Andrej Leben1 in Erwin Köstler2 UDK 821.163.6(436).09:94(4)”1939/45” 1Univerza na Dunaju, In{titut za slavistiko UDK 821.112.2(436).09:94(4)”1939/45” 2svobodni znanstvenik in prevajalec, Dunaj andreas.leben@univie.ac.at koestler.erwin@telering.at LITERATURA IN ODPOR, ODPOR V LITERATURI1 Raziskovalni projekt Literatura in odpor, odpor v literaturi je bil posve~en raziskovanju slovenske in nem{ke literature, pismenstva in publicistike iz ~asa NOB na primeru Koro{ke ter analizi zadevne tematike v povojnem literarnem in publicisti~nem diskurzu v Sloveniji in Avstriji. V sredi{~u pozornosti so bili tisti predeli avstrijske in slovenske Koro{ke, kjer se je v letih 1941–1945 razvil organiziran odpor proti nacizmu, pri ~emer avtorja glede odporni{ke tematike razlikujeta tri oz. {tiri perspektive: regional- no nem{ko, koro{ko slovensko, slovensko in avstrijsko. V slovenski in koro{ki slovenski literaturi je tematika odpora vsaj do osamosvojitve Slovenije stalno prisotna, od 70. let dalje jo sprejema tudi nem{ka avstrijska literatura, kjer je bila tematika dolgo vezana predvsem na avstrijsko literaturo eksilantov, koro{ka literatura pa jo je praviloma zamol~ala in prepu{~ala publicistiki. Sence zgodovine Glede slovenskih in nem{kih neliterarnih primarnih virov iz vojnega ~asa obstaja opazna razlika tako glede kvantitete, kakor tudi kvalitete, saj na nem{ki strani nikoli ni pri{lo do na~rtnega zbiranja zadevnega gradiva.2 Zato temelji povojni diskurz v medijih, ki jih kontrolira koro{ki Heimatdienst, v glavnem na selektivni uporabi slovenskih publikacij, kolikor jih je mo~ koristiti za umetno ohranjanje brambovske ideologije, ki se opira na obmejne boje v letih 1918/19 in na koro{ki plebiscit leta 1920. V doslednem nasprotju z dognanji avstrijske sodobne zgodovine, ki partizan- ski boj na Koro{kem od za~etka priznava kot bistven del protinacisti~nega odpora v Avstriji, sku{ajo dokazati, da je bil partizanski boj prenesen na koro{ka tla edino zaradi teritorialnih po`elenj Jugoslavije in da ta boj ni na{el skoraj nobene opore pri doma~em prebivalstvu. Tak{no stali{~e je najti tudi v katalogu razstave Koro{kega de`elnega arhiva za koro{ke {ole, ~e{ da je bil primarni cilj vodilnih funkcionarjev 1 Pri projektu (2002–2004) so sodelovali Andrej Leben (Celovec), Erwin Köstler (Dunaj) in vodja projekta Janez Strutz z In{tituta za ob~o in primerjalno knji`evnost Univerze v Celovcu. Projektno delo je omogo~il Jubilejni sklad Avstrijske nacionalne banke, finan~no pa sta ga podprla tudi Banka Slovenije in mesto Dunaj (Hochschuljubiläumsstiftung). 2 Glede dokumentov velja ugotovitev voja{kega zgodovinarja Josefa Rauscha iz 70. let, da voja{kih dnevnikov, poro~il in podobnih primarnih virov iz obmo~ja Koro{ke »o~itno ni ve~« (Rausch 1979: 105). Jezik in slovstvo, let. 50 (2005), {t. 2 106 Andrej Leben, Erwin Köstler slovenskih partizanov priklju~itev Koro{ke h komunisti~ni Jugoslaviji, medtem ko so se druge, med seboj skoraj nepovezane odporni{ke skupine na Koro{kem borile za obnovo demokrati~ne Avstrije (Wadl in Ogris 2003: 7). Ne glede na to je treba partizansko gibanje na Koro{kem ovrednotiti v sklopu jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja, ~eprav je bila prvenstvena motivacija za odpor boj proti nacionalsocialisti~ni strahovladi. Prav tako je treba videti, da je tudi partizanska oz. slovenska stran instrumentarizirala Majstrov in Malgajev boj za severno mejo ter »krivi~ni« plebiscit iz leta 1920, ko je govor o partizanskem odporu kot »plebiscitu krvi«, tako da je medsebojna povezava med mejnimi boji, plebiscitom, dobo nacizma in partizanskim odporom ve~ kot o~itna.3 Slovenska literatura iz ~asa NOB (1941–1945) Pojem literatura sva tako {iroko zarisala, da zbrano gradivo obsega tudi spomine, kronike, dnevni{ke zapise, pisma, poro~ila in zapisnike. Kulturno in politi~no ozadje in navezanost posami~nih besedil na kolektivni (socialni, gospodarski, ideolo{ki) kontekst sta od vsega za~etka narekovala meddisciplinaren pristop. Zato so bili raziskani tudi pogoji literarnega ustvarjanja in distribucije literature med vojno, ne samo med partizani in na terenu, temve~ tudi med prisilnimi mobiliziranci, deportiranci, zaporniki in tabori{~niki. Iz raznih pri~evanj je razvidno, katero slovensko literaturo, katere ~asopise in revije so koro{ki Slovenci brali pred in po prepovedi slovenskih knjig aprila leta 1941. Poleg leposlovja so nekatere knji`nice delavskih izobra` evalnih dru{tev razpolagale tudi s politi~nimi knjigami in v Jugoslaviji prepovedano komunisti~no literaturo. Ob dokaj razviti bralni kulturi je bil razvoj avtohtonega literarnega ustvarjanja na Koro{kem mo~no zavrt. Med vojnama sta iz{li le dve samozalo`eni pesni{ki zbirki Milke Hartmanove, najbolj obetavna literarna talenta, Hani Weiss (1917–1943) in Maks Sorgo (1918–1944), sta padla v nem{ki vojski. Zaradi ponem~evalnega izobra` evalnega sistema je bilo med partizani le malo literarno ve{~ih doma~inov in toliko bolj je bila pomembna vloga partizanskega tiska pri opismenjevanju ljudi. OF je bodrila svoje ~lane in prista{e, naj pi{ejo za partizanski tisk, ki se je naslanjal na jezikovno prakso tedanje publicistike v Sloveniji, z redukcijo pri opisovanju dogodkov in do`ivetij pa se prav ti prispevki razlikujejo od {ablonskega jezika politi~nega in voja{kega vodstva odpora, ki ga zaznamujejo vplivi ruskega, srbohrva{kega in nem{kega jezika (Smolej 1971: 63–64). Pisci so ve~inoma pripadali pode`elskemu proletariatu in kme~kemu sloju. Ve~ino literarnih besedil, ki so nastala med partizani na Koro{kem, so napisali avtorji iz Slovenije in Primorske. Najpomembnej{i med njimi, Jeseni~an Miha Klinar (1922–1983), se je jeseni in pozimi leta 1944 boril v t. i. Ziljski ~eti. Snoval je edino literarno glasilo na Koro{kem Mlada rast (Stanonik 1993: 212) in napisal ve~ desetin pesmi s koro{ko motiviko, iz katerih je skromen izbor iz{el {ele po vojni (Mrtvi 3 Glede na opisano tematiko prim. iz~rpen ~lanek Von den primären Quellen zum publizistischen Diskurs über den bewaffneten Widerstand der Partisanen in Kärnten, ki sta ga Andrej Leben in Erwin Köstler napisala za dunajsko revijo Zeitgeschichte (objava v letu 2005). Literatura in odpor, odpor v literaturi 107 bataljon, 1945), tako da niso dobile svojega mesta v kanonu slovenskega odporni{ kega pesni{tva. Doma~i koro{ki avtorji kakor tudi ve~ina avtorjev iz Me`i{ke doline za ~asa vojne niso imeli skoraj nobene javnosti. Tako ne za~udi, da v prvi antologiji partizanskih pesmi, Klop~i~evi zbirki Pesmi na{ih borcev (1944), ni nobenega avtorja iz avstrijske Koro{ke in le malo avtorjev iz slovenske Koro{ke. So pa tudi primeri na letakih raz{irjenih pesmi, ki pri~ajo o propagandisti~ni funkciji doma~ega pesni{tva (Paternu 1987: 207, 269 in Paternu 1996: 244). Najbolj raz{irjena in morda edini primer kolektivnega pesnjenja na Koro{kem je [marje{ka pesem iz leta 1944, ki je bila natisnjena v bataljonskem `epnem listu in so jo peli tudi na mitingih (Smolej 1971: 134–135 in Cegnar 1983: 90–93).4 Dobr{en del doma~ega uporni{kega in odporni{kega pesni{tva so prispevale `enske v zaporih in koncentracijskih tabori{~ih: Milka Hartman, kmetica Katarina Miklav, kme~ka h~i Helena Igerc, aktivistka OF Ana Zablatnik, partizanka Helena Kuhar idr. Kot re~eno, te pesmi niso dosegle {ir{e javnosti, so pa bile po vojni prej ali slej ve~inoma objavljene. Podobno velja za pesni{tvo deportirancev, npr. Janka Ogrisa iz Bil~ovsa, ki je v nekaterih pesmih pozival tudi k uporu. Posebna zanimivost sta dve obse`ni dokumentarni pesnitvi u~itelja Leopolda Hladnika iz [entvida pri Ljubljani, ki je bil interniran v zbirnem tabori{~u v Beljaku in mdr. opisal stike koro{kih slovenskih dru`in s partizani. Tem pesmim motivno blizu so pesmi prisilnih mobilizirancev v nem{ko vojsko, pri ~emer sodi Janez Pernat iz Bistrice nad Pliberkom med najplodovitej{e in najpomembnej{e tovrstne avtorje (Stanonik 1999: 101–106). @e leta 1941 je govoril o begu Hitljerja iz Rusije, tematiziral je pregon svojih rojakov, v novembru leta 1942 pa je namigoval tudi na (partizanski) odpor na Peci. Dolgo neupo{tevana Rumena balada (1943) Mihe Klinarja je v Sloveniji postala pozen simbol za usodo vseh prisilno mobiliziranih Slovencev (@nidari~ 2001: 522–541). V primerjavi s pesni{tvom je dele` med vojno nastale proze in dramatike s Koro{kega skromen in naj bo le nakazan z imeni Pre`ihov Voranc, Jaka [picar, Franc Ksaver Me{ko in Kristo Srienc. V tovrstnih tekstih avtorji niso segali v aktualno vojno dogajanje, obdelava spominskega gradiva, zgodovinskih in folkloristi~nih motivov pa vendar pri~a o {ir{e pojmovani odpornosti slovenskega `ivlja na Koro{kem. Literarno navdahnjeni prispevki, med njimi portreti borcev in reporta`e, ki jih je objavil periodi~ni partizanski tisk (Branica 1984 in Cefarin 1952), ne ka`ejo ve~je fabulativne svobode in umetni{kih ambicij. Avtor najbr` prvega ~lanka o boju partizanov na Koro{kem, Naprej v borbo! (1942), je bil Mitja Ribi~i~ – Ciril, ki je opisal pohod t. i. Kranj~evega bataljona ~ez Karavanke in Koro{ko na Pohorje. Ve~ina piscev takih reporta` povezuje »zgubljeni« plebiscit s partizanskim bojem in sega po 4 Neprecenljiv pomen petja naj bo tu vsaj omenjen. Koro{ke partizanske tiskarne so (po)natiskovale nekaj pesmaric v nakladah do 1500 izvodov. Peli so v glavnem iste pesmi kot v drugih slovenskih predelih, mednarodne odporni{ke in delavske pesmi, nove partizanske in domoljubne narodne, in sicer celo v koncentracijskem tabori{~u v Dachauu, kjer je slovenski zbor vodil Foltej Hartman (Stanonik 1978: 626–627). 108 Andrej Leben, Erwin Köstler motivih in simbolikah kne`jega kamna, Gosposvetskega polja, samostana v Osojah, Koro{ke kot »zibelke slovenstva«, Miklove Zale, Karavank in posameznih gora, Ro`a, Podjune in Zilje, rek Drave in Zilje in naravnih lepot de`ele. Zelo pogost je motiv kralja Matja`a in Matja`eve – Titove partizanske – vojske. Ta mitsko-emocionalno utemeljen odnos do Koro{ke navezuje na slovenske narodotvorne te`nje v drugi polovici 19. stoletja in so ga krepili tudi Slovenci s koro{kimi koreninami, najbolj Fran Eller, ki v svojih Koro{kih pesmih (1947) tematizira tudi slovenski partizanski odpor. Zna~ilno je, da so predvsem nekoro{ki pesniki tematizirali Koro{ko (ob njej tudi Primorsko) v teritorialnem smislu, ne da bi se Koro{ki bli`e posvetili. Tu je vidna razlika, kajti pri Klinarju, Hartmanovi, Milki Ram{ak in Bla`u Mavrelu prevladujejo lokalno slovensko domoljublje, slovanska vzajemnost in uporni{ka misel kot taka. Nem{ka literatura iz ~asa vojne in zgodnjih povojnih let V povojni Avstriji ni bilo politi~nega naloga za obdelavo oboro`enega odpora na Koro{kem, zato tudi nih~e ni sistemati~no zbiral in analiziral ne voja{kih ne zasebnih ne literarnih dokumentov, kot se je to zgodilo na slovenski strani. Treba pa je opozoriti tudi na informacijsko politiko nacisti~nih oblasti, ki so obstoj avtohtonega partizanstva na Koro{kem po mo`nosti zamol~ale in na boj proti »bandam« na Kranjskem opominjale v smislu obnovljenega Abwehrkampfa. Kako mo~no je ta nem{ka propaganda zaznamovala kolektivno zavest na Koro{kem, je razvidno iz povojne publicistike, ki v veliki meri {e naprej goji njeno argumenatcijo in retoriko. Glede literarne produkcije je vsekakor zanimiv podatek, da naj bi {ef gestapa Erwin Rösener dal Josefu Friedrichu Perkonigu nalog, da napi{e protipartizanski roman, v kar je Perkonig sicer privolil, vendar ga nikoli ni napisal (Dru{kovi~ 1980: 103). Tudi konkretno za oboro`eni odpor napisanih nem{kih besedil je izjemno malo. Tu je mo~ opozoriti le na tri pesmi gornje{tajerskih partizanov, ki so nastale julija 1944 na melodije Var{avjanke, Marseljeze in pesmi Andreasa Hoferja (Muchitsch 1966: 65–67) in so s partizanskim bojem na Koro{kem povezane le toliko, kolikor so obstajale vezi med OF in Österreichische Freiheitsfront. Najve~ literature, nastale med vojno in objavljene po vojni, se nana{a na razmere v Jugoslaviji, predvsem teksti avstrijskih in nem{kih avtorjev v jugoslovanskem eksilu (gl. partizansko dramo Franza Theodora Csokorja Der verlorene Sohn iz leta 1943, prvi~ uprizorjena 1947 v dunajskem Burgtheatru).5 Nekaj nem{kih pesmi Zagreb~anke `idovskega izvora Ine Jun je bilo s posredovanjem Csokorja objavljenih v tisku avstrijskih eksilantov v [vici in ZDA `e med vojno (Jun-Broda 1977: 530). Deloma `e med vojno so nastali spomini avstrijske igralke in avtorice Tille Durieux, ki je sodelovala s partizani v Zagrebu (Eine Tür steht offen, 1954); njena igra Zagreb 1945 je bila prvi~ krstno uprizorjena v Luzernu leta 1946. Zametke slovenskega partizanskega boja je najti v pesni{kem ciklu Die Grünen Kader (nastal 1943–1945 v angle{kem eksilu, objavljen leta 1946) Theodorja Kramerja, ki se mdr. nana{a na »Windische«, nemara koro{ke partizane. To in podatek, da je avstrijski komunist Bruno Frei v mehi{kem eksilu napisal niz prizorov z naslovom Partisanen in Kärnten, ki naj bi 5 Glede tematike NOB v avstrijski in nem{ki eksilni literaturi prim. Konstantinovi} 1957 in Beki} 1984. Literatura in odpor, odpor v literaturi 109 bili `e leta 1943 predstavljeni v Londonu in Manchestru (Weiskopf 1981: 257), ka`e na prisotnost koro{ke tematike v tisku avstrijskih eksilantov. Po vojni (tj. od leta 1946 naprej) je Alexander Sacher-Masoch soizdajal revijo Österreichisches Tagebuch, ki je bila mdr. forum avstrijskih avtorjev iz jugoslovanskega eksila, tako da je bila jugoslovanska tematika v njej mo~no prisotna. Z ve~ino teh avtorjev (Franz Theodor Csokor, Ina Jun-Broda, Piero Rismondo, Wilhelm Anton Oerley), ki so bili bolj ali manj v stiku s partizani, je Sacher-Masoch ob~eval `e v dalmatinskem eksilu. V njegovih prispevkih sta NOB in povojni razvoj Jugoslavije poudarjena kot model `ive demokracije. V tej reviji se poleg literarnih besedil najdejo tudi teksti o kulturnem delovanju pri partizanih. Samostojno je Csokor objavil svoje poro~ilo Als Zivilist im Balkankrieg (1947), kjer opi{e eksil in odpor na Kor~uli. Deloma iste dogodke opi{e Sacher-Masoch v svojem romanu Die Ölgärten brennen (1956). V obeh knjigah, ki se za~enjata z bombardiranjem Beograda, je poudarjena eti~na upravi~enost in socialna dimenzija partizanskega odpora. Pesmi Ine Jun- Brode, ki jih je pisala v partizanih, so iz{le 1950 pod naslovom Der Dichter in der Barbarei. Osebne dileme in motive priklju~itve odporu opi{eta W. A. Oerley v pripovedi Die Amnestie (1948) in Berlin~anka Dinah Nelken v romanu Spring über deinen Schatten, spring! (1954; 1955 pod naslovom Geständnis einer Leidenschaft), ki je iz{el v Nem{ki demokrati~ni republiki. Martha Florian je v romanu Die dunklen Jahre (1948) opisala svoje `ivljenje v okupiranem Beogradu. Piero Rismondo je kot jugoslovanski dr`avljan do leta 1952 `ivel v Jugoslaviji. Tilla Durieux, ki je leta 1945 prevzela jugoslovansko dr`avljanstvo, se je vrnila {ele leta 1955. Drugo pot je ubral Milo Dor, ki je pri{el leta 1943 zaradi sodelovanja v komunisti~ni odporni{ki skupini v Beogradu kot prisilni delavec na Dunaj. V romanu Tote auf Urlaub (1952) obravnava izdajstvo komunisti~ne partije nad tistimi ~lani, ki se niso strinjali s Stalinom. Ko~ljivo stali{~e komunisti~nega intelektualca po stalinisti~nem »~i{~enju« v Sovjetski zvezi opi{e tudi Manes Sperber v romanu Die verlorene Bucht (1955), v katerem stoji Jugoslavija za zadnji up nekdanjega poklicnega revolucionarja, ki se ne more odre~i ideji pravega socializma. Razen v literaturi eksilantov pa je NOB v avstrijski in nem{ki knji`evnosti zgodnjih povojnih let prav skromno zastopan. Bolj tipiziran je prikaz partizanov v surrealni pripovedi Die Fahnenflucht (1958) dunajskega avtorja in ~lana NSDAP Ernsta Vasovca, ki je bil med vojno kot u~itelj nem{~ine preme{~en v Spodnjo Polskavo blizu Pragerskega. Te`ko preverljiv je podatek, da je bil Hans Lebert, ki se je med vojno umaknil na odro~en dom na Golici (Korici), v stiku s tamkaj{njimi partizani, dopu{~a pa domnevo, da je ravno tam literarno prizori{~e njegovega romana Die Wolfshaut (1960), ki obravnava kolektivno spodrivanje nekega vojnega zlo~ina v zadnjih dnevih vojne. Partizansko tematiko najdemo v dokaj uspe{nem trivialnem romanu Feuer am Farran Firn (1953; 1961 pod naslovom Zu lieben und zu sterben) tirolskega pisatelja Heinricha Emila Kliera, ki je bil v zadnji dveh letih vojne kot nem{ki vojak v Jugoslaviji. Znan je tudi Käutnerjev film Die letzte Brücke (1954), po katerem je avstrijski avtor scenarija Norbert Kunze napisal istoimenski roman (1954). Odnosa med nem{kim in srbskim prebivalstvom sta se lotila donavska [vaba Johannes Weidenheim v romanu Treffpunkt jenseits der Schuld (1956) in Franz Bahl v romanu Patrouillen der Nacht (1960). 110 Andrej Leben, Erwin Köstler Koro{ka literatura, ki je po vojni rasla ob bujni revan{isti~ni publicistiki, pa je partizanski odpor v bistvu pre{la. Medtem ko je publicistika v nadaljevankah kot npr. Die blutige Grenze (Kleine Zeitung, 1953) uveljavila tradicijo krutega obrekovanja partizanov kot krvolo~nih morilcev,6 se je dobr{en del koro{ke literature, kolikor ni bila domoljubna lirika, umaknil v brez~asni, notranji svet ali v histori~ni `anr. [e razmeroma aktualno stali{~e glede krivde zaradi pregona koro{kih Slovencev izreka Josef Friedrich Perkonig v spisu Der Kärntner Slowene (1947), kjer govori o »peklu nesmiselnega pregnanstva«. ^e je partizanski odpor sploh tematiziran, je v glavnem obravnavan z vidika osebnih in eti~nih dilem partizanskega nasilja, ki utegne prizadeti tudi civiliste, predvsem pa dogajanje ni situirano na Koro{kem, ampak v Jugoslaviji ali Italiji – prim. Lorenz Mack: Die Brücke (1958), Josef Hopfgartner: Das Haus der Partisanen (1973, pripoved je sicer nastala `e v zgodnjih 60. letih).7 Izjema je koro{ki lirik Michael Guttenbrunner, prisilni nem{ki vojak v Gr~iji in Jugoslaviji, ki je v letih 1950 in 1951 sodeloval v ~asopisu OF Die Einheit. Tu je novo Jugoslavijo povzdignil v antifa{isti~ni zgled povojni Avstriji in z dokumentarnim besedilom »Spitzbauer« 17. Oktober 1944 tudi napisal enega redkih tekstov v nem{ki literaturi, ki obravnava vojni dogodek na Koro{kem. Tudi na drugih mestih svojega pisateljskega dela je Guttenbrunner dajal priznanje partizanskemu odporu. Tematizacija partizanskega odpora od 70. let dalje V 60. letih se je v Avstriji spremenilo dru`beno ozra~je, o ~emer pri~a institucionaliziranje centra Dokumentationsstelle des österreichischen Widerstands (1963) in uvedba sodobne zgodovine (Zeitgeschichte) kot {tudijskega predmeta na Univerzi na Dunaju (1966). Zgodovinarji so od za~etka 70. let naprej ovrednotili pomen tudi slovenskega partizanskega boja znotraj avstrijskega odpora (Weinzierl 1972, Haas in Stuhlpfarrer 1977). Takrat se za~ne tematizacija tudi v medijih, kinu in televizijskih filmih, pri ~emer nadaljevanka Das Dorf an der Grenze (1979, 1983) Thomasa Plucha ni le produkcija v sklopu medialnega preseganja preteklosti, ampak tudi konkretna reakcija na politi~no situacijo na Koro{kem. Avstrijsko solidarnostno gibanje za pravice koro{kih Slovencev, ki se je formiralo v zvezi s sporom o dvojezi~nih krajevnih napisih leta 1972, je sploh bilo klju~nega pomena pri tematiziranju koro{kega odpora v literarni javnosti. To pa prav v ~asu, ko se je uveljavljala t. i. proti-domovinska literatura (Anti-Heimatliteratur), ki je `elela opisati socialno resni~nost v Avstriji, in ko se je pojavilo novo kriti~no nare~no pesni{tvo (Bernhard C. Bünker idr.). Iz{lo je ve~ antologij s teksti Petra Roseia, Haralda Irnbergerja, Reinharda Sellnerja, Petra Turrinija, Petra Paula Wiplingerja, Dela Vedernjaka, Antonia Fiana, Marie Thérese Kerschbaumer, Joe Bergerja, Gustava Ernsta, Elfriede Jelinek, Wernerja Koflerja, Camilla Schäferja, Christiana Wallernja idr., ki so tematizirali antifa{isti~ni odpor na Koro{kem. Forum tega literarnega diskurza je bila predvsem revija mladje. Nem{ko koro{ka revija Fettfleck, ki se ga je tudi udele`ila, 6 Ta tradicija do danes ni zamrla: gl. psevdodokumentaciji Titostern über Kärnten (1984) Ingomarja Pusta in Im Schlachthaus Europas (Kronen Zeitung, 2003) Andreasa Mölzerja. 7 Pozna pripoved Die Kosakennovelle (1986) Lorenza Macka, ki tematizira usodo na Koro{ko pobeglih in od Angle`ev predanih kolaborantov, obravnava `ivljenje nekega Kozaka, ki je pre`ivel vojno in ostal kot hlapec na zgornjem Koro{kem. Literatura in odpor, odpor v literaturi 111 je mdr. leta 1980 objavila dva odlomka iz nem{kega prevoda Pru{nikovih spominov Gamsi na plazu. V omenjenih antologijah so bila Lipu{eva »dokumentari~na navodila za igro« Die Stiefel natisnjena najve~krat. V 80. letih se pojavlja tematika koro{kih partizanov tudi v samostojnih publikacijah, tako v literarnem protokolu Thomasa Buscha in Brigitte Windhab Jelka. Aus dem Leben einer Kärnter Partisanin (1984). Werner Kofler obravnava v pripovedi Hotel Mordschein (1989) prvi~ literarno tudi koncentracijsko tabori{~e na Ljubelju. Tematika odpora je zapustila sledove tudi v kriti~ni avstrijski glasbeni sceni. Kot je ugotovil Harald Irnberger, je odlo~itev za podporo Slovencev omogo~ila dejavno distanciranje od avstrijske politi~ne kulture (Irnberger 1991: 268), kar ob mo~ni prisotnosti antifa{isti~ne tematike obenem pomeni, da je ta zgodovinski del koro{ke slovenske identitete konstituiral tudi identiteto »druga~ne« Avstrije. V 90. letih je omenjanje partizanskega odpora vzro~no povezano z vojno v Jugoslaviji, zlasti v diskurzih in polemikah proti stali{~u Petra Handkeja. Iz{li so pa tudi spomini etnopsihologa Paula Parina Es ist Krieg und wir gehen hin (1991), ki je bil kot zdravnik pri ~rnogorskih partizanih. Pesni{ka zbirka Was schließlich doch einmal gesagt werden muß ... (1996) koro{kega pastorja Otto Bünkerja utemeljuje upravi~enost partizanskega boja na Koro{kem in izpra{uje pojmovanje zgodovine v »domovini zvesti« koro{ki historiografiji. V koro{kem javnem diskurzu prevladuje stali{~e »domovinskih« in nem{konacionalnih organizacij vse do 90. let, ko so bile ustanovljene nekatere nem{ko govore~e iniciative (Mauthausen aktiv, Verein Erinnern, Memorial Kärnten/Koro{ka), ki sodelujejo s slovenskimi organizacijami. Tudi ugledna koro{ka gledali{~a (Studiobühne Villach, klagenfurter ensemble, Tanztheater/Plesno gledali{~e Ikarus, Mestno gledali{~ e Celovec) so sprejeli koro{ko vojno in odporni{ko tematiko v svoj program. Hkrati je tematika odpora prodrla tudi v `anr esejisti~nih potopisov in uporabne literature, ki so prej slu`ili predvsem afirmaciji koro{ke samopodobe. Po letu 2000 je zaznati novo zanimanje zlasti gledali{kih in filmskih ustvarjalcev za vojne dogodke na Koro{kem in koro{ki partizanski odpor (prim. Werner Kofler: Tanzcafé Treblinka [2001], Tina Leisch: Elf Seelen für einen Ochsen/Enajst du{ za enega vola [2003], Andrina Mra~nikar: Andri [2002]), kar je utemeljeno v dejstvu, da je partizanski odpor na Koro{kem kljub razmeroma obse`ni in raznovrstni literaturi v javnosti komaj poznan. V ta okvir sodi tudi izjava Petra Handkeja na celov{ki univerzi, naj ljudje berejo spomine Karla Pru{nika, Lipeja Kolenika in Andreja Kokota o odporu in pregonu koro{kih Slovencev, ter njegova napoved v tedniku Novice (23. 7. 2004), da se `eli literarno posvetiti koro{kim partizanom. Slovenska povojna literatura in partizanski odpor Medvojna propagandna in kulturna dejavnost OF je mo~no zaznamovala kulturno in politi~no delo koro{kih Slovencev vsaj do leta 1948, ko so v Sloveniji nehali »Slovensko Koro{ko« imeti za sestavni del slovenskega teritorija. Takoj po vojni so organizacije OF za~ele dokumentirati in preu~evati partizanski odpor, zbirali so spomine in pri~evanja in jih za~eli objavljati v ~asopisih in drugem tisku. Skrb za negovanje partizanske tradicije in spomina na antifa{isti~ni odpor na Koro{kem je okoli 112 Andrej Leben, Erwin Köstler leta 1949 prevzela predvsem Zveza koro{kih partizanov, ob njej {e Slovenska prosvetna zveza in Zveza slovenskih `ena. V okoli{~inah spet nara{~ajo~ega nem{kega nacionalizma, hladne vojne, kominformovskega konflikta in politi~ne cepitve koro{kih Slovencev v »levi« in »desni« tabor je bila ta dejavnost ote`ko~ena. [ele ustanovitev Zveze koro{kih borcev leta 1967 na Ravnah oz. v Ljubljani, konflikti v koro{kem manj{inskem vpra{anju in skrunjenje koro{kih partizanskih spomenikov so pripomogli k temu, da se je spominjanje na partizanski odpor znova razmahnilo. Gledali{ke skupine so spet tematizirale dobo protifa{isti~nega boja, ustanovljen je bil Koro{ki partizanski pevski zbor (1980), odprli so Per{manov muzej v Podpeci (1982), za~eli so s spominskimi pohodi na Arihovo pe~, na Komelj, po Lepeni, o`ivelo pa je tudi zanimanje za spominsko literaturo. Celotnega razvoja ni mo~ lo~evati od neonacizma in pojava neonacisti~nih strank, od protifa{isti~nega, mirovnega in feministi~nega gibanja v Avstriji ter od spominskih let na dobo nacizma. Po razpadu Jugoslavije je (javno) zanimanje za partizanski boj in odpor na Koro{kem sicer popustilo, ni pa pri{lo do tako temeljnih sprememb kot v Sloveniji, kjer se partizanski odpor vse bolj postavlja v sklop Maistrove borbe za severno mejo v letih 1918/1919 in bojev slovenske teritorialne obrambe proti JLA leta 1991, kar pa doslej nima ve~jega vpliva na spominjanje na partizanski odpor na Koro{kem. Literarna produkcija na Koro{kem se je po vojni sicer pomno`ila, a predvsem po zaslugi avtorjev iz Slovenije in na Koro{ko pobeglih oziroma pregnanih pisateljev iz domobranskega tabora (Detela 1999: 124–131). [tevilo doma~ih avtorjev je bilo ravno tako skromno kakor kakovost njihovih besedil, kar sicer ne velja za dokumentarno prozo Mori{~e Dravograd (1946) Janka Messnerja (ps. Ivan Petrov) in za Karla Pru{nika, ki je svoje spomine Gamsi na plazu (1958) za~el pisati `e leta 1947 v gra{ki kaznilnici Karlau. Izstopata tudi Milka Hartman s ~lankom O borbi koro{kih `ena za narodnostne pravice (1947) in Bla` Singer z dramo Na{a pot (1947), obse`nej{im dokumentarno-agitacijskim gledali{kim besedilom o usodi koro{kih Slovencev med in po vojni. Proza o partizanskem odporu na Koro{kem temelji praviloma na osebnih do`ivetjih in zgodovinskih dejstvih. Zve~ine so jo pisali avtorji iz Slovenije, kjer je bila glavnina del tudi objavljena. Du{an Pirjevec, sicer avtor neobjavljene partizanske drame Ljudje v potresu (1947/48), sodi s svojim literariziranim dokumentarnim besedilom Boj za Dravo (1945) med prve avtorje »koro{ke« spominske literature. Sem sodijo tudi spomini prisilnega mobiliziranca Mirka Kumra Po sili vojak (1969), spomini koro{kih borcev Emila Sovdata (Tam, kjer te~e bistra Zilja, 1967), Ladislava Grata (V mete`u, 1969) in Vinka Trinkhausa (Komisar padlega bataljona, 1982), ki ve~ kot samo epizodi~no posegajo na Koro{ko. Na komaj pregledno {tevilo spominov in pri~evanj biv{ih koro{kih partizanskih borcev in drugih pri~ ~asa tukaj lahko samo opozorimo. Prvi ve~ji poskus literarne obravnave partizanskega boja na Koro{kem je danes pozabljena »kronika« iz bojev partizanov med Karavankami in Gurami Ljudje onkraj reke Ivana Ribi~a, ki jo je objavil v letih 1946/47 Slovenski poro~evalec in jo je avtor {e mo~no predelal za knji`no objavo (1954). Dva druga, pomembnej{a avtorja in biv{a borca, ki sta tematizirala odporni{ko gibanje na Koro{kem, sta Vlado Habjan in Rok Arih – Drago Dru{kovi~. Habjan, ki je kmalu po vojni pisal Literatura in odpor, odpor v literaturi 113 tudi kratko prozo s koro{ko tematiko, je v letih 1958 do 1963 napisal svoje glavno literarno delo Trotamora (1975) o partizanskem boju v Podjuni in na Svin{ki planini. Tudi prete`ni del do konca {estdesetih let nastale proze Draga Dru{kovi~a je posve~en Koro{ki (Zibelka 1953, Zato 1957 in Pomnenje 1970); kakor Habjanov roman se izogiba herojstvu in enodimenzionalnim prikazom ter poudarja ~love{ke in mirovni{ke vrednote. Njima se pridru`uje v Dobrli vasi rojena Mimi Malen{ek Koni~, katere roman Sonce je obstalo (1976, v treh knjigah) se v dobr{ni meri dogaja med partizani na Koro{kem in osvetljuje tudi negativne strani njihovega boja, hkrati pa obravnava v Sloveniji dolgo zamol~ano problematiko prisilnih mobilizirancev iz Kranjske in Koro{ke v nem{ko vojsko. Vsekakor pa koro{ki partizanski odpor ni na{el poti v dela osrednjih slovenskih pisateljev na tematiko odpora, tako da je ostala njegova tematizacija tudi v 80. letih domena manj uveljavljenih in manj znanih pisateljev in publicistov. Tudi na Koro{kem je najve~ literature s partizansko tematiko nastalo v 70. letih. Posebno mesto gre priseljencu Metodu Turn{ku, ki je `e v petdesetih letih pisal trivialno prozo s koro{ko vojno tematiko, leta 1974 pa objavil roman Med koro{kimi brati. Sicer v katoli{ko-ve~erni{kem duhu napisana in tendenciozna zgodba posega mestoma v partizansko gibanje, poka`e razumevanje za oboro`eni odpor, hkrati pa odklanja njegovo komunisti~no-revolucionarno plat in na~in delovanja, ki terja `rtve med civilnim prebivalstvom. Osrednji avtor literarnega pomnjenja partizanskega odpora je bil Valentin Polan{ek, tudi v liriki in radijskih igrah, predvsem pa v prozi, zlasti v romanih Kri` s kri`i (1980), Bratovska jesen I–II (1981, 1982) in Sla po svobodi (1985), s katerimi je na podlagi spominov, pri~evanj, resni~nih dogodkov in oseb sku{al ustvariti koro{ko epopejo partizanskega odpora vzhodno od Celovca. V delu Janka Messnerja je tematika fa{izma, nacizma, vojne, voja{tva in odpora vseskozi prisotna. Ker pa mu ni uspelo pravo~asno pridru`iti se partizanom in je bil leta 1941 mobiliziran v nem{ko vojsko, ostaja pri na~elni afirmaciji demokrati~ne partizanske uporni{ke ideje, ne da bi se poglabljal v odporni{ko problematiko. S Polan{kom in Andrejem Kokotom sodi tudi med tiste avtorje, ki v prilo`nostnih pesmih in recitalih ohranjajo spomin za `rtve nacizma. Komaj prisotna je partizanska tematika v delu Florjana Lipu{a. Samo v nekaterih esejih in polemikah iz za~etka 70. let mimogrede omenja tudi partizansko tematiko, izpostavil pa jo je v non-stop drami [kornji, ki je dala tudi naslov v Sloveniji objavljeni knjigi z izborom Lipu{evih del ([kornji, 1976). Od nekdanjih partizanskih borcev iz Koro{ke je edino Anton Haderlap, ki je bil ob koncu vojne star petnajst let, po vojni pisal pesmi s partizansko motiviko, zlasti v drugi polovici 60. in na za~etku 70. let (Pesmi, 1982). Tudi Miha Klinar, ki se je po vojni posvetil pripovedni prozi in v nekaterih reporta`ah tudi Koro{ki, se je v svojem poznej{em pesni{tvu {e kdaj pa kdaj dotaknil svojih koro{kih partizanskih do`ivetij (Na mrtvi stra`i, 1973). Mlaj{i pisateljski rod in partizanska tematika Avtorska generacija, ki je rojena po letu 1950 oz. po 1960, zelo redko in zelo razli~no sega po tematskih prvinah partizanskega odpora. V liriki gre ve~inoma za 114 Andrej Leben, Erwin Köstler (travmati~ne) spominske drobce, aluzije, namige, besede, verzne ritme, ki lahko slu`ijo zgolj kot material ali tudi ironizirajo s partizanstvom povezano pateti~nost in juna{tvo; tako pri Maji Haderlap, Janiju Oswaldu, Francu Merka~u, Fabjanu Hafnerju in od starej{ih tudi pri Gustavu Janu{u. V proznih besedilih mlaj{ih avtorjev je partizanska in sploh vojna tematika prav tako redko zastopana, najbolj {e pri Janku Pörtschu, Janiju Oswaldu in v novej{em ~asu pri Jo`etu Blajsu. Tako niti ne pre- sene~a, da je kontinuirano tematiziranje partizanskega odpora {e prisotno zlasti v gledali{ kem ustvarjanju, v delih Janka Messnerja, v starej{ih delih Florjana Lipu{a, v dokumentarnih kola`ih Andreja Kokota in Jo`eta Rov{ka ter Mirka Messnerja, ki `e od 70. let naprej pi{e in obdeluje scenarije, ki tematizirajo fa{izem, nacionalsocializem, antifa{izem in nem{ki nacionalizem. V 90. letih se je s temi in podobnimi problemi spopadel tudi Zdravko Haderlap kot koreograf Plesnega gledali{~a Ikarus. Pomanjkanje proznih besedil o partizanskem odporu na Koro{kem po svojem nadoknadi nova produktivnost na podro~ju pri~evanj. Kar {est knjig je iz{lo od leta 1995 do danes, marsikatero besedilo pa {e nastaja. Z vidika recepcije in v estetskem oziru te objave dejansko nadome{~ajo prozno literaturo na avstrijskem Koro{kem, sovpadajo pa tudi z avantgardisti~no idejo, po kateri sta `ivljenje in umetnost nedeljiva. Literarna zgodovina in koro{ka partizanska tematika Dejstvo, da glede obravnavane tematike na eni strani koli~insko prevladuje spominska literatura, in da na drugi strani ni veliko literarno neopore~nih besedil iz in o partizanskem odporu, je nemara tudi poglavitni razlog za to, zakaj se slovenska in {e posebej koro{ka slovenska literarna veda z izjemo Matja`a Kmecla (Kmecl 1976: 147–148) vse do danes ni posebej posvetila tematiki koro{kega odpora in vojne tematike sploh v literaturi. Posledi~no so tudi prikazi v preglednih literarnih zgodovinah dokaj pomanjkljivi (Slovenska knji`evnost III, 2001), v nekaterih novej{ih publikacijah pa sploh manjkajo (npr. Mitrovi~ 2001 in Kos 2002). V avstrijski literarni zgodovini doslej ta tematika sploh ni bila obravnavana, kve~jemu ob robu omenjena v kakem ~lanku. Novej{e antologije, esejistika, novi gledali{ki in filmski projekti ter prevodi slovenske spominske literature v nem{~ino pa vendar ka`ejo, da bosta odpor proti nacionalsocializmu in partizanska tematika v prihodnosti na{la pot v literarni diskurz in v literarno zgodovino, ~eprav najbr` ne toliko zaradi literarnega dose`ka avtorjev, tako slovenskih kot nem{kih avstrijskih, temve~ zaradi dru`bene in moralne relevance. Literatura Beki}, Tomislav, 1984: Jugoslovanska tematika u delu Teodora ^okora i Aleksandra Saher-Masoha. Zbornuk Mamuce Srnske za kYu`evnosm ujezuk 32/2. 183–199. Branica, Vinko (iz.), 1964: Bibliografija izdanja u narodnooslobodila~kom ratu 1941–1945. Beograd: Vojnoistorijski institut. Cefarin, Rudolf, 1952: Beiträge zur Geschichte des kärntnerischen Tagesschrifttums. Carinthia I 141. Celovec: Geschichtsverein für Kärnten. 540–609. Literatura in odpor, odpor v literaturi 115 Cegnar, France – Fran~ek, 1983: [marje{ka pesem 1944. Vestnik koro{kih partizanov 17/1–2. 90–93. Detela, Lev 1999: Povojna slovenska zdomska knji`evnost v Evropi. Slovenska izseljenska knji`evnost 1. Ljubljana: ZRC. 117–190. Dru{kovi~, Drago, 1980: Begegnung. Perkonig wie wir ihn kannten. Klagenfurt: Heyn. 101–104. Haas, Hanns in Stuhlpfarrer, Karl, 1977: Österreich und seine Slowenen. Wien: Löcker & Wögenstein. Irnberger, Harald, 1991: Freiheit von ganz nah. Reportagen aus dem Exil. Klagenfurt, Wien – Ljubljana: Hermagoras/Mohorjeva. Jun-Broda, Ina, 1977: Odysseus auf Kor~ula. Begegnungen mit Franz Theodor Csokor in seinem jugoslawischen Exil. Österreicher im Exil 1934–1945. Wien: Österreichischer Bundesverlag. 530–537. Kmecl, Matja`, 1976: Sodobna slovenska zamejska literatura na zamejskem Koro{kem. Ta hi{a je moja pa vendar moja ni. Ljubljana: Mladinska knjiga. 137–165. Konstantinovi}, Zoran, 1957: Zoran Konstantinovi¬: Odraz na{e narodnooslobodila~ke borbe u nema~koj kxi`evnosti. @uvu jezucu 1/1–2. 45–55. Kos, Janko, 2002: Pregled slovenskega slovstva. 14. prenovljena in dopolnjena izd., 1. natis. Ljubljana: Dr`avna zalo`ba Slovenije. Mitrovi}, Marija, 2001: Geschichte der slowenischen Literatur. Von den Anfängen bis zur Gegenwart. Klagenfurt/Celovec – Ljubljana/Laibach – Wien/Dunaj: Hermagoras /Mohorjeva. Muchitsch, Max, 1966: Die Partisanengruppe Leoben–Donawitz. Wien – Frankfurt – Zürich: Europaverlag. Paternu, Boris, 1987: Slovensko pesni{tvo upora. 1941–1945. 1. knjiga, Partizanske. Ljubljana: Mladinska knjiga, Partizanska knjiga. Pibernik, France, 1993: Karel Mauser. @ivljenje in delo. Koper: Ognji{~e. Rausch, Josef, 1979: Der Partisanenkampf in Kärnten im Zweiten Weltkrieg. Wien: Österreichischer Bundesverlag. Smolej, Viktor, 1971: Zgodovina slovenskega slovstva VII. Slovstvo v letih vojne 1941–1945. Ljubljana: Slovenska matica. Stanonik, Marija, 1978: Slovenska pesem v Dachauu. Borec 30/12. 623–628. Stanonik, Marija, 1993: »Na tleh le`e slovenstva stebri stari«. (Poezija konteksta II.) Borec 45/8–10. Stanonik, Marija, 1999: Slovensko pesni{tvo pod tujimi zastavami. Pesnjenje slovenskih prisilnih mobilizirancev v nem{ko vojsko v drugi svetovni vojni od 1941 do 1945. (Poezija konteksta III.) Celje: Zveza dru{tev mobiliziranih Slovencev v nem{ko vojsko 1941–1945. Wadl, Wilhelm in Ogris, Alfred (izd.), 2003: Die Partisanen in Kärnten. Kämpfer gegen den Faschismus, Kämpfer für ...? Klagenfurt: Kärntner Landesarchiv 2003. Weinzierl, Erika, 1972: Der österreichische Widerstand. Österreich. Die Zweite Republik. Graz – Wien – Köln: Styria. 109–128. 116 Andrej Leben, Erwin Köstler Weiskopf, Franz Carl, 1981: Unter fremden Himmeln. Ein Abriß der deutschen Literatur im Exil 1933–1947. Berlin – Weimar: Aufbau. @nidari~, Marjan, 2001: Nem{ka mobilizacija Slovencev v drugi svetovni vojni. Celje: Zveza dru{tev mobiliziranih Slovencev v nem{ko vojsko 1941–1945.