MESEČNA MLADINSKA PRILOGA SLOVENSKEGA VESTNIKA
LETNIK IV.
CELOVEC, V SREDO 16. 2.1949
ŠTEV. « (-0)
Okrajni mladinski plenum v Velikovcu
V sredo, dne 26. januarja 1949 so se zbrali delegatje iz vseh krajev in občin velikovškega okraja na okrajnem plenumu Zveze mladine za Slovensko Koroško. Bila je to naloga, ki jo je posameznim okrajem zadal Pokrajinski plenum, ki je meseca novembra zasedal v Celovcu. Da se je mladina popolnoma zavedala važnosti tega plenuma, se je videlo iz dejstva, da so prišli delegatje v posebno velikem številu in da je bil na plenumu zastopan vsak posamezni krajevni odbor.
Posebne važnosti je bil plenum že zaradi tega, ker je bil to prvi okrajni plenum, odkar so tudi avstrijske oblasti priznale našo mladinsko organizacijo. Zato se je tudi mladina s požrtvovalnim delom pripravljala na svoj prvi plenum, ki ga je priredila kot uradno priznana organizacija. Na plenumu so delegatje podali pregled dela mladine v zadnjem letu, nadalje pa so si zastavili nove naloge, nove dolžnosti, ki čakajo našo mladino.
Ko so delegatje na plenumu izvolili delovno predsedstvo, je spregovorila tovarišica Vida — predsednik Zveze mladine za Slovensko Koroško — in nakazala najvažnejše politične dogodke v svetu in tudi pri nas na Koroškem. S posebnim zanimanjem so navzoči poslušali notranje politični referat tov. Vide. v katerem je med drugim govorila tudi o borbi mladine Slovenske Koroške za uradno priznanje njene organizacije. Ko je tovarišica Vida poudarila, da smo si samo z vztrajno in nepopustljivo borbo priborili priznanje orira-nizacije, je navdušenje mladincev in mladink doseglo svoj višek.
Na plenumu je podal tov. Pavle točen pregled dela v zadnjem letu, iz katerega je razvidno, da je delala naša mladinska organizacija pod najtežjimi pogoji, izpostavljena je bila neštetim šikanam, ob vsaki priložnosti so skušali ovirati njeno delo. Iz poročila pa je bilo tudi razvidno, da je mladina velikovškega okraja kliub vsem težkočam dosegla prav lepe uspehe. Čeprav so nacistični elementi, povezani v razne VVurfkomande, napadali naše mladince, je mladina gradila prosvetni dom v Žitari vesi in ga še pred zimo spravila tudi pod streho. O delovanju VVurfko-mand je tov. Pavle dejal:	»Poleg vseh
drugih šikan sc je v našem okraju preteklo leto pojavila tudi neonacistična Zveza domovini zvestih Korošcev, tako imenovani BHS, s svojimi Wurfkomandami. Ti plačanci so se pojavili povsod, kjer smo imeli prireditve, sestanke ali kaj podobnega, in so nas motili, posebno radi pa so zahrbtno napadali majhne skupini-
ce zavednih Slovencev ali posamezne tovariše in tovarišice, ki so se vračali z naših prireditev. Takozvane demokratične avstrijske oblasti so v zadnjem letu na najbolj zgovoren način dokazale svojo »»demokratičnost«, ko ob napadih na koroške Slovence niso samo ščitile napadalce, temveč so postavile pred sodišče napadene tovariše in jih tudi za to, da so bili napadeni, obsodile. Toda kljub tej napadalnosti naše volje niso strli, nasprotno, še odločneje smo jim odgovorili, da ne bomo popustili prej, preden ne dosežemo vse naše pravice.«
Tov. Pavle je v svojem poročilu poleg doseženih uspehov nakazal tudi napake, ki jih je delala mladina v zadnjem letu. Iz nalog, ki so si jih zadali na plenumu, pa je razvidno, da hoče mladina okraja Velikovec popraviti vse svoje napake in ne samo to, v novem letu hoče doseči še vse večje uspehe.
Po končanem poročilu tov. Pavleja so navzoči delegatje izvolili iz svoje srede
novi okrajni odbor, ki bo v novem letu dela in borbe vodil mladinsko organizacijo v velikovškem okraju. Zastopniki posameznih občin in krajev so v novi odbor predlagali res samo svoje najboljše tovariše in tako smo lahko prepričani, da bo delo v okraju vedno bolj uspevalo.
Po vsakem referatu se je razvila diskusija, posebno živahno pa so sg menili po referatu o bodočih nalogah, kar je tudi dokaz, da je mladina res pripravljena, da izvrši vse naloge in izpolni vse dolžnosti, ki jo čakajo.
Plenum mladine v Velikovcu je tudi obiskala delegacija iz svobodne domovine, ki je bivala nekaj dni na Koroškem. Iz govorov članov delegacije so mladinci in mladinke spoznali, da koroški Slovenci nismo sami v naši borbi, podpirajo nas vsi jugoslovanski in vsi svobodoljubni narodi sveta.
S to zavestjo je mladina velikovškega okraja zaključila svoj plenum in z navdušenjem šla na delo.
Smučarski tečaj v Selah
je dne 28. januarja tečaj, katerega so dekleta iz raznih
V Selah na Šajdi se 1949 pričel smučarski se udeležili fantje in predelov Slovenske Koroške.
Vsakemu je gotovo znano, kje so Sele in da je pot do tja dolga in naporna. Naši smučarji, ki so iz Celovca odhajali opremljeni s težkimi nahrbtniki in smuči,
V Pragi je zaspal Izvi ni odbor Mednarodne študentske zveze
V dneh od 18. do 24. januarja 1949 je bilo v Pragi redno zasedanje Izvršnega odbora Mednarodne študentske zveze, ki združuje v svojih vrstah demokratične študente iz 50 držav.
Praško zasedanje Izvršnega odbora Mednarodne študentske zveze je tem večjega pomena, ker je bilo v času, ko so napadi angio-ameriških imperialistov na demokratične sile sveta in branitelje miru vedno pogostejši. To zasedanje je bilo prvo po poletnem zasedanju Sveta Mednarodne študentske zveze v Parizu, ki je onemogočila vse poskuse reakcije, ki ji načeljujejo pobegli visokošolci iz češkoslovaške, da bi razbila Mednarodno študentsko zvezo v zapadnih državah. Mednarodna študentska zveza pa ne samo da ni razpadla, marveč so se njeni polo-
dentje zavedajo, da je njihovo mesto na strani tistih, ki branijo mir in demokracijo.
Najvažnejša točka praškega zasedanja je bil Svetovni festival mladine in študentov, ki ga bosta v letošnjem poletju v Budimpešti skupno priredili Svetovna federacija demokratične mladine in Mednarodna študentska zveza. Ta festival, ki bo letos največja akcija svetovne mladine, bo izraz popolne enotnosti mladine in študentov. Utrdil bo vzajemno sodelovanje, ki je bilo v preteklem letu tako uspešno navezano v najvišjih organih Svetovne federacije demokratične mladine in Mednarodne študentske zveze. Tega festivala se bo prvič udeležila v velikem številu tudi delavska mladina. Izvršni odbor ]e ob koncu svojega zasedanja objavil pro-
žaji v tem času le še bolj utrdili. Za člane klamacijo, naslovljeno vsem študentom
sveta, v kateri jih poziva, naj rfakoj začnejo s pripravami za ta festival, in to med kar najbolj širokimi množicami štu-dentstva in mladine sploh. V proklamaciji je tudi rečeno, da je mladini in študentom treba podrobno obrazložiti načela Svetovne federacije demokratične mladine in Mednarodne študentske zveze.
Mednarodne študentske zveze so sc prijavila nova študentska društva iz različnih držav. Mogočen uspeh Zveze je tudi dejstvo, da so v preteklem letu v vsem svetu proslavljali Mednarodni dan študentov — 17. november. Lanske proslave so doslej največje in so svetu pokazale, ua se uayi edni in demokratični štu-
so morali prehoditi to dolgo pot peš, preden so prispeli do svojega bivališča, do Kališnikove kmetije na Šajdi. Kljub temu pa so tečajniki bili srečni in zadovoljni, kajti vsi so se veselili časa, ki ga mislijo preživeti v naravi in lepoti selskih planin in gora.
Tovariši, ki so se tečaja udeležili, so se brez dvoma nekaj naučili, tako praktičnega smučanja, kakor tudi teoretičnega in strokovnega znanja. Pokazalo se je, da imajo vsi udeleženci smučarskega tečaja veliko zanimanje za smučanje. Na teoretičnih predavanjih so tečajniki dobili pogled v zgodovino smučarstva, kakor tudi v nastanek državnih in svetovnih olimpijskih iger. Tako smo zvedeli, da se je smučarstvo pričelo razvijati v naši matični deželi Sloveniji, in sicer na Piaških planotah pred približno 600 do 1000 leti, kakor tudi to, da sta bila najbolj zaslužna mojstra v smučanju tovariš Bajdura in Tavčar, ki sta gojila in krepila smučarstvo v Sloveniji.
Pri predavanju o smučarski opremi in nevarnosti v gorah so tovariši spoznali, kako važen je tečaj, kajti vsak smučar mora biti seznanjen z vsem, kar se tiče smučarstva, biti mora pripravljen na vsako nevarnost, znati si mora pomagati, vedeti mora kako se izogne nesreči, in še mnogo drugili stvari. 1 ečajniki so z za-nimanjem in pozornostjo spremljali predavanja naših smučarskih učiteljev, ki so se potrudili, da bi dali tovarišem čim več znanja in jih usposobili v prave smučarje.
Kakor pri teoretičnemu pouku, tako so polagali vso pozornost tudi na praktični pouk v smučanju. Čeprav niso bili vsi udeleženci tečaja začetniki v smučanju,
Konferenci namestnikov zu* nanjin ministrov v London
Iz vseh krajev Slovenske Koroške pošilja mladina brzojavke namestnikom zunanjih ministrov, ki v Londonu razpravljajo o državni pogodbi z Avstrijo, v katerih zahteva pravično rešitev koroškega vprašanja. Med drugimi je poslala brzojavko tudi mladina iz Sel, ko je bila zbrana na Prešernovi proslavi in v kateri pravi:
Slovenska mladina Iz Sel, zbrana na Prešernovi proslavi, odločno zahteva, da se upravičene zahteve po združitvi Slovenske Koroške z Jugo-slavlio obravnavajo in dokončno ter pravično rešijo.
ker so se že prej sami učili, se je učenje moralo pričeti za vse od začetka, kajti tečaj je za to, da se vsi naučijo pravilnega smučanja. Kot začetniki smo pri učenju pričeli s stojo na smučeh, nato smo se učili posamezne obrate na smučeh ter vse like, katerih poznavanje je predpogoj za vsakega pravega smučarja. Uspehi so bili iz dneva v dan večji, kajti vsi tečajniki so se res s požrtvovalnostjo vrgli na učenje, saj so se zavedali, da se mora>o na tečaju naučili vsega, kar bodo potrebovali, ko se bodo pri nadaljnjem vežba-nju usposabljali v prave smučarje, ki bodo lahko nastopali v raznih tekmah. Prav tako velikega pomena pa je bil tečaj tudi v tem pogledu, da bodo tovariši tečajniki zdaj lahko sami pomagali drugim pri učenju.
Dne 6. t. m. je bil tečaj v Selah zaključen in vsi tečajniki so se zadovoljni vračali na svoje domove. Vsak posameznik se je zavedal, da je s tečajem mnogo pridobil ne le na teroretičnem In strokovnem znanju, temveč se je mnogo naučil tudi praktičnega smučanja.
Tečajniki, ki so se udeležili smučarskega tečaja v Selah, so poslali pozdravna pisma Ljudski mladini Slovenije in Smučarski zvezi Slovenije. V prvem pismu pravijo tečajniki:
S prvega smučarskega tečaja koroške mladine v Selah na Šajdi Vam zbrani tečajniki pošiljamo izkreue in borbene pozdrave.
Stremeli bomo za tern, da si bomo na tem tečaju pridobili čim več strokovnega in praktičnega znanja, da bomo sposobni to znanje prenašati med slovensko koroško mladino in jo krepiti in aktivizirati tudi na fizkulturnem področju.
Smučarski zvezi pa so pisali:
Prvič v zgodovini koroških Slovencev smo se slovenski koroški mladinci iz vseh krajev Slovenske Koroške zbrali na smučarskem tečaju v Selah.
Kakor na političnem, tako tudi ua fizkulturnem področju nočemo zaostajati za ostalo napredno slovensko mladino v svobodni domovini.
Stremeli bomo za tem, da bomo na našem prvem smučarskem tečaju čim več pridobili na znanju. To znanje nam bo v pomoč, to bodo naše smernice za bodočo aktivtzacijo na fizkulturnem področju.
ZM si Je priborila uradno prlznanie
Naša mladinska organizacija, ki Je nastala v času borbe proti fašizmu, se jo morala po končani vojni nad tri leta boriti za uradno priznanje. Ko se danes oziramo nazaj, vidimo, na kakšne načine so »demokratične« koroške oblasti skušalo onemogočiti legalizacijo naše organizacije, Nad tri leta so to zavlačevale, ker so mislile, da bodo s tem mogle zatreti dolo slovenske mladine na Koroškem.
S ponosom lahko ugotovimo, da je naša odločna In vztrajna borba rodila uspehe tudi v vprašanju priznanja s strani oblasti: danes je Zveza mladine za Slovensko Koroško tudi uradno priznana, priznavajo Jo tudi koroške oblasti. Ki so se temu tako dolgo protivile. Zmagali smo, ker nismo popustili v borbi, zmagali smo, ker smo verovali v zmago!
Maršal lito je govoril mladini Jugoslavije
V času med 15. in 20. XII. 1948 je v Beogradu zasedal kongres jugoslovanske mladine, na katerem sta se združili dve obstoječi mladinski organizaciji, Ljudska mladina Jugoslavije in Zveza komunistične mladine Jugoslavije, v skupno organizacijo. Združitev obeh mladinskih organizacij v enotno organizacijo je brez dvoma ena največjih zmag jugoslovanske mladine po končani vojni. Združitev pomeni, da je vzgojno delo obeh organizacij že tako napredovalo, da ni več potrebno, da bi še nadalje obstojali obe organizaciji.
Na združitveni kongres sta prišli tudi delegaciji iz Trsta ter iz osvobojenega predela Primorske. Tudi mladino Slovenske Koroške je na kongresu zastopala 3 članska delegacija. V imenu naše mladine je v Beogradu govoril tov. Kori Perč, ki je bratski jugoslovanski mladini ponesel bratske borbene pozdrave nas vseh. Zbranim delegatom pa je živahno, pozdravljen, govoril tudi maršal Tito, ki je med drugim •leial:
Dovolite mi, tovariši in tovarišice — mladinci, da vas pozdravim najprej v imenu CK KPJ, v imenu vlade FLRJ in Ljudske Fronte Jugoslavije. Prav tako želim dati priznanje Vam vsem, ki ste tukaj, in onim, ki jih tu zastopate, za veliko požrtvovalnost in vztrajno delo pri graditvi socializma, ki ste ga do danes pokazali. Izkoristil bom to priložnost, da povem nekaj besed o pomenu te enotne mladinske organizacije, ki jo ustvarjate, in o njeni nalogi.
Vprašanje enotne mladinske organizacije, to je združitev Zveze komunistične mladine Jugoslavije z organizacijo Ljudske mladine v splošnem se je postavilo prav o pravem času, to je v času, ko je ta organizacijska enotnost nujna, ko je že popolnoma dozorela, ko je postala dvoma organizacijska oblika naše mladine ovira za nadaljnji pravilni razvoj mladine naše nove socialistične Jugoslavije. To nujnost enotne mladinske organizacije je narekoval izredno hitri politični in gosoodarski razvoj v naši držav'
Pogoji za enotno organizacijo mladine uovc Jugoslavije so nastajali med osvobodilno vojno. Dozorevali so in dozoreli v procesu graditve naše države in graditve socializma v naši državi po osvoboditvi. Tako med vojno kakor tudi po voini |c pri graditvi države sodelovala in sodeluje vsa naša napredna mladina i komunistična i druga ljudska mladina naše nove Jugoslavije. Razumljivo je, da ne smemo nikoli izgubiti izpred oči velikanske vloge komunistične mladine Jugoslavije pri jem, da se je rnladipa naše države v tako velikanskem številu odzvala pozivu n sodelovala v veliki osvobodilni vojni, da je v tej vojni prenašala vse težave in žrtve za osvoboditev naše države in za ustvaritev boljše bodočnosti. Zasluga komunističnih mladincev in mladink je v tem, da so se prvi odzvali pozivu KPJ in šli v borbo skupaj s člani naše Partije ter s svojim zgledom pokazali pot vsej napredni mladini naše države, da so s svojim zavzemanjem in požrtvovalnostjo do samo-odpovedi vzgojno vplivali na drugo mladino, jo tako napravili sebi enako in omogočili, da se ddnes tu na tem zgodovinskem kongresu izvrši združitev tudi formalno, tako komunistične kakor tudi druge Ljudske mladine v eno organizacijo.
Ta prevzgoja velikanskega dela nase mladine, ali bolje rečeno vzgoja, se je vršila pod surovimi pogoji težke narodnoosvobodilne vojne. Zahtevala ie velikansko energijo, globoko vero in brezmejno vdanost stvari, za katero se je naša mladina borila. Borila se je prostovoljno, zavedajoč sc svoje dolžnosti do ljudstva, zavedajoč se, da se bori za nekaj novega. Že med vojno je vedela, kaj je to novo. Tu je naša ljudska mladina napravila svoj
Junaki & tftaiudcz
Dušan Ž e 1 j e z n o v (Odlomek)
»Ob ognju vedno smo lahnu zapeli tesno smo stiskali in pihali v roke
prezeble,
nenehno v ogenj rdečkasti strmeli in sanjali o dneh, ki smo jih vsi slutili... Bilo takrat je tiho okrog nas in sneg je naletaval- žgal je mraz.., Pa smo vseeno varovali v nove dni, skoz jeklo včrovali v to pomlad... Zdaj vidimo, da niste omajali naših nad in mi za vas še stokrat bi prelili kri...«
izpit in pokazala, da je vredna nositi ime komunistične mladine. Ko je bilo treba po vojni našo porušeno državo dvigati iz razvalin, je pokazala zopet naša mladina z dejanji svojo požrtvovalnost in zvestobo Stvari, za katero je padlo na bojnih poljanah deset in deset tisočev mladincev in mladink. Tudi tu je pokazala komunistična mladina s svojim zgledom pot vsej mladini naše države, kako je treba delati in se žrtvovati, da bi čim prej zacelili po okupaciji povzročene rane, da bi čim prej ustvarili pogoje za boljše življenje delovnih ljudi naše države. Nimam namena naštevati vsega tega, kar je naša mladina do danes napravila; toda vse, kar je do danes storila, ji daje pravico, da sc ponosno naziva mladina nove socialistične Jugoslavije.
Tovariši in tovarišice! Enotna organizacija naše resnično ljudske mladine je iz več razlogov velikega pomena. Njena vloga in njene naloge niso niti malo lahke. V tej organizaciji se bo morala naša mladina vzgajati v duhu nove Jugoslavije, v dulm socializma in internacionalizma. Samo z vzgojo v taki enotni organizaciji bo mo-
goče uspešno in sistematično razvijati socialistično zavest pri vedno novih in novih članih, ki bodo stopali v to organizacijo.
Mlada generacija naše države nima različnih interesov. Njeni interesi so enaki, skupni. Mladina, ki sodeluje pri tako velikem delu, kakor je graditev socializma v naši državi, ima torej skupno nalogo in skupni cilj. Ta skupni cilj izključuje potrebo obstoja dveh Organizacij — komunistične in ljudske mladine — ki sc vzgajata v istem duhu.. Tako prva kakor druga je ljudska mladina, toda ljudska v polnem smislu te besede. Beseda ljudska« ima v naši državi z novo družbeno vsebino, to je v državi, ki koraka v socializem, popolnoma drug pomeri kakor recimo, v kakšni kapitalistični državi, kjer si nadevajo pogostokrat tudi različne reakcionarne politične stranke in organizacije ta naziv zato, da bi preslepile ljudstvo. Beseda ljudska« ima v državi, ki je izvedla po revolucionarni poti družbeno preobrazbo, ki gradi novo socialistično družbo, kakor je to primer v naši državi — tu ima ta beseda pomen tega novega družabnega sistema. Tu ni več brez vsebine, ali nacionalistična, tu ima socialistično vsebino in tu ni več ozko nacionalna, ampak dobiva internacionalistični značaj.
Glede na to se ta enotna organizacija, ki jo sedaj ustvarjate, razvija in se mora še nadalje razvijati na podlagi znanosti marksizma-leninizma. Ta nova mladinska organizacija mora postati pod vodstvom KPJ prava šola za mladince in mladinke. Ona bo vir kadrov za naše gospodarstvo, za naše soeialistič. gospodarstvo, za upravo, za našo ljudsko oblast, za našo Partijo. ''Bodočnost pripada mladini« — pravi naš narodni pregovor. Toda, čeptav je nastal ta pregovor pri naših prednikih, pa je šele danes dobi! svoj pravi pomen. Šele danes bo naša mladina znala s polnim poletom in vztrajnostjo graditi to, za kar se je tudi sama borila. Šele danes more naša mladina s polno pravico reči —! da je bodočnost njena.
Vaše dosedanje delo in VaŠ program
jasno govorita o tem, kakšna jc naša mladina. Govorita o tern, kakšna jc ta organizacija, ki jo sedaj ustvarjate. Vendar se bo verjetno zopet kdo našel — ker je to sedaj navada — in rekel, da je ta združitev naše komunistične mladine z drugo ljudsko mladino naš odklon na »nacionalistične postojanke'. Naj Vas to, tovariši in tovarišice, preveč ne razburja, kajti v zadnjih mesecih smo se žc navadili poslušati od različnih kritikov mnogo neresnice in najrazličnejše neumnosti na naš naslov, pa tudi v bodoče moramo pričakovati še bolj neumne stvari in klevete proti naši državi. Vendar nas vse to ne bo moglo ovirati v našem delu, v naših naporih ter odvrniti z jasno začrtane poti in cilja. Ako se bodo pojavili taki modrijani, kar se ho verjetno tudi zgodilo, ki bodo izkoristili tudi ta primer, vse popačili in nas obtoževali nacionalizma, potem je razumljivo, da nima smisla s takimi razpravljati, kajti že doslej se je pokazalo da zanje ne veljajo uikaki argumenti, pa čeprav bi bili še tako tehtni. Zanje je glavno, da nas čim bolj očrnijo, ker upajo, da bo od tega ostalo vsaj nekaj
kot resnica, v kar bo kdo verjel. Kaj moremo pri tem? Moremo samo vprašati: v čem je ta nacionalizem? Oni vam sicer ne bodo odgovorili, ne zato, ker nočejo, ampak zato, ker ne morejo tega z ničemer dokazati! Kako naj to tudi dokažejo, ko se ve, da je naša mladina delovna mladina, da je pokazala tako med vojno kakor tudi sedaj pri graditvi socializma svojo visoko zavest, da ni sestavljena iz mladine izkoriščevalskega, ampak izkoriščanega razreda. Pri nas smo v osnovi odpravili izkoriščanje človeka po človeku in ustvarili novo oblast, oblast delovnega ljudstva. Zato je logično, da ne more biti v državi, v kateri ima oblast delovno ljudstvo, v kateri je v osnovi odstranjeno izkoriščanje človeka po človeku, v kateri se vodi neusmiljena borba za popolno uničenje kapitalizma, v kateri se vztrajno in z velikim naporom gradi socializem, kakor je to primer v naši državi — da v taki državi ne more biti govora o nacionalizmu, a kaj še o rasti kapitalizma, kajti naši delovni ljudje, ki imajo oblast v svojih rokah, ne bi tega nikoli dovolili, ker so že občutili, kaj pomeni zanje socializem. Zato je največja neumnost govoriti o kakšnem nacionalizmu v taki državi, kajti to izključuje vsak nacionalizem. Samo zlobni ljudje laliKo zanikajo taka dejstva, kakršna so pri nas, kajti žc dejstva sama kot taka pobiiajo vse te klevete. Naša mladina se je vzgajala v duhu socializma, ne pa v duhu nacionalizma. Da je tako, veste sami. Da ie tako — ve vsak naš pošten državljan in in ne vedo tega samo naši nasprotniki v naši državi in izven nje. To vedo tudi pri nas in tisti v tujini, ki niso izgubili samo oblast, ampak tudi vsako možnost, da bi izkoriščali delovno ljudstvo naše države. Toda bodite prepričani, da vedo to tudi oni, ki nas kritizirajo. Vendar oni govore in pišejo obratno. To pa je prav ono, kar je najbolj nepošteno in najbolj žalostno pri vseh negativnih pojavih v zgodovini delavskega gibanja do danes.«
Govoreč o nekaterih osnovnih nalogah enotne mladinske organizacije, je tovariš Tito ob zaključku dejal:
Pri bodočih težavah, ki jim korakamo
nasproti, računamo zopet na vas, na našo junaško mladino. Računamo z vašim delovnim poletom, z vašo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo, z vašo socialistično zavestjo. Prihodnje leto ne bomo zahtevali od vas več kot letos, toda prepričan sem, da boste izpolnili naloge, ki jih bomo pred vas postavili. Delovna mladina naše države naj pokaže v podjetjih, v rudnikih, na različnih zgradbah in v šolah v letu 1949 ves svoj mladinski žar in polet pri delu in učenju, želim, da bi bila naša delovna mladina vedno v prvih vrstah tistih delavcev, ki se vztrajno in požrtvovalno bore za uresničitev petletnega plana. Vi mladinci in mladinke morate tako zelo razvijati socialistično tekmovanje in udar-ništvo, da bo to postalo ponos in čast za vsakega mladinca in mladinko, prav tako kakor jc bilo na bojišču med osvobodi’no vojno junaštvo Vprašanje časti in ponosa vsakega našega borca.
Tovariši in tovarišice! Če bi imeli v riaši državi dovolj delovne sile vas ne bi tako obremenjevali z različnimi akcijami. Toda najtežje je pri nas to, da nimamo dovolj potrebne delovne sile. Prav to pa bo naša glavna težava v letu 1949. To nam morete mladinci mnogo pomagati In zato se znova obračamo na vas. Borba za zmago socializma v naši državi je v polnem teku in v tej borbi moramo zmagati — in bomo zmagali. Naše tovarne, naši rudniki in razna naša velika gradbišča so prave vojne poljane, na katerih se naši delovni ljudje vztralno bore za uresničitev plana. Bodite tudi vi mladinci v vašem sektorju borbe zmagovalci. Mobilizirajte in popeliite v to delovno borbo tudi vso ono mladino, ki ie danes še pod negativnim vplivom različnih sovražnikov nove Jugoslavije in stoji ob strani teli velikih delovnih akcij. Povejte jim, da^ je ta delovna borba v korist bolišega življenja vseh naših delovnih ljudi, pa tudi njih samih. Zavedajte se, tovariši mladinci in mladinke, da se moramo nasloniti v naših naporih za zgraditev socializma na svoje lastne sile. Pri teh naporih nimamo drugega zaveznika kakor naše globe ko zaupanje, da bomo zmagali, našo odločnost in vztrajnost.
»Tovariši in tovarišice! Danes sem vam tukaj zopet govoril o težavah, ki so pied nami in jih moramo premagati. Razumljivo je, da vas to ne straši in ne preseneča, kajti tudi sami poznate mnogo težav. Sami ste že mnogo in mnogo ore-magali. Toda govorim prav zato največ o teh težavah, ne pa o uspehih, da bi bil vsakdo v naprej pripravljen tudi na najtežje in da bi bilo hkrati vsakomur jasno, da lahko premagamo še večje težave. Potrebno je ohraniti uai-jo enotnost, enotnost ljudstva in Partije. Potrebno je ohraniti vero v našo zmago. Ne bojimo se o tem govoriti odkrito, da vsakdo sliši, colo tisti, ki nam ne žele dobro. Naj slišijo tudi taki, naj si inanejo od veselja roke, da mi ne borno zgradili socializma, vendar, vendar si ne bodo dolgo meli rok, ampak si bodo neki dan meli oči, ko bodo spoznali, da so bila zaman vsa upanja.
Vidite, pri teli težavali, pri njihovem premagovanju se morate vi. mladina naše države, vzgajati in kaliti. Zato boste mogli jutri kot državljani socialistične Jugoslavije ponosno gledati nazaj na pot, prehojeno v naši mladosti, ponosni boste nato, da ste bili v prvih vrstah graditeljev socializma v naši državi. In mi vsi skupaj botno mogli jutri reči, da smo ustvanaii in ustvarili sedanjemu in bodočemu rodu srečnejše življenje ...
Želim vašemu kongresu plodno delo in popoln uspeh pri izvajanju sklepov, ki iih boste na' tem kongresu sprejeli.«
Govor maršala Tita so delegati spremljali z burnim odobravanjem in ga večkrat prekinjali z klici: 2>CK - Tito - Partija -Tito«, sMi smo Titovi — Tito je naš«, in sličnimi parolami.
Kongres so nadalje pozdravili zastopniki Jugoslovanske armade, sindikatov in AFŽ.
Zveza mladine za Slovensko Koroško naznanja:
V nedeljo, dne 27, februarja 1949 bo smučarski izlet na Dobrač, ki ga priredi Zveza mladine za Slovensko Koroško.
Izleta se bodo udeležili tudi člani Svobodne avstrijske mladine.
Tovariši in tovarišice, ki se bodo tega izleta udeležili, naj se obrnejo na sekretariat Zveze mladine za Slovensko Koroško v Celovcu, Salinstrassc 6, kjer dobijo podrobna navodila.
Zveza mladine za Slovensko Koroško Pokrajinski odbor
Naši smučarji na tečaju v Selah
(/ mladinskem domu v
Portorožu
Naslcdnil članek smo povzeli po >Pri-morskem dnevniKu«. Iz njega vidimo, kako živijo primorski otroci — slo »enski in italijanski — v skupnem otroškem domu in se vzgajajo v duhu tiste povezanosti, ki je združevala njihove starše v letih narodno-osvobodilne borbe.
Glasen otroški živžav nas je privabil, da smo zavili s ceste na levo navkreber. V prostranem parku se je na prostoru v sredi drevja podilo kakšnih 15 otrok za nogometno žogo. Prišli smo prav v trenutku nogometne, tekme med gojenci Mladinskega doma v Portorožu. Igralce so krepko vzpodbujali mladi gledalci, tudi gojenci. Pozneje smo izvedeli, da je to trening tekma. Pravo, prvenstveno pa da bodo kmalu igrali s koprskimi pionirji. Z njimi so eno tekmo že odigrali. Nekam nerodno jim je bilo, ko smo jih vprašali, kdo je zmagal. Pa so le povedali, da oni iz Kopra. Seveda so takoj pristavili z vso odločnostjo, da se jim bodo dobro ravan-širali. Med najboljšimi nogometaši Mladinskega doma je tudi sin pokojnega^ Gi-orgiuttiia, ki so ga v Trstu ubili člani ^najboljše« policije na svetu. V Mladinskem domu je tudi njegov bratec. Tako skrbi zdaj ljudstvo za sinova antifašista, ki so ga ubili, ker je bil vse svoje življenje antifašist ter se boril za pravico in svobodo svojega ljudstva. Tudi sinko pokojnega Castagne, katerega so ubili tržaški fašisti, je v Mladinskem domu.
V Mladinskem domu v Portorožu, ki je bil ustanovljen januarja leta 1947 (od leta 1946 je bil združen z gluhonemnico), so otroci padlih partizanov, vojne sirote in revni. Vsega skupaj je 112 otrok, dečkov in deklic. Iz Trsta in okolice jih je 80, in sicer 56 dečkov in 24 deklic v starosti od 4 do 14 let, Slovencev in Italijanov. Vsi gojenci obiskujejo osnovno šolo, pozneje pa gredo v dijaški dom, ki je tudi v Portorožu, da nadaljujejo s študijem. Kdor pa za učenje ni dovolj nadarjen, tega pošlje vodstvo na učenje praktične obrti. Slovensko šolo obiskuje 59 otrok, italijansko 31, ostali pa hodijo v otroški vrtec.
Vse to smo izvedeli od mladih gojencev, pravih korenjakov, ki jim iz oči in obraza sije zadovoljstvo in zdravje. Kaj bi jim tudi ne! Življenje imajo urejeno, skrbi nobenih, kot samo to, da se tičijo, da ne pozabijo na jed (jedo 5-krat na dan) in da sc igrajo v prekrasnem parku Mladinskega doma. Zdaj pa bodo kmalu hodili tudi na kopanje, kjer se bodo naučili morske in sončne kopeli.
Mladinski dom ima dve poslopji, eno za dečke, drugo za deklice. S tovarišem ekonomom smo si kasneje, ko smo se poslovili od otrok, ogledali prostore. Vse povsod snaga in red! Vsaka soba ima svojega načelnika (gojenca) katerega nalo-
ga je, da zjutraj, ko vstanejo, pregleda, Če so si otroci dobro postlali postelje, če so kozarci in zobne ščetke na pravem mestu itd! Tako se otroci že v rani mladosti navadijo na red, snago in disciplino. Kadar načelnik zaloti kakšnega kršitelja za-vodnega življenja, potem to razpravljajo na pionirskih sejali, ki jih vodijo sami gojenci. Tam ga kritizirajo in mit včasih naložijo tudi kakšno kazen.
To so nedeljski sestanki pionirske družine, ki ima tudi svoj pevski zbor, ki poje slovenske in italijanske pesmi. Gojenci so že večkrat nastopili na javnih prireditvah v Piranu, Portorožu itd.
Iz sobe do sobe smo prispeli do šivalnice. Ob stenah v sobi so postavljene police, na njih pa ima vsak gojenec svoje perilo pod posebno številko. Tudi v drugem poslopju, kjer so deklice, je enaka snaga, enak red. V tem poslopju pa je tudi za gojence zelo važna stvar, brez katere bi gotovo ne bili zadovoljni. To je
zavodna kuhinja. Rdečelična kuharica se je ko smo vstopili, urno sukala okoli štedilnikov. »Kaj pa bo dobrega za kosilo?« srno nedolžno vprašali. »Dušen grah z mesom, krompirjem in salato«, nam je odgovorila kuharica. Povabila nas je, da bi kosili skupaj z gojenci, kar pa nam na žalost ni bilo mogoče kljub lakoti in prijetnemu vonju, kajti do kosila je bilo še dobro uro, nas pa so čakali še drugi posli. Zato smo sc zahvalili in obljubili, da se bomo že še kaj oglasili.
Tako živijo otroci naših padlih borcev. Kar pa je najvažnejše, je to, da med slovenskimi in italijanskimi otroci ni nobene razlike. Vsi so člani velike družine, za katero skrbi ljudstvo. Slovenski in italijanski otroci se razumejo tako dobro kot so se razumeli njihovi očetje, ki so se skupno borili proti nacifašizmu. S svojo krvjo sc dali temelje novi dobi, s svojim življenjem so zapečatili slovansko-italijan-sko bratstvo. Padli so Giogutti, Castagna, Paoletti iz Trsta, padel je Pertot iz Loti-jerja, padlo je na tisoče borcev, njihovi otroci pa sedaj študirajo, da bodo nadaljevali z borbo za svobodo, za katero so njiliovi očetje darovali svoje življenje.
Pred sto leti je umrl Fr. Prešeren
Osmi februar je kulturni praznik slovenskega naroda, je obletnica največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna.
Če pogledamo za sto let nazaj v zgodovino, v tisto dobo, ko je živel Prešeren, bomo videli, da se je takrat skoro po vsej Fvropi vršilo revolucionarno gibanje, da so se meščanske množice borile proti zatiralskemu sistemu reakcionarnih oblasti. Slovenci so bili takrat premalo pripravljeni, in so imeli premalo zavesti, da bi lahko odločilno posegli v revolucijo in si priborili nacionalne pravice. Tako je revolucija zamrla, samo Prešeren je ostal njen glasnik za takratne in poznejše rodove.
1 Ko se je slovensko ljudstvo v zadnji vojni dvignilo proti fašističnim okupatorjem, so Prešernove besede postale še ve-ličastnejše, čeprav so bile napisane že pred sto leti. Slovenski partizani so si postavili kot geslo Prešernove besede, ki so jih vzpodbujale k vsestranskemu boju.
Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužnji
dnovi!«
Videc — pesnik je z vso jasnostjo povedal svojo slutnjo, v katero je veroval in ki so jo Titovi partizani tudi uresničili:
Največ svetu otrokom sliši Slave!
Tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti vol’jo vero in postave!«
Že takrat je Prešeren veroval v bratsko sožitje svobodnih narodov, da »ne vrag, le sosed bo mejak!«
Slovo od mladosti
Dni mojih lepši polovica kmalo, mladosti leta, kmalo ste minule; rodile ve ste meni cvetja tnalo, še tega rož’ce so se koj osule, le redko upa sonce je sijalo, viharjev jeze so pogosto rjuje; mladost, vendar po tvoji temni 7arji srce bridko zdihuje, Bog te obvarji!
m
Okusil zgodaj sem tvoj sad, spoznanje! Veselja dokaj, strup njegov je vmorilt sem zvedel, da vest čisto, dobro djanjtf svet zaničevati sc je zagovori!, ljubezen zvesto najti, kratke sanje! Zbežale ste, ko se je dan zazoril. Modrost, pravičnost, učenost, device brez dot žalvati videl sem samice.
~	-j,
Sem videl, da svoj čoln po sapi sreče* komur sovražna je, zastonj obrača, kak veter nie nasproti temu vleče, kogar v zibeli vid’la je berača, da le petica da ime sloveče, da človek toliko velja kar plača.
Sem videl čislati le to med nami, kar um slepi z goljfijann, lažmi.
Te videt’, grji videti napake, je srcu rane vsekalo krvave; mladosti jasnost vendar misli take si kmalo iz srca spodi in glave, gradove svetle zida si v oMake, zelene trate stavi si v puščave, povsod vesele lučice prižiga ji up goljfivi, k njim iz stisk ji miga.
*
Ne zmisli, da dih prve sap’ce bode odnesel to, kar misli so stvarile, pozabi koj nesreč prestanih škode, in ran, ki so sc komaj zacelile/ dokler, da smo brez dna polnili sode, ’zuče nas v starjih letih časov sile. Zato mladost, po tvoji temni zarji srce zdihovalo ho mi, Bog te obvarji!
Dr. France Prešeren
>00-0'OOOOOOOO OO 0<x>000000000<><><><><><> <><;><><>
Koroške narodne pripovedke
Žganie
Zlodej je služil v Rožu pri kmetu. Služil ni iz potrebe, ni mu bilo za zaslužek, služil je le zato, da je pohujšal ljudi.
1 o se mu je tudi posrečilo. Najlepša prilika se mu je nudila, ko je kmet v tem letu, ko je imel Vraga za hlapca, pridelal toliko žita, da ga ni imel kam shraniti. Vrag je potern prigovarjal kmetu: :>Žlta imaš toliko, da ne veš kam z njim, grlo imaš pa suho. Naredi si pijačo iz žita!«
Kmet dolgo ni hote! o tern nič slišat?. Ker mu je bila pa Hudoba vedno za petami in ga skušala, je podlegel skušnjavi in dovolil hlapcu, da je naredil iz žita žganje. Tako je bilo nareieno prvo žganje in tega je Hudoba skuhala.
In te njegove preroške besede uresničujejo danes napredni narodi, ki si z medsebojno pomočjo ustvarjajo vez trdnega prijateljstva.
Pomen Prešerna in mogočno silo njegovih pesmi je pravilno ocenil naš narodno osvobodilni boj in zato je Slovenski narodno osvobodilni svet proglasil dan Prešernove smrti za slovenski kulturni praznik, ki ga seveda praznujemo tudi mi koroški Slovenci kot del slovenskega naroda.
svojega cnja, naj ne postaja pred kočo, temveč naj vstopi v primerno toplo sobo ter si tu polagoma razpne jopič in razve-
imučanie le koristen in zdrav šport
Vojna je pustila mnogim izmed nas žna-ke utrujenosti, splošne oslabelosti in živčnosti. Zaradi tega imamo večkrat občutek, da smo bolni, čeprav zdravnik ne najde nič bolnega v nas. Takim »bolnikom« zdravnik največkrat svetuje spremembo zraka.
V čisti prosti naravi, ki z vsemi svojimi zimskimi krasotami kliče in vabi, razgibajmo svoje telo, osvežimo duha in utrjujmo voljo! Nihče se še ni pokesal, da je, morda bolj zaradi prigovarjanja svojih bližnjih vzel smuči in se povzpel na bližnje planine. Tudi utrujenost po prvem izletu mu ni vzela korajže in volje, ne, drugo in tretjo in sledečo nedeljo je s stnučami na ramenih spet hitel v naravo. In kaj se je zgodilo, nevoljnost in utrujenost sta ga vse bolj popuščala, pomladi pa, ko je sonce odkrilo zelene trate z zvončki in trobenticami, je oznanjal vsakomur, da je tudi zanj začelo novo življenje, ker ga je smučanje razgibalo ter telesno in duševno usposobilo za delo.
Smučanje je šport, s katerim se bomo prav vsi, mladi in tudi stari, otroci, mate rv iu očetje, popravili svoje zdravje in
pridobili dovolj telesne odpornosti in duševne vedrine.
Smučanje pa je treba pravilno gojiti, da res koristi zdravju. Predpogoj za zdravo smučanje je pravilna obutev in toplo oblačilo. Brezhibna pa mora biti tudi zmu-čarjeva oprema.
Obutev: Najbolje je obuvati po dva para nogavic, par tanjših in par debelih volnenih, ki morajo biti dovolj velike, da ne stiskajo prstov. Čevlji za smučanje morajo biti močni, nepremočljivi in dovolj veliki, vendar ne pretežki.
Oblačila: Oblačilo naj bo volneno, a perilo po možnosti iz trikota. Pri tem je važno, da je majica ali srajca dolga, da se ne odkrivajo ledja. Oblačilo ne sme tiščati, trde podveze ali naramnice ovirajo pravilni krvni obtok. Nepremočljiv jopič — vetrnih je posebno za daljše smučarske ture skor6 neobhodno potreben.
Oprema: Vsakdo, ki hoče brezskrbno. Smučati, mora vedno sproti pregledati da-li so veži v redu in smuči brčz razpok, če je vse pravilno napeto in pritrjeno. Prav tako pregledamo tudi palice.
Smučar, ki prispe oznojen m utrujen do
že čevlje, nato pa preobleče perilo in obuje tople nogavice in copate. Preznojena in premočena oblačila pospešujejo oddajo telesne toplote ter Istočasno povečujejo nevarnost prehlada.
Velika napaka, predvsem nedeljskih smučarjev, sta alkohol in nikotin. Šilce žganja res ni vedno škodljivo, toda čaša toplega čaja je veliko bolj koristna! Pri znojenju in telesnem naporu telo izgubi
večjo količino vode ter jo je najbolje nadomestiti s čajem. Kajenje za pravega športnika ni, ker škoduje zdravju posebno v mladih letih. Kajenje po smučanju, ko so pljuča na svežem zraku očiščena, škodi se bolj.
Pri smučanju se večkrat dogajajo nesreče, to pa predvsem tam, kjer ni dovolj previdnosti. Posebno mladi smučarji le preradi izvozijo vsak klanec brez ozira na to, ali so tam ovire ali ne. Največ nesreč se zgodi, ko je telo že utrujeno in so smučarji na poti domov. Pri utrujenih mišicah so namreč sklepi odvisni le od svojih vezi, kar pa je premalo za odvrnitev poškodbe pri padcu. Začetnik naj bo oprezen, naj sc ne spušča po težkili terenih. Ko konča smučarsko šolo in bo imel dovolj vaje, bo brez nevarnosti dospel na vsa smučišča oziroma skakalnice.
Na višinskih terenih ob močnem delovanju ultra-žarkov je treba paziti, da sonce preveč ne opeče. Oči naj občutljivejši čuvajo s temnimi naočniki. Slepilo na snežnih poljanah nastopi ob premočni sončni svetlobi in refleksu poledenele snežne skorje ter je lahko vzrok težkih nesreč.
Smučanje je fizknlturna panoga, ki naj jo začne gojiti že mladina, kajti pri mladini smučanje ogromno koristi zdravju, dokler je seveda umerjeno. Posebno naj-mlajšiin naj bo smučanje le v zabavo, brez naporov in utrudljivosti.
Smučanje pa daje poleg tega, da si krepimo svoje telo v prosti naravi, tudi možnost, da se v tovarištvu zbližujemo: tovarištvo pa ni nikjer tako plemenito iu toplo kakor na smučiščih.
OB DOLGIH VEČERIH
Zabavni skakalčkl
Kadar je pozimi peč močno razgreta# postane zrak v sobi zelo suh. Tak zrak sicer ni koristen za dihanje, toda naš poizkus se v njem najbolje obnese.
Položi na mizo blizu peči prav drobne koščke papirja, ali suhe drobce plutovine
(zamaška), bezgovega stožera, ali volne. Drgni nato delj časa topel cilinder sve-tiljke z mehko svileno krpo. Drgniti moraš precej močno, toda pazi, da ga ne stareš! Ako potem cilinder naglo približaš drobcem na mizi, bodo ti začeli veselo poskakovati, naposled pa bodo obviseli na steklu.
Enak poizkus napraviš lahko tudi s palčico pečatnega voska, ki ga pa moraš drgniti s suho volneno krpo.
Ta pojav so poznali že stari Grki več sto let pred Kristusovim rojstvom. Opazovali so ga na neki smoli, jantarju in ga Imenovali elektron. S trenjem nekaterih teles se zbudi neka srivnostna moč. ki jo Imenujemo elektrika.
Prav za prav še danes ne vemo dosti več nego stari Grki. kaj in kakšna je ta prečudna sila. vendar jo izkoriščamo na sto in sto načinov. Služi nam za razsvetljavo in pogon najrazličnejših strojev, ustvarila nam je telefon in telegraf, dragocene rontgenove in ultravijoletne žarke v zdravilstvu, kino in radio in nešteto drugih naprav v gospodinstvu in gospodarstvu, v obrti in industriji.
Kdo ve?
Kako neki sta prišla debela črešnjeva dvojčka skozi ozko luknjico in kdo ju zna odstraniti, ne da bi pri tem odtrgal trak, na katerem visita?
Pojasniti moramo še to, da predstav-
lja papir, ki ga vidiš na sliki, navadno dopisnico. Nad luknjico, ki jo izrežeš s škarjami in ki mora biti dosti manjša od črešnje, zarežeš z ostrim nožem dve navpični, vzporedni črti. Pazi pa, da bosta črti dosti blizu skupaj, da bo tako trak ožji od luknjice in za prst više od nje. Nu, zdaj pa ugani, kako je treba ravnati dalje, da rešiš to zanimivo vprašanje?
Plešoča plošča
Prav lahko si jo napraviš sam. Na dopisnico ali na debelejši kos papirja si narišeš ^-Možnico s štirimi rin	enako
širr
prisptcii* x **>*'".	pa razširiš
v »glavo«. Da bo podoba še popolnejša, nariši po sredi zavoja še rogljat trak od glave do repa. Nato izstriži »gada« in ga iztegni, kolikor se pač da. Zdaj ti je treba samo še igle-pletilke, ali kosa močne žice. ki jo zatakneš pokonci v deščico. Izboči nekoliko glavo kače s koncem peresnika ali s kakim drugim topim predmetom, pa postavi to izboklino vrh igle, kakor vidiš na podobi. Zdaj nesi vse skupaj na toplo peč, ali štedilnik (samo ne takrat kadar mamica kuha!) in kača bo začela živahno plesati. Zakaj pa? — Zrak, ki se na peči ali na štedilniku segreie, postane lažji in sili zato kvišku. Na njegovo mesto pa prihaja težji, mrzlejši zrak. To izmenjavanje suče tudi tvojo kačo.
Kdo zna?
Postavi na kazalec leve roke košček precej močnega papirja (kakor razgled-
nica ali vizitka!) In potem natančno na vršiček prsta novec. Ako sedaj odbiješ papir s sredincem desne roke, ti ostane
novec na prstu. Morda se ti to ne bo takoj posrečilo, zato je treba precej vaje.
Kako narišeš elipso
Pri risanju v šoli, pa tudi v vsakdanjem življenju, zlasti v nekaterih obrtih večkrat uporabljamo elipso, bodisi za okrasek (ornament), ali pa tudi v kak drug

namen. Za risanje elipse nimamo prav za prav nobenega orodja. Navadno si pomagamo s šestilom in ravnilom, kar nam pa še zmerom ne da točne elipse. S prosto roko je pa tudi ne moremo zlepa pravilno narisati. Pač pa si lahko pomagamo z jako enostavno pripravo, kakor nam kaže to naša slika.
V primerni razdalji pritrdiš dve bučki ali tenka žebljička. Nato vzameš približno trikrat daljšo nit kakor je razdalja med buckima, ji zvežeš oba konca in položiš okrog bucik. Ako sedaj nit napneš s svinčnikom in vlečeš naokoli, narišeš prav lepo elipso. Čirn krajši je nit, tem ožja bo elipsa in obratno. Poizkusi, potem boš videl, da je res tako!

O
MORDA VAS BO	n
Preslab si...
da bi odpihnil navaden zamašek od sebe! Ne verjameš mi? Tedaj položi prazno li-tersko (tudi pollitersko) steklenico vodoravno na mizo tako, da bo gledal vrat ali grlo steklenice proti tebi. Steklenica mora ležati na mizi! V sredino grla steklenice položi navaden (suh) zamašek iz plute. Nato začni močno pihati proti zamašku v grlu steklenice ... toda zamašek ne bo skočil v notranjost steklenice. Pač pa ti bo skočil nazaj k obrazu namesto naprej. Hm, kako to?
S tem, da pihaš v steklenico, se v njej zgosti zrak in notranji zračni pritisk vrže zamašek iz grla.
Pokaži to Igrico tudi drugim; samo bodi previden, da ne razbiješ steklenice, drugače bo joj!...
Za en kilogram medu...
Za en kilogram medu bi morala ena čebelica obleteti okoli pet milijonov dišečih akacijinih cvetov in to v teku dveh let. Če bi pa hotela nabrati strd samo iz cvetov rdeče deteljice, tedaj bi pa morala v treh letih obiskati nad sedem mili-
jonov cvetov. Ker pa žive čebele v neki skupnosti, zadružno, zato lahko naberejo čez leto v par mesecih več kilogramov strdi, včasih en sam panj do 50 kilogramov.
Drobna čebelica je lahko vsakemu človeku za zgled delavnosti in vztrajnosti ter medsebojne skupnosti in pomoči!
Neverjetno — resnično!
1.	Si predstavljaš eno milijardo šilingov?
Če bi bil judež od tistega časa, ko je izdal Kristusa, dajal na stran vsako minuto po en srebrnik, no tegaj bi jih spravil do današnjega časa približno samo eno milijardo (tisoč milijonov) srebrnikov. Hm, lep kupček! —
Leta 1871 so morali plačati Francozi Nemcem pet milijard v zlatu na račun vojne odškodnine. Ta znesek je vozilo iz Pariza v Berlin 5 vlakov po 25 vagonov.
2.	Veš, da iz malega zraste veliko!
Če bi bil kak Rimljan ob Kristusovem rojstvu naložil samo en groš po 4 odstot., potem bi do današnjega časa narastel ta novčič z obrestnimi obresti vred na več — milijonov šilingov.
Tudi lep kupček! —
Čim višje so obresti, tem prej dosežejo višino glavnice. Po 10 odstotnih obrestih je treba vrniti po desetih letih z obrestmi vred že dvakratno posojilo.
STRIC JOŽA SVOJIM PRIJATELJEM
Pionirji in pionirke! Ali ni že precej dolgo sem, odkar se nismo pogovarjali v našem listu? Bilo je še pred Božičem, dva dolga meseca torej, odkar je izšla zadnja številka Mlade Koroške. Nam vsem, tudi meni, verjemite ml, je bilo že zelo dolgčas In spraševali smo se, kdaj nam bo pismonoša prinesel novo številko tako željno pričakovane Mlade Koroške. Saj je tako, kaj ne? Toda zaman je bilo vse naše čakanje, zato pa sem se na pristojnem mestu tudi zanimal, kjer sem zvedel, da januarska številka vsled tehničnih težkoč ni mogla iziti.
Tembolj pa sem bil vesel, ko sem videl, da je februarska, torej današnja številka že v delu In ko ml je urednik povedal, da bo izšla prej kot navadno, sem bil spet zadovoljen. Danes, moji prijatelji, je spet tisti dan v mesetu, ko držimo novo številko našega mladinskega lista v rokah, ko spet z zanimanjem čitamo v Mladi Koroški. Poglejmo zdaj, tudi današnja številka nam nudi mnogo zanimivega in po-učljivega čtiva. Vas, pionirji in pionirice, bo predvsem zanimala 4. stran, ki prinaša vedno pionirske stvari, ali pa 3. stran, na kateri berete razne zanimive iti predvsem po"’‘liive stvari.
V današnji številki imamo na 3, strani
zanimiv članek, v katerem nam pisec opisuje življenje v mladinskem domu v Portorožu, kjer živijo slovenski in italijanski otroci, v glavnem vojne sirote, torej otroci, katerim so fašisti umorili starše. Gotovo vas bo ta članek zanimal, videli boste, kako živijo pionirji drugod, kaj delajo in kako se vzgajajo v odločne ter predane borce za pravice delovnih ljudi.
Na 4. strani, naši pionirski strani, pa imamo danes razne zanimive igre, ki so primerne za dolge večere, ko sedimo s svojimi tovariši okrog mize, ker je zunaj na prostem še prehladno. Dragi prijatelji, Igrice pa vam nc bodo samo v zabavo, kajti ob njih boste spoznali razne zanimivosti, o katerih boste v življenju še mnogo slišali in videli.
Zdaj še nekaj besed na vaša pisemca, na katera v zadnji številki nisem mogel odgovoriti.
Anica Fuger, Mrežnica pri Št. Jakobu.
Anica, tudi tl si našla v vrste prijateljev strica Jože. Zelo sem tega Vesel, kajti tako lepo pišeš, da sem se Kar čudil. Judi uganko »Grozd« sl pravilno rešila. Ostani pridna in piši večkrat. Toplo pozdravljena!
Hilda Šaši, Llpjo pri Svetni vesi. Tudi tvoje pisemce z rešitvijo uganke
sem sprejel. Kako ti ugaia knjiga, ki si jo sprejela za nagrado? Piši kaj več. Pozdravljena!
Dolfe Bleker, Podkraj pri PHherku. Ti
sl pa na prav poseben način reši', uganko »Grozd«. Zelo si iznajdljiv. Kar tako naprej. Bodi pozdravljen.
Julka Žele, Dob pri Pliberku. Ali ti ugaja povest o »Tončku«? Prav gotovo! Pridno dopisuj in dobila boš več takih knjig. Sprejmi lepe pozdrave!
Milka hi Klara Notcrsborg, Gradec. Tudi vidve sta pravilno rešile uganko »Grozd«. Ali že pridno čitata kniige, ki sta jih sprejele? Oglasita se še kaj! Pozdravljeni!
Igor Ogris, Celovec. Ker si bil prvi, ki si poMal rešitev uganke »Grozd«, sem dolgo premišljeval, katero knjigo naj bi ti poslal. Končno sem se odločil za tisto, ki ti prav gotovo ugaja. Piši kmalu spet kaj! Pozdravlien!
Pionirji In pionirke iz Škofič. Vašega pisemca sem- sc še prav posebno razveselil, ko mi pišete, kako pridno se učite. Pozdravljeni vsi skupaj!
Imam še precejšen kup pisemc, na katera pa vsled pomanikania prostora ne morem posebej odgovarjati. Zato bom navedel samo imena pionirjev in pionirk, ki so uganko »Grozd« pravilno rešili:
Tončka Baumann. Št. Peter na Vaši-njah; Milica Picej, Nagelče pri Št. Vidu v Podjuni; Rozika Petiak, Šteben pri Pliberku: Janez Petek. Zagorje pri Doberli vesi; Micka Reinwald, Šteben pri Globasnici; Tine Hribernik, Proboj; Mari-janoka Kajser in Lojzek Gajšek, Grablje; Rudi Schein in Katica Pečnik, Podjuna pri Globasnici; Flori Legat, Svatne pri Št. Jakobu; Mihec^ Antonič, Reka pri Št. Jakobu; Pavlej šušu, Dule ob Vrbskem jezeru; Pepca Štober, Konatiče pri Vrbi; Franček Kropivnik, Sele — Zgornji kot; Hubert Wieser, Bajtišc pri Borovljah; Rupi Schweiger, Št. Janž v Rožu in Lajni Šajk iz Sveč v Rožu.
Ob koncu še imena pionirja in pionirke, ki sta križanko »Na saneh« pravilno rešila in ki sprejmeta nagrade:
Jakec Ramuš, Podgorje in Anica Fuger, Breznica pri št. Jakobu.
Zdaj še vsem mladim prijateljem prav tople pozdrave
stric Joža.
♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦tem
Slike brez besed
Hrabri lovec . . .
UGANKA
Dragi ugankarji! Danes prinašamo uganko, ki jo je poslala pionirka Jerica Pipan iz Kaple ob Dravi. Tri najlepše rešitve bodo nagrajene, torej veselo na delo! Nagrado sprejme tudi Jerica, ki je uganko poslala.
Uganka se glasi:
Ptič — pozna ga vsa Evropa — krasna njega je obleka; moško in mastito stopa, poje, da je strah človeka!
Zdaj uganite, kateri ptič je tol
Rešitev uganke »Grozd«
Sladko vince piti, to me veseli...
Rešitev križanke »Na saneh«
I.	1 mizar; 2 riž; 3 žar.
II.	1 ko»'ač; 2 bor; 3 rak.
IIL i Peui; 2 *tpi 3 iMi.