi noga. Prag prestopim, v cerkvi sem prekrasni. Hiša božja prazna, osamela! V refekt<5rij grem; tam bodo bratje. Na stežaj so vrata valij odprta, Od obeda še šibe" se mize, A v dvorani ni je duše žive! Po hodnikih samcat stopam dolgih, Prazna cela vsaka, vse je tiho, Le korakov mojih jek se sliši; Med zidovjem čudno to odmeVa! S ste"n obrazi gledajo me resni, Radovedno v&me zrd podobe: Slike stare priorjev pokojnih, Slike stare dobrotnikov Zajčkih. Groza skoro me obide rahla. Sam ne ve"m, kak dolgo tod sem blddil: Stoj, pri tleh, tam v koridoru temnem Vrata najdem le na pol priprta, Iz dvorane govor, hrum in petje! Tihotapim k durim tem po prstih, Slušam, slušani — to reči so divne! Hrum potihne, čuj, glas visok poje: »Iz raznih krajev, časov Do stropa knjig leži, A jaz med vsemi ljubim Tam zvezek poezij.« »Kaj sta Horde in Pmdar? Kaj Sappho in O vid! Tam v mojo knjigo višji Pesniški duh je vlit! »Če sladka me vsebina Zanese pod nebo, Še jaz bi menda d do Zapel tačas lehkd!« . . . Aj, očetje so v — biblijotdki?! Cul sem že o učenjakih Zajčkih . . . Torej res! . . . 0& Ranko : Madrigali Brat drug že se oglaša: »A moj folijdnt je tam stari! Iž njega rad čitam vsegddr; Čas letnico zglodal mu davno, Pozahil že se je — tiskar.« »Ce pisca ideje globoke Premišljam do pozne noči, Vsa čuda priroda mi jasno Razgrne tačas pred očmi! . . . Bas resnoben zdaj za te*m zapoje, Da dvorana vsa bobni od jeka In zidovje nad menoj se trese: »Resnice že dolgo sem iskal zamdn, Premetal neštete sem liste; V tej knjižnici našel pa zdaj še vsak dan V vseh knjigah resnice sem čiste !«. . . Tu veselo zazveuče kozarci! Odprem vrata, vstopim in pozdravim: »Mementote mori!«.... Klet prekrasna! Klet prostrana me objame hladna! A v sredini sodov velikanskih Tu sedijo patres kartuzjanci Okrog mize hrastove ogromne; Cašo v roki vsak drži penečo .... »Bratje dragi, dominus vobiscum! Tukaj torej knjižnica je vaša? — Po ukazu strogem iz Chartreuse-a Prišel k vam je brat vaš Marijofil, Da pregleda samostan vaš Zajčki, Da napredek vidi v učenosti, Ki izvira v knjižnici vam toti« .... S težkim srcem pisal te" sem vrste, S težkim srcem to beležil zgodbo. Ti Spasitelj križani na pultu Ti na steni, Mater Dolorosa ! Vidva sta mi priči, kak nerado Teklo danes mi perd je gdsje. Ali grešni menih Marij <5fil, Ki osivel je pišoč to knjigo, Kroniko o samostanu Zajčkem, On ni mogel in ni smel drugače! Kajti res je res. Resnico sdmo Vselej piši vestni zgodovinar! Ne na levo gledaj, ne na desno, Kaj vrstniki poreko, ne baraj! Kaj potomci poreko, ne maraj! — In zatd ne bodeš pač zamčril, Da je pisal sin tvoj Marijdfil V knjigo toto danes zgodbo čudno, Ki vršila se je v Zajcu le"pem, Ko smo šteli leto. tisoč petsto Šestdeset in štiri še po Kristu —, Oh, saj ve"m, da bodeš mi odpustil, V slavi rajski, oče Bruno! Amen. Gorazd.