DRŽAVNO TOžUSTVO v LJUBIM Dol«o VI. 1930
Ipf .....Mil -u
§ T E V. 23. MESEČNA PRILOG A »N O V I C E ,V S L' I K A H« IJ K CD Q 43
V LJUBLJANI. DNE 4. JUNIJA 1930
Cona 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka 1 Din. V inseratnem tlelu vsaka drobna vrstica ali njo prostor tO Din. Izhaja vsako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu J Domoljuba', naročnina, reklamacije in inserati UpravniStvu >Domoljuba« T Ljubljani
Naš vladika in narodni knez.
Iz govora dr. M. Natlačena na akademiji v Unionu.
PrevzVlšeoi slavljenec! Častita gospoda 1
Obhajali osemdesetletnico je le malokomu dano. A obhajali jo se sredi velikega in odgovornosti polnega tlela, pri Se nezloinljenih moških močeh, bistrega duha in nezmanjšane energije — to je izredna milost, ki so je deležni le izredni možje.
Med te izredne može spada nas današnji slavljenec, vladika naš in naš narodni knez.
Prevzvišenil
Za Boga.
Ko gledamo na to dolgo vrsto let Vašega Bogu Iti narodu posvečenega življenja, ko zremo nazaj sa dolgo dobo Vašega dela in molitve, trpljenja in frlev, pa tudi bogate želve, vidmo dve veliki sili, ki sta usmerjali Vaše življenje in delovanje: apostolsko gorečnost v delu za kraljestvo božje in domovinsko ljubezen.
Šestkrat je prepotoval naš vladika vso škofijo: kakor apostol, deleč zakramente in učeč ljudstvo božje resnice iu vzpodbujajoč ga k nravnenut življenju, kakor angel, da razsvetljuje izročene mu duše z vsemi naravnim in nadnaravnimi resnicami, kakor pastir, ki mora oskrbeti svoji čredi zdravih pašnikov, da more vzgojiti svojo čredo do tiste popolnosti. ki jo zahteva od vsake ovčice — Zveličat' sam, kakor oče, ki ima nadnaravno življenje dajati, Ra ohranjevati in izpopolnjevati, da postanejo vsi popolni, kakor je popoln nebeški Oče, po katerem se imenuje vsako očetovstvo v nebesih in na zemlji.
Uspehi tega njegovega dela se sicer ne dajo izraziti v številkah; toda vsa doba zadnjih 32 let, <y izvzamemo 4 leta svetovne vojne, pomenja za nas Slovence dobo velikega vsestranskega in veselega dela za preporod našega ljudstva.
A poleg dela z živo besedo vidimo našega slavljenca neprestano tudi pri delu s peresom. Lopa vrsta knjig, ki jih je spisal, so dokaz njegovo ne-utrudljive skrbi za širjenje kraljestva božjega med izročenim mu ljudstvom.
štirje katoliški shodi leta 1900, 1806, 1913 in '»28, l;i so se vršili vsi pod njegovim vodstvom, po-menjajo mogočne mejnike v verskem, kulturnem, socialnem in političnem življenju slovenskega naroda.
Pod vplivom zaključkov katoliških shodov se f ustvarila med našim ljudstvom mogočna prosvetna in mladinska organizacija, ki si je, preple-
celo Slovenijo do zadnje hribovske župnije, pndobila tako za splošno kakor za versko in dr-iivno izobrazbo in vzgojo neprecenljivih zaslug.
Blov
Za svoj narod.
pa je prevzvišeni naš slavljenec tudi kot inec in Jugoslovani
'Skoro bomo že pozabili in mlajši rod se komaj
Velik enec
šo zaveda, kako blizu so se časi, ko je veljal slovenski jezik le kot jezik neizobražencev, Do vojnega prevrata smo imeli Slovenci eno samo srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom iu še to smo dobili iz rok prevzvišenega slavljenca. Z ogromnimi lastnimi žrtvami je ustanovil naš vladika knezo-škofijski zavod sv. Stanislava v 51. Vidu s popolno slovensko gimnazijo; iz svojih sredstev ji je poskrbel potrebne učitelje, iz svojih mnogokrat zelo skromnih sredstev je tudi zalagal potrebne učne knjige v. slovenskem jeziku drugo za drugo in dal tako narodu srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom ter tako zgradil še poslednjo stopnjo do slovenskega vseučilišča.
2e tisti večer, ko je prišel kot novoimenovani knezoškof ljubljanski v Ljubljano, je izrazil s škofijskega dvorca svojo iskreno željo, naj bi nam Slovencem božja previdnost čimprej naklonila lastno vseučilišče. In skozi vso nadaljno dobo je z ljubeznijo in skrbjo zasledoval usodo vprašanja slovenskega vseučilišča.
Ob njegovih sredstvih je bila omogočena izdaja slov. šolskih knjig.
Skrb za ohranitev slovenskega naroda, ki naj bi se mu ne izgubil prav noben delec, mu je narekovala potovanje med vestfalske Slovence in ta njegova skrb ga je gnala celo med Slovence onstran velikega Atlantskega oceana.
Apostolska gorečnost, a ne manj tudi ljubezen do bratskega hrvatskega naroda je gnala prevzvišenega slavljenca med zapuščeni hrvatski narod v Bosno. Besna je bila tedaj komaj iztrgana izpod lurSkega jarma, življenjske razmero so bile težke, prometna sredstva do skrajnosi primitivna, Hrvati v Sarajevu še niso imeli niti svoje cerkve. Toda prevzvišeni slavljenec ni računal s težavami, ki so ga lam čakale. Leto za letom je prepotoval vzhodne dele Bosne ob Drini, od Bjeline do Zvornika, Sre-brnice, Višegrada, Goražde in Foče in si tako upravičeno pridobil naslov aposlola vzhodne Bosne.
Kdo od Slovencev more trditi, da je žrtvoval za idejo narodnega bralstva in edinstva toliko, kakor naš vladika!
V dobi grozot — junak.
Prišla je svetovna vojna. Slovenci smo tedaj storili več kot svojo dolžnost, a kljub teinu nps niso hoteli poznali; zapirali so nas v ječe in naši ljudje niso umirali samo na vseh evropskih poljanah, umirali so tudi v taboriščih, v ječah in na
moriščih.	,',.,' , , , . , •
Ko je naš prevzvišeni vladika gledal te krivice, ki jih je moral trpeti naš narod, se je zgrozil v svojem srcu. Njegovo narodno čustvovanje je tedaj bruhnilo 11» dan z nenavadno in neuklonljivo silo.
Tedaj je vstala v nas ona velika pesem stto-bode. A glasnik te pesmi je bil poleg Evangelisti Kreka in dr. Korošca prevzvišeni naš vladika. Danes lahko trdimo, da je bila prava sreča za nas, da je bil v tisti veliki zgodovinski dobi na škofovskem sedežu sv. Maksima ravno dr. Anton Bonaventura Jeglič, ki se je kot pravi narodni knez postavil na čelo velikemu gibanju za narodno osvobojen je.
Knezoškof dr. Jeglič ni torej samo tiho odobraval propagande za narodno osvobojenje, niti stal ob strani; tega mu njegovo čustvovanje ia goreča skrb za uspeh nista dopustili. Pač si je bil v uvesti, da postavlja s tem v največjo nevarnost svojo osebno svobodo in celo svoje življenje. Da je s tako nevarnostjo upravičeno računal, je dokazal predlog, ki je odšel kmalu po 15. septembu 1917 od deželne vlade v Ljubljani na Dunaj, da naj se namreč knezoškof dr. Jeglič iz državnih ozirov internira; temu predlogu je sledila enaka zahteva generalov, ki je bila predložena takratnemu cesarju. Toda ni se uklonii niti prigovarjanju visokega odposlanca, ki je došeil do njega po naročilu samega cesarja, naj bi zastavil svoj vpliv, da se gibanje med Slovenci usmeri tako, da bi ostali v Avstriji, ki bi jih narodno zadovoljila. »Ne morem! Prepozno!« je bil njegov kratek odgovor.
Jugoslovan.
In v zgodvinskem Irenotku, ob prehodu iz stare Avstrije v Jugoslavijo dne '29. oktobra 1948, ko je bil dobojevan orjaški boj in je svoboda postala dejstvo, je kot veliki duhoven svojega naroda dvignil svojo roko v blagoslov, rekoč: »Božja modrost naj razsvetli one, ki imajo odgovorno nalogo sezidali Jugoslavijo, da jo bodo vsestransko tako utemeljili in uredili, kakor je potrebno, da bo živela, se krepko razvijala in se bogato razcvetela.: Prevzvišeni vladika I Ob teh mislih se Vam klanja danes, ko praznujete osemdesetletnico svojega rojstva, ves slovenski narod in Vam v globoki hvaležnosti za vse. kar ste zanj žrtvovali in storili, častita, proseč iz dna svoje duše Vsemogočnega, naj mu Vas še dolgo ohrani. In pridružujoč se Vaši dvojni želji, ki najboljše označujeta Vaše življen. sko delo:
Prva bi bila izražena v Vaših besedah: y,0 naj nam dobri Bog dodeli, da se pod križem seslanemo vsi Slovenci!«
A drugo bi izrazil nekako i besedami, ki ste' jih sami izgovorili ob uri prehoda iz stare Avstrije v Jugoslavijo:
>Jugoslavijo, ki naj bo vsekdar dobra malt vernemu, zdravemu, čvrstemu in srečnemu slovenskemu nnrodu, čuvaj iu vodi vsemogočni Bogi Jugoslavija naj živi!«	^
Stran 200
D O M O L J (J B
Jubilej rokodelcev.
Ljufcijanski ve-tsejem obhaja te dni svojo česetlei:v.co Ob desetletnem jufcileju naše narečje goapcdarske organizacije se smemo pozabir. pomenljivega jubileju rokodelcev m obrtnikov, združenih v katoliškem rokodelskem društvu, ki so svojim tunem in delom ustvarili ;xx8ag o za lepo se razvijajočo or-ganoaciio ljubljanskih .eksejiHov Pw m sedemdeseti« j* že. kar se zbira obrtna mladina v Ljubljani v rokodelskem društvu, kjer se izpopolnjuje v strokovnem znanju in. a z združenimi močmi išče pctov do vsestranskega napredka. Kakor ?e nam poroča. * je pc.atsi«. ki ga je za aiavnostno proslavo woht r> lemice oiramlo društvo leto« o ve-Mi afiči odzvalo ie lepo itzvuo cortaikov •z vseh krajev Eiše države, .\lncgi so naročili jJttsikjni zboTa&t, ki ga bo društvo izdalo ob siavacsfn: priliki, drugi so poslali oglase svoiin pactjctig m pc«eaijpvo spominsko isjs-fo Twli mr.cgt «rf»aaeije so nam javfle svoj korporativni prihod cb slavnostni priliki.
šiavnost se bc vršila 14. in 15. junija.
V	soboto ob 8 zvečer bodo v dramskem fle-dališča uprizorili društveni igralci za svečane prilike zelo primerno Anton Medvedovo igro s petjem >2a pravdo in srce*.
V dne nedeljo 15. junija bo v aršsJiaski cerkvi ob 8 zjutraj zahvalno cerkveno opravilo. Govor in sv. mašo bo imel presvetli g škof dr. Gregor Rozman. Pel bo društveni pevski zbor. Ob 10 bo v Rokodelskem domu slavnostno zborovanje in skupščina.
V	popoldanskih urah bo na vrtu Rokodelskega doma koncert društvenega pevskega zbora ped vodstvom g. prof. Marko Bajuka. Sodelovala bo ludi priljubljena železničarska godba »Sloga«.
Ker ie upanje, da dobimo za to priliko znižano vožnjo, za kar smo prosili, smemo pričakovati prav obilne udeležbe. K proslavi vabimo vse naše prijatelje, posameznike in organizacije. Kdor želi prenočišče, naroča obed ali kdor želi drugih informacij, naj se obrne na Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljnbljani.
Dneva 14. in 15. junij naj bosta svečan praznik za vse obrtnike in njih prijatelje!
Novice iz Belgrada.
Zadnji dan maja so bila končana po-fajnaja med zastopniki uprave državnih želennc in zastopniki rudnikov.
Pri pogajanjih je ilo za to, da se določi količina premoga, ki ga bodo železnice nabavljale od zasebnih rudnikov in predvsem radi cene za ta premog. Prttlo je do sporazuma, ki velja za eno leto. Država je dosegla od lastnikov rudnikov šeatodstotno znižanje cen, nabavljala pa bo znatno manjše količine kot doslej. Ker bo torej država nabavljala manj premoga, obstoja nevarnost, da bo zlasti pri Trboveljski premogokoptii družbi precej delavcev odpuščenih in da bo tudi delovni čas skraisan, kar bi bilo za delavstvo velik udarec.
Kmetefca /.vez* je kulturna stan ovska organizacija slov. kmeta !
41
po šteti!
Katoliška cerkev.
i Verska cba«va Francije m kaže posebno v t^m, da se število v Isokcčokev, ki skupno prejemajo sv. obhajilo, stalno zvišuje. 14.000 šteje dc«lej organizacija teh I dobrih mladenieev in mladenk. Nič manj ket 170 visckcšdeev pa gie vsako nedeljo I v fcolj oddaljene revne kraje pariškega predmestja, kjer pomagajo maloštevilnim j .tuhovnikenr pri poučevanju verouka.
s Rajno*. V kraljestvu Anam (francoska kolonija v Indiji) je priporočil apostol-I ski detegai prejem sv. zakramentov kot ju-i bilejni dar sv. Očetu. In glej, k mizi Go-| spedovi je od 900.000 vernikov pristopilo 600.000. —- Nemški general Ludendorf je ustanovil lusko svojo vero, ki se bori proti vsem drugim, zlasti preti protestantom in katoličanom. Ludendorfu je svetovna vojna cčividoo precej vpliva pustila na — možganih. — V rtalifi so bili v toekan&kem mestu Pisteji trije možje obsojeni na 000 D kazni, ker so preklinjali. K tej obsodbi piše iOsservafore Romano;: Ce se bo pri nas kletev v vseh primerih taiko strogo kaznovala, bo država lahko kmalu plačala inozemstvu vse dolgove, davki bodo lahko odpravljeni in še bo ostalo dovolj denarnih sredstev za delo in podpore brezposelnim. <
Italija.
s Potovanja gospoda Mussolinija po
Toskani so imela v glavnem izrazito vojaški značaj. Mussolini je bi! oblečen v uniformo mitičnega generala, ni podal nikomur roke in je pozdravljal izključno z dviganjem roke. Ženske se sprevodov niso mogle udeležiti; izjemo so tvorile le matere mnogoštevilnih otrok, sicer je ženski spol igral samo vlogo gledalca v špalirjih. V sprevodu je šlo 180 kmetic, ki so imele skupno 2600 ctrok. Mussolini je j>otoval v posebnem vlaku, ki je drvel od postaje do postaje s silno brzino. Prenočeval je vladni načelnik v salonskem vozu na stranskem tiru ped močno vojaško stražo. Časopisje je meglo iz njegovih govorov natisniti le posebej dovoljene izvlečke. Pred prihodom Mussolinija so bile vse dovozne ceste do-tižnega kraja za ves promet zaprte. Za prehod zaporne črte je bil potreben poseben uradni izkaz. Jeseni hoče Mussolini na podoben način potovati po Piemontu, pozneje pa bo obiskal še druge dele dežele pomaranč in limon.
s Razno. Italijanska vlada hoče otvo-riti 400 novih šol na Siciliji. — Vsa odlikovanja bedo vzeli trgovcem, ki so povzročili polom svojih podjetij. — Upravitelji ladjedelnic v Tržiču, Trstu in Miljah so sklenili, da se vsa tri podjetja strnejo v eno, ld se bo nazivalo ladjedelnica zmage:. — Moderno luko za 20 milijonov dinarjev zida reka tržaška tvrdka v albanskem Dra-ču. — Največje italijansko mesto ni Rim ali Milan, ampak ameriški Njujork, kjer biva 1,100.000 Itali^nov. — V iuki Brin-disi bodo postavili 40 m visok spomenik z dvema kipoma, nad katerima bosta plavala dva orla, obrnjena proti jugoslovan-
»kem morju. In proti — Visu. — 601etnico je prazni,val te dni Ivan Koršič, bivši ko. bariški dekan. — Toča jc uničila pridelke v pokiajini Verona. — V Logu pri Vipavi so blagoslovili nov križev pot. — V Toma-ževici na Krasu so blagoslovili nove zvonov. — V Divači imajo že šest mesecev električno luč. — Pogorela je Žagar jeva žaga na Bujah pri Košani. — V Medani je umrl posestnik Jožef Cukjati. — 100 Nemcev je obiskalo te dni v Tolminu vojaške grobove. — V Zadlogu pri črnem vrhu je umrl Anton Rupnik, po dom. Cigale, oče g. župnika Karla v Št. Lampertu nad Litijo. — V Ažbi so pokopali 91 letno Katarino Berlot — Od mrtvouda zadeta je preminula v Vratih pri Čepovanu Marija Maver, raj, Bratuž.
Nemčija.
s Odhod zadnjih francoskih čet. Francoska vlada je te dni naročila svojim polkom v zasedenem nemškem Porenju, naj se pripravijo za odhod. 12 let je bilo Po-renje zasedeno od tujih čet. V 40 dneh bo sedaj zadnjih 25.000 Francozov zapustilo nemška tla, kar seveda navdaja nemško ljudstvo z nepopisnim veseljem. Po versaj-ski pogodbi bi morali Francozi oditi šele 1.1935., ko se bo v okrožju Saarbriicken izvršilo ljudsko glasovanje za državno pripadnost. Ker pa je vojnoodškedninsko vprašanje rešeno, se bodo Francozi prej umaknili.
Rusija.
s Tudi boljševiki bodo morali klonili. Ko je papež in z njim krščanski svet nedavno ugovarjal proti preganjanju krščanstva v Rusiji, so boljševiki začeli srdito napadati papeža. Marsikdo je mislil, da protesti ne bodo nič zalegli. Pa so. Ruski vsemogočnež Stalin je namreč tikoma pred pravoslavno velikonočjo (3. maja) izjavil: jSpričo napetega položaja z Evropo ni umestno, da bi vodili boj proti krščanski cerkvi in drugim veram tako silno ko< doslej. Sovražno razpoloženje v Evropi proti nam raste in ne smemo pustiti, da bi pl«; men protestov nasrastel v požar. Boljševiki se seveda niso odpovedali boju proti Bog le potuhnili so se.
Našim naročnikom in prijateljem!
»SLOVENSKI UST. je začel izhajati ob istem času kakor »Slovenec«, tako da ga bodo naročniki v Ljubljani, Celju in Mariboru dobivali že v zgodnjih jutranjih urah, drugod pa s Prv0 ^ tranjo pošto. To smo preuredili posebno rad' naših štajerskih naročnikov, ki so doslej dobivali »SLOVENSKI LIST« šele pozno dopoldne. Prosmio vse naše prijatelje, da pridno agitirajp za »SLOVENSKI UST« in mu P«" dobe čimveč novih naročnikov. Naročnina znaša samo 5 Din na mesec in te pač vsakdo lahko žrtvuje. Geslo vseh naših prijateljev W>>
V vsako slovensko dtff' Hno ,SLOVENSKI LIST ^
KAJ JC NOVEGA
d Proslava osemdesetletnice prevz. kne-zoškofa se je v Ljubljani izvršila nad vse sijajno. Na predvečer so združeni pevski zbori in delavska godba »Zarja« priredili slavljencu krasno podoknico, katere se je udeležilo petnajst tisoč ljudi. Na Vnebohod se ie vršila v stolnici slovesna služba božja, pri kateri je pridigal g. poni. škof dr. Gregor Rozman. Pričujoč je bil tudi zagrebški nadškof dr. Bauer. Slavljencu so se v palači poklonili zastopniki vseh uradov in organizacij, ki cenijo njegove zasluge za Cerkev, narod in državo. — Zvečer se je v prenapolnjeni unionski dvorani vršila svečana akademija, kjer so nastopili pevski zbori, deklama-torji itd. Nepozaben vtis na vse navzoče je napravila poklonitev malih otročičev svojemu nadpastirju. Čestitali so mu, obsuli ga s cvetjem, pokleknili okrog njega in ga prosili za sv. blagoslov. S solzami v očeh je jubilant blagoslovil svoje ljubljenčke, -— Višek vsega pa je bil govor g. dr. Marka Natlačena, ka-leri je v imenu slovenskega naroda čestito! slavljencu in pokazal ogromne zasluge, ki jih ima Presvetli za vere, narod in državo. Okrajšan govor prinašamo na prvi strani.
d Z redom Belega Orla II. stopnje je odlikoval Nj. Vel. kralj Aleksander ljubljanskega knezoškofa dr. A. B, Jegliča.
d Razglas o sprejemu v škofijski zavod sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1930/31. V zavod sv. Stanislava ^ sprejmejo telesno zdravi, nravno nepokvarjeni in dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi dobrih, krščanskih staršev, ki so dovršili z odličnim ali prav dobrim uspehom vsaj stirirazredno ljudsko šolo; zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovniškemu poklicu.
V zmislu šolskih predpisov ne smejo biti Prosilci za 1. gim. razred mlajši kakor 10 let m ne starejši kakor 13 let.
Prošnje za sprejem se naslove na ško-»jski ordinarijat v Ljubljani. Prošnji se pritoži dečkov krstili list in zadnje šolsko izpričevalo.
t Starši ali njihovi namestniki naj prineso Prosnje s prilogami osebno v zavod sv. Sta-
nislava tekom meseca julija. Z njimi naj se pridejo obenem predstavit njihovi sinovi, za katerih sprejem prosijo. Letno plačilo se določa po izpričevalu in gmotnih razmerah prosilčevih. Vsa druga pojasnila glede obleke, knjig itd. se dobe o priliki zglasitve v zavodu.
V drugi razred in nadaljne razrede se sprejemajo samo dobri, pošteni dijaki s humanističnih gimnazij z dobrimi izpričevali, pod nobenim pogojem pa ne repetentje. Cas priglašanje za nadaljnje razrede traja tudi od 1. do 31. julija. —
Vodstvo zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, dne 1. junija 1930.
d Ljubljanski knezoškoi dr. A. B. Jeglič je izdal pastirsko pismo, ki dokazuje, da sme pravi katoličan zaupati poučevanje verouka katoliškemu duhovniku, in če tega ni, pa le tistemu svetnemu učitelju, ki ga potrdi cerkvena oblast.
d Duhovska imenovanja. Za dekana v Kamniku je imenovan gosp. Matej Rihar, župnik istotam, za dekana v Litiji pa gosp. Anton Gornik, župnik v Šmartnem pri Litiji. Podeljeni sta župniji: Mavčiče gosp. Ivanu Mikužu, župniku v Sorici in Rudnik gosp. Karlu Zajcu, župn. upravitelju v Rakitni. — Za stolnega vikarja v Ljubljani je imenovan gosp. Jožef Košiček, doslej kaplan v Kranju.
d Glasilo slovenskih trgovcev in obrtnikov »Trgovski list« piše ob 80 letnici našega vladike dr. A. B. Jegliča sledeče: »Osemdeset let je dosegel naš knezoškof dr. A. B. Jeglič. Spominjamo se ga tudi mi. V ozki zvezi je njegovo življenje in delovanje s postankom naše države in s tem vred z vsem njegovim političnim, kulturnim in gospodarskim življenjem. Ko so v bivši monarhiji grozili našemu narodu težki trenutki, ko smo bili v velikih skrbeh, kaj bo z našo bodočnostjo, tedaj je dvignil dr, Jeglič svoj glas in nam pokazal pot, po kateri naj hodimo, tako jasno in odločno, da so nasprotniki utihnili, videč za vladiko ves narod zgrnjen pod enim samim praporom, praporom z napisom: Svobodni honemo biti Nadaljnji dnevi so
nam bili priča, da nam je pokazal vladika pravo pot, pot, ki nas je pripeljala slednjič v zedinjeno Jugoslavijo. Ko se je Jugoslavija tvorila, je bil zopet knezoškof dr. Jeglič tisti, ki je z vsem svojim vplivom, z neumorno vztrajnostjo, s požrtvovalnim in nesebičnim delom gradil z drugimi ustanovitelji vred temelje nove države. Na teh temeljih je vzrasla Jugoslavija v to, kar je danes, sc je politično, kulturno in gospodarsko dvignila in je zavzela odlično mesto med državami Evrope. Zato stopamo kot zastopniki gospodarskega pokreta v novi državi tudi mi v krog onih, ki čestitajo jubilantu k njegovi osemdesetletnici in želimo, da mu bi bila dano delovati v polnem zdravju še mnoga leta v korist in dobro celemu narodu.«
d Svečana otvoritev ljubljanskega velesejma. Na praznik Vnebohoda je v imenu kraljevske vlade otvoril ljubljanski velesejem minister trgovine g. Juraj De metrovič, ki je došel v ta namen v Ljub ljano z ministrom dr. Schveglom. Otvo ritve se je udeležil zastopnik Nj. Vel. kra lja gen. Tripkovič, ban inž. Sernec in šte vilni odposlanci civilnih in vojaških obla sti, konzuli inozemskih držav itd. Obisk je zelo velik. Preteklo nedeljo je bilo na razstavnih prostorih 24 tisoč ljudi.
d Nov list, dnevnik, je začel v nedeljo izhajati v Ljubljani. Imenuje se »Jugoslovan«. Pisan je v slovenskem jeziku. V tem listu se bodo objavljali tudi odloki oblasti in naznanila, tako kct doslej v »Uradnem listu«, ki je prenehal izhajati.
d Šolske vesti. Za banskega inšpektorja v Dravski banovini je imenovan dr. Kotnik, za banovinskega šolskega nadzornika za ljudske šole pa oblast, šol. nadzornik Fortunat Lužar. Za okrajne šolske nadzornike so imenovani v poedinih okrajih: Kranj: Rus Vilko, sreski šol. nadzornik v Kranju; Škofja Loka: Zahrastnik Vinko, š. upr. v Škofji Loki; Ljubljana-okolica: Grad Janko, šolski nadz. v Ljubljani; Štrukelj Ivan, šolski nadz. v Ljubljani; Logatec: Merljak Fran, š. nadz. v Logatcu; Litija: Bezeljak Ivan, š. nadz. v Litiji; Kočevje; Betrijani Božidar, š. upr. v Kočevju in Lukežič Gustav, š. nadz. v Kamniku; Krško: Levstik Leopold, šolski nadzornik v Krškem; Brežice: Drnovšek Fran, šol$lu
nadzornik v Brežicah; Laško: Potočnik Ljudevit, šolski nadzornik v Laškem; Celje: Pestevšek Rihard, šolski nadzornik v Celju; Gornji grad: Lužnik Ivan, šolski nadzornik v Gornjem gradu; Slovenjgradec; Grmovšek Miloš, šolski nadzornik v Gornjem gradu; Maribor: Tomažič Ivan in Ko-ropec Ivan, šolski nadzornik v Mariboru; Ptuj. Gorup Jos., šolski nadzornik v Ptuju in Cepuder Leon, šolski nadzornik v Dolnji Lendavi; Konjice: Gzelman Božidar: šolski nadzornik v Konjicah; Dravograd-Prevalje: Močnik Peter, šolski nadzornik v Dravograd-Prevaljah; Ljutomer: Karbaš Fran, šolski nadzornik v Ljutomeru; za pregled so imenovani: Murska Sobota: Velnar Jože, šolski upravitelj pri Sv, Lenartu v Slov. goricah; Dolnja Lendava: Horvat Izidor, šolski upravitelj v Holizi; Radovljica: Knez Rudolf, šolski upravitelj v Lescah; Kamnik: Marok Lojze, učitelj v Ljubljani; Ljubljana-mesto: Rape Andrej, šolski nadzornik v Ljubljani; Novo mesto: Lampret Fortunat, šolski upravitelj v Borovnici; Celje: Fink Tone, učitelj v Šmarju pri Jelšah; Maribor: Kožuh Mirko, šolski upravitelj v Mariboru; Šmarje-Rogatec: Šumer Hinko, šolski upravitelj v Šmarjah pri Jelšah.
d Pravilnik za cestne odbore je objavljen v službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine.
d Indijski nadškof msgr. Ferdinand Perier iz Kalkute v Indiji je došei 2. junija v Ljubljano. Za nas je ta obisk prav posebno razveseljiv in zanimiv, ker v škofiji gospoda nadškofa delujejo naši jugoslovanski misijonarji, in sicer v samostojnem mi-sijonu ob izlivih reke Gangesa. Nadškofu bo najbrže prirejen pozdravni večer in bomo o tem še katero rekli v prihodnjem »Domoljubu«.
d Slovensko odrsko umetnost hočejo ponesti nekateri igralci slovenske drame v razna jugoslovanska mesta. »Važno narodno in kulturno poslanstvo« bodo po-svedočili našim južnim bratom tudi z — »Vdovo Rošlinko«.
d Stoletnico rojstva pisatelja Janeza Trdine so praznovali 1, junija v njegovem rojstnem kraju, v Mengšu, kjer so odkrili ta dan spominsko ploščo. Slavnosti so prisostvovali poleg domačega ljudstva tudi mnogi drugi odlični možje. Govorili so gosp. prof. Mazovec, notar dr. Hudover-nik, knjižničar dr. Rus in nazadnje okrajni glavam dr. Ogrin, ki so vsi stavili odličnega slovenskega pisatelja in njegove zasluge za slovenski narod.
d Zveza za tujski promet je imela 31. maja redni letni občni zbor v dvorani Trgovske zbornice v Ljubljani. Poleg zastopnikov oblasti so se zbrali tudi župani naših letoviških krajev. Izvoljen je bil zopet odbor v dr. Rudolfom Marnom na čelu. Na zborovanju se je zlasti poudarjalo, da
Z nažo UMETNO
mošfofo esenco ,.raosflir
si lahko vsakdo z malimi stroaki pripravi Izvrstno obstojno lil zdravo doroafo piJaSo. Cona 1 steklenici za 1,10 litrov Din 90'-, po poŠti Din 50'—. Dobi se samo v drogeriji A. Kane. Mnbljana in drogeriji M. Kune. <Wolfram) Marlhor, Gosposka ulica M.
hoče Zveza posvečati v tujskoprometnem oziru posebno pažnjo Dolenjski, ki ima polno krasnih krajev, n, pr. Novo mesto, Kostanjevico, Dolenjske toplice itd. V hotelskem oziru bo podprla Zveza posebno Kamnik, ki je idealni letoviški kraj; ^
d Za balkansko zvezo se je izjavil turški poslanik v Belgradu Haider Beg.
d 120 šol, od katerih bo 25 poljedelskih in strokovnih, bodo na novo zgradili v banovini Vrbaski (Banjaluka).
dZa jugoslovansko milo finejših vrst se zanimajo zlasti v Turčiji.
d Proti nepravilnemu vračanju poštnih pošiljk iz Italije, Ker je naslov kraja itd. označen v slovenskem jeziku, nekatere italijanske pošte vračajo pošiljke, došle tja iz Jugoslavije. Ker je to proti mednarodnim dogovorom, je naše ministrstvo tozadevno posredovalo v Rimu in upamo, da ne zamanj.
d Velik javen shod delavcev se je vršil preteklo nedeljo v Belgradu. Delavci so zavzeli svoje stališče k novemu obrtniškemu zakonu. Posebno so naglašali potrebo svobodnega organiziranja nameščencev, obrtnikov, pomočnikov in delavcev sploh.
d Zastopniki grških trgovskih in de-
neroiuh organizacij so dospeli 1. junija v Belgrad, kjer so bili slovesno sprejeti. Predsednik grško-jugoslovanske zveze g. Maurokardatus je v zahvali za prisrčen sprejem poudarjal, da bodo medsebojni stiki ustvarili temelje za gospodarsko in kulturno zbližanje med Grčijo in Jugoslavijo.
d Rudarsko šolo nameravajo ustanoviti v okrožju Timoka. V svrho izbere primernega kraja je bil nedavno na inšpekcijskem potovanju po tamošnji okolici gozdarski minister gosp. dr. Korošec.
d Telefonski promet so otvorili 1. junija med Jugoslavijo (Zagreb) in Nemčijo (Baden—Baden).
d Zrakoplova« zveza se otvori v juniju med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Polet iz Bratislave v Zagreb bo trajal dve in pol uri.
d Nove jugoslovanske znamke pridejo kmalu v promet. Klišeje bodo napravili na Dunaju, same znamke pa bo izdelala bel-grajska tiskarna za tako blago.
d Za 50 odstotkov se rodi več dečkov kot deklic v vojvodinskem Vršacu,
d 20.000 dolarjev je ponujal italijanski odvetnik dr. Hugo Polli privatnemu uradniku Hrubijanu v Novem sadu za Stradivanijeve gosli. Uradnik je ponudbo odklonil, ker upa dobiti v Ameriki za dragocene gosli še večji znesek.
d Kobilice zatirajo hercegovski kmetje s petrolejem, ki so ga dala na razpolago oblastva. Če kmetje sami ne bodo ogromnemu številu kobilic kos, pride na pomoč vojaštvo.
d 44 in pol milijona dinarjev znaša občinski proračun mesta Suboticc.
d Alkoholne pijače. V Jugoslaviji pride povprečno na osebo in leto 1,2, v Franciji 16.6, v Španiji 15.8, v Grčiji 13.9, v Italiji 13.8, v Švici 11.9, v Belgiji 9.0 v Angliji 6,2, v Avstriji 5.8, na Ogrskem 5.7, na Češkem 4.5, v Nemčiji 4.03, na Estonskem 3.7, na Nizozemskem 3.0, na Dan-
skem 2.9 in na Finske.* 0.2 litra alkohol, nih pijač. V Jugoslaviji smo — seveda £« ti podatki točno drže — na splošno in v celoti že precej navdušeni abstinentje.
d Konserviranje sadja in rib v jažni Srbiji. Skupina interesentov iz Leskovca Bitolja, Skoplja in Ohrida je sklenila zgra' diti v Ohridu tovarno za konserviranja sadja. Obenem se bodo obrnili na pristojne državne oblasti s prošnjo za zgradbo tovarne za konserviranje rib v Ohridu. V okraju Prespa bodo ustanovili zadrugo za predelovanje in konserviranje sadja, zlasti jabolk in hrušk.
d Železniške proge, ki jih bodo otvorili v Jugoslaviji meseca junija, so: Kra. ljevo—Mataruga, Pločnik—Kuršumlija, Bi. tolj—Prilep.
d 20 velikih lokomotiv za brzovlak« je naročilo prometno ministrstvo na račun vojne odškodnine v Nemčiji. Porabili jih' bodo na ozkotirnih progah Belgrad—Dubrovnik in Brod—Sarajevo.
d Novo slovensko gostilno je odprl t Belgradu g. Janez Tolminec.
d Krava je vrgla na tla in smrtno po-bodla v trebuh 65 letnega posestnika Pe« tra Škrabla iz Podvrha pri Braslovčah.
d Električni tok je šinil skozi telo 18 letnemu ključavničarju Adolfu Dolencu v Jugočeški tovarni v Kranju. Zdravnik j« zamanj poizkušal z umetnim dihanjem, Mladenič je umrl,
d Umrl je dne 31. maja na Duplici pri Kamniku Ivan Osolin, pos. N. v. p.!
Prepričajte se o trpežnosti vivaraklh Izdelkov iz prve kranjske vrvarne
Svari N. Adamič, Uubliana, 2«
in pri podružnicah v Mariboru, Vetrinjska 20, Celje, Kralja Petra cesta 33 in v Kamniku, Šutna 4
d Razprava proti Josipu Predaval
radi poloma Seljačke banke v Zagrebu, se nadaljuje.
d Mačka v mlinskem kolesu. V se<
kem mlinu v Bajmeku v Vojvodini se je pripetilo te dni sledeče: Ko je začelo mlinsko kolo (3 m v premeru) obratovati, so zapazili mačko, ki ni mogla več iz vrtečega se kolesa. Celih 56 ur je prebila » kolesu in tako prepotovala 3426 km. Ko so obrat ustavili, so mačko vzeli iz kolesa, Uboga žival je bila še živa.	_ .
n Planinska Gora-Notranjsko. Binkoštni ponedeljek, 9. junija bo običajni romarski shod na Planinski gori. Sv. maša bo ob J in ob 10. Preko državne meje more samo tisti, ki ima pravilni potni list, obmejno karto, ali pa je v skupnem seznamu romarjev. Zato naj se oni, ki nima ne potnega lista in W obmejne karte prijavi pri svojem domačem g. župniku, kjer se bo sestavil skupni seznani romarjev, potem pa morajo vsi prijavljen istočasno s tem skupnim seznamom odi preko državne meje po državni carinski ces na goro. Pri prehodu meje je treba skupni seznam romarjev predložiti italijanskim o mejnim organom. Seznam romarjev m?« ' prej vidiran po obmejnemu komisarijatu Rakeku.	.. „k
n Novi Lurd. Binkoštni pondeM " 10 velik shod v Novem Lurdu pri St. JerBU '
PO DOMOVINI
Dobila se bo tudi mala knjižica, popis te j božje poti.
n Ribnica. Dekliške Marijine družbe rib-fliške dekanije proslave 80 letnico prevzvi-Šenega g. kneza in škofa Jegliča s skupnim shodom pri Sv. Gregoriju dne 9. junija t. 1. na binkoštni ponedeljek. Ob 11 bo sv. maša, od 1—2 skupna molitvena ura, ob 2. cerkveni govor, procesija z Najsvetejšim in pete lita-nije, potem pa akademija, pri kateri nastopajo zastopnice posameznih družb. Shod se vrši ob vsakem vremenu, cto lepem na prostem, ob neugodnem v cerkvi in dvorani, petje bo vseskozi ljudsko. Ker so za dohod in odhod ugodne železniške zveze, se pričakuje polnoštevilna udeležba. Pridite, sestre, da dostojno proslavimo jubilej svojega nad-pastirja in nadvoditelja, se pobližje spoznamo in navdušimo za marijanske vzore! Na veselo svidenje!
d Samo pet besed, gospa, — velika čistilna moč, izdatnost in neškodljivost — so odlike dobrega mila. Poskusite zato takoj s pravim terpentinovim milom Gazela, ki ima vse te lastnosti v največji meri.
d Pri poapnenju arterij, možgan in srca se z dnevno uporabo male množine naravne »Franz - Josef« - grenčice doseže odvajanje brez večjega napora. Znameniti učitelji kliiflk za notranje zdravljenje so dosegli s »Franz -Joscf* - vodo najboljše uspehe za čiščenje črev celo pri polstransko ohromelih bolnikih. — »Franz- joseb - grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah.
Drobne novice.
160 milijonov prebivalcev bodo Štele Združene države ameriške 1. 1975. (Sedaj 115 milijonov.)
Tri finske misijonarke so zopet ubili kitajski komunisti.
Avstrijski notranji minister Sehumy je po rodu koroški Slovenec.
10.000 gostov je letos do 17. maja obiskalo češke Karlove vari.
230.000 ljudi boleha n« jetiki na Češkem.
2 m 10 cin visoka Ženska živi v Ru-muniji.
16C0 milijonov m' lesa se porabi letno na vsem svetu. 500 m' več kakor ga zraste!
Uvoz srebra in izvoz zlata je prepovedala Kitajska.
'»I oklopuih avtomobilov je prodala Anglija sovjetski Rusiji.
Italijani se vznemirjajo radi utrdbenih del na francosko-italijanski meji pri Nizzl.
144 cigaret je te dni popušil v 24 urah
Ojcrgje Osano v bolgarski Sofiji.
302 milijonarja sta na Českoslovašem.
Na tajne obiske v Nemčijo prihaja bivši cesar Viljem.
Umrl je najstarejši škof 881etni dr. Ling v Avgsburgu.
Gandi se hoče sporazumeti z Anglijo na temelju široke avtonomije Indije, pravi časopisje.
36 primerov kuge ao ugotovili v vasi lalbich pri afriškim piramidah.
Nevarno so narasle razne reke v južni Franciji.
Mnoge, našim čitateljem Se nepoznane »vrdke uljudno vabimo, da poizkusijo t in-serati v »Domoljubu «.
Ameriško pismo.
(Eveletli Minn.)
Ccnj. fosp, urednik, odstopite mi malo prostora v cenj. listu »Domijub«, kjer želim napisati par vrslic. Hvaliti se ne morem v nobenem oziru. Tu v Minnesoti se tnraz nič ne boji toplega maj-nika, šele pred kratkim smo odložili kožuhe. Z delom gre bolj počasi. Dela inalo, a brezposelnost vedno narašča. Vzrok je, ker že vsako delo, naj bo zunaj ali v jami, nadomešča stroj. Delavec v rudniku ima stroje, s katerimi napravi v 8 urah toliko, kolikor je napravil pred nekaj leti v 8 dneh. Delavcu novincu je tu težko dobiti dela, posebno če ni vešč jezika. Srečen je če ga dobi, zaslužek jc jako skromen: 4—5 dol. dnevno. Zato bi jaz svetoval naj ne bi nikdo prišel sreče iskat semkaj. Kdor danes pride sreče iskat v Ameriko se strašno moli. Ameriko ima vsak na lastni domači grudi, a žal veliko jih je, ki ne vedo, da jo imajo. Dragi bralec gotovo boš rekel da to ni res; Amerika jc le Amerika, tam se živi dobro, in pa seveda denarja na kupe. Denarja ie dosti, a ne pri delavcu. Jaz vem to iz lastne izkušnje. Tudi jaz sem šel po srečo semkaj, pa zmotil sem se in danes sem drugačnih misli. Vse mi ne pomaga nič tudi če sem ameriški državljan. Dragi bralec, tudi ti si mogoče namenjen v inozemstvo. Ce že moraš iti, glej da te kdo ne opehari. Lahko na sedeš posredovalcu, ki te bo s sladko besedo »potroštal« počakaj in pa »maži« da prej prideš na vrsto. To pišem zato, ker sem čital v »Domoljubu« članek pod naslovom »Ce se verjame bolj sleparju ,kakor svojemu župniku« — kako je neki H. iz Zagreba opeharil za precejšnjo vsoto 4 kmete iz okolice Stare cerkve pri Kočevju. Bolj so verjeli sleparju kakor župniku, kar so drago plačali. Zato pa če si že namenjen iti v »obljubljeno deželo«, povprašaj na pravem mestu, ne pa pri tistemu, ki ti srečo ponuja s sladko besedo mogoče naravnost na tvojem domu a nazadnje te pa na cedilu pusti. Da je tako slabo v Ameriki sedaj, marsikdo ne bo verjel. A pregovor pravi: Bolje doma'kot kup zlata. Prej nisem verjel, a sedaj sem pa prepričan, da je resničen, ker sem sam skusil. Zato svetujem vsakemu naj to upošteva. — Pozdravljamo vse bralce tega lista in vse domače. John Strah, Ton v Erjavec, John Skopin, John Ooš, Al. Vesel.
Hranilnica in posojilnica.
(Kranj.)
Hranilnica iu posojilnico v Kranju (»Ljudski doin«), V sredo, dne 28. maja t. 1„ se jc vršil XXIII. redni letni ol>čni zbor »Hranilnice in posojilnice v Kranju«. Kakor je razvidno iz na-č.elstvenega poročila zavod lepo napreduje. Denarni promet se jc zvišal v letu 1929 za 11,669.843.54 Din. tako, da je znašal koncem leta 1929 59,824.259.35 Din. Svojo nalogo kot hranilni zavod izpolnjuje v polni meri. Hranilne vlo-
Angleški kralj Jurij je zopet obolel.
Mir med Cerkvijo in državo je vpo-stavljen v Mehiki. Cerkev je svobodna,
13.000 ton tračnic hoče naročiti Egipt na Japonskem. Zakaj ne v Angliji?
1,740.000 brezposelnih je sedaj na Angleškem.
Francija je mirna, ker je močna, je dejal te dni francoski minister Reynand italijanskemu ministru dr. Bottair.
Do krvavega so se zopet stepli avstrijski socialisti in narodnjakarji na postaji Neunkirchen.
Vaugoin je izbran za naslednika dr. Seipla v načelništvu avstrijske krščanske socijalne stranke.
Silen potres je opustošil perzijski pokrajini Urmia in Salmast. 2000 mrtvih.
Bivši avstrijski nadvojvoda Oto si baje poišče nevesto v italijanski kraljevi rodbini.
ge so dosegle koncem lota svoto 18,183.306.70 dinarjev, še večji pa je pomen hranilnice kot po sojiluega zavoda. Tu je predvsem priskočila na pomoč s cenenim kreditom kmetu, obrtniku in delavcu. V preteklem letu je h ra mitnica izplačala na raznih posojilih in kreditih ogromno svoto 14,538.341.48 Din. Ob koncu leta pa je imela izposojenega denarja pri raznih dolžnikih iu kliijcntih Din 13,593.418.%. Račun naloženega denarju (odvisnega denarja) je znašal koncem leta Diu 4,360.550.—. Ta svota priča, da ic hranilnica v kljub velikemu prometu tako likvidna, da lahko izplača svojim vlagateljem vedno vsako poljubno svoto. Hranilnica ie pravzaprav dobrodelen zavod, ki podpira mole hranilce in pomaga potrebnim s cenenim kreditom, s svojim čistim dobičkom pa podpira kulturne in. dobrodelne ustanove. V letu 1929. je razdelila v. kulturne in dobrodelne namene nad 70.000 Din,
Kolesarji, pazite!
(Boštanj.)
Nekateri kolesarji brezobzirno divjajo po naših cestah. Ni čuda, da povzročajo večkrat nesreče. Pred kratkim sta se dogoditi pri nas dve taki nesreči. Neki Fant je vozi! tako neprevidno, da jc zadel v Radičevo manio in jo je sunek vrgel več metrov daleč. Dobila je težko poškodbo na glavi. — Neki drugi je vzel na kolo malega otroka in se s kolesom zaletel v nasproti dirjajoči avto. Otrok ie odletel na cesto, a se ui dosti poškodoval. Vozač pa je skozi šipo priletel v notranjost avtomobila in se j« pri tem ob razbitih šipah močno obrezal.
Škofovo sla vije.
(Mošnje.)
V napolnjeni dvorani Prosvetnega društva so poveličevali Škofove zasluge govornik Reo-man Franc, mala deklaniovalka in pevski zbor.
škofova slavnost.
(Begunje, Gorenjsko.)
Mi Begunjci smo skromni ljudje, ne hvalimo se radi. Vendar, kadar obhaja presvetli gospod škof Anton kako slavje, se nam vzbudi v prsih nekak ponos, ker lahko vprašamo Slovenijo: katera župnija vam je dala takega moža? — Taka misel nas je navdajala tudi ob 80 let-nioi Presvetlega. Noš visoki rojak naa ljubi, pa tudi -mi njega in bi ga bili radi imeli na Vnebo-hod v svoji sredi. Pa ga seveda tudi Ljubljančani ljubijo in teh jc več in znajo bolj peti in slaviti, zato smo mi odnehali in se zbrali sami v katoliškem prosvetnem dru'štvu pred okrašeno podobo jubilantovo in tainburali in peli pred njo, naši šolarji pa so nasuli pod njo cvetja. Medtem nam je g. župnik povedal, s kakšnim
Obsedno stanje je proglašeno na Španskem.
Anglija si prizadeva, da bi omilila franeosko-italijansko napetost.
Štiridesetletnico, odkar je neprestan« član parlament«!, praznuje te dni angleški politik Lloyd George.
7000 mrtvih in ranjenih je bilo dne 8. maja med nankinšimi in severnimi" četami na Kitajskem.
Odvetnik Dr. Janko Vovk
je odprl ODVETNIŠKO PISARNO na Jesenicah v hotelu »Triglav«
nt
veseljem da prihaja presvetli g. škof v Begunje, koliko ur je v najhujšem mrazu p<ebil v sjki-
zvunove itd. V dvoranici, ki je majhna, pa je prišlo mnogo ljudi k prireditvi, je bilo vroče, tarnaš je opominjalo, naj se \ namerno za tiste vzore, za katere je visoki slavljenec delal in
osivel.	„ ,
Osebna vest.
(Ig.)
V pondeljek 2. jinija sta bila poročena v farni cerkvi g. .Mirko Merzel in gdč. Mici Motile. Vesel dan je bil to v naši fari. Ženinu časti turno, da si je izbral nevesto v tako pošteni in verni hiši, nevesti pa tudi, da je dobila ženinn, za katerega ji po pravici zavida marsikatero dekle. Saj je g. Mirko Merzel deloval že nad 10 let pri cerkvenem pevskem zboru in pri Orlu na Igu do razpusta, in še sedaj sodeluje pri Prosvetnem društvu na Igu. Zato ni čudno, da ga spoštuje in ceni vsakdo!
Ob priliki njegove poroke mu izrekamo najprisrčnejšo zalivalo za vse njegovo dosedanje nesebično delo pri petju na Icoru in za ves trud pri Prosvetnem društvu! Obema prav iz srca častit-amo in želimo obilo sreče! G. Mir-iotu se pu priporočamo, da bi svoje lepe zmožnosti tudi v prihodnje še posvetil Prosvetnemu društvu in cerkvenemu pevskemu zboru!
Romarski shod in drugo.
Sv. Primož nad Kamnikom.)
Romarjem in častilcem sv. Primoža naznanjamo, da im go:I sv. Primoža, ki bo letos na binkoštni pondeljek, ondi ne bo romarskega shoda. Znto pa vas povabimo na prijazno razgledno goro k Sv. Primožu na nedeljo, dne 15. jaaija (kvaterno). Nn predvečer tega dne bodo ob mraku pridiga in litanije z blagoslovom; tuili bodo lahko verniki opraviti sv. spo,-i\ed. V nedeljo bodo sv. maše zjutraj ob b in potem ob 10, obakrat z blagoslovom in s pridigo. Oddaljeni romarji se lahko poslužijo \ laka. ki odhaja ob 14.10 i/. Ljubljane, za drugo nedeljsko opravilo jim pride prav tutU turistov-ski vlak. ki odaju iz Ljubljane ob 5.40 in pride krog sedme ure v Kamnik. Prav zelo bi bilo želeti, da se verni okoličani zavzamejo za to božjo pot z isto vnemo in z isto ljubeznijo, kakor so to delali naši predniki, pa <la prihajajo tudi v istem številu. Ali naj lepa in prostorna cerkev sameva in razpada? — Dne 26. maja je popravljal Spruk Jnnze, doma iz Praprotim sv. Primoža, neko gospodarsko poslopje v Spod. Stranjah. Po nesreči je padel s poslopja na tla in «e pili tem toliko poškodoval, da je moral dne ,30. maja nu posledicah padca umreti. Želimo mu, naj vživa večni mir.
N	Gasilske zadeve.
(Stranje pri Kamniku.)
Ob bistriškem mostu, pod stranjsko cerkvi-
J"o, se dviga čedna stavnica, nov gasilski dom, bo obenem tudi v okras vsej okolici. Postavili smo ga s pomočjo požrtvovalnih dobrotnikov domačinov, ki so drage volje prispevali v 'blagu in v denarju, pa tudi pri nedomačinili smo našli dosti umevanja zu to človekoljubno utvar. Omenjamo zlasti Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani, hranilnico in posojilnico v Kamniku na šutni, predvsem pa ljubljanskega trgovca g. Snossa, ki nam je v svoji naklonjenosti odrinil celega »jurija«. Nikakor pa ne moremo uuieti brezbrižnosti nekaterih, ki za tako društvo nimajo ne srca, ne blaga, ne denarja, zahtevajo pa, du bi jim društvo delalo čudeže. Še to naj povemo, da se bo vršila slovesna Otvoritev novega doma in blagoslov društvene brizgal ne prvo nedeljo meseca julija in vabimo Je tej slavnosti že naprej vse naše prijatelje.
Tri nagle smrti.
(št. Peter pri Novem mestu.)
^ V Št. Petru pri Novem mestu so pred kratkim kar zaporedoma umrli nagle smrti tri ie mladi fantje v najlepših letih od 20 do 30 let stari. Eden je bil ustreljen, eden se je ubil, enega je pa kap zadela. Nagle b< neprevidne fmrti, reši nas, o Gospodi
Ž.iri.
Naše gasilno društvo bo obhajalo na bin-koštno nedeljo, dne 8. junija, 40 letnico združeno z blagoslovitvijo nova motorne brizgalne. Dopoldan po deseti sv. maši bo pred cerkvijo blagoslovitev brizgalne. Popoldan ob 4 bo velika javna tombola. Glavni dobitki: popolnoma novo moško kolo. vreče moke m se nad 00 drugih krušnih dobitkov. Vabimo vse zavedne Žirovce in gasilstvu naklonjene osebe iz drugih krajev.
Smrtna kosa.
(Sv. Jakob ob Savi.)
Dne 29. majnika smo spremili k zadnjemu počitku Marijo Zaje iz Pšate, staro 54 let. Bilaje nad 20 let dobra prednica tukajšnje dekliške M. D., zelo pridna razširjevalka Domoljuba in Bogoljuba in sploh vsega dobrega časopisja. Vsakikrat okrog novega leta je šla od hiše do hiše in agitirala za naročbo. Bila je vsestransko pridna, rada pomagala, kjer je bilo treba. V svoji domači hiši je bila vsem vodilni angel. Njen najljubši prostor je bil v bližini Jezusa, s katerim se je pogosto rada združevala. Naj ji bo On sam za vse plačnik v večnosti.
Raistava,
(Dragatuš.)
Na dan Vuebohoda so imela naša dekleta v šoli razstavo vezenin. Videli smo veliko raznovrstnih izdelkov pridnih rok. Pokazalo se je, kaj vse se da v zimskem času napraviti. Morda se ojuna-čimo, da poskusimo še s kakim gospodinjskim tečajem, ki bi bil za nas prepotrebeu. Gospodični učiteljici Kavšek j)a vsa čast, da se je z dekleti toliko trudila. — Prihodnjič jia še nntlo ohdgovora flan-karju o naših belokranjskih stevnikih.
Ženske obleke in rute
v največji izbiri, samo dobre kakovosti Cene nizke!
R. Miklauc »Pri škofu«, Ljubljaua
Jubilej škofa Jegliča.
(Belgrad.)
Jubilej škofa Jegliča smo svečano proslavili. Na Vnebohod je bila rana služba božja s skupnim sv. obhajilom za našega jubilanta. Popoldne slovenske pete litanije in nato slavnostna akademija v dvorani kraj cerkve Krista Kralja. Dekleta so dvorano ovenčale lepo, kakor pač znajo slovenska dekleta. Akademije sta se udeležila tudi apostolski nuncij Pellegrinetti in g. minister Korošec. Slovenci, zlasti naše služkinje v Belgradu, so se svečanosti v obilnem številu udeležili in navdušeno vzklikali prevzvišenemu jubilantu, figur slika je krasila dvorano.
Tri poroke.
(Trebelno pri Mokronogu.)
Dne 1. junija t. 1. so se poročili trije bratje Slimpfel s Šmarjete v Statenbergu v župniji Hmel-nik. Dva brata sta poročila dve hčeri Stamcar, katerih oče je 42 let v službi v graščini Hmelnik.
Rovte nad Logatcem.
Dne 31. maja 1930 je priredila šolska mladina tukajšnje osnovne šole majski izlet v Ljubljano, kjer so si otroci ogledali velesejem, grad, »Zoo« in park »Tivoli«. Ob osmi uri zvečer so pričakovali na postaji v Logatcu gg. Modrijan, Rupnik in Mladink otroke in učitelje, ter jih z vozovi brezplačno prepeljali v 12 km oddaljene Rovte. Za ta lepi in blagi čin se zgoraj imenovanim najlepše zahvaljuje šolsko upraviteljstvo.
Nove knjige.
Slovanski svetniki. Molitvcnik Spisal Anton .Vlrkun, župnik. Stane v navadni platneni vezavi 18 Din, v boljših pa Din JO, 24 in 28. — Lepa molitvena knjižica bo zu marsikoga novost. Cisto naravno je, da čustimo predvsem one svetnike. ki so nam po rodu najbližji. Premalo smo jih doslej jjozimli ju častili. Dvajset lepili življenjepisov naših slovanskih aVetmiikov, ki jih dobite v knjižici, bo temu nedostatku odpomoglo. Knjižica je dragocen prispevek k širjenju Ciril-metodiijske misli med Slovenci
Fantje in možje iz deka-nije Kranj! - Na binkoštni ponedeljek se vrši verski tabor na sv. Joštu nad Kranjem. — Začetek ob 10. Pridite vsi!
Belokranjski kotiček.
Izredni občni zbor vinarske in kletarske za druge v Metliki se vrši na binkoštni ponedeljek 9. junija jx> osmi sv. maši v dvorani Hranilnice in jMisojilnice. Nu dnevnem redu je sprememba pravil. Naprošen je tudi poseben predavatelj od banske uprave. Reševala se bodo nadvse va/. na vprašanja, velcpomeinbna ne le za zadružnike same. temveč tudi za druge vinogradnike. Vsem gre za kožo, to vsi dobro čutimo, nihče naj zato ne zamudi prilike, ko bo lahko marsikaj koristnegu zvedel, potrebnega vprašal in modrega povedal, (c bomo pokazali zanimanje in iskali skupne rešitve, bomo že našli, kak izhod, če pa bomo tiščali vsak v svojo snief, potem pu nas pripelje iiuša pot tja, kamor drvimo sedaj — v popolen bankrot.
Bana smo videli. Na Križe je prišel v Buljil ja rce kuniovnt novemu tedaj blagoslovljenemu praporu. Dasiravno mož iz najvišjih slojev, najvišji zastopnik večjega delo Hrvatov, slaven kot profesor in znanstvenik, je nastopil tako prijazno in duniuče, da je bilo nad tem vse zavzeto, r.Ja/ sciu z dušo in telesom kmet. zakaj kmečki sem sin in med kmeti se čutim najbliže rodni grudic, tuko je g. ban liaglašal in poudarjal je zlastii dvoje: zvestobo in požrtvovalno delo za svoj narod in neomajno stanovitnost in odločnost v veri očetov. Slavnostna veselica je ob lepem dnevu živahno (»tekala. Naroda se je nabralo v tisoče /. obeli strani Kulpe, zakaj tudi naši ljudje radi ta dan pobite preko'Kulpe. letos jih je pa želja, da Iii videli bana, še več potegnila tja preko vode. Oii 5 popoldne se je g. ban poslovil in odbrzel v Zagreb.
Radio.
Itadin-progiaiii od 5. do 12. junija.
Vsak delavnik: 12.30 Reproduc. glasba — 13.00 Časovna napoved, borza, reproduc — 13.30 Iz današnjih dnevnikov — 18 Popoldanski koncert -22 Poročila.
četrtek, 5. junija: 1!) Srbohrvaščina — 19.J0 O novem kazenskem zakonu —- 20 Prenos ljubljanske opere.
Petek, 6. junija: 19.0 O notranji šolski reformi in pouku samem — 19.30 Italijanščina, -20 Hiharjev večer, izvaja cerkveni pevski zbor Viča — 21 Koncert radio-orkestra.
Sobota, 7. junija: 19.0 0 zavarovanju — Nemščina — 20 Prenos iz Belgrada.
Nedelja, 8. junija: 9.30 Prenos cerkv. glasbe — 10.30 Dubrovnik in njega okolica - 11 1>°Po1: danski koncert — 12.15 Tedenski pregled - 1>> Ljudska igra: Pozna pomlad — 16 lieproduciiaua glasba — 16.30 Prenos iz velesejma (koncert) 20 Duet harmonike (gg. Stanko' in Pilili) - 11 Koncert radio-orkestra.	.
Ponedeljek, 9. januarja: 10.30 Izhodišče A* guštinove filozofije — 11 Dopoldanski koncert 15.0 0 vinogradništvu — 15.30 Rešetar iz Vel. La* pripoveduje, kaj je doživel .že po svajt po zimi " polajt« — 16 Reproducirana glasba — 10'30 $ štujino svoj materni jezik! (Branje Slomškove P>' dige na binkošjni ponedeljek 1838 1.) - 17 M"®" pevski zbor iz Št. Vida n. Lj. - 20 Pevski končen baritonista g. Marjana Rusa — 21 Koncert Daw'» jek iKreinelj«,	. j.
Torek, 10. junija in sreda, U. junija: roswj ne oddaia radi čiščenja strojev,
Novi kazenski zakon.
Kako in kdaj zakon kaznuje.
Kdaj mora biti storjeno kaznivo delanje? Tudi na to vprašanje se je treba iedno ozirati in to iz večih razlogov. Prvi U ta, da vsako kaznivo dejanje po pre-fsku' gotove (v zakonu določene) dobe jastara, to se pravi, da se po preteku te dobe to dejanje sploh ne preganja kljub temu, da je storjeno povsem krivdoma in Ja je storilec popolnoma uračunljiv. Tako j, pr. zastara najhujši zločin v dobi 20 let pod pogojem, da v tej dobi ni bilo zoper storilca nobenega čina progona. (O zastaranju kaznivega dejanja in sodbe bo več govora pozneje.)
Na gotovo dobo, t j. po potrebi, se kazenski zakon izpremeni oziroma nadomesti z drugim, kajti zakon je vedno umerjen po svoji dobi. V takem slučaju pa se lahko pripeti, da kdo učini kaznivo dejanje za časa, ko je bil v veljavi stari 2»kon, a sodi se v času, ko že velja novi. Po katerem zakonu se bo zdaj sodil? Storilec je bil kršil stari zakon, ki pa ni več » veljavi, novega pa ni mogel niti kršiti. Da bi bil zakon tudi v tem slučaju pra-i/ičen, določa, naj se kaznuje storilec ka-»nivega dejanja po tistem izmed obeh za-jtonov oziroma zakonskih določb, ki je ta krivca milejša, t. i., ki določa lažjo kazen. Če pa bi se v tem zakonska določba večkrat izpremenila (trikrat, štirikrat ,..), pa se sodi po tisti izmed večih, ki je izmed vseh najlažja.
Kako pa v sledečem slučaju? Neko
dejanje je bilo n. pr. do 1. aprila 1. 1800. nekaznivo — ni bilo nikakc zakonske določbe, katera bi prepovedovala dolično dejanje; s t. aprilom 1. 1830. pa je stopil v veljavo zakon, ki dotično dejanje pod kaznijo prepoveduje — Peter N. pa je storil prav to dejanje 29. marca (torej tedaj, ko je bilo to dejanje še nekaznivo). Ali bo Peter N. zdaj klican na odgovor radi tega dejanja? Razumljivo je, da ne, ker je kaznivo samo tisto dejanje, katero krši, istočasno veljajoči zakon — razen, če bi zakon sam drugače določal, kar pa se navadno ne dogaja. Isto bi bilo, ko bi bit ta zakon odpravljen, pa bi nekdo par dni potem, ko je zakon stopil iz veljave, storil to — prej prepovedano, a zdaj dovoljeno — dejanje. To pa seveda le v slučaju, da starega zakona ne nadomešča novi zakon, ki ureja isto tvarino. Že spredaj sem poudaril, da je kaznivo dejanje zakrivljena kršitev prepovedi oziroma zapovedi kazenskega zakona in na podlagi tega je zgoraj povedano že itak razumljivo.
Kljub temu pa, da so podani vsi pogoji za kaznovanje nekega kaznivega dejanja, se to v gotovih slučajih vendarle ne sme kaznovati, v drugih vsaj tako ne, kot bi se moral sicer. Slučaji popolne za-brane kaznovanja so; prvič že Omenjeno zastaranje (o čemer več pozneje); dalje, če je storilec oproščen na podlagi
Karr\garn za moške obleke
se dobro kupi pri
R. Miklauc »Pri škofu«, Ljubljana
pomilostitve; če je bil storilec ž« v inozemstvu obsojen za dotične kaznivo dejanje in je kazen že prest a I ali pa mu je bila ta s pravomočno razsodbo oproščena; če se dotično, v inozemstvu storjeno kaznivo dejanje kaznuje po inozemskem zakonu le na predlog, po odobritvi ali na zasebno tožbo, pa ni bilo ne predloga, ne odobritve, ne zasebne tožbe; slednjič, če je to v inozemstvu storjeno kaznivo dejanje oziroma sodba po inozemskem zakonu zastarelo(a),
(Ne veljajo pa zadnji trije slučaji za dejanje veleizdaje, izdaje države, vohunstva itd., ki sem jih navedel pod točko b) 2.
Slučaj, kjer se kaznivo dejanje ne kaznuje v isti meri kot bi se moralo sicer, je, če je storilec kazen za isto kaznivo dejanje že deloma prestal v inozemstvu, kajti ta kazen (ki jo je prestal), se mu mora ob izrekanju nove kazni vračunati.
Kaj pa, če je neko dejanje, ki ga je kdo storil v inozemstvu, po inozemskem zakonu nekaznivo, pač pa po našem? V tem slučaju velja, da se začne progon v naši državi samo na zahtevo ministra pravde (če pride storilec potem v Jugoslavijo). Sicer se to v tuzemstvu ne kaznuje. (Izjema glede kaznivih dejanj pod b) 2., ki sem jo navedel zgoraj, velja tudi tu.)
Drugi tak slučaj je še: delna pomilostitev. (A o pomilostitvi več po-zneje.) __
V vsako hišo Domoljuba!
1
mm
Kralj Ludovik XVIII.
ni imel le kol vsi Bur-bonci dobrega teka, marveč je bil tudi sarn izboren kuhar. Za glavnega kuharja je imel vojvodo d'Escarsa. Nekega one sta iznašla nove vrste gobje omake. Tega svo-Ma mojstrskega dela sla se zvečer tako na-Žrla, da je glavni kuhar še isto noč umrl.
Za lepotičenje. Pariški "sli poročajo, da zapravi" Francozinje lelno nad devet milijard lir za "zna sredstva, s kate-™i skušajo postati vabil1«, prikupne in vedno ■ePe m mlade. So to raz-ne Priprave, s katerimi "ažejo in pačijo ust-"lce' hca, obrvi in vrag ;e' kaj še vse; potem Sne. "loke in prahi, s
L ■ končno razna mi-1 "> dišave, ki so vča-"» naravnost zoprne in Pf,{«|o o zelo slabih
Okusih Kal MO . Sla?'h Kako so ženske,
d,r'al° M vsako mod-ev' S' delajo z nji.
Hector Malot:
Brez doma.
Roman.
I. del.
V vasi.
Najdenček sem.
Vendar sem do svojega osmega leta mislil, da imam mater, kot vsi drugi otroci, zakaj kadarkolj sem jokal, me je neka žena tako nežno prižela k sebi in me pozibavala, da so se n:i kmalu posušile solze.
Nikoli nisem zaspal v svoji postelji, predno me ni ona objela, in kadar je zaganjal decemberski veter snežinke v pobeljena okna, mi je grela noge s svojimi rokami in pri tem pela pesmico, katere melodijo sem si ohranil v spominu do današnjih dni.
Če me je kdaj, ko sem pasel našo kravo ob poraščenih pot6h ali po bornem goličju, ujela ploha, je prihitela k meni ter mi zavarovala s svojim volentm krilom obraz in ramena.
Ako se je zgodilo, da sem se kdaj sporekel s katerim svojih tovarišev, sem ji moral potožiti svojo bolest in vedno me je znala potolažiti z dobro besedo. In kako mi je govorila, kako me je gledalo njeno oko kako me je ljubkovala in milina, ki ji je sijala iz oči, kadar me je pokarala, vse, vse to je bilo vzrok, da sem mislil, da je ona res moja mati.
Tako pa sem zaznal, da je ona le moja rednica. - Moja rojstna vas, ali bolje bi rekel vas, v kateri sem bil vzgojen, zakaj svojega doma in rojstnega kraje nisem imel, kakor tudi ne očeta in ne matere, vas
torej, kjer sem prežival svoja otroška leta, se imenuje Chavnon; in ta je izmed najrevnejših vasi v Franciji.
Ta revščina pa ne izviia morda iz brezbrižnosti ali pa celo iz lenobe njenih prebivalcev, temveč radi neplodnosti vse pokrajine. Zemlja je plitka, preplitka, da bi mogla biti rodovitna, morali bi jo gnojiti in ji dajati priboljškov, katerih pa dežela ne zmore. Zato pa vidiš obširno goličevje, kjer drugega ne raste kot vresje in bodičevje.
Tam, kjer neha vresje, prično pustinje; in mrzli vetrovi krivijo redka drevesa, ki tu pa tam iztezajo svoje skrivljene in pritlikave veje. Ako hočeš najti lepša drevesa, moraš zapustiti te višine in se podati navzdol k bregovom rek, kjer rastejo na ozkih pašnikih visoki kostanji in mogočni hrasti. In v taki dolinici stoji hišica, v kateri sem preživel svojih prvih osem let. Leži na bregu potočka, ki brzo izliva svojo vodo v dotok reke Loire.
Do svojega osmega leta nisem nikoli uzrl v tej hiši moškega; vendar pa moja mati ni bila vdova, temveč je imela moža, ki je bil kamnosek, kot veliko drugih delavcev iz tega okoliša in ki je delal v Parizu ter se ni še nikoli vrnil v ta kraj, odkar sem dosegel starost, da vidim in razumem to, kar me obdaja. Samo novice je pošiljal od časa do časa po enem izmed svojih tovarišev, ki se je vrnil v vas.
»Mati Barberina, Vaš mož je zdrav in mi naroča, da naj Vam sporočim, da mu gre delo dobro od rok in da naj Vam izročim ta denar. Ga li hočete' prešteti?«
To je bilo vse. Mati Barberina se je zadovoljevali; s temi novicami; njen mož je bil zdrav, delo mu je . šlo od rok in zaslužil je zq življenje.
Toda radi tega, ker je izostajal Barberin tako doko v Parizu, ni treba misliti, da je živel s svoja
Sv. Oče o učiteljskem poklicu.
r Te dni je papež Pij XI. slovesno sprejel 720 učiteljev in učiteljic iz Pijemonta in 480 vzgojiteljev iz Loimbardije V navdušenem govoru je sv. Oče izrazil svoje vesolje, da se zopet nahaja med nekdanjimi tovariši. Ponovno in pogosto je imel v teku svojega duhovniškega delovanja stike z uči-tetjstvom. Pa še več! Še danes se čuti srečnega, da je bil sam učitelj, ko se je pripravljal za duhovniški stan. Poučeval je po tedaj veljavnem učnem načrtu četrti razred ljudske šole. Zato se veselo spominja danes enih časov, saj je zopet med učitelj-stvom, ki vrši vse to, kar je on vršil v tisti dobi.
Toda današnji sprejem mu je nad vse ljub še posebno iz drugih razlogov. Naziv učitelj kliče sv. Očetu v spomin najdražje, najpotrebnejše in najkoristnejše v pogledu apostolstva, ki ga je prinesel Odresenik na svet. Vsa vzvišenost učiteljskega poklica je v širjenju in poglabljanju nauka, ki nam ga je zapustil Kristus. Tistega dne je rekel glas božji: >Pojdite in učite«. Učitelji uče, vzgajajo. Apostolom izgovorjena beseda božja, ki bo svet rešila in ga obnovila, je namenjena tudi učiteljstvu. Učiteljstvo ima seveda nalogo zasledovati pri pouku tudi druge, gotovo uvaževanja vredne visoke cilje, vendar naj ne pozabi one prve naloge. božjega izvora.«
r KMETJE, PRISTOPAJTE | ,V KMETSKO ZVEZO !
Za duha in srce.
Nemški pesnik Jurij Friderik Dammer je strastno sovražil krščanstvo; do Matere božje pa je kljub temu gojil veliko spoštovanje in ljubezen, češčenje Matere božje se mu je zdelo kakor svetla zvezda sredi podivjanosti in teme. Prav zato je tudi, čeprav protestant, odklanjal protestantstvo, ker le to zametuje češčenje Matere božje. Še predno se je izpreobrnil, je izdal celo zbirko Marijinih legend. Še več: šel je zatem, da ustanovi neko novo vero in v tej veri bi odkazal Mariji posebno odlično mesto. Pa glej! Marija ga je sama pripeljala k sebi. Leta 1841. je prestopil v katoliško Cerkev, katera je ostpl kot praktičen katoličan zvest do smrti.
Duhovita naobražena mladenka, ki je zgodaj izgubila Boga, hoče živeti od same svetne lepote brez Boga, duša pa ji ostane prazna. Pa išče jo milost božja. V protestantskem penzionatu naprosi tovarišico, katoličanko, Poljakinjo, naj jo nauči češče-nomarijo. Molitev si zapiše na listič, ki ga skrbno hrani pod pokrovcem žepne ure. Dolgo časa si ne upa ponavljati te molitve. Pa pride lep novemberski večer. Stopi k oknu, pogleda na nebo, misel na Boga in večno blaženstvo jo prevzame. Sama pripoveduje: »Kar potekle so mi besede: Ce-ščena Marija, milosti polna... Ta dan je odločil. S to češčenomarijo sem dobila pravico, da smem bivati kot otrok v hiši — obrnila sem se na njo, na katero se nihče ne obrača zaman in katera se nikdar zaman ne obrne na Gospoda. Svojo zadevo sem izročila v dobre roke.« In hodila je od
znamenja do znamenja, molila rožni veneo si napravila oltarček in na praznik Marije Pomočnice se je odpovedala zmoti. To js Helena Most, znamenita nemška pisateljica, ki je vse to opisala v duhoviti knjižici z na-' slovom: >Pojdi in pripoveduj.«
Ratisbonne, Žid iz Strasbourga, brez-veren človek, hud nasprotnik Cerkve, je prišel na potovanju v Rim. Ogledal si je mesto in se že odpravljal v domovino, kjer ga je pričakovala nevesta. Tedaj mu je iz-preobrnjenec Teodor Bussierre izročil Marijino svetinjico in zaprosil, naj moli zjutraj in zvečer: »Spomni se ...« Ratisbonne je z nasmehom pritrdil: »Zdaj sem apostolski in rimski katoličan.« Menil pa je pri sebi: »To bo pa zanimivo poglavje v potopisu, ko vse to opišem.« Pa prišlo je drugače. Bilo je dne 26. januarja 1. 1842. Ratisbonne sam pripoveduje: »Ko bi bil kdo tedaj stopil k meni in rekel: Alfonz, še tekom četrt ure boš molil Jezusa Kristusa kot svojega Boga in Odrešenika; potem se boš pripravljal v jezuitskem samostanu na krst; klečal boš pred duhovnikom, pripravljen, da se žrtvuješ za katoliško vero; odrekel se boš svetu, njegovemu blesku, njegovim zabavam, svojemu premoženju, nevesti, in ne boš imel druge želje, kakor da bi hodil za Kristusom in nosil boš njegov križ do smrti — takega človeka bi bil imel za blaznega. In vendar. Ko sem tisti dan prišel iz kavarne, srečam Teodorja Bussierre. Peljala sta se skupaj k cerkvi sv. Andreja, kjer je hotel naročiti sv. mašo zadušnico za umrlega prijatelja. Tudi jaz sem stopil iz voza, da bi si ogledal cerkev. Vstopil sem; nobena stvar ni vzbudila mo-
ženo v nesoglasju; nikakor ni bil nesporazum vzrok tej odsotnosti. Bival je pač radi tega v Parizu, ker ga je delo tam zadrževalo. Kadar bo ostarel, se povrne k svoji stari ženi in živela bosta z denarjem, ki si ga je bil prihranil, varna pred revščino ob času, ko jima bo starost odvzela moč.
Nekega novemberskega dne se je ustavil ob mraku pri naših ograjnih vratih meni popolnoma neznan mož. Sedel sem na pragu hiše in lomil dračje. Mož pa ni odrinil vrat, ampak je dvignil glavo preko njih, me nekaj časa opazoval in nato vprašal, če ne prebiva v tej hiši mati Barberina.
Odgovoril sem mu, da naj vstopi.
Odrinil je vrata, da so zaškripala in je počasi šel v hišo.
Še nikoli v svojem življenju nisem bil videl moža, ki bi bil tako blaten. Od nog do glave je bil pokrit s celimi kepami blata, ki je bilo deloma še mokro. 1 Spoznal si ob pogledu nanj, da je mož dolgo potoval po blatnih cestah.
Ob zvoku naših glasov je pritekla mati Barberina in ravno v trenutku, ko je stopil mož čez naš prag, sta se srečala. .
»Prinašam vesti iz Pariza,« je rekel.
Bile so to preproste besede, katere smo bili že večkrat čuli, vendar se naglas, s katerim so bile izrečene, nikakor ni ujemal z onim, ki je nekoč spremljal besede: »Vašemu možu se godi dobro, delo mu gre od rok.«
»Ah! Moj Bog!« je vzkliknila mati Barberina sklepajoč roke, nesreča je zadela Jeroma.
»Res je, vendar ni treba, da zbolite od strahu: Vaš moz je bil ranjen, to je res, toda on ni mrtev. Seveda, res je pa tudi, da bo ostal pohabljen. Sedaj leži v bolnici, kjer sva si bila soseda. Ker ae vračam - 5*
v svoj kraj, me je naprosil, da naj Vam sporočim mimo grede to stvar. Ne morem se ustaviti pri Vas za več časa, zakaj še tri milje daleč hoda imam in noč je blizu.«
Mati Barberina, ki je hotela več izvedeti, je prosila moža, da naj ostane pri njej na večerji. Mož se je vsedel v kot pri ognjišču in med jedjo je pripovedoval, kako se je pripetila nesreča.
Barberin je bil ves strt, ker so se opore udrle nanj in ga zasule. Podjetnik pa se brani izplačati odškodnino, ker se je dokazalo, da se ne bi smel muditi na kraju, kjer se je ponesrečil.
»Nima sreče ubogi Barberin,« je zavzdihnil, »nima sreče. Poznam prebrisance, ki bi v takem slučaju našli sredstvo, da se jim izplačuje renta, Vaš mož pa ne bo imel nič.«
»Vendar sem mu svetoval,« je končal svoje pripovedovanje, »uložiti tožbo proti podjetniku.«
»Tožbo, — to stane veliko!«
»To že, če pa jo dobi?«
Mati Barberina bi šla rada v Pariz, toda to je bila dolga in draga vožnja.
Drugo jutro smo se napotili v vas, da sc posvetujemo z župnikom. Ta ni hotel, da bi odpotovala k možu. Pisal je oskrbniku bolnice, kjer je ležal Barberin, in nekaj dni nato je dobil odgovor, da se mati Barberina ne sme podati na pot, da pa lahko pošlje možu denarja, ker hoče vložiti tožbo proti podjetniku.
Dnevi, tedni so prelil, in od časa do časa so prihajala pisma in vsako je zahtevalo novo pošiljatev denarja. Zadnje, ki je bilo najnujnejše, se je glasilo: Ce ni več gotovine, prodajte kravo. Denar mora biti.
Samo tisti, ki so živeli kedaj na deželi med kmeti vedo, koliko srčne žalosti vsebujeta besedi »prodati kravo«.
hovo samoljubno kratko-umnostjo poitte žepe, je res neverjetno in r.& moderni ženski svet tudi malo častno.
Velikanski daljnogled. Glavno orodje za zvezdo-znanca je daljnogled. Toda ne taka majhna kukala, kot jih rabij. turisti, namreč velikanski teleskopi, po več metrov dolgi. Pri teleskopih je pritrjen na čudovit način tudi fotografski aparat, da je mogoče astronomu (zvezdoznancu) fotografirati tudi zvezde, ki jili mi ne opazimo. - Neks zvezdama v Kaliforniji si je pred kratkim nabavila teleskop, ki bo imel več kot 5 metrov širok« lečo. Ker je množina zbrane svetlobe odvisna od površine leče, bo la daljnogled lahko zbral svetlobo, ki je en mili-jonkrat manjša od c.ai-najmanjše svetlobe, ki jo še lahko zazna človeško oko, S tem aparatom bo mogoče fotografirati tudi najmanjše zvezdice, o katerih do danes nismo imeli pojma.
Neka) o koledarju. Ako imaš čas, se vtopi v študij koledarja in tam bos našel marsikatero zanimivost. Videl boš, več mesecev pričenja ' istim dnem tedna. Januar pričenja vedm i
StCV. ^ .	ibimiiiiiiiii i i - i iii ■ ■
to zanimanja. Potem pa je cerkev izginila izpred mene. Ničesar nisem več videl, n prav za prav samo eno. Ležal sem na tleh ves v solzah, ko me je Bussierre priklical v življenje. Poljubljal sem svetinjico »ie ki sem jo videl, kako je stopila k meni 'da me reši. Ne ena obveza, cela mno-»jna obvez mi je padla z oči, sprejel sem ver0> o kateri prej nisem cital črke. Ratis-bonne je postal duhovnik in umrl kot
svetnik. _
Največja sreča.
Največja sreča — je bogastvo, pravi berač, ki nima ne blaga ne denarja.
Največja sreča — je idravje, meni bogataš, ki je vedno bolehen.
Največja sreča — je dobljena bitka, je dejal general, katerega so po velikem porazu poslali v pokoj.
Največja sreča — je samota, pravi oni, ki se v veliki in imenitni družbi dolgočasi.
Največja sreča — je prostost, stoka kaznjenec za zamreženim oknom.
Največja sreča -- je miren kotiček v topli celici kaznilnice, je dejal siromak brez strehe.
Največja sreča bo za naju — ako se poročiva, šepeče mlad par pred zakonom.
Največja sreča — je moje dete, je dejala mati. In pritisnila je otroka k sebi ter poljubila čisto, lepo srečo brez primere.
Točno. »Gospod notar, v testament bi rad dejal, da naj pri mojem pogrebu godba igra tri komade.«
Notar: »Dobro. Kaj pa bi radi slišali?«
domoljub
d Naročniki in Mali oglasnik. Vsak »Domoljubov« naročnik ima pravico do polovične cene (2.50 Din za vrstico) v malem oglasniku našega lista, ako išče pomočnika, vajenca, posla ali prodaja ali kupuje pridelke.
Meh za smeh.
Ugodna prilika. »Kaj misliš, ali bi bilo zdajle primerno, ako bi šel prosit očeta za tvojo roko?«
»Da, toda hitro pojdi, oče je — še v copatah.«
Precej postarana gledališka igralka se je ogledovala v ogledalu, bila je zelo nezadovoljna s tem, kar je tam notri videla. Nevoljna je vzkliknila: »Ampak, dandanes pa ljudje prav nič več ne znajo izdelovati ogledal.«
»Oni dan sem bil pri zdravniku in ko sem mu povedal, da se ga tu ali tam včasih malo nalezem, mi je rekel, da moram držati red,« je pripovedoval Zbašnik svojemu prijatelju Zgoncu.
»In nato si postal abstinent?« ga je ta vprašal.
»Kaj pa še,« je odvrnil Zbašnik, »od tedaj se ga nalezem redno.«
d Sejmi v naši »Družinski Pratiki«. Županstva v dravski in savski banovini opozarjamo tem potom, da se sedaj sestavlja zaznamek sejmov za »Družinsko Pra-tiko« 1931. Eventualne izpremembe in novi sejmi naj se najkasneje do 10. junija naznanijo Založništvu »Družinske Pratike« v Ljubljani.
Stran 2<J7
Čudno. Nekemu gostu v kavarni je padel kozarec iz rok ter se razbil na drobne kosce. Pristopil je kavarnar ter zahteval za kozarec 30 Dinarjev, »Kaj,« se je začudil gost, »30 dinarjev za en kozarec, saj ne stane niti deset dinarjev.«
Kavarnar: »Motite se, ta kozarec je bil iz nezdrobljivega stekla,«
Predstojnik pisarne: »Kako si drznete tu v pisarni žvižgati?«
Labernik: »Čemu mi to prepoveduj«« te? Veseli bodite, da sploh morem še žvižgati pri tej plači, ki mi jo dajete.«
On: »Zopet imaš novo obleko. Kje pa naj jemljem denar, da bom vse to plačeval?«
Ona: »Kaj jaz vem. Jaz sem tvoja že« na, ne pa morda tvoj finančni svetnik.«
Prijateljski nasvet. »Moja zaročenka je angelj. Iz gole ljubezni bi jo pojedel.«
»Daj jo, sicer ti bo čez deset let žal, da jo nisi.«
Konkurenca. »Kaj p« naj to pomeni, vsi štirje sobni slikarji našega mesta 90 hkratu zboleli?«
»Veš, to je pa zato, ker zdravnik namerava svojo hišo preslikati, zdaj bi se mu p« vsi radi prikupili.«
II V Kdor rabi vitle Mapi Jih no|-
iinnrin tt9<9«ptii,'dki! lllilili mrko nmkar
■ 1 UUIf* Ljubljana - Slomškova ulica St. 11
Jnem kakor oktober, a-;ri! z istim kot julij, september kot december in februar, marec kakor tudi november imajo isti dan tedna za začetek. Maj, junij in avgust pa pričenjajo vedno z dru-Jimi dnevi tedna. Razen v nrestopnem letu sta prvi in zadnji dan leta isl« dneva tedna.
Zanimivo odkritje. Danski profesor Alving Pe-tersen je odkril, da »o na otoku Gronlandu, o katerem se je do danea mislilo, da ga pokriva »a metre debel leden oklep, velikanske pokra-lj»e rodovitne zemlje. Tam raste bujno rastlinstvo, po livadah se pa Pasejo velike črede raz-mfc živali, ki jih bodo Učenjaki šele preiskovali.
teh pokrajinah, kamor ie ni stopila človeška se nahajajo velikanski skladi premoga, 'o bo nemara še povzro-M se bodo za zapu-|«ni otok začeli prepihi. le pa vino storilo? noe je prvi raastil žroz(1_
'n dal sinu po-I0«, da Sa lo ,______...i
,.J t *	-"*	p«-
»0, da ga je zasramoval.
tega je bilo vs. 2^'vo v Kar.aanu pr,-
Dobro sva živela od naše krave mati Barberina in jaz. Ne samo, da je bila naša rednixa, bila nam je tovarišica, bila je naša prijateljica. Zakaj nikar ne mislite, da je krava neumna žival; Božali smo našo kravo, se z njo pogovarjali, razumela nas je; in znala nam je povedati s svojimi velikimi očmi, kar je hotela ali kar je občutila.
Skratka, radi smo jo imeli in ona nas, s čimer je vse povedano.
Toda na žalost se je bilo treba ločiti od nje, ker samo s prodaje krave je bilo možno ugoditi Barbe-
rinu-	...	, j i
Prišel je v hišo kupec, ki si je kravo ogledal. Ni mu bila po godu, češ da daje premalo mleka. Nazadnje pa je vendar rekel, da jo kupi, vendar samo iz usmiljenja in da stori uslugo materi Barberini, ki je dobra ženska.	.
Uboga rjavka se je, kot da bi razumela, za kaj gre, na vso moč branila, zapustiti hlev in je pričela žalostno mukati.
»Stopi za kravo in izženi jo ven, velel mi je kupec in mi izročil bič, ki mu je visel okoli vratu.
»Ne, tega pa ne pustim,« je rekla mati Barberina.	...
Prijela je kravo za vrv in ji začela nežno prigovarjati:
»Pojdiva, draga, pojdi, pojdi.«	. .
In rjavka se ni več branila. Kupec pa jo je odpeljal na cesto, kjer jo je privezal k svojemu vozu, pognal konja in morala je stopati za vozom.
Vrnila sva se v hišo in dolgo sva se čula njeno
zateglo	bffl brez mleka in brez masla. Zju-
traj sva povžila kos kruha, za večerjo sva imela krompir s soljo,
Rjavko smo prodali v času, ko se je ravno približal predpust; lani je mati nacvrla za pustni torek toliko cvrtja, da je bila vsa srečna, ker sem se jih lahko po mili volji najedel. Toda takrat je stala v našem hlevu še rjavka, od katere smo dobili mleko. Danes je nimamo več in zato tudi mleka ne in masla in pustnega torka ne bomo mogli praznovati: to je bilo vse, na kar se žalostno mislil.
Vendar me je mati Barberina presenetila. Izprosila je skledico mleka pri sosedi, kos masla pri drugi, in ko sem se proti poldnevu vrnil, sem jo ravno našel, kako je sipala moko v veliko Iatvico.
»Glej, to je pa moka,« sem rekel in pristopil.
»Kajpada,« se mi nasmeje, »dragi moj Remi, lepa pšenicna moka. Glej, kako prijetno diši. Kaj pa se iz moke napravi?« m* je vprašala
»Kruh.«
»Kaj še?«
s Močnik.«
»Kaj pa še?«
»Res... ne vem.«
»Ti že veš, toda ker si dober lantek, se ne upas povedati. Dobro veš» da je danes pustni torek, praznik cvrtja. Ker pa tudi veš, da nimamo ne mleka, ne masla, se ne upaš o tem govoriti. Ali ni tako?«
»Oh, mati Barberina!«
»Ko sem vse to kakor nalašč uganila, sem ukrenila, da ti ne bo pustni torek prežalosten. Poglej v skrinjo I« •
Dvignil sem pokrov in zagledal sem mleko, surovo maslo, jajca in troje jabolk.
»Daj mi sem jajca,« mi reče, ti mi pa olupi ja* bolka.«	lf/
Moli ogla§nik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske pO; trebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. _	
fiasiavg oglaševalcev pošilja uprava »Domoljuba« samo tedaj, če je pismu upraševalca priložena znamka za odgovor ali dopisnica.	Pomočnika zkvoeliin° uniformo sprejme Janko Rogelj, splošno kro-jaštvo, Loka — Zidani Most.
	IfsinMBp za kmečki in UBieiiEE valjčni mlin se sprejme. Reflektira sc le na poštenega in pridnega v starosti 14 do 16 let, ki ima veselje do mlinske obrti. Ponudbe na upravo lista pod „Vajenec", Fosilni stroj vbret stanju prodam, — Savlje 17, Ježica.
Vinagradno posestvo dve hiši, njive, travniki in 13 oralov lepo zaraščenega gfzda, sadni vrt s 150 plemenitimi drevesi in ves inventar se poceni proda. Primerno za Amerikance. Ponudbe na upravo »Domoljuba« pod štev. 6450.	
Maj drvarjev Z pravo drv za oglje sprejme Ant. Stergar, Kamnik.	
	Pošteno dekle za takoj za molzenje krav in druga kmet-ska dela. Plača po dogovoru. Naslov v upravi št. 6278.
Vajenca sPprejme takoj, Kovačič Josip, čevljar, Trebnje, Dolenjsko.	
	Hupim merjaščka lepega dobre pasme, starost od 4 mesece naprej. Ponudbe na Marija Švelc, Dolenja-vas 6, p. Cirknica.
Pomočnika in vajenca za kovaško obrt sprejme Anton Rožnik, Do-brunje 90, p, Sp. Hru-eicu pri Ljubljani.	
Prodam ftišosziiaLn krito v bližini župne -erkve na Bučki pripravna za trgovino ali .'okcdelca, obstoječa iz treh sob, kuhinje in jedilne shrambe ter kleti. Zraven je tudi vrt za zelenjavo. Cena po dogovoru se izve pri lastniku Janezu K rajna, posestnik, Laze št. 16, pošta Bučka na Dol.	Z pekovska vajenca, ki imafa veselje do obrti, se sprejmata pri Anton Smrekar-ju v Mokronogu.
	ZaHikoprost^ povsod Josip Lindič, Ljubljana, Komenskega ulica 17. Za odgovor pošljite 2 Din v znamkah.
Ilfffnrn sPrcimem ta- UCBUliB koj za kovaško obrt. Hrana in stanovanje v hiši. Jožef Flander, Železniki.	Mizar, pomočnika dobro izurjenega sprejmem takoj. Josip Ven-gar, mizarstvo, Javor« nik.
Pošljite nam takoj Vaš naslovi Dnevno Din 200'—, 300 — in še več, lahko zaslužite z delom v Vašem domačem okraju, Znamko za odgovor. »TEHNA« družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1,	Vajenca lir^t oskrbo v hiši se sprejme. Naslov pove uprava pod št. 5961.
	Pletilni stroj f0/2t se proda. Zg. Šiška, Kosovo polje 164.
Vsak kmet mora biti član svoje stanovske organizacije !
A N T O X ur o N T O X Y O
jugoslovanskega izvora neuničljiva	nestrupena
pri uporabi štirikrat izdatnejša dvakrat cenejša
kakor minij najboljša	najekonomičnejša
zaščitna barva proti rji
RUDARSKA ZDRUZBA TROJANA
Dunajska cesta 1/IV. - LJUBLJANA
e v prodaji: A. Keber, Ljubljana, Marijin trg 2; Fr. Berjak, Krain; Udovič & Lampe, Novo mesto; Ed, Povaiej, Maribor, Meljska 29; Iv. Šega, agentura. Murska Sobota.	_
lobni ambulalorJj
Dentist - P. VRANKAR - zobar
zobozdravilstvo, najnovejši zobni nadomestek, se |t preselil na
Dunajska cesta 21
poleg Kmetske posojilnice, nasproti gostilne »Pri rigovcu«, vhod Tavčarjeva ulica št, 2/1. nadstopje. Ordinira; od 15. maja naprej vsaki dan od 8 - 12 in od 2 - 5
Kmetje, oklenite se Kmet. zveze!
ip—j—.....i'iiw p■ ■
POKOR GOZDAR)11
J Nabavite si prvovrsten izdelek sekir iq plankač, katere pošiljam po pošti. — Ceno nizke. — Za vsak komad prevzamem ga-_ ,-ancijo. MATEVŽ KRMELJ, Log, pošti ^ .	Škofja Loka
ogleile si
na velesejmu, paviljon G 536—538
»labolo - posiscmaiaihe
ki so precizni, trpežni in zanesljivi. Posnemajo smetano najostrejše. Stroj teče lahko in mirno ter se da igraje čistiti in sestaviti.
Diaboio - brzoparllnlhe.
ki prištedijo kmetovalcu na denarju in času. To ie najpopolnejši aparat te vrste ter je splošno priljubljen. Zato ne sme manjkati v nobenem gospodarstvu.
Diaboio - Šivalne stroje.
Svetovnega slovesa, ki so kot najpopolnejši šivalni stroji najbolj priljubljeni. Zato naj ne manjki v nobeni hiši.
»IA99L0 - SEPARATOR D. D.
Ljubljana, Poljanska cesta 13
Edino najboljši šivalni stroji in pletilni švlc. ..Duhied" stroji ter kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
los. Pefelinca
Orifcnetr, Atiier
Najnižje cenel Tudi no obroke)
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno, ne Vleči n garancija.
Prava pot,
isi vodi do ozdravljenja
Bolni, izčrpani živci zagrenjujejo življenje, povzročajo mnoge bolezni, kakor bodljaje, trganja, omotico, tesnobnost, šumenje v ušesih, motenje v prebavi, pomanjkanje spanja, ne-veselje do dela in druge slabe pojave.
Moja ravnokar izišla poučna razprava Vam pokaže pravo pot, kako se bote
osvobodili vseh takih bolezni.
V tej brošuri so opisani vzroki, po; slanek in zdravljenje živčnih bolezni po dolgoletnih izkušnjah. — To veselo sporočilo zdravja pošljem vsakomur
Tisoči zahvalni? potrjujejo edini obstoječi uspeh neumornega vestnega raziskovalnega deja za dobrobit trpečega človeštva. Kdor pripada velikemu številu živčno bolnih in kdor boleha na teh mnogoštevilnih pojavih, naj si takoj nabavi mojo knjižico utehe I
Prepričajte se sami,
da vam nič neresničnega na obljubljam, kajti v prihodnjih dveh tednih pošljem vsakomur, ki mi piše, popolnoma btezplaCnio in tranko ono poučno razpravo. Zadošča dopisnica na;
Krast Pasternasti, Berlin S. 0., MlchaellMplatz 13, Sbt. 317.
Pomlaienie v 24 urah
je dosegla glasom /nlivul-nicfl gn-pn lJr. A., Prnga : ■Onih 10 lončkov EtlOS-krome, ki sto mi Jih poslali, sein morala , dslopiLi svojim suankiiiu. MoJ ohraz Je dobra reklama sa Vafio kremo, kajti kljub svojim 49 letom sem lupo In mlado«. EROS-krema odstranjuje naglo iu zoaesljlvamoiol]«lce.saiedce, bradavice pege, rudefi nos, rujove madeže. 8otnfino pege. TnmKlvo: Denar «e vrne, če nI uspeha. f!ena 12 D 8 lončki 25 D , 6 lonfikov 40 11. Dr. Nik. Kem-ny, Košice <•', postni predal l-VC Oliko - Slovaška
Poročne prstane
t veliki izberi - priporoča JOSIP JANKO, urar r Kamniku na Sutni, nasproti farne cerkve.

X. jrtilCjBl
vclc§€{cm
t Uablianl 29,mata-9.|nnltal930
Največja tovrsnta prireditev v državi. • 40.000 m2 obsega 9 razstavnih zgradb - 800 razstavljalcev.
TOVARNIŠKE CENE VSEH VRST BLAGA.
ŠPECIJALN1 ODDELKI:
tekstil, usnje, papir, pobiitvo, avtomobili, stroji in kovina, poljedelski stroji. Perutnina, Obsežno zabavišče. Stanovanja preskrbljena. Legitimacije Din 30'—. Prodajajo denarni zavodi.
VELESEJMA I
Ako me pritisne revmatizem,
ako me začne po telesu trgati in žgati. ali sne po kakem prehladu bolijo zob-Ije, grlo in glava — tedaj vedno najdem pomoč v krepki masaži s Fellerjevinj prijetno dišečim El---safluidoml Tudi notranje nekoliko kapljic na sladkorju proti •rnbosti, bolečinam in krčem v želodcu — večkrat čudovito pomagal Delajte tudi VI tako Pomagalo bode tudi Vam!
Fellerjev Elsafluid, to ž« 33 let znano narodno sredstvo in kozmetikum, stane v lekarnah in vseh podobnih trgovinah : poizkusna stekle-?, a Din 6, dvojna steklenica Din 9, specialna steklenica Din 26. Po poŠti najmanj za Um 62 pri EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stublca Donja, Elsatrg-16.
. Zgubljeni paradiž. Mirko (ki p on ravnokar od očeta tepen): »Oh, mama, wro sreCno bi mi lahko živeli, de bi se ne »ženili.«
Kar Je za
AUTOMOBIL IN DVOKOLO GUMI OBROČ
to Je za
pešca PALMA-peta
Tu kot tam obvaruje elastični kaučuk vsak udarec s peto, s čimer varuje telo irt živce ter nas očuva prenaglega utrujanja. Čevlji s PALMA-petaml ohranijo dolgo časa svojo obliko.
KnvaCI!
Najtfoljži trdi in mehki fitBbS in ilittSSihi premag Vam nudi Družba Ilirija, Ljubljana
Dunajska o. 46. Telefon 2820
Preležano. Jaz sem mojo ženo sjpoznal v veletrgovini.«
»Da, da, tam se kupi poceni, toda slabo.<
Previdnost. Vaški gostilničar: »Gospod, pojdite, pojdite hitro ven, krasna mavrica je na nebu.se
Gost: »Tako? Koliko pa to stane?«
Maščevanje je sladko. Ona: Ampak, tale nag bodoči zet je pa kaj nesramen človek. Oni dan je v neki družbi dejal, da ti nisi nič drugega kot ničla.«
On: :»Kaj? To ničlo bom pa drago poplačal. Črtal mu jo bom od hčerine dote.«
Gnila jajca. Gost: »Pri teh jajcih pa niste pazili na eas.«
Natakar: »Oprostite, prosim, morda so pretrdo kuhana?«
Gost: »Ne, to ne, ampak tri mesece preje bi jih moral kuhati.«
ZA POKRIVANJE
--fTHEM —
Z A OBLACAN1E
-ITIN
ZA ELEKTRIČNE —IZOLACIJE — —CEVI ZA—-KANALIZACIJE

^ZAHTEVAJTE CENIK I GRATIS IN FRANKO!
BIRMANSKA DARILA
H. SUTTNER - LJUBLJANA 1
PREŠERNOVA ULICA 4 — POLEG FRANČIŠKANSKE CERKVE — NAJVEČJA ZALOGA UR, ZLATNINE IN SREBRNINE. — LASTNA TOVARNA UR V ŠVICI
ZAHTEVAJTE CEN« GRATIS IN FRANKO I
ljirmanr.ke ure za dečke od Din 44*— naprej.
Birmanske zapestne ure, sre.irne od Din 152'— naprej, 14 karat zlato od Din 296'— naprej.
Srebrne vratne verižice (Collicr) od
Din 20 — naprej Zlate vratne verižic« (ColUer) bi Din 85'— naprej
POZOR GORENJCI I
Konfekcija moške volnene obleke že od 350 - 800 dinarjev. - Obleke po meri Vam nudi po zelo solidnih cenah tvrdka
KROJAŠTVO
IVAN ZVEZDA
JESENICE - FUŽINE
KROJAŠTVO
Kovači! Naiceneiži koks
100 kg Din 85'— Pri večjem naroČilu popusti LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA.
Gospod (nekemu znancu, katerega taščo je zadela kap, a se je zopet zavedla): Torej, vaša tašča je zopet prišla k sebi?;' — >Ne samo k sebi, tudi k meni!«
zakaj si morate nabavili
originalni LISTO motor?
ZATO. her
L1STER motor predstavlja višek angleškega precizijskega dela!
je
LISTER motor zgrajen iz najtrpežnejšega angleškega materijah! ne le nekateri, ampak
LISTER motor na bencin ali petrolej brez izjeme je najboljše in najzanesljivejše, kar si morete nabaviti za svoj denar!
LISTER motor na bencin ali petrolej predstavlja radi avtomatične sesalke za gorivo rekord vštedenjuzgorivoml
ie-
LISI t.R motor na bencin ali petrolej opremljen s popolnoma avtomatično
mazuno napravo! 'e
LISTER motor na bencin ali petrolej počasni tekač in za gospodarstvo naj sc nabavljalo samo počasni tekači! ne le nekateri, ampak
LISTER motor na bencin ali petrolej deluje brezhibno skozi 20 let! za
LISTER motor prejmete 2 letno jamstvo v kupnem pismu! motorje!	U 3° ^ na'VeŽ'a toVarna A"«1*'6 *a stabilne
v024 eurah!taVne *** " USTER m0,°riC "a bencin ali Pelrolei Pr' meni Vas bo USTER motor navdajal s ponosoml motorje dobite e d i n o -1 e pri
mHKnimi,«bitc e<m,° ,e va tvrdki
iR. SIUPICA. železnina f L|aM|OllI na Gosposvetski c. 1
za'°s'eno, žetvene'priprave Jn'vse "nadomestne d^^
zalogo večkrat odlikovanih poljedelskih st^jev vseh vrst.
»sah vseh vsah isjsh
»sah
»sah
vsa h »sah
P	* '	..........»aeu VI Si«
IIIIIIUHIIIIII1illlHH!llll»IIHIIlllllllllililHIIIKltlHIHBnilllll«liUianiillllj|
I Vsakovrstne stroje prvovrstnega izdelka bo S	razstavila tvrdka:
| Sclme&der &Verovšek
S trgovina z železnino in vsakovrstnimi »troji
v Ljubljani
g D. najska cesta 16 - na velesejmu paviljon »G«
in na velikem prostem prostoru nasproti, zato priporočamo cenj. interesentom daii pred nakupom ogledajo njena razstavo in bogato zalogo vsakovrstnih strojev za poljedelstvo in obrt.
................................................................
Najvarnejše in najboljše naložite denar samo pfri
Ljudski posojilnici
v Kočevju
Ljudska posojilnica ima svoje poslovne lokale nasproti mestni župni cerkvi. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Nevezane vloge obrestuje po-5'/i%> vezane po dogovoru
r. z, z n.z,
Izda/atell: Dr. Prane Ku lovec.
U birmo Vem*
r. čuden, Uubljana
Prešernovo ulica I
Urednik: Jož« KoSiček
Za Jugoslovansko tiskarno: K ve! C«*